23. številka.
V Trstu, v sredo 21. marcija 1888.
Tečaj XIII.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na roden, vsuko sredo n soboto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
aa vse leto gl. k. - ; izven Av»t. fl,— za polu leta „ J).—; „ w 4.50 za Četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 , Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajalnirali tobaka v Trstu p<> !» nov.,
v Gorici i n v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vm dopisi ne pošiljajo uredniStvu v uliri Torre nte St. 1'J. Vsako pismo mora biti frankoviino, ker nefrankovana se nt- »prejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petit« ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacijo ho proste pofttnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V edinosti j« mofi«.
Nekaj o davkih.
Davki so vsakej državi potrebni in brez njih ne bi mogla nobena država poslovati. Toda davki bi morali biti pravično razdeljeni. Kdor mnogo ima in lehko plačuje, naj se mu nalaga več; kdor pa slabo izhaja in uže več nositi ne more bremena, naj se mu breme olajša. (Je si ogledamo naš davčni sistem, spoznamo takoj, da davki niso razdeljeni pravično. Eni tožijo tako, da si uže več pomagati ne vedč, drugi, ki bi lehko nekaj ali Še mnogo plačevali, so pa podpolno oproščeni.
Pred vsem je preveč obremenjen naš kmetovalec. Po tujej konkurenci nemajo domači pridelki malone nobene vrednosti; nasprotno pa rastejo plače delavcev, ki jih kmet potrebuje, rastejo šolske in občinske doklade.
Zdaj hočejo kmetu pomagati z novo dedno postavo, nekateri tudi nasvetujejo „ kmetske domove". To je vse prav lepo, ako bi se kmetovanje sploh še izplačevalo. Razmere so pa zdaj take nastale za kmeta, da mu ni drugače pomagati, kakor ali da se naloži prav visoka carina na tuje pridelke, ali pa da se mu bremena i z d a t n o olajšajo. Ako se carina zelo poviša, podražil se bode nam vsakdanji živež tako, da bodo to bridko občutili vsi revni stanovi. Zato nam bolj ugaja drugi nasvet, da se kmetu olajšajo bremena. Zemljiški davek se mora vsaj za polovico zmanjšati, ob enem pa tudi postavno določiti meja, katere ne smejo prestopiti deželne in občinske doklade.
Prevelik je pa tudi davek od hiš in s t a n o v a n j.
Hišni posestnik na deželi naj bi plačeval davek od prostorov, ki mu ničesar ne dona-Sajo! Še huje pa čutijo davek od stanovanj hišniki in revni ljudje po mestih. Hišni posestnik ima toliko davka, da mu hiša le malo nese; zato nemajo ljudje v&selja, da bi hiše zidali; vsled tega primanjkuje stanovanj, in čeravno so draga, vender jih je težko dobiti. Revni ljudje morajo malone polovico svojega zaslužka dati za stanovanje; celo beračem je naložen davek, kajti kar izprosijo pri dobrih ljudeh, morajo izročiti hišniku za stanovanje, ta pa zopet davkarju. Ta davek je brez dvojbe previsok in ljudstvo silno teži.
Zelo občuten je tudi davek, ki ga plačujemo v podobi kolkov ali štempljev. Pravde in pisma pri odvetnikih in beležnikih so tako uže dosta draga, potem pa pridejo še kolki! Kmet se včasih takim pogodbam in pismom ne more ugnoti in zatorej mu prizadevajo hude rane.
Vzemimo še drug slučaj: bodi si katera koli državna služba razpisana, naj bo tudi le
PODLISTEK. • Prohod v Čepovan.
Čepovan, čedna in spomina vredna pa tudi jako rodoljubna in za narodno svrhe požrtvovalna vas, kakih 5 ur hoda od Gorice, 2 uri daleč od Grgarja ali od sv. Gore. omilil se mi je bil uže na prvi pogled. To je bilo pred nekaterimi leti o časti, ko drugde, sosebno niže proti avstr. Niči, ne ljudje z vročino bore. Ko onde živo srebro v toplomerškej cevki sinu visoko k višku, oklanja se ono v čepovan-Bkej dolini to smelosti, ter ostaja prav pohlevno pri 14° R. ali malo vise, in oznanja kuj ugoden, ude očvrŠčevalen hlad. To kaže izvostno izvenredno hladno p o leti šče, osobito Tržačanoro, ki žoljno iščejo zavetja. Tu ne dobiš revnih čaplarn, kjer so prodaje žvižgovec in kruh ; marveč dobiš snažne, redno in dobro založene krčme, ki te- vabijo na izborno kapljo in na vkusno podzobno tvarino. Izpod hriba vrvni, kakor bi bil ponosni Pegaz z ognjevitim kopitom udaril vanj, najčistejša, hladna voda, noseča v sebi tudi železo, zatorej kot lek znatna in rabna studenčnica, ki se blizu bogato nataka in goni stroje.! <Jedne, trdno in s črepi ali žlebniki (korci)
služba kakega pisača, treba je na prošnjo pri-tisnoti kolek za 50 kr. Včasih se oglasi 60 prosilcev ali še več, pa le eden more službo dobiti (navadno je mesto uže oddano pred razpisom) ; vseh drugih 49 prosilcev pa je kolek zaman potrosilo, in to so navadno revni ljudje, ki si morajo dostikrat tistih 50 kr. še le is-posoditi!
Ali se tak davek more etično opravičiti ?
Nasprotno pa imamo ljudi, ki bi^ prav lehko plačali, pa so osvobojeni davka. Če ima kdo denes 50.000 gld. v hranilnici, ali 100.000 v državnih obligacijah, in nema ne hiše, ne obrta, ampak živi le ob obrestih, ne plačuje ni novčiča davka in živi kakor tiček pod milim nebom ! Ako tak dobiva po 5000 gld. obrestij na leto in bi plačeval po 1000 gld. davka na leto, ostajalo bi mu še 4000 gld., s katerimi vender še lehko živi. Bi li bilo to pretrdo ? Ali mar kmet ne plačuje petinko vseh čistih dohodkov ? Koliko bi prišlo denarja v državno blagajno, ako bi se tako obdačili vsi mrtvi kapitali! „Mrtve" pa smemo te glavnice imenovati za to, ker njih posestniki nič ne delajo in tudi drugim nič zaslužka ne dajejo, ako se ne bavijo z nobenim obrtom ali s trgovino.
Imamo na daljo borzo, kjer bogati židje slnžijo milijone, pa do zdaj Še nič ne plačujejo davka od borzno kupčije in igre. Tudi borze bi lehko plačevale nekaj milijonov davka.
Imamo na dalje bogataše, katerih konji, psi in strežaji so brez vso koristi na svetu; zakaj bi se ne uvel davek na razkošje ali na luksus ?
Imamo pa še visoke uradnike in umirov-Ijence, ki dobivajo velikanske plače ali pokojnine, pa plačujejo primeroma le neznatne davke. Zakaj bi se pri takih davek ne povišal ? Ko bi se nadalje z modro vnanjo politiko Še pri vojaščini prihranilo kakih 50 milijonov, potem bi se lehko znižal zemljiški in hišni davek in odpravili vsi kolki.
Deželni zbor kranjski.
XIV. seja dne 17. januvarja.
(Konec).
Poročilo o prošnji okrajno-cestnega odbora logaškega zaradi deželnih cest in okrajno-cestnega odbora novomeškega za odpravo cestne tlake se z dnevnega reda odstavita, in poslanec Hren takoj poroča o prošnji županstva v Radečah in drugih za zgradbo mostu črez Savo pri Radečah, ter v imenu upravnega odseka predlaga:
pokrito hiše stoje dosta vsak sebe, da je zdravi zrak svobodno opihuje in preveva, in tudi to je vredno omembe. Precej visok zvonik štrli iznad belih hiš in nad izborno oskrbljevano cerkvijo. Imamo tu še: farovž, orožniški oddelek, pošto, Šuligojevo hišo z raznimi zalogami, šolo, štacune in de-lalnice. Zemlja dajo v podolgovatej od Spehovega brda, kdor so no moreš dosta nadiviti mirnemu zelenemu tribuškemu dolu pod seboj in od romantično Ščuro segajočej dolini: korun, mrkve, bob, fižol, pšenico, ječmen, oves, seno, sadje itd. Če-povanec je dober kmetovalec, a tudi rojen obrtnik in kupec. Tu je bogata* zaloga železa, kdor se ga za svoje potrebe pri-bavljajo bližnji žbičarji in britvarji. Čepo-vanski rokodelci so na ptujem izučeni mojstri, in ne kakovi samouČni pačuhi; zatorej mogo tudi zbirčnej gospodi dobro postreči. Pošta dohaja — če se no motim — 4krat na teden. V Čepovanu je županov sedež, pa tudi zelo živega kat. političnega družtva, naročenega na več časopisov, ki daje večkrat v letu veselice z govori, deklamacija ni i in petjem. Njega de-lalnost zaslužuje pozor vsega naroda. To so bezdvojbeno sredstva, ki dajejo pečati in pismo za izvenredno sposobnost mir-1 nega, hladnega in na vsak način ponujajo-čega so poletišča. Da bi le kateri pod-
„Navzoča- prošnja za napravo stalnega mostu črez Savo med Iiadečem in Štajersko izroči se deželnemu odboru z nalogom:
1.	da priložene stavbeno načrte in račune v tehniškem in troškovnem oziru po tehniku pregledati dd — ter da ukrene in dožene potrebno poizvedbe o zgradbenih in tekočih za vzdrževanje mostu potrebnih troškov in ravno tako o prometu in dohodku, ki bi ga bilo po dosedanjih skušnjah pričakovati;
2.	da poizve, na koliko bi bilo pričakovati gmotne podpore podjetju od sosednih občin ali drugih interesentov, posebno tudi od strani stavbenega odbora;
3.	da se obrne do deželnega odbora štajerskega s primernim pozivom, naj bi gledč na mnogotero zvezo štajerskih sosedov s Kranjsko tudi štajerska dežela primerno podporo v svrho mostovne zgradbe dovolila;
4.	da se obrne na visoko vlado, naj bi tudi ona blagovolila z izdatno podporo k zgradbi mostii pripomoči;
5.	da do prihodnjega zasedanja deželnemu zboru o dognanih poizvedbah poroča in primerne predloge stavi".
Poslanec Gutmannsthal podpira te predloge v daljšem govoru, omenja, kako Sava dostikrat zadržuje ves promet, kako se domači obrt razširja in zasluži, da se mu napravijo za promet potrebna sredstva. Prej omenjeni predlogi upravnega odseka potem obveljajo brez premembe.
Poslanec Kavčič poroča o prošnji županstva vipavskega za pobiranje naklade po 1 gld. 50 kr. od hektolitra piva in predlaga:
„1. Vipavski občini se dovoljuje, da 1. 1888. 1889 in 1890 pobira naklado po 1 gld. 50 kr. od vsakega v trgu vipavskem in v davčni občini Vrhpolje povžitega hektolitra piva, s to omejitvijo, da se naklada ne smč pobirati ne pri kuhanji in ne pri uvažanji piva.
2. Deželnemu odboru se naroča, temu sklepu pridobiti Najviše potrjenje".
Poslanec Luckmann pobija ta predlog, češ, da se s tem podražuje najpotrebnejša pijača, ki revežem nadomestujo živež in naglasa, da bo nasproti glasoval; poslanec Lavrenčič pa podpira nasveto odsekovc in proporoča deželnemu zboru, naj jim pritrdi, rekši. da se jo predgovornik g. Luckmann prav brez potrebe proti tej prošnji spenjal, ker kakor je gospod poročevalec povedal, je bil občinski sklop razglašen, in nobeden so ni proti temu pritožil. Vipa-
vec se ne čuti s tem nič obloženega; kajti Vipavec pije rajši domači pridelek, t. j. vino, pivo pa pijejo večidel tujci. Krčmar-jem se pa tudi no bo posebna krivica godila, saj imajo, kakor sedaj točijo, preveč dobička, ker točijo vrček po 12 kr., misli torej, da so vsled te naklade ne bo pivo prav nič podražilo. Zatorej tonlo proporoča, da se nasvet upravnega odseka sprejme. Pri glasovanji obveljata prej omenjena predloga.
Konečno poroča poslanec dr. Poklu-kar o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za prenaredbo § 6. zakona 1. 1879, ki ureja število plemenskih bikov ter v imenu upravnega odseka predlaga;
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča:
1.	da v prihodnjem zasedanji dogovorno s c, kr. vlado predložf načrt postavo v povzdigo živinoreje, v kateri se je po moči ozirati na ono, kar namerava prošnja c. kr. kmetijske družbe;
2.	da dogovorno in s podporo c. kr. poljedelskega ministerstva potrebno ukrene, da se v deželi prirejena goved čistih plemen tudi živinoreji dežele ohrani".
Ta predlog obvelja brez ugovora in gospod deželni glavar potem ob 2. uri po-poludne sklene sejo.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Državni vojni minister grof Bylandt-Rheidt je na svojo prošnjo umirovljen. Odstopajoči minister zarad svoje bolehnosti ni več mogel opravljati svoje službe, zato je prosil umirovljenja. O tej priliki podelil mu jo cesar za zasluge veliki križ roda sv. Štefana. V posebnem pismu izrekel mu je cesar svojo zahvalo za izvrstno 12 letno delovanje ter izrazil željo, da bi so mu zdrav ve skoro povrnolo. Na njegovo mesto je imenovan feldzeugmcister baron pl. B a u e r, ki je bil dosedaj deželni poveljnik na Nižje-Avstrijskim.
Državni z b o r je sprejel postavo o verskih učiteljih z vsemi proti ;{ glasovom. Po izvršenem dnevnem redu napovedal je predsednik prihodnjo sejo vtorek 20. t. m., v katerej je na dnevnem redu poročilo imunitetnega odseka ob izročitvi poslanca Schonererja sodišču. Predsednik
jetnik zgradil onde sprva edno pole t nisko stavbo se srednjim kom-fortom; potem bi se uže našlo drugo. Za lov na bližnjih hribih, sprehode po hladnih obrasteninah in po ravnih zelenih preprogah v jo uže narava skrbela. Na noge tedaj! Čepovan je v prvoj vrsti narodnih v as ij !
Iloteč ponoviti te spomine, odpravim se znova 29. januvarja v nedeljo popolu-dne v Čepovan. Vladala sta še sneg in srež, koder se sicor v hladnej senci in po gostih vzporedno z lepo cesto z vrha nad Grgarjem razprostirajočih so obrasteninah zibljejo in pevajo pernati pevčki. Še en pogled na 'asno goriško nebo, na Skalnico (sv. Goro) in spodaj na Grgar, in kmalu si na gladkej ravnej cesti, v naravnem drevoredu, kraj poljan in gostega grmičevja. A človek jo stvar, ki se kaj rada moti. Ker sem se nadejal kakor dotle ne-pobeljene in nozasrežene poti, varal sem se podpolno; kajti led je pokal pod mano. Prihlidila je tudi ostra sapa, nosu in rokam osorna sovražnica. A le naprej, ker nisem hotel razveljaviti svojega mogočnega gasla. Dobra solkanska kaplja mi je prišla na hvalo. Dasi še na paleži nekdanjo srečo otožno stoječemu vname so mi šo živa domišljija. Inače so mi je delalo, ko v duhu ugledam Gorico zasedeno po neznanem pravu od italijanskih bahačuv in
propatrijskih ustnežov, narodno izdajice v visocih časteh in sijajnih odnošajih, v tem ko prodana Slovenija plaka in brezupno lomi roko zaradi takih besedolomnih Uskokov. Globoko v sneg se je udirala od svetega srda zagnana noga. Kako da ni 19. stoletje z 19. vred toli pravično, tilan-tropično in olimpijski jasno zvano, in Slovencem pravično, človekoljubno in vedro? Vidim nemozgovite propatrijce po Gorici in po okolici z glavo po konci in Slovence umikajočo se. Odkod vlaška oholost na slovenskih tleh in slovenska neskrb in poparjenost ? Sveta slovenska beseda! zakaj ne stojiš na goriško-poštnem pečatniku, kdor čitam osramočen in ponižan le: Gor z in Gorizia? Zakaj ne na gimnazijskem poslopji, in le In sti tuto itd., kdor se sprehaja v duhu toliko nadepolnih na-šincev, mladih vzdarjenih Slovencev /, modrimi klasiki po večnozelenih livadah du-hovstva? Po katerem pravu stoji na ženskem izobraževališči samo: „K. k. Lehre-r i n n e n b i 1 d u n g s - A n s t a 11 Državni poslanci to vidijo in — molče! Iločcš-li večjega ponižanja? Vzbudi se, sveta jeza! Toda ti filozofija, mogočni duh, ki jemlješ v svojo okrilje vse, daj da pozabim to, vsaj začasno.
Med tem pridem zvečer v Čepovan ter se odpravim naravnost v farovž pohodit gosp. vikarijat 131. G., ljubeznivega
predlaga, naj se ta stvar reši v tajnej, ne ▼ javnej seji. Posl. Pattai prosi besede ; predsednik pravi, da mu je more dovoliti le v tajnej seji. Na to se izpraznijo galerije ter nadaljuje se razprava v tajnej seji. Govorili so Pattai, Schonerer in Lueger za to, da se debata ob izročitvi vrsi javno. O glasovanji obveljal je ta predlog, za kateri je glasovala levica, Mladočehi in nekoliko udov „Češkega kluba.14
Cesar je potrdil šolsko postavo za Češk o, kakor je bila promenjena v deželnem zboru. Predrug<*čena sta 3 in 5 te postave, zadevajoča osnovo, vzdrževanje in obiskovanje javnih narodnih sol. Po promenjenej postavi bode tudi povišan šolski pavšale, kateri so plačevale občine v primeri se številom šolo obiskajočih otrok od 15 do 25 po sto na 15 do 45 po sto.
V gospodske j zbornici začela je podrobna debata o postavi sklenenej v državnem zboru zarad odpisovanja zem-Ijarine /.o. poškodovana zemljišča po elementarnih nezgodah. Poročevalec Harrach preporočal je gospodskej zbornici, naj sprejme postavni načrt, kakor ga je državni zbor izdelal, ker je bil sestavljen v soglasji z vlado in se ujema s predlogi davčnega odseka. Do sedaj je sprejet v podrobnej debati § 1.
Liechtcnsteinov predlog daje sedaj tudi klubom državnega zbora mnogo posla. „Poljski klub" jo te dni v svojej seji pro-tresal Ui predlog. Debata je bila vrlo živahna. Za predlog govorila sta samo poslanca Chotkovski in Uobrzynski; vsi drugi govorniki so ga iz raznih razlogov obsojali. Nekateri so dokazali posl. Bobrzyn-skemu, da je sam v zadnjem zasedanji deželnega zbora gališkega trdil, da je za versko odgojo tako dovolj skrbljeno in da za to nikakor ni treba, da bi še le Liech-tensteinov predlog pomagal v nekej potrebi, katere nikdo ne čuti in je tudi v resnici ni. Z druge strani je dr. Rapaport govoril proti predlogu iz drugih nagibov. Znano je, da si Poljaki prizadevajo asimilirati veliko množico Židov s poljskim narodom. V dosego te svrhe bila je in je še vedno najboljše sredstvo sedanja ljudska šola; a'-o bi pa obveljal Liechtenstoinov predlog, vzeto jim je to pomagalo in Poljaki ne bodo dosegli svojega namena pridobiti žide za svojo narodnost. Tudi drugi znameniti poslanci poljski, kakor Ilausner i. dr. so se izrazili proti predlogu. Kakor se govori, bode se 10 Poljakov v državnem zboru vzdržalo glasovanja o tem predlogu.
Slovenski poslanci na Dunaji so imeli te dni sejo, kakor poročajo dunajski listi, v katerej so sklenoli še pred proračunsko dobato iti k ministru Gauču ter zahtevati od njega jasen odgovor na zahteve našega naroda ob osnovanji slovenskih gimnazij. Od ministrovega odgovora bode zavisno tudi nadaljnje postopanje naših poslancev proti njemu. Čas bi bil res, da bi tudi ta ministerska ekselenca enkrat uvažila opravičene zahteve našega naroda, ki je državi in cesarju bolj udan kakor vsak drug narod v Avstriji, ki pa nima Bkoro drugih pravic kakor davke plačevati ter pošiljati svoje sinove v vojake in v tuje šole!
Madjari ao 15. dan marcija svečano obhajali spomin na 1848. leto. V Budimpešti bil je banket, katerega ao se udeležili vsi odličnjaki, ne samo madjar-ske prestolnice, ampak vsega naroda. Prva napitnica je bila na čast Košutu in nezavisnosti Ogerske, ki je bila sprejeta z neopisnim naudušenjem. Helfy je prečital tudi pismo, katero mu je pisal Košut. V tem pismu pravi Košut, da čuti, da se mu bliža smrt in da neumorno ureja svoja pisma. To pismo je napolnilo pričujoče se žalostijo. Popoludne je napravila vseučiliška mladina veliko svečanost na vseučiliškem tr^u, ki je bil ves odi-čen zmadjarskimitrobojnicami. Bilo je tu govorov, deklamacij in petja, ki so občinstvo neizmerno naudušili. Zvečer je bil banket vseučiliščnikov, katerega se je udeležilo tudi mnogo meščanstva ter deputacija honvendov izza 1848-49 leta. Tudi po deželi slavil se jo ta dan izredno, Čitale so se maše, katerih so se udeležila vsa oblastva in družtva. Tako proslavljajo Madjari revolucijo 1848. leta. svečano in slovesno, kajti baš ona revolucija jim je pripomogla do one svobode in onih privilegij, katere uživajo pred vsemi drugimi zvestimi narodi v Avstriji.
Vnanje dežele.
Razmere mej Rusijo in Nemčijo se pod novim cesarjem boljšajo in upati je, da se sklene njej obema državama prijateljstvo, kakeršno je bilo v prejšnjih časih. Kura ruskih papirjev raste, kar dobro upliva tudi na politiko. Carevič, ki je pri pogrebu pokojnega nemškega cesarja zastopal ruskega carja, bil je na berolin-skem dvoruv izredno prijazno sprejet in odlikovan. Sel je k vsem udom cesarske obitelji v pohode ter sprejel njih pohode. — Poljski listi poročajo o velikem premeščanji ruskih čet. V Volinji so posadke zelo pomnožili; železnice so po izjavah nemških listov dobile povelje, da ne smejo sprejemati blaga, ker morajo imeti pripravljene vagone za prevažanje čet.
Položaj Koburžana je, kakor javljajo iz Belega grada, zelo nevaren ukljub vsem oficijalnim lažem njegovih prijateljev in pokroviteljev, ki si prizadevajo prepričati Bvet o priljubljenosti tega knežiča v bolgarskem narodu. Ukljub vsem tem pobožnim željam pričakovati je zatorej, da bode Koburžan v kratkem navezal culico ter mahnol črez mejo. Ti takozvani prijatelji bolgarskega naroda bodo pa imeli priliko prepričati se, da se narodno mišljenje in voljo nekaj časa pač lahko zakriva in pači, naposled pa vender prodere šiloma na dan in na laž postavi vse one, ki se izdajejo za apostole slobodo, ki so pa v resnici največji zatiralci narodov.
Iz Belega grada pišejo, da je komisija za promeno davkov železniških ta-rifov izdelala uže dotični načrt ter ga predložila vladi. Komisija za politično-vojaško razdelitev dežele pa svojega dela ni še izvršila.
Nemški cesar Friderik III. bode v svojej poslanici na deželni zbor pruski izrazil sežaljenje, da ne more osebno priseči, s pristavkom, da si zavaruje to za pozneje. Predsednik gospodske zbornice hode izrazil sežaljenje, da kralj no more
znanca. Sovražim vsako hvalisanje, ljubim in rad izražam resnico. Ta gospod strinja v sebi goreče domoljubje s pravega stališča z inožtvom, presodnostijo in obširnim znanjem. Da ga imajo Čepovanci zeio radi, ni mi treba omenjati; vsakemu se prikupi se svojo uljudnostijo. Poleg bogočastija pospešuje ta gospod v svojem okraji šolstvo, narodno zavednost, petje, sadjarstvo itd.
Bas so bili cerkveni pevci pri njem zbrani, ko ustopim. Čepovance odlikuje dvorljivost in razbornost razven tega, da so boljši narodnjaki, nego li redkokje na Slovenskem. Slava jim! Pevci, dobrih grl, pojo gludko in občutno. Od veselja mi je srce zaigralo, tudi zategadelj ker sem dobil gosp. učitelja, moža redkih lastnostij in vnotega (lelalca v šolstvu. Kako rad bi bil še ostal, a spomnil sem se, da se moram šo to noč vrnoti. Zares, glede snega in mraza velikansko podjetje, celo Hanibal bi se ga bil menda ustrašil.
O razvijanji čepovanskega kat. pol. družtva kakor tudi o drugih stvareh dru-goč obširno. Naj povem, da Bom veselo družtvo naudušil z razlago imena „Čepo-van" s caput s. loannis. Kako so Be oduševljeno spogledali, opazil sem s posebnim zadovoljstvom. Kako polotiščc utegne biti Čepova u, v katerem sodelujejo vsi dotični faktorji!
Moj povratek po snoženem polji, na katerem je plastična a mrzla mesečina počivala in koder je severna moreča sapa
priti ter zaključil sejo. Na enak način vršila se bode ta slavnosttudi v državnem zboru. Pročitala se bode cesarjeva poslanica, glasovale se zahvale vnanjim parlamentom za izražena sežaljenja o smrti pokojnega cesarja, potem ae preide na reševanje tekočih opravil. Adrese ali kake druge izjave ne pošlje novemu cesarju nobena zbornica. Nemški cesar, ki je še vedno bolan, odpotuje te dni v VViesba-den, kjer je milejše in zanj ugodnejše podnebje.
Predsednik francozke republike odpotoval bode koncem tega meseca v Belgijo. V Bruselju delajo uže velike priprave za njegov sprejem. Odstavljeni general Boulanger je mož, okolo katerega se vrte vsi francozki prenapeteži. Agitacija zanj vedno raste, za njegov list „La Cocarde" delajo po Parizu tako reklamo, kakor do sedaj še za noben časnik. V njem vidijo nekateri onega moža, ki je poklican preustrojiti republiko in ustanove v pravem demokratičnem duhu. Čujejo se glasovi, da kani vlada Bolangerja izbrisati iz armade. Nekateri so proti temu, češ, da bi to njegovi pristaši zlorabili ter ga uvrstili mej mučenike. Radikalni volilci v Marsiliji ga nameravajo postaviti za kandidata, pa samo tedaj, ako oficijalno prevzame kandidaturo.
V italijanskem državnem zboru dogodil se je te dni škandal, kateri je izzval ministerski predsednik Crispi sam. | Poslanec Cavalotti namreč je interpeloval j ministra, zakaj se cenzurirajo brzojavke, ki so pošiljajo raznim listom ter tožil,
je vso to stvar višjemu poveljništvu v Trient Misli se, da bodo kaznovani v« lahoni. Lahi ao tudi streljali na naše vojake.
Domače vesti.
Koliko je daroval vladika Stroeema-
yer o svojej petdesetletnici raznim domačim zavodom, pripoveda nam „Obzor" od 10. t. m. z brzojavko* iz Djakova: Biskup Stro8smayer je daroval za osnutek medicinske fakultete na hrvatskem vseučilišči dvajset tisoč gold,, za vzdrža-vanje galerije slik v Zagrebu deset tisoč gold., za utemeljenje deškega semenišča v Djakovu štirinajst tisoč gold., „Matici hrvatskej" tisoč gold., družtvu sv. Jeronima tisoč gold.
Tu naj ee uče naši imoviti narodnjaki, kako se podpirajo narodni zavodi!
Vladiki Strossmayerju so poslali 19. t. m. iz Trsta brzojavne čestitke: predsed-ništvopol. družtva „Edinost", odbor del. podp družtva, „Sokol", uredništvi „Naše Sloge* in „Edinosti" ter hrvatski tipografi.
Odbor družbe ev. Mohorja zaradi posebnih ovir ni mogel odposlati posebnega zastopnika k Strossmayeijevej slavnosti, a sla vijencu je poslal jedrnato zloženo in umetno izdelano adreso.
Delalsko podporne družtvo v Tretu
poziva na občni zbor,, ki bode dne 25. marr cija t. 1. ob 4. uri popol. v hiši št. 45 ulice
j u . ■ ri - u .. , . , Ti „. iCorso, v prostorih družtva „Austria", kjer je da h.t „Esemto" net, mržnjo med Italijo M ^ ^ I)nevni red: L Nagovor ^edin Franc,jo. Minister je odgovoril, da se ; gednikoy 2 Družtyena kroni]ia, p(froča tajnik: mu zd, to potrebno, ker časnikom m pre- a) Q možk b) Q ženskem 0(](fdku. 3> Po_ več za resnico in rad, trosijo lažnjive ^ denarni5arjev0 0 ra5lmll za leto 1887. vesti v svet._ nekdaj je bilo ćasm- ;.....-----........—, i i m\ Vi
in poročilo pregledovalcev računov a) za možki, b) za ženski oddelek. 4. Proračun za leto 1888. in dotični predlogi a) za možki, b) za ženski oddelek. 5. Poročilo gospodarjev in
karstvo apostolska zadača, sedaj je samo sredstvo, ki je državi na škodo. Na to se vzdignejo protesti od stranij nekaterih po-
slancev in iz lože časnikarjev. Predsednik!	6.' Spremembe SXe7h~točk
dd izpraznot, ložo časnikarjev ,n zaradi | drJžtvenii	pmvU. 7. Posamezni predlogi, prevelikega hrupa pretrze sejo za deset g Volitev predsednika, 2 tajnikov, de-
J^VAr i za.eovarJ*1 P.red i naraičarja, 18 odbornikov in 6 namest-parlamentom politiko sedanjega itahjan- ■ ^ v' smislll § n. in 12. pravil; voli možki skega ministerstva. Rekel je da se Italija! 0(Welek 0 Voli»ey 3 pregle5ovalcev računov mora nafavno pridružiti srednjeevropskim za ^ 1888 y 8rai8lu §B 17. pravii; Voli državam na kopnem in Angl.ji na morj,., moiki oddelek< 1Q> Volifev 30 ..komikov
Ta zveza je bila 1882. 1. sklenena in 1887. obnovljena in ima namen ohraniti mir v Evropi. — Odnosaji mej Francijo in Italijo so boljšajo, javno mnenje v Parizu je Italiji prijaznejše in tudi listi so Italiji bolj naklonjeni; upati je, da bode trgovinska pogodba med obema državama skoro sklenena. Italijanske čete bode vlada iz-vestno pozvala zopet domov, ter pustila le majhen del v Afriki. Ta vojska zatorej Italiji ni prinesla ne dobička ne bojne slavo!
potegovala, bil je zelo drzovit. Vse prošnje: ostani, bilo so zamsn. Imej! Te presnete dolžnosti! Moraš, tudi če si vrat ulomiš.
Da imajo blizu Čepovana dobre po-nočne straže, prepričal sem se tragikomično. Eden me ustavi z mogočnim: stojte! Dobro, da takoj pristopi podžupan in me reši. Vživo sem Be spomnil Iloracijevih stihov:
. . . Nestor componere lites Inter Peli dem festinat et inter Atridem. Odslej sem bil ukljub vsemu mrazu humorist ex professo. Potovaje sem zložil onim, ki usiljajo povsod latinščino, to-le, a brez zamere.
Kvišku kozarens! Vinco zdaj pijmo, Svinjska« klobas«* Dobro zalijtno!
Pijmus in jejrnus, Dokler živimus, Po smrti rebulcam Ne bomo več pimus.
Torej pijamus, Vsak pu naj plača, Teci po grlu Dulcis pijača.
Živio in živio Hod Latinorum, Bog ilnj še vinca 111 — klobasorum!
S o 1 o in u r i s M e s t o s e 1 s k i.
DOPISI.
Tenna na južnem Tirolskem, 10. marcija. Cenjena „Edinost" ne prinaša dopisov iz te vasi, a vender je vredno povedati nekaj o dogodku, kateri jo omenil tudi italijanski list iz Trienta. V vasi Tenna, ki je okolo 4 ure od mesta Trienta udaljena, gradi se trdnjava,I katera je kakor vse ostale v oblastvu c. kr. j ženija. V nadzorstvu dela one trdnjave nahaja se oddelek vojakov-ženijcev, ki so nekaterim j lahonom trn v peti, ker niso Italijani, temveč 'Slovani in Nemci.
Uže poprej se je večkrat čitalo po raznih listih o tepežih, katere so imeli naši vojaki s tukajšnjimi lahoni ter da so bili naši vojaki mnogokrat javno napadeni.
Nekaj enacega zgodilo se je letos zadnji pustni dan. Vojaki-ženijci, ki so bili oni dan svobodni, šli so v vaško gostilno, kamor so sploh vedno zahajali. Ker se jo v onej gostilni baš plesalo, hoteli so tudi ženijci zabavati se malo s plesom. Iz golega sovražtva do avstrijskih vojakov so začeli jim lahoni zabavljati. Naši vojaki ispili so le vsak po pol litra vina, bili so, zatorej podpolno trezni in opominali so lahone, naj bodo mirni ter naj ne iščejo /dražbe. Neki vrl mladenič, Slovenec, povedal jim je to v italijanščini, eden izmed teh laho-nov se je pa toliko upal, da je napadel na to onega vojaka, zgrabivli ga za prsi. Vojak se je iztrgal iz lahonovih rok ter bliskoma izdrl svojo sabljo; enako so storili tudi drugi vojaki. Čeravno je bilo le H ženijcev, razgnali so takoj napadajoče lahone, katerih je bilo okolo 35. Vojaki so ostali še v gostilni; lahoni so pa pričeli z ulice na nje lučati kamenje ter s tem razbili vsa okna. Boj je trajal okolo pol ure: naposled so se lahoni umaknoli, a mnogo je bilo krvavih. Naših vojakov ni bil ranjen nobeden. Vsi dobromisleči vaščani avstrijskega mišljenja priznavali so, da imajo vojaki prav. Vojaški poveljnik iz Tenne javil
(mojstrov) v smislu § 11. pravil; voli možki oddelek. 11. Volitev 9 odbornic, 4 namestnic in 6 nadzornic v smislu § 13.; voli ženski oddelek. 12. Volitev 2 pregledovalk računov v smislu g 13. pravil; voli ženski oddelek.
OPAZKE. Volilno pravico imajo le oni, ki so opravili svoje dolžnosti v smislu §. 10. družtvenih pra\il. Volitev se bode vršila tako le: V soboto 24. marcija zvečer od 7 in pol do 9. ure in v nedeljo 25. marcija od 9. ure zjutraj do 1 popoludne v družtvenej pisarni in popoludne od 4. ure do zaključka občnega zbora v dvorani hiše št. 45 ulice Corso.
Volilna komisija je sestavljena iz teh le gospodov: Andrejčič Fran, Čargo Fran, Kobal Fran. Lovišček Fran, Novak Jernej, Ipavio Ivan, Može Peter, Božič Ivan, Lotrič Gregor, Ster Valentin, Škabar Anton, Žitko Fran, Pirih Ivan, Hrast Anton in Jernejčić Anton. Ta komisija bode sprejemala listke obeh oddelkov. Vsak ud, kateri hoče voliti, mora komigiji pokazati svojo knjižico. Voli se osobno in ne po pooblaščencih.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo 17. t. m. o g. Matušiča odhodnji v čitalnici sedem gold. 70 nč. — „Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača !tt.
Matice Slovenske" odbor je imel svojo 79. sejo v sredo 14. marca 1888. Navzočnih 17 ljubljanskih odbornikov; predseduje prof. Josip Marn.
Zapisnik o 78. odborovej seji, pregledan in potrjen po overovateijih, odbornikih Kržiču in Šubicu, se brez ugovora odobri; današnjemu zapisniku sta overo-vatelja odbornika Kržič in Raič.
Predsednik se spomina pokojnega odbornika prof. Einspielerja. „Matica" jo poklonila na njegovo rakev venec s primernim napisom; pri pogrebu jo je zastopal prof. dr. Sket. „llmelecko besedo" v Pragi, družtvo, s katerim stoji užo nad 20 let v zvezi, pozdravila je „Matica" povodom praznovanja slovesne petindvajsetlet-nice dne 9. t. m. pismeno. Zlatomašniku prevzvišenemu biskupu J. J. Strossmayerju čestitala bo „Matica" po svojem odborniku dr. Tavčarji, kateri jo bil posebej napro-šen, naj v Djakovaru privzame si kolikor uže Slovencev-Matičarjev, ter v deputaciji čestita prvemu podporniku in dojanjskemu pokrovitelju „Slov. Matice".
Po poročilu gospodarskega odseka vzame odbor na znanje, da so bile računske zadevo iz zadnje d6bo (hišni računi, nagrado) rešene po njegovih sklepih iz zadnje seje.
Računski sklep ta I. 1887., proračun Jsft }■ 1889. in račun o tujem premoženji, ki jih jo gospodarski odsek pregledal in potrdil, odobrč se brez ugovora.
Odbor pritrdi nasvetu gospodarskega odseka, da se ima vloga, glaseča se na Tomšičevo ustanovo, mariborskej mestnej hranilnici iz uzroka dokaj žaljivega odpovedati in drugde naložiti. Pri tej priliki se je odboru oznanilo, da je vsled predsednikovega naročila bila zadnje dni blagajnica škontrirana in da je bilo v njej vse v pravem redu.
Na hiši vknjiženi dolg 2000 gold. ima se v kratkem izplačati^ in sodnijski zbrisati.	i
Kolkej eva zadeva se ima vnovič pospešiti in kolikor mogoče družtvu na korist konečno rešiti.
Iz poročila književnega: Gledč letošnjih družtvenih knjig pritrdi odbor popolnoma nasvčtu književnega odseka. Knjige, katere „Matica" izd A letos, so: 1. Erjavčevi pripovedni spisi I. del. Uredil prof. Fr. Leveč. Knjiga bode obsezala kot III. zvezek „Zabavne knjižnice" okolo 15 tiskanih pol. Izšla bo v „Katoliški Tiskarni". Določi se jej pristojna nagrada. Pravico do izdaje si je „Matica" kupila od varuha pokojnikovih dedičev. Zaradi premnogega gradiva izide nasproti poslednji izjavi II. del še le prihodnje leto. 2. Letopis za 1. 1888. Uredil dr'. L. Požar. Vsebina in sestava podobna lanski. Večina spisov je uže došla, nekaj jih utegne prav kmalu priti, nekaj jih bo „Matica" pisateljem vrnola. Tiskala bo knjigo zopet „Narodna Tiskarna"; tiskovno korekturo pre-skrbč pisatelji in urednik; obseg utegne znašati 18—20 pol. 3. J. Apih: Slovenci in leto 1848. Kulturno-zgodovinska stvarna razprava v obsegu 16—18 tiskovnih pol, o kateri pravijo presojevalci, da je v resnici zanimljiva. Tiskala jo bo tiskarna Blaznikova.
Na podlagi razpisa častnih daril iz obresti „Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene", došli ste družtvu dve povesti, kateri sta uže pregledala po dva presojevalca. Odbor se odloči, poslati ju še tretjemu presojevalcu. Ako bo jedna ali druga odobrena, utegne iziti 3e letos kot 4. knjiga v MiliČevej tiskarni, ki se je družtvu ponudila za tiskarsko delo.
O številu iztisov letošnjih knjig in nekaterih nasvetovanih rečeh na korist „Matici" naj po predsednikovem prigovoru razpravlja odbor v prihodnej Beji.
Iz poročila tajnikovega bodi povedano: Vsled smrti (Toman, Ferčnik) ali preselitve (Petek) dosedanjih poverjenikov so izpraznjena poverjeništva: Moravče, Kanalska dolina in Pliberk.
Več družtev in posameznih oseb prosilo je „Matico" tudi v zadnji dobi založnih knjig. Predsedništvo je reševalo te prošnje običajno, kakor mu nalagajo večkrat v tem oziru ponavljani odborovi sklepi. Došlo je „Matici" v tej zadevi več zahvalnih pisem. „Matica" pritrdi posebej prošnji „Pedagogiškega družtva" na Krškem, naj bi družtvu poklonila šolskih založnih knjig za nameravano razstavo šolskih učil.
Odbor vzame na znanje, da je „Matica* prejela v zadnjem čaBU več književnih daril. Tako je knjižnica dobila od zadnje seje prirastek 89 knjig, zvezkov in časopisov; 13 po darilih, 76 po zameni; 27 ruskih, 22 Čeških, 12 hrvatskih, 11 slovenskih, 8 nemških, 6 v različnih jezikih, 2 srbski in 1 angleško.
K 5. točki dnevnega reda oznani predsednik, da prihodnji občni zbor utegne biti dne 18. aprila t. 1. — Med posameznimi nasveti je omeniti, da sta gospodarski in književni odsek vzajemno predlagala odboru, naj z ozirom na njegovo izvrstno poslovanje v preteklih treh letih dosedanjega tajnika g. E. Laha potrdi tudi za prihodnja tri leta brez razpisa, kar odbor soglasno stori v svčsti, da mu bodo občni zbor rad potrdil to utemeljeno določitev.
Naposled poprime prvi podpredsednik g. prof. Levoo besedo ter z vsem odborom glede na bližnji imendan čestita gospodu pred3edniku mnoga leta! Predsednik g. prof. Marn s pristojno hvalo poprosi, naj ga gospodj o odborniki podpirajo še v prihodnje, kakor doslej, na korist „Matici Slovenski"!
Za leto 1887 je plačalo 1291 letnih udov. Lanskih dokaj hvaljenih knjig jena razpolaganje le še po petdeset iztisov. Letos plačila dohajajo zelo mlačno; gospodje poverjeniki so prošeni, da pospešujejo „Matično" stvar in odbor želi, da se dožene stalen red tudi gledč vplačovanja. Od zadnje seje je pristopilo na novo 23 članov, in sicor trije ustanovniki in 20 letnikov,, kot ustanovniki: 1. Koenig Jurij, župniki
na Vinici. 2. Prosenc Josip, gl. zastopnik „Aziende" v Ljubljani. 3, Dr. Svetina Ivan. c. kr. gimnazijski profesor itd. ▲ Ljubljani.
Stanje gospodarskega družtva v Šketf-
nji leta 1887. Aktiva: Denarja v gotovini . . . . f. 128.83 3 državne srečke po kurzni ceni „ 416.25 Menjice ....,,..„ 2105.— Denar posojen na vknjižbe . „ 690.— Denar posojen na dolžno pi-
amo ......... 135.—
Premično premoženje . . . „ 58.41 Razni dolžniki na obrestih . „ 24.40 Razni dolžniki na opravilnih
troških........ 3.66
Tožbe.........38.44
Skupaj Pasiva:
f. 3.599.99
Račun delnic ali kapitala 169
delnic........f. 1690.—
Dobička koncem leta 1887 . „ 1909.99
Skupaj	f. a.599.99
Račun izgube in dobička	1887. Dati:
Račun davka od 1881—1886.
leta........f. 78.92
Izguba na 3 državnih srečkah	„ —.75
Poraba premičnega premoženja	„ 4.—
Račun opravilnih troškov . .	„ 53.63
Dobiček koncem leta 1887. .	„ 1909.99
Skupaj	f.	2047.29 Imeti:
Prenesek dobička do 1. 1886.	f.	1180.62
Darovanih v letu 1881. . .	„	100. Delničarji (doplačilo leta 1881.
in 1882..........456.
Darovanih leta 1887. . . .	„	50.—
Obresti leta 1887.....„	260.67
Skupaj f. 2047.29 Na zahvalo koroikih Slovencev odgovorili so državni poslanci z naslednjim pismom:
„Dragi rojaki!
Slovenskim poslancem v državnem zboru s Koroškega pred nekaj dnevi do-poslanih 56 zaupnic se zahvalo koroških Slovencev in prošnjo za daljno bratovsko podporo v pravični borbi za razvoj in postavno prostost slovenske narodnosti nau-daja nas slovenske poslance z velikim zadoščenjem.
Z nami veseli se te izjave narodne zavesti in odločnosti ves narod slovenski.
Slovenski poslanoi izrekoma vidimo v došlih nam zaupnicah nov dokaz, da hoče koroški Slovenec priznavajoč vse pravice svojemu sodeležanu Nemcu prav tako za-se zahtevati vse svoje narodne pravice, za gotovljene mu v naši ustavi, da hoče neu strašeno odbijati in konečno odstraniti mnogobrojne zapreke, ki se še vedno in vedno stavljajo uresničenju teh zahtev.
Prepričani, da je nemogoč mir in razvoj, nedosegljiva zadovoljnost in sreča dežele, v kateri narod trati svojo moč in ravno tako moč sosednega mu naroda s tem, da ga tlači, zanikajoč mu njegove narodne pravice, da je marveč vbo to mogoče in dosegljivo samo tam, kjer si sosedni narodi — vsakateri prost v svojih pravicah — podajajo bratovsko roko v duševni in gmotni razvoj, stoječi na stališči skupne slovenske vzajemnosti nikdar ne bodemo nehali braniti narodnih pravic vseh Slovencev, najkrepkeje pa njih, katerim se kakor koroškim Slovenoem godi največja krivica.
V svesti smo si, da nas bodo poleg druzega slovenskega razumništva v prvi vrsti krepko in neprestrašeno še dalje podpirali tudi vsi zavedni Slovenci koroški
Zato pa tudi za trenotek ne dvomimo, da bode uže skoraj, gotovo in popolnoma zmagala naša pravična stvar v blagor naš in v povzdigo mogočnosti naše ljubljene avstrijske države.
Prosimo Vas, dragi bratje, katerim so iz ljubih materinih ust prihajali mili slovenski glasovi, in ki domujete na lepi koroški zemlji, sprejmite vsi nas srčni pozdrav in našo zahvalo.
Na Dunaji, dno 13. marca 1888.
Po nrročilu slov. drž. poslancev: Dr. Poklukar s/r." Za skriptorja ljubljanske licejalne knjižnice je imenoval naučili minister suplenta tržaškega državnega gimnazija Konrada Stofana, ki ne zna nič slovenski.
Vol v morji. V soboto 17. t. m. je pobegnol vol iz mesnice Ivana Jenka v ulici Barriera vecchia ter dirjal do obali del Sale. Splašena žival je skočila v morje. Dva mornarja sta spravila z velikim trudom vola na kopno. Lastnik ga je prejel nepoškodovanega.
Zblaznel je 43-letni seljak Anton Je-lušiČ, stanujoč v Rocolu, hšt. 182. Odpeljali so ga v tržaško bolnico.
Policijske. Zaprli so tganjarja Ono-rija J., stanujočega v ulici della Muda. O hišnej preiskavi se je našlo več svečnikov, ukradenih na nekem Llojdovem parniku.
J. se jo pred 14 dnevi oženil. Žalosten zakon ! — 13-Ietnega Rudolfa V. so prijeli stražniki baš ko je kradel perilo, razstavljeno pred trgovino E. Defranceschija v novej ulici. Nadejepolno dete ! — Voznik Matej Barbič iz Kobarida je pustil svoj voz s duhanom obložen v ulici Torrente ter se odstranil za nekoliko trenotkov. Nepoznani tatovi so mu odnesli mej tem 200 omotov duhana.
Krvno dejanje. Ni se še pomirila razburjenost v našem mestu po strašnem ubojstvu Henrika Mozetiča in uže se je odkrilo drugo temu podobno užasno hudodelstvo, katerega žrtev je marljiv, pošten mladenič. Omenili smo v 6. številki našega lista pod naslovom „Skrivnostni slu-čaj", da je izginol meseca januvarja t. 1. 17-letni sin tukajšnjega urarja, služeč pri tržaškej firmi Eisner. Rekli smo, da je neverojetno, da bi bil pobegnol, ker je bil jako zanesljiv mladenič in takrat se je užo sumnjalo, da se mu je pripetilo kaj zlega. Zalibog, dokazalo se je sedaj, da je bilo to sumnjičenje opravičeno, kajti prišlo je na svetlo grozovito, nečloveško hudodelstvo, o katerem doznajemo to le :
Dne 12. januvarja t. 1. je izročil trgovec g. Eisner svojemu uradniku Hermanu Grimmeju, 17-letnemu mladeniču, 1800 gld. gotovega denarja in ček kreditnega zavoda na 675 gld., s katero svoto bi imel izplačati Grimme dne 13. januvarja neki dolg tvrdke Eisner.
12. januvarja ob 3 in pol uri popoludne je sprejel Grimme pri kreditnem zavodu denar in zatem ni bilo po njem ni duha ni sluha. Da ni pobegnol, dokazalo se je iz tega, ker so bila vsa njemu poverjena opravila v redu in svota 1800 gld. se je našla v njega miznici.
Slučaj je bil skrivnosten. A denes vemo natanko, da je bil ubogi Grimme ubit. Ubojnik jo 28-lotni trgovec Ivan Simits iz Novega Sada na Ogerskem. Imel je v Trstu trgovino z omoti po 5 kgr., za katero mu je bila posodila potrebno glavnico tvrdka Kevesič in Milovčič.
Meseca avgusta 1. 1887. je odprl Simits svojo trgovino v ulici Molin piccolo št. 9 pod imonom „Johann Simits & C.i". Kmalu pa se je prepričala tvrdka Kevesič & Milovčič, da je Simits nepošten, kajti meseca oktobra 1887. je pregledal Kevesič njegove knjige ter našel nedostatek 350 gld. Vsled tega je vzel svojo in svojega druga glavnico in Simits je moral zapreti dne 21. novembra 1887. svojo trgovino. Kevesič in Milovčič sta hotela tožiti Si-mitsa zaradi prevare ; a nista storila tega, ker je Simits obetal plačati svoj dolg. Dokazal jima je, da ima dobiti v kratkem od svojega očeta 500 gld. in zaradi tega ga nista prijavila policiji.
Meseca junija 1887. si je najel Simits sobo pri Mariji Krakovic, stanujočej v I. nadstropji hiše št. 15 v ulici Valdi-rivo. Soba, v katerej je prebival Simits, je podpolno ločena od Krakovičinega stanovanja ; mogel je zatorej dohajati in odhajati, kadar je hotel.
Meseca februvarja t. 1. je Simitz odpotoval ter plačal stanovanje za mesec dnij naprej. Ker se ni vrnol, oddala je Krakovičeva Simitsevo sobo drugemu najemniku, ter pustila v sobi kovčeg in nekatere malenkosti, katere je ostavil Simits v svojej sobi. Čutil se je v sobi smrad po karbolnej kislini, toda nikdo ni mislil zaradi tega kaj slabega, ker je bil uže po novem letu Simits svojej gospodinji rekel, da si je urezal prst ter se leči s karbolno kislino.
Pred tednom dnij je prijela policija v Budapešti bivšega trgovca Simitsa zaradi tatvine. Njegova slaba svest pa mu ni dala miru in ko pride pred policijskega komisarja, vzklikne takoj: „Jaz nisem nikogar ubil!". Komisar ga je jako spretno izpraševal o tem dalje in Simits se je ujel v nastavljeno zanko. Priznal je, da je Grim-meja ubil ter spravil njega truplo v svojoj Bobi. Dudapeštanska policija je takoj brzo-javila v Trst in vsled tega je šla tukajšnja policija v Simitsevo stanovanje. Odprl je ključar so silo njegov kovčeg in vsi navzoči bo ostrmeli o strahovitem prizoru. V kovčegu je bilo na pol gnilo možko truplo. Vrat je bil zavezan do ust z belimi krpami, hlače in košulja vse plesnivo. Kovčeg se je takoj odposlal v mrtvašnico k sv. Justu. Dokazano je, da je dobil Herman Grimme smrtno rano na vratu in močen udarec na glavo. Kako se je vse godilo, pride o sodnej preiskavi na dan.
Pogreb nesrečnega Grimmeja jo bil v ponedeljek 19. t. m. dopoludne. Tržaško
občinstvo je dokazalo tugujočim starišem svojo sočut, kajti med sto in sto navzočimi je bilo malo takih, ki niso solzili.
* m *
Dostavljamo še nekoliko o tem, kako se je Simits v Budapešti sam izdal ter priznal svoje grozno hudodelstvo.
Po poročilu „Pester Llovda" je gospa Ana Friedmann prišla pred nekoliko dnevi na peštansko policijo ter povedala, da je stanoval pri njej neki „Ivan Nikolič", ki jej je odnesel 20 listkov poštanske založne. Odhajajoča s policije proti domu, sreča gospa Friedmannova na ulici svojega nepoštenega Btanovnika, katerega je dala takoj zapreti zaradi tatvine. Pred mestnim glavarjem Karacsonvjeni je „Nikolič" takoj ispovedal, da se imenuje Ivan Simits in da jo bil uže v Belemgradu kaznovan zaradi tatvine; bil pa je tako prestrašen, da si je glavar takoj mislil, da mora razven tatvine še nekaj druzega imeti na svesti. Opozori ga zatorej, naj ispove resnico, ker mu priznanje hudodelstva olajša kazen.
Po kratkem molčanji odgovori Simits ves potrt: „Da, resnica je, jaz sem velik hudodelnik! Prosim vas, ukažite gospe Friedmannovej, naj gre iz sobe, potem Vam povem vse!". Glavar uetreže tej želji in zatem Simits prizna odkritosrčno svoj zločin. Povedal je, da je bil trgovec v Trstu, da je pravo njegovo ime Ivan Simits, da je zapravil svojemu drutjii 150 gld., zaradi česar ga je isti botul javiti policiji. Baš takrat je srečal agenta Grimmeja, kateregA je uže dlje časa poznal in v razgovoru je doznal, da je bil šel Grimme baš po denar. Takoj mu udari strašna misel v glavo, da bi se mogel povlastiti denarja, ako mladeniča ubije. Spravil gaje zategadelj v svoje stanovanje z lažjo, da mu ima izročiti neko pismo. Jedva je bil Grimme ž njim sam v sobi, zgrabi Simits nož z mize ter ga zabada toliko časa v prsi in vrat svojej žrtvi, da je ni videl mrtve pred seboj.
Preiskal je žepe ubitemu Grimmeju in našel 675 gld. denarja, dve sreberni in edno zlato uro. Vse to si je osvojil. Truplo ubitega je skril zatem v omaro, kjer je imel svojo obleko, kasnejo pa je je stlačil v kovčeg. Da no bi so čutil smrad, polil je truplo z karbolno kislino. Pekla ga je svest in zatorej ni mogel ostati z mrličem v stanovanji. Rekel jo svojej gospodinji, da mora odpotovati in podal se je v Budimpešto. Kmalu mu je nedostalo denarja in prodal je Grimmejevi sreberni uri; zlato uro je bil oddal uže poprej v nekej tržaškej sumnej hiši. Založno listke je ukradel zaradi tega, da bi se mogel vrnoti v Trst, ter se javiti oblasti. Duh ubitega Grimmeja mu ne daje miru; vedno vidi truplo pred seboj.
Našim čestitim čitateljem preporo-čamo „Kavo Velim", o katere izvrstnosti govori denašnji oglas na 4. strani.
Književnost.
Nova elovniea izšla je pod naslovom „Grundriss der slovenischen Grammatik mit Uebungsbeispielen, Gespriichen und deutsch-slo-venisehem Wflrterverzeichniss. Von I)r. Jakob Sket, k. k. Professor. Klagenfurt 1888. Druck und Verlag der St. Hermagoras-Buchdruekerei. 184 str. Prav srečno sestavljena ta slovnica bode Nemcem, ki se hote vsaj za silo priučiti slovenskemu jeziku, jako dobro došla, kajti od-poniogla bode živi potrebi, ki se v praktičnom življenji vedno bolj čuti. Gospod pisatelj nameraval je s to slovnico olajšati promet mej Nemci in Slovenci in ta namen so je v knjigi tudi v polnej meri dosegel. Knjiga, razdeljena v 30 lekcij, na kratko, a poučno razpravlja oblikoslovje, skladnjo in besedotvoije, pojasnu-joč je s praktičnimi vajami. Dodanih je 25 pogovorov iz vsakdanjega življenja in pa nemško-slovenski slovarček, obsezajoč do 3600 besed. Oblika in tisk stil jako lična, vsa knjiga pa taka, da se mora prav toplo preporočuti. — Tako čitamo v „Slov. Narodu", ker nam ta slovnica ni bila poslana.
„Učiteljski Tovariš*. List za šolo in dom, Stev. 6. prinaša to vsebino: 1. V brambo in pojasnilo. 2. Otroška individualnost. 3. Knjiga Slovenska. 4. Slike iz narodne vzgoje. 5. Učila. ti. Opis Šolske občine Blagovica. 7. Poberki o šolstvu iz minolega zasedanja deželnih zborov. 8. Dopisi.
Liis-tnioa upravništva
BI. g. Val. Ml. Borovlje Koroško: Prito-Injete se, da niste pr*j li treh Števil«, Nam so bile vrnene; kraj je bil izbrisno in dodano jc bilo* »Rrtour, nieht ang«nonunen>. Kuko ju to? PovprHŠujt« na pošti! Mi pošiljamo redno vsem rednim naročnikom list, in vender se nam je pripetil uže nekoliko krati enak slučaj.
Dunajska borsa
dne 20 marca.
Enotni dri. dolg v bankovcih	--	gld. 77.40	
, v srebru —	--	„	79.15
Zlata renta — — — — — —	_ —	m	ioy.3-"»
5°/0 avstrijska renta — — —	--	n	92.30
Delnice narodne banke — —	— —	n	8r>«.-
Kreditne delnice — — — —	_ —	T*	267.90
London 10 lir sterlin--—	— —	n	127 -
Francoski napoleondori — —	— —	i»	10.05
C. kr.! cekini — — — — —	— —	it	5.99
Nemške marke — — — — —	— _	n	62.40

Najboljši
papir z,a cigarete
13-26	j« pristni
LE HOUBLON
fraucozki fabrikat Caulpvev iu Hburjev v Parizu.
Svari se pred ponarejcnjem.
Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. PohI, E. Ludwig, E. Lipmann, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegove najboljše kakovosti, radi njegove čisiote in zato, ker v njem ni nikako druge
zdravju Škodljive tvoruie. Pozor: Vsak naj paii na naslednji podpis:
»Ac-»niiLB D* l'4tiqu«tt» 17, m Mrii|ir, i TAM
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke WilmorinAndrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke.
Prodaja semen in cvetlic
Jakopa Fonda
Trst, Lloydova palača 3—10
PRI JULIJU GRIMMU
dežnika r, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17.
se priporoča veleČastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—12—5
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto.
Staro orodje naj se pošilja v po. pravdanje nefrankirano.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemne denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3°[0
Plačuje vsak dan od 9—12 ureopoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50-100 ie treba 1 dan odpovedati, 100—lOOO i-i dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjice domicilirane na tržaškem trgu po . ... ... Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
d.. 1000 gld. po........5%
višje zneske v tekočem računu po . 47,% Baje d^nar proti vkii)iŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1H*6.	2-2-1
si lehko prislužiti na leto najmanje
1200 gld.
s prodajo raznovrstnih postavnih
m- sreček na obroke
Vprašanja naj se pošil jajo pod naslovom : \Vechseihaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasso 0. 9.	1—00
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk. prodaja
TISKARNA DOLENC
v Trstu
mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več. E KRAIVIEFt.
L1N1KA
za spolne in ielod-čeve bolesti, nastope okuŽenja i oslabenja možke slabosti, polucij«, žgečo vodo, močenje postelje, pu S Sanje krvi, zabiije vode, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi.	49-99-104
G. Strastni, specijalni zdravnik Llndaa asi Bsdaasee
% I. I L I S
■*'<»'© od o t
O z
D
CA
s»
B « h
S N ^
u g «
ca	>	1
M	£	1
N	O	i
M	&
s
p.«
N "I
* 2 u O,
£o
► S
OD ? •
2 ® ■S3 o ©
"0 js
•jr> o
*o C r <*
»: R e
_ O »
8 * ssiS'5
fe o j
'"" s
I
.r . M

bn._ w _
is "»-a
£ * a -
* * £ i'
p, >i) o ■ M
r f r r r »=._
B,
O O O O O o u '
e .
Ss
82,
h
A_
3 O
—
u s H
os %
o g o
al^li
88 Q
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski hst s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli* „Kmetovalec" prinaša poljedelske, zivinarske, vinarske in druge Članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske s vete* „Kmetovalec4' stoji na leto 2 gld., la (fg. učitelje in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle številke tistega (etnika.
METOVALEC.
toUiTU lupami U*t i pnlog« .Vrnir".
> a «>»«"•
a ^r »•]»mik krtajafca
f hd. »M M0M4
„ Vrtnar"
je list s podubami, ki prinaša sadjarsko, in sploh vrtnarske Članke. rVrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj.
O	«
o E « * > H S S ~
Spoštovana gospa!
Po sodbi omikanega občinstva, toliko mesta tržaškega, kolikor njega okolice se more denes odkrito reči, da je
K AVA VELIM
najbolji med vsemi surogati, naj si bodo preporočeni, podpolno izvorni, pravi, pristni
itd., to je dokazano.
Ne pišemo Yam pričujočega iz dolzega časa ali zaradi nam nepotrebne reklame. Kje je žena dobra gospodinja, ki ne bi poznala in čislala
K AV E VELI M??
Kakor priznavajo izdelovalci drugih surogatov in kakor ste se uže sami prepričali, prava vrednost je do sedaj v prodaji stoječih surogatov le v hranilnej vrednosti in ta je v Kaseinu, ki je v mleku, s katerim se pripravlja mlečna kava se
K AVO VELIM
s tem izvrstnim izdelkom, pravim vrstnikom kolonijalne kave, ki ima sama ob sebi hranilno vrednost, ima prijeten duh i ne trpinči živcev. Zaradi teh lastnosti) se pre-poroča sama ob sebi ne samo kot kava z mlekom, temveč tudi kot črna kava in to tembolj, ker je ni treba žgati in ker ne prouzročuje trbuhobola liki navadna kava.
Ako bi bila še katera gospa, ki tega ne veruje, vabimo jo najuljudneje, naj jo samo enkrat poskusi in prepričala se bode, da mora zavreči vse surogate kolikor toliko preporočane, podpolno izvorne, prave, pristne itd., ako se jih primera s6
K AVO VELIM.
Dokaz temu je, da se ni priljubil v tako kratkem času noben surogat, kolikor toliko preporočen, podpolno izvoren, pravi, pristen itd., kakor naša
K AVA V E L I M! I
Zakaj ? P !! — Po vašej poskušnji odgovor, spoštovana gospa !
Z visokim spoštovanjem
Pražko delniško družtvo tovarn za surogate kave in čokolade
v Velimu na Češkem.
Prodaje se po vseh trgovinah mirodij in jestvin. Glavni zastop za Trst, Istro, Dalmacijo in Italijo pri Ant. Tlanl v Trstu, Via Carintia št. 23.
Tiskarna Dolenc v Trstu
izdeluje vsakovrstna tipogra-iična dela, kukor: priporočile karte, račune, okrožnice, vizit-nipe, porofilne objave, vabila, programe, izkaze, oglase, pravila, ustopnirc, zaključne račune (bilance), ročinčnike, cenike. polnomoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke, osmrtnice, razne skrižaljke, etikete, knjige, brošure in časnike v slovenskem, hrvatskem, nemškem, italijanskem, fr&ncozkem, angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno,
/3 S3S O	
	u
	
	
	
	U
w	U
/■O	1
	
..-i)	

o g u H
^ S«*
Pozor!
Pri h v. Ivanu blizu Trsta so na prodaj 4 mramorna ti stebri starega oltarja 2 m. in 42 cm. dolgi, debeli v prerezu iil cm., lepi in prav v dobrem stanji. Prodaje se jih po jako nizkej ceni. Prav primerni so za nad miz je glavnega oltarja v cerkvi na deželi. Kdor želi kaj več izvedeti, naj se oglasi pri č. g. župniku pri sv. Ivanu blizu Trst«.	1—2
Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkuloze, (sulice, jetiko), naduhe, zaprte sape), ktoničnega bronhljalnega katara itd
po plinovi
E X H A L A C I J I
(po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj nedosegljivi ideja! zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, u«-pogrešivih vspehlh (jovor6 najjasnejSe »ledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolik r uiocoče z lastnimi besedami. In kuja ho bila tudi potrjena po zdravniških listih tli- iu inožemstva:
Prof dr. Berecon. Po tridnevnej pllnovej ehalacijl po r k-talnej injekciji, izdatno pojomanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hrlpavostje posve iz-pinola. — Truplo se redi vaaki teden za '/, - .1 K- Ravno lako brzo ozdravljenje tudi pri starej, c«16 pri milmrnej tuber-koiozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi naj težji u posel zo pet opravljati. —
Prof. Dr. C<irnil in prof. Vernenll. Pri naduhi se m »re pol ure po plinovej exhalaciji lagije sopsti. — Ako se exhalaclja pravilno rabi, se naduha ne povrne vefi.
Prof. Dr. Dujardln Beaumetz: Kronični bronhialni katarli je bil pndnolno o/dravlj^n
Prof. Frantzei in dr. Statz : Mrzliea, potkaš lj se izgubo ; nastane velka lakota. — Bolnik se zredi do i> klg.
Dr M. Laughlln. je vponibil plinovo exhalacijo pri 30. bolnikih, koji so bili uže v najzadniem stanju tuberkuloz« in vsi so popolnoma ozdraveli
Vsaki dan pa se innože zravni&ka uoroč la o srečnim ozdravljenju, ter je razun navadenih spričeval šh mno^o druzih od slavnih profesorjev. — Imamo innouo spričeval odaravolih. C. kr. izklj. prlv. stroj za plinovo exnalaclJo (Rectal-Jnjector) se do-oiva z vsemi pripravami za pri pravljenje plina in z popisom zn vporavo za zdravnike, ter pa more rabiti tudi veak bolnik sam ter stan« gld. 8 — z merilnim strojem za plin 10 gl. — proti gotovem novcu ali provietju. Dobi se pri	1—50
Dr. KARLU ALTMANN, AVien VII., Marialiilferstasse N. 80/A
Lastnik pol. dru/.tvo ,,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Zvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.