48. štev. V Ljubljani v soboto 29. aprila 1882, Letnik X, Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ >, ,. 2 „ 15 „ ,7 „ » 3 „ Pri večkratnem tiskanji se jena primerno zmanjša. Rokop i* ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . , 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 Za pol leta Za četrt leta Političen list za siorensKi narod. 4 „ 20 2 „ 10 ,:.;ff: V Ljubljani na dom pošiljaij • velja HO kr. več na leto. Vredništvo je Florijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. ''•■-iili Ljubljana „25. in 29. aprila". Mestni očetje starega zbora so pretekli torek 25. aprila, imeli avojo zndn{o sejo. Izid zadnjih dopolnilo h volitev je bil naznaojeu in novoizvoljeni potrjeni. Dosedanji župan g. Lašan se je potem svoji alužbi kot župan ljubljanski odpovedal, ostane pa še mestni odbornik. Pri tej priliki je bil po nasvetu g. Dreo-ta za častnega meščana izvoljen. Danes, 29. aprila, je zopet seja mestnih odbornikov, ter bo izvoljen novi župan za Ljubljano. 25. in 29. dan aprila sta tedaj za glavno mesto imenitna dneva. Prvi sklene dosedanjo dobo protinarodnega gospodarstva io drugi prične po dolgem prenehanji novo dobo narodnega gospodarstva. Naj bilo bi vspešno J Že pred volitvami, ko se je namreč začelo nemškutarjem dozdevati, da njih kandidati ne bodo zmagali, se je govorilo, da g. Lašan od županstva odstopi, če zmagajo narodnjaki. P^av veliko tej govorici nismo verjeli, ker zarad dolge skušnje že vemo, kako je s takim žuganjem; zato smo mislili, da je to le kaka volilna zvijača, s ktero se hoče na prijatelje dosedanjega vladanja in na neodločne, mlačne volilce še bolj pritiskati. Tem neverjetniša se nam je novica zdela, ker v deželnem zboru še vedno sedita unstranska poslanca trgovinske zbornice; če ravno je ta zbornica po zadnjih volitvah narodna ter njima je tudi oč tno nezaupnico izrekla. — Ali g. Lašan je ostal mož beseda, ter je pri zadnji seji Btarega zbora odstopil, ker ni hotel ali mogel predsedovati mestnemu odboru, s kterega večino se njegovo mišljenje ne strinja. To je hvale vredno in pošteno io zato mu tudi ne zavidamo častnega meščauBtva, toliko manj, ker m mesto se je vendar le tiulil in mnogo let delal, če tudi ne vselej po željah in mislih narodnjakov. Po volitvah za državni zbor je izvolitev narodnjakov za mestni odbor druga velika in imeuitna zmaga Slovencev. Bog daj skoraj še tretjo za deželni odbor, potem bomo še le gospodarji v Bvoji lastni hši; potem še le jenja nenaravni stan, da manjšina 5°/0 gospodari čez večino 95%> kar res je bil žalosten prizor ne le za narodnjaka, ampak za vsakega poštenega io prav.čnega možaka, bodi Bi že narodnosti katere koli hoče. Nerazumljivo je moglo to vsiikemu biti, kdor ni vedel po kakih sredtstv h se je doBeglo, pa — znabiti še tudi potem Piačiloi dan pa vendar le pride — vselej; kar je nenaravnega, se mora pred ali potlej razrušiti. Za kolovodjo g. D. nastanejo pa zdaj taki dnevi doma, kakor nekdaj za znanega Ceneta Kluna ua ptujem. Narod je odpadnika zavrgel in po smrti se ga nikdo več ne spominja; ali če se ga, kako vse drugače, kakor g. dr. Bleivv.La in drugih narodnjakov kateri so delali za svoj narod ter mu zvesti ostali do prerane smrti. Sklenjena doba vsakemu glasuo kliče: , Delaj prav in pošteno ter ne obračaj plajšča po vetru'1. Le kar je naravnega zamore obstati; nenaravno, če tudi še toliko umetno sostavljeno, propade pred ali pctlej. Toliko o ,,25. aprilu". Z veseljem pozdravljamo dau 29. aprija, dan izvolitve narodnega župana. Cez trinajst dolgih let dobi teiaj Ljubljana; are dišče slovenskega naroda, zopet slovenskega mestnega predstojn ka. Bodi že izvoljen ta ali uni, Slovenec bode vsaki, toraj tudi vsaki, kakor upamo, po slovenski zavesti pošteno delal za blagor mestnjanov uaj pred in za slovenski narod sploh. Upamo, da je danes velik korak storjen k dosegi ravnopravnosti Slovencev z drugimi narodi v Avstriji. Zato se dneva ,,29. aprila" gotovo vsak pošten Slovenec odkritosrčno veseli in raduje. Smemo li pri tej priliki kako željo izreči? N komur nočemo biti s prezgodnimi nasveti nadležui, ampak izrečemo le to, kar Bmo stokrat že slišali in sliši lahko vsaki, kdor hoče poslušati. Prva naša želja je, naj bi se postopalo zanaprej bolj katoliško. Slovenec je sploh iu povsod katoličan; Ljubljana ima pri marsikaterih napakah vendar le katoliški značaj, to pripozna vsak ptujec, kateri koli sim pride; naj bi se toraj ta značaj ne vuičeval; naj bi se blago čutilo katoličanov ne žalilo več, kakor se je že večkrat zgodilo. — Druga želja je, dapostopalonajbi sekon-servativno. Liberalizem ni domača rastlina, ampak zasejala in zatresila se je tihotapsko, kadar so gospodarji in čuvaji spali. Da se je mnogo razrastla, ui čuda, saj tla in okoljšine so bile čez vse ugodne. Ko je pa začela sad roditi, smo žalibog vsi čutili, koliko je grenak in za-tegel. Občutili so ga ti v verskih, drugi v de-narstvenih, tretji šolskih in jezikovnih zadevah itd.,, marsikteri pa v vsih. Tedaj proč s ptujščino; čemu gojiti, kar oam ne ugaja! Pač so bili časi, ko človek ni bil niti olikan niti razumen, če ni bil liberalen (se ve, ad exem-pium regis, po liberalni vladi), a taki nazori bolj in bolj ginejo; začelo se je spoznavati, kam nas je liberalizem (v političnih in verskih rečeh) pripeljal. Okrožnica Strosmayer]eya o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. (Dalje.) III. Opomniti mi je: cerkev je bila v polovici tretjega stoletja v veliki nevarnosti, da je ne razruši razkol novacijanabi. Zapleli bo se neprevidno v stvar mnogi biskupi in spovedniki, v cerkvi pa je bil nered velik. Zato ravno sveti Ciprijan piše svoje delo ter v njem tako krasno popisuje edinost cerkveno, da ga v tem še nikdo ni dohitel. Vednega spomina in slave vredne so njegove besede: ecclesia qucque una est, quaa in multitudinem totius iucre-mecto foecunditatis extenditur. Quomodo solis multi radii, sed lumen unum; et arboriB rami multi, sed robur unum tenaci radice fundatnm; et cum de fonte uno riviplurimi defluuut, nu-merositas llcet diffusa videatur exundantis co-piae largitate, unitas tamen servatur in orgi-nale. Avelle radium solis a corpore, divisionem luciB unitas non capit; ab arbore frange ra-mum, fractus germinare non poterit; a fonte praecide rivuD, praeciBUs arescet. Sic et rc- ciesia Domisi luce pertusa per orbem totuai rad os suos porrigit, unum tamen lumen est, qtiod ub que d ffunditur, nec unitas corporis sejiaratur. Ramos suos iu uuiversam terram copia ubertatis cotendit, prcfluentes largiter rivos latius txpandit, unum tamen caput est etorigo una.etuna mater foecuadidatis succes-sibus copiosa. Kaj toraj pomenjajo omenjene besede sv. Ciprijana v tem posebnem slučaji, v kterem je bila cerkev božja v njegovem času? Očividno sledeče: vsaki biskup vrši enako moč in enako zvanje z vsemi dtugimi biskupi v svoji biBkupiji; toda poleg te posebne moči ima vsak biskup še pravico in dolžnost, da ae in solidum briga za vse, kar se godi v cerkvi, posebe mora buditi in delovati, da se ohrani edinost v cerkvi, ondi pa, kjer je uničena, da se zopet povrne. Razun posebnega značaja biskupskega, ki ga druži z lastno svojo čedo, kaže tu pisatelj tudi občai značaj, ki druži posameznega biskupu s celo cerkvijo ter ga čini odgovornega za vse, kar se v njej godi in ne godi ; zato v svoji knjigi takc-Ie nadaljuje: quam unitatem firmiter te-nere et vindicare debemus maxime episcopi, qui iu tcclosia praesidemus, ut epiecopatum qutque ipsum unum alque iudivisum probe-inus. Nemo fcaternitatem mendacio fallat, nemo fidei veritatem perfida praevaricatione corrum-pat. Episcopatus unus est, cujus a singulis in solidum parstenetur. To izvaja sveti pisatelj iz natore cerkve božje in njene edinosti, a potrjuje tudi s svojim lastnim vzgledom, ker je kot slaven in po vsej cerkvi spoštovan biskup z vsemi silami deloval, da se povrne edinost v cerkvi. Med njegovimi spisi jih je mnogo, ki govore o tem; posebno so pa zanimiva pisma na rimBko cerkev in riniBko du-hovništvo, posebej pa na papeža Kornelija, v kterem ga prosi, naj ne daje nepoznanim duhovnom in biskupom listov imenovanih „litterae communicatoriae", s kterimi se taki ljudje večkrat usilijo kakor volkovi med .čedo Gospodovo ter se jim tega ne more braniti, ker ako Be podobna pisma navadnih biskup lahko prezirajo, se vendar ne sme nikdo opreti takim pismom vrhovne oblasti v cerkvi t. j. papeža Kornelija. Po vsem tem vprašam, kje je ta sveta medsobojnost in solidarnost? Kar se tiče ka- — Io — da do tretjima pride — j e naša želj a, naj bi ue zanaprej zbadljivo zabavljanju o p u n t i 1 o. Čemu tudi/ VeČino imamo; poslužujmo ue je v blagor mesta iu uaroda vsak iz svojega stališča ter ogibujmo ae, kjer le Hicer mogoče, prepira in razprtij. Pokažimo nuNprotoikom v dejanji in pisanji, da nismo iskali prepira, uinpak hvo-jih pravic, ki nam gred6 po božjih in držuvnih postavah. Tuko delovanje bo najbolj ugajalo mostnim iu nuroduim potrebam in nusprotuika ne odbilo, amjiak pridobilo. Še bi imeli marsiktero željo, n. pr. o slovenskem vrudovauji, v izgled vrailnijum iu županom po deželi, pa to prepustimo previdnosti Blovensko večiue v mestnem odboru. Slovenski večini iu narodnemu, danes izvoljenemu županu kličemo: „Ad umito« annos"! Politični pregled. V Ujubljttiii 28. aprilu. AvHtnjHkf deželo. liutol. - politlAko dnistvo v Josifstadt-u na Dunaji je imelo društveno zbo rovauje 18. t. m. Prvomestnik dr. Alojzij Gruber je govoril, kako vredlti pobiranje Petrovega vinarju. V uvodu je govoril o boj h Hvet nih knezov s papeži, ki so uastajali, ko so Karloviči (potomci Kurolu velicegu) pešali; o porabljen)! cerkvenih posest, škofij in opatij, dokler niso po sili vzeli cerkvene države in jo vtelesili luškemu kraljestvu. Z oropanjem cerkvenih posest iu posebno papeževe države je katoliška Cerkev prišla v stiske iu revščino; a ta šo vedno traja, zato je treba, da se pobiranje Petrovega vinarja vredi po dobro premišljenem načrtu, kakor je primerno sedanjemu času. Govornik je o tem nadaljeval 25. t. m in navedel v ta namen več toček. G. Kuhi je govoril o nekem članku v ,,Vaterland" „die N. fr. Presne und der Antisemitismm" in je dotične opazke narejal o gibanji judov iu o rušenji socijaluega vprašanja. ČcNke^olc v DolcnJi /t \'*., štr. 87, 88; št. 7., Htr. 102, 103) Pri vsem tem pa ue mislite, g. moj 1 da aem g. nadzorniku za to nevošljiv, akoravno sem rečeno opazko zapisal, lovniito iz zdravega lista; temveč h tem sem hotel le razodeti, rekoč: Ako bo nam bremena črez navado" nakladajo, zukuj bi ho nam ne /lajšalo breme tudi b primerno odškodnino? (lospodar sv. evangelija ju šol Baj klicat delavcev v svoj vinograd: kdor je hotel, je šel; kdor ni hotel, ni šel; pri nas pa je vse drugače: dancB »li jutri pride zavkaz od šolske oblastuiie, da h« ima šola v dve šoli, dosledno v štiri oddelk« razcepiti, no da bi duhovna za to kaj prušuli. Razume ho, po novih postavah ui tega treba; toda vendar mora duhoven razumeti, ko mora namesto v dva v štiri oddelke coptati kar naenkrat. Plačilo pa ho: zajci in bobni. Zdaj si še 1« pravo zadel, govorivši in omenivšl: odškodnino. Kaj pa jo z davki? Tukaj je človek šo le v pravili kleščah I Prepričan sem, da h« n« sme pod nobenim pogonu kmetu duvkov zvišati; nasproti Hrčuo moje mnenje j«: kmetu močno davke znižati: kmet se mi smili. Da! moje mnenje jo: Mi kateheti podtičujmo v šoli rajšu po Htari plači, naj se uam še tako oddelki iu ur« bremena množijo, nego da bi ho zavoljo nas revnemu kmetu lavki množili, ker učimo tu pa tam v šoli namesto tri ure nu teden po šest ali šo več. Kes je, da bi se dalo tudi temu v okom priti, ako bi ho nekterim višim odvzelo ln tam dostavilo, kjer je prav premalo. Uotovo resnica je t kmet jo začel že obupovati. Polje vam pušča v pušči, ker ,,lačen" no more delati. Kdor more razumeti, naj razume. Govoril sem priličuo z nekim mladenčeni iz Milani), kateri )t> bil prav dobro izšolan; uli jesti nI imel kaj. Prašam: kaj mu jo pomagalo vse znanje? Klel jo kralju, klel mlnisterstvo. Mislil sem, da mi skoči i/, karete, kakor j« živo govoril, slikavši mi italijansko mizerljo. Smilil bo ml je, zato sem ga bil tudi vzel v kereto, zsgledavši ga oa poti proti Gorici. Gospod dopisnik! 8 tem pa nikakor ne miBlite, da sem proti šolam, s tem sem hotel le razkriti staro resnico, rekoč : Ako nam kmet jesti ne dd, tudi gospod nam ne da, naj bi tudi znal celega Homerja na pamet. Prvo gla silo je: kruh, drugo je: znanje, kajti drugo brez prvega ne more biti. Nikdar ne pozabim, kar je rekel enkrat v novi šoli pri skušnji rajni Matija Doljak: Kmetijstvo, kmetijstvo podučujte v šoli t In prav je imel. Ljudske šole bi morale biti tako ustrojene, da bi prišli iz njih dečki — pridni in krepki kmetovalci; deklice pa — pridoe gospodinje. Poleg glavnih predmetov naj bi se podučevalo po šolah v vrsti kmetijstvo — za dečke; za deklice pa ročna dela in gospodinjstvo sploh. S kmetijstvom bi morali biti združeni tisti predmeti, kateri bi se dali ž njim združiti; drugi pa, kateri bi se ne dali, naj bi se „posebe" pod-učevali, enako tako, kakor zdaj; toda ne kot glavni predmeti, temveč kot postranski, in le toliko, kolikor je primerno za ljudske šole. Zdaj se preveč časa za te potrati. Kmetijstvu mora dati nova šola, novo čast, katero je Bog sam odlcčil kmetijstvu. Kmet mora biti spo štovan, kakor vBak drug stan. Za to čast mora nova šola posebno dečke zavedati. Ako to doseže nova šola, potem je v resnici veliko dosegla. Zakaj noče kmet več delati ? Vsak je navadno že vesel, bolj zadovoljen, samo. da je v kaki cesarski ali deželski službi, naj bodo že čuvaj ali kurzor ali kar si bodi: le kmet noče več nobeden biti. Zakaj to? Kmet se prvič premalo spoštuje, med tem ko je vreden časti kakor drugi Btanovi, in ako ne enake, saj bi ga ne smeli zaničevati. Kako delajo ž njim, ko pride davke plačat ali ko pride h kakšni sodniji? Zakaj nočejo drugi še delati? Drugi ne morejo več zastran revščine; tretji pa se sramujejo, misleči: Jaz „znam" že toliko, da zamorem kakšno ces. služoo dobiti in na to službo čaka večkrat do smrti brez dela. Torej nova šola mora priboriti kmetu čast; čast mu pa pribori, ako bode dečke do kmetijske časti zavedala: in ko bode kmet spoštovan, potem pa pojde tudi raj še nedelo V to svrho smo dolžni tudi mi duhovni nekoliko pripomoči, s tem, da večkrat govorimo tudi v cerkvi mimogrede, kako imeniten da je kmetovski stan. Zdaj se povrnem zopet k ožji svoji nalogi Ne morem, da bi ne omenil, ko sem že govoril v današnji nalogi o nehvaležnosti, katero mora doživeti manj ali več že vsak duhoven, ne morem, da bi ne napisal prilično še sledeče, kar je namreč znano že vsemu svetu Katol. cerkev, ta naprava vsemogočnega Boga in njeni služabniki še le prav vedo, kaj se pravi: Nebvaležnost žeti. Nehotč mi pride tukaj na misel znani Tajani, italijanski rovar. Poslušajte I kako ta krivičnež govori. Potun, ko je 1. 1879., 15. marca, pripoznal, da ima sv. katol. cerkev neznane zasluge v kulturni zgodovini, dostavi in reče: Danes pa, o gospodje ! ko je katol. cerkev poiitiško misijo nam v prid dokončala, moramo sicer temu velikanskemu zavodu šo neko misijo pripustiti in sicer samo še na moralnem polju; na po-litiškem pa kratko nikake več; vendar pa ni mogel dokončati, da bi ne bil rekel: Sv. kat cerkev je šla mimo povsod dobro delaje in dobrote skazovaje: pertransivit benifaciendo, (Arturo Sterni, L' ater, p. 548) — Prem šlje vanje---Toda pustimo znanega Tajanija in obrnimo se na šolske pripomočke. Najprej Vas, g. b Krasa: prav lepo prašam: Šteli res tako čudni, kakor se dd, sklepati iz spisa Vašega, posebno iz dveh odstavkov ? Nočete li res umevno čitati in čitanega razumeti? Kje stoji pisano, da bi bil jaz šolske pripomočke brezobzirno zametaval? Dobro je, da sem ravno že v ,»Slovencu" št. 23, naštel paragraf, kateri govori vprav o nazornem nauku, uam-reč: Stokl-Paed. §. 72. Zdaj pa: moramo si li misliti nazorni nauk brez nazornih pripomočkov, v katerih govori: Stoki: §. 54., n. 2; dalje: §. 56 in na druzih raznoterih prostorih? Kaj mislite, ako sem hotel „indirektno" razloček delati med pripomočki, kateri so za ljudsko šolo primerni in kateri niso, — kaj mislite? prašam: sem li hotel s tem vse pripomočke brezobzirno zavreči? Ne, ne, g. moji Qui beoe distinguit, bene docet. In poleg tega sem še zapisal, da nočem v tem obziru nič razsojevati, namreč: ali se morda (še ,,morda" sem do stavil) preveč denarja zanje potroBi ali ne, dosledno: ali se jih čez mero nakupuje ali ne. Danes sem pa že prisiljen prašati: bo li aua-tomijske table ali podobe za ljudske šole ? Berite: Siokl-Paed.: §. 54., c, str. 262., in § 59. 5, p. 298), kjer nam kar naravnost razloži pisatelj, da se zamore kaj takega uporabljati edino le na srodnjih in visokih šolah. To pripada v enako in še višo vrsto kakor „Tretje berilo". In koliko denarja se zato ne potrosi! Trpi ubogi kmet, ubrga para, tudi zavoljo tega l Tudi zoper te podobe sem slišal modro razsodbo modrega učitelja. To so tiste .,brezpotrebneu ropotije, katere niso za ljudsko šolo; temveč so le zato, da se stroški množijo. To je nekakšno sprevidela posredno tudi postava. (Dalje prih.) Domače novice. V Ljubljani, 29. aprila. (Seja mestnega odbora) je danes ob štirih popoldne. Volil se bo novi župan in podžupan. (Vabilo v „Sokolov" jourfxe), kateri bode deneB soboto dcč 29. aprila t. I. v Šrejner-jevi pivarni (sv. Petra cesta). — Začetek ob 8. uri zvečer. — P. n. gospodje pevci in So-kolovci prošeni so, da se ga blagovoli v obi-lem številu vdeležiti. — Med drugim pride raz govor ta večer tudi izlet o Binkoštih v Zagreb. Odbor ,,Sokol8." (Narodna slovesnost.) V 92 štev. „Slov. Naroda" sprožila se je misel, naj se to poletje na Notranjskem osnuje velika r&rodna slovesnost na prid narodnemu domu.' itd. Najbrže se o tem (kar še natanko poročim) konečno domenimo 7. maja na Rakeku, ker bode isti večer veselica v Cirkn;'c;. IJtile dulci... Vzor „tdrodnega doma" in njegovega izvršenja raz-širjevanje carodne zavesti itd. je polje, kjer smo vsi zavedni rodoljubi ene misli in ene dolžnosti — brez različnosti starosti in stanu! (f Fr. Štrukelj.) Umrl je včeraj v spodni Šiški občeznani in spoštovani hišni posestnik g. France Štrukelj. Ranjki je bil podpredsednik Šišenske čitalnice ter odbornik od začetka njenega delovanja. Bil je jako raroden in zoa-čajen mož, kakoršaih se malo nahaja in taki bi morali vsi biti. Šiškarji, posnemajte ga I Pogreb bode v nedeljo ob 4'/® uri popoldne. R. I. P. (Pogreba častnega meščana g. MaliČa) udeležilo se je zadnji četrtek mnogo odličnega občinstva. Razne reči. — Otroka krstiti se branijo. Čevljar Benedikt Miirkel je 3. oktobra pri c. kr. okr. glavarstvu na Češkem naznanil, da iz katoliške cerkve izstopi, in ne pristopa b kaki drugi v Avstriji javno priznani veri. 11. oktobra mu je bila hči rojeBa, roditelja jo nista pustila krstiti. C. k. okrujuo glavarstvo jima je ukazalo otroka krstiti, namestnija v Pragi je rekla, da ni postavnega vzroka za to. Mini-sterstvo bogočastja in uka je ukazalo otroka krstiti, ker so stariši iz katoliške cerkve izstopili, a drugam ne pristopili. Zoper to je bila vložena pritožba upravnemu sodišču na Dunaji, in to je izreklo: postava ukazuje le, naj bodo otroci te vere, kakor stariši, ako stariši niso pri kaki verski družbi, mora se tudi z otrokom tako ravnati, gosposka nima pri tem drugega opraviti, nego da ukaže, otrok naj se v krstne bukve vpiše, kakor postava ukazuje (tedaj za brezverskega). Mhr li je to prav? Mi mislimo, da reč je vsa drugačna, ako so starši katoliško poročeni, ali liberalen zakon sklenili; tedaj morajo tudi nasledniki drugačni biti. — Rudokopi v Duxu so napravili te dni velik shod, da se dogovori o svojih razmerah. Prišlo je na tisoče delaycev, pa tudi vojaška straža. Največ so se delavci pritožili Čez blagajnico oskrbništva, ktera jih oskrbljuje z živežem. Zahtevali so, naj se ta reč postavi pod državno nadzorstvo. Nadalje so za-ntevali, da delo ne sme dalje trpeti, ko osem ur na dan, in da bo ob nedeljah ne sme delati, in ako se dela, naj se to delo dvojno plačo. Nadalje, da se mora plača Btalno določiti, da se otroci spod 16 let ne smejo v delo jemati, da se morajo v rudokopih nastaviti nadzorniki, ki se morajo voliti od delavcev ter popolnem neodvisni b ti, pa na to gledati, da se delavcem ne bo kaka krivica godila; zavolj tega morajo imeti prost ustop v vse jame. Slednjič so zahtevali, da se noben delavec ne sme odpustit', razun če je kaj zakrivil in bil po sodniji kaznovan. Vladni komisar je obljubil, da bo te želje predloži), ia delavcem prigovarjal, naj začnejo zopet delat'. Ti so pa odgovorili, da obljubam n č ne verjamejo, in da hočejo imeti kako garancijo, prej ko bodo delo pr čeli, da se bo njihovim željam ustreglo. — O požaru „Ringtheatra" seje danes začela pred starešinstvom deželnega sodišča, v to odbranim tožba zoper obtoženca pri požaru. — Sod šce je sestavljeno iz štirih svetovalcev deželne sodnije. Državni pravnik dr. pl. Pelser je tožnik. Zatoženih je osem oseb, razdeljenih v dva oddelka, vsak ima svojega zagovornika. Ko se je seja pričHa, braia se je najprej obtožba. Obravnava bode trajala več dni. Vendar občno mnenje zahteva nekako zadoBtenje; se bode pa že dobil kak Jonas, katerega bodo vrgli v razburjene valove. Karlovi Vari. P. t. gg. členom banke „Slavije". V liiši banke „Slavije" št. 484 v Karlovih Varili (v Panoramastrasso in mestnem parku), blizu svetovno znanim vrelcem in kopeljem dali smo za člene in zastopnike bankine opraviti lope gostilničnc sobe, ki se oddajajo prav po ceni. To sobe oddajajo se, kolikor jo to mogoče, tudi no čl eno m. Natančna sporočila o cenah sob z vsem pripadajočim (postrežbo, perilom itd.), o k o p a 1 i a 5 n i h taksah in vsem ostalom, poda na zahtevo glavno ravnateljstvo „SLAVIJE" vzajemno zavarovalne banke v Pragi.