GOSPODARSTVO LETO XIX. ŠTEV. 568 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 31. DECEMBRA 1965 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-938 Stare melodije Lahko napišemo, da ni za časnikarja bolj neprijetnega o-pravila — lahko to trdimo tudi o politiku — kakor ponavljati stare melodije. Nevarnost je namreč, da bi jih nikdo ne poslušal, ne bralec, ne volivec, ne pristojne oblasti, katerim so namenjena. V resnici bi pisati o razvoju tržaškega gospodarstva v letu 1965 pomenilo pravzaprav ubirati stare melodije. Da, že skoraj prastare melodije. Ko bi bili lanske ugotovitve posneli na trak, bi letos lahko samo zavrteli magnetofon in pesem za leto 1964 bi bila prav tako prikladna za leto 1965. Tudi letos bi morali registrirati predvsem spomenice in proteste, ki so jih v določenih presledkih pošiljale v Rim najrazličnejše gospodarske ustanove in krajevne uprave, kakor zlasti tržaška občina, pa tudi strokovne organizacije in sindikati. Vsebina teh se gotovo ne razlikuje od spomenic iz prejšnjih let: ladjedelnica Sv. Marka, Javna skladišča, pomol VII, krožna železniška proga, drugi tir proti Benetkam, drugi tir do Trbiža, avtomobilska cesta čez Trbiž itd. Da ne porečejo v Rimu, da smo brez vsake fantazije in iznajdljivosti: še gospodarska konferenca o tržaških problemih, za katero je dala pobudo tržaška občinska uprava; to je bilo le nekaj novega. Druga novost: posebna ministrska seja, sicer v Rimu, na kateri so obravnavali probleme tržaškega gospodarstva. Tržaške spomenice niso torej bile povsem zaman, vlada je zdaj' vsai pripravljena pokriti primanjkljaj Javnih skladišč, da bi ta ne zvišala pretirano svojih tarif za pristaniške usluge Dežela je že stara poldrugo leto in je torej ne smemo prištevati med (izadnje novosti«, oziroma zadnje pojave v našem političnem in gospodarskem življenju. Je pa še vedno sveža in nova, ker se učinki njenega vladanja na gospodarski razvoj v tako kratkem času ne more ;jo še čutiti, saj je deželni svet Prvič pravočasno izglasoval reden proračun (za leto 1966). Priznavamo vsekakor, da je dežela prinesla novega duha in nove gospodarske in ,, socialne pobude, ki mnogo obetajo, a jih v njihovih dejanskih učinkih še ne moremo oceniti. Ni dvoma da se iz njenih pobud za na' vezavo tesnejših stikov z neposrednim zaledjem — s Sloveni jo in Koroško — utegnejo izcimiti tudi gospodarske koristi za vsa mejna področja. Omenimo naj samo navezavo stikov med industrijskimi podjetji, ki so pripravljena na sodelovanje, Pa tudi pobude za sodelovanje na turističnem področju. Samo mimogrede bi radi deželi priporočili, naj pri svojih prizadevanjih za graditev turističnih flinfrakstruktur« (cest in drugih prometnih zvez) ne pozabi na potrebo moderniziranja cest, ki vodijo v Jugoslavije, saj ubira turizem v zadnjih letih kar spontano in naravno poti prav v tej smeri. S kakšnimi občutki pa se bodo od leta 1965 poslovili pred-stavniki našega slovenskega go-Kp^arstva na Tržaškem, Gori-rndir n11 . Videmskem? Kaj so rodili prvi stiki gospodarske ko-misije Slovenske kulturno go-spoaarske zveze v Čedadu in ali je prišlo do stvarnih gospodarskih pobud, na žalost ne moremo še ugotoviti. Beneški Slovenci so še vedno prisiljeni iskati rešitev svojih gospodar-sko-socialnih problemov v tuji- Končno načrt za obnovo šolstva 900 milijard za drugi «zeleni načrt» Ministrski svet je na svoji zadnji seji odobril petletni načrt za razvoj šole in kmetijstva. V ta namen pojde v petih letih 3.400 milijard lir. To je dodatno financiranje, se pravi, dodatno k postavkam, ki bodo že predvidene v nroračunih za posamezna leta. Proračun za javno vzgojo v letu 1966 npr. predvideva 1.300 milijard, to je približno 25 odsto celotnega proračuna. Načrt glede javne vzgoje sestoji iz obnove učnega kadra in obnove oziroma graditve novih šolskih poslopij. Država prevzame vse stroške za graditev šol na vsem ozemlju Italije in to ne glede na stopnjo šole. Za gradnjo in obnovo šol bo država v petih letih izdala 1.210 milijard lir, za vzgojo sploh drugih 1.275 milijard lir, kar znese skupno 2.485 milijard lir. V kmetijstvu gre za drugi «ze leni načrt» (v razdobju 1966-1970). V ta namen je vlada odobrila 900 milijard lir. Ta denar naj bi se dosegel de loma z varčevanjem na drugih sektorjih pa tudi z razpisom no vih davkov. Denar, ki je potreben za graditev in modernizacijo šolskih poslopij (1210 milijard) bo država zbrala z izdajo državnih obveznic (bonov) proti 5% obrestim. Kreditni konzorcij za javna dela bo izdal ob veznice v iznosu 900 milijard, ki so notrebne za uresničenje 5-letnega kmetijskega načrta, oziroma «zlenega načrta«. Da bi našla država kritje — za kar je predvidenih 1.275 milijard lir — v prvem letu (1966) izvajanja 5-letnega načrta za splošno šolstvo, bo treba povišati davke na banane, sodovke, mineralne vode in električno energijo, ki jo uporabljamo v gospodinjstvu. Srečno novo leto voščita vsem bralcem, sodelavcem in oglaševalcem uredništvo in uprava «GOSPODARSTVA» Nov dinar v novem letu Guverner Narodne banke Jugoslavije Nikola Miljanič je na tiskovni konferenci dal časnikarjem podrobna pojasnila o novem dinarju, ki ga bodo dali v obtok prve dni leta 1966. Naglasil je, da gre za menjavo na osnovi 100 starih dinarjev za 1 novega, kar nikakor ne bo vplivalo na gibanje cen. Novi dinar bo razdeljen na 100 par: tako bo ena para veljala 1 dosedanji dinar. Pariteta novega dinarja bo 100-krat višja kakor pariteta sedanjega in bo znašala 71,09368 miligramov čistega zlata (namesto 0,7109358 mili grama kakor do zdaj). Temu u-streza tečaj 12,50 dinarja za 1 ameriški (USA) dolar (namesto 1250 dinarjev kakor doslej). Guverner je zanikal razne vesti, da bi se raven cen v novih cinar-jih uskladila s predvojnim odnosom. V prvih delovnih dneh nove ga leta bodo po vsej drža-.j dan v obtok novi denar, in sicer kovance po 1 dinar in 5 par. ki bodo veljali 100 oz. 5 starih dinarjev. Istočasno bodo pričeli krožiti bankovci pc 50, lo in 5 dinarjev, ki po vrednosti ustre zajo današnjim bankovcem po 5.000, 1000 in 500 dinarjev. V letu 1966 in kasneje bodo dali v promet tudi nov bankovec za 100 dinarjev, kakor tudi kovance po 50, 20 in 10 par. Novi bankovci in kovanci se razlikujejo od starih samo P° označbi vrednosti, datumu in podpisu pooblaščenih oseb. Razlikovala pa se bosta kovanca za 1 dinar in za 5 par, ki bosta izdelana iz zlitine niklja in bakra in ne bosta zgubila sijaja. Novi dinar je štirikrat težji kakor stari. Novi kovanec po 5 par je popolnoma nov, zlato rumene barve. Vsi dosedanji bankovci in ni — z izseljevanjem. Na Gori- kovanci ostanejo še nadalje v obtoku, zamenjani bodo posto- škem ni bilo pravzaprav nič novega, ker ni graditev nove industrije in- novih stanovanj skih naselij za priseljence na zemlji slovenskih kmetov pravzaprav nič novega in se kljub hiperprodukciji v industrijskih podjetjih po Italiji ob meji nadaljuje. Za tržaške Slovence nov, pravzaprav za našo posest usoden problem: graditev naftovoda. Graditev tržaškega naftovoda na Bavarsko pomeni proletari-zacijo dolinskih kmetov in s tem tudi obubožanje tržaškega kmetijstva sploh. Na pasivni strani gospodarske bilance za leto 1965 moramo zabeležiti vprav črno postavko: zgubo nižjih strokovnih šol, ki še ni bila nadomeščena. Razen trgovske akademije nimamo nobene strokovne šole več, čeprav so bile vse naštete * londonski spomenici! Tako ribo prisiljeni proizvajati samo -'bteiigenco, ki je še nikdar ni-smo imeli toliko in ki so ji še vedno zaprta vrata v občinske, ?in*najinSe’ deželne in državne študiiah po dokončanih študijah navadno nanravi na pot proti Milanu, Turinu Ge novi, Bologni m nižje no rta liji. O dvojezičnosti, ki bi vsai ------ v manjši meri lahko pripomo. se zeubliajo priložnosti za za § a k reševanju tega problema, Služek Kako naj bi banka po t ne govorijo vec _ menila nadomestilo za denarne Last but not least: nas osred- zavode ki smo jih imeli, a nam nji denarni zavod - Tržaška jih je’pobral fašizem, ako ne kreditna banka se razmeroma more poslovati z istim zaled uspešno rine skozi težave, ki jem, s katerim so lahko pošlo Jih je prinesla gospodarska kri- vali ti naši prejšnii denarni za bančnim zavodom v Italiji, vodi? se upravičeno vprašuje toda še do danes mu ni bila jo njeni delničarji in Slovenci Priznana popolna enakoprav- sploh. Morda nam bo letos 1966 nost z drugimi denarnimi zavo- v tem pogledu bolj naklonjeno, ui, kolikor zadeva poslovanje s kakor so bila dosedanja leta po tujino. Leta tečejo... in z njimi ustanovitvi banke. poma, in to bankovci v treh letih, zamenjava kovancev pa bo trajala delj časa. V zacec.-iu bodo dali v promet za približno 10 odsto novih bankovcev od celotne vrednosti denarja, ki je danes v prometu. Poštne znamke, čeki ir.- druge vrednotnice, ki so bili v prometu 31. decembra 1965 ostanejo v veljavi še naprej. Pri navedbi cen ne bo potrebno nikakšno zaokroženje, ker se bodo cene z denarjem, ki je že v obtoku ir.- z novim, dale povsem natančno označiti. Označene bodo v starem in novem denarju. Vsi denarni izdatki, kakor tudi dohodki, aktiva, pasiva, osebni dohodki, saldi računov, tečaji in vsi zneski izraženi v denarju se bodo od 1. januarja 1966 obračunavali v novih dinarjih. Tečaj novega dinarja v tujih valutah Tečaj novega dinarja, ki bodo v Jugoslaviji uvedli v tok 1. januarja 1966 v tulih valutah oo naslednji: ga ob- Država Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Z. Nemčija V. Britanija Grčija Nizozemska Italija Norveška Španija švedska Švica ZDA Valuta 100 šil. 100 fr. 1 k. dol. 100 kron 1 marka 100 fr. 100 DM 1 f. šter. 100 arah. 100 gold. 100 lir 100 kron 100 pezet ICO kron 100 šv. fr. 1 dol. Nov. din. 48,0769 25,---- 11,5625 180,9721 3,9062 253,1871 312,50— 35,---- 41,6636 345,3038 2,--- 175,---- 20,8333 241,6294 285,8645 12,50 Dosledno izvajanje jugoslovanske gospodarske reforme Popolno soglasje v tem pogledu - Izjave Tita, E. Kardelja, Bakariča in Kraigherja Pred novim letom je vrsta odločilnih jugoslovanskih državnikov spregovorila o dosedanjih rezultatih jugoslovanske gospodarske reforme in pri tem jasno izpovedala odločno voljo, da bodo pristojni organi dosledno izvajali preosnovo, čeprav bodo v ta namen potrebni veliki napori, združeni z žrtvami. Poleg samega predsednika Tita so še spregovorili Vladimir Bakarič, Edvard Kardelj, Petar Stambolič in končno še Boris Kraigher. Ker so nam v tej številki zasedla mnogo prostora novoletna voščila, smo v njej utegnili objaviti v izvlečku samo izjave VI. Bakariča, P .Stamboliča in Borisa Kraigherja; k ostalim govorom se povrnemo v prihodnji številki. Danes naj še pripomnimo, da dokazujejo izjave omenjenih državnikov, da vlada v vrhovih glede izvajanja gospodarske reforme popolna solidarnost, da so torej namigovanja nekaterih tujih listov o obstoju raznih struj in nesoglasja v tem pogledu brez podlage. Na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher nodal obširno poročilo o gospodarskih ukrepih za leto 1966 v zvezi s srednjeročnim načrtom. Večji del svojega poročila pa je posvetil smernicam za izvajanje gospodarske pre-osnove. Naloge, vsebovane v srednjeročnem načrtu in predlagani ukrepi pomenijo, tako je naglasil govornik, pravzaprav dosledno uveljavljanje gospodarske preosnove. V tem pogledu bo odločilno leto 1966, na katerega bo odpadlo največje breme gospodarske preosnove. če upoštevamo preobrat vsega gospodarstva in njegovo odločno usmeritev v bolj intenzivno gospodarjenje, pospešeno naraščanje udeležbe v mednarodni delitvi dela, vzpostavljanje stabilnejših odnosov in krepitev stabilnosti dinarja, r.-am bo to povsem razumlijvo. Julijski ukrepi so že dali nekatere pozitivne učinke, predvsem pri stabilizaciji materialnih in tilagovno-denarnih odnosov v zunanje-trgovinski izmenjavi, kakor tudi na področju proizvodnosti dela. To je omogočilo doseči oo preosr.ovi pove- čano proizvodnjo ne na osnovi večjega zaposlovanja delavcev, marveč z obstoječo delovno silo. Dosedanje gospodarsko gibanje v zadnjih mesecih, kakor tudi v vsem letu 1965 daje dovolj osnove za takšno usmeritev tudi v letu 1966. Stopnja naraščanja proizvodnje se je v zadnjih treh mesecih gibala na višji ravni kakor prejšnje leto ter priča o uspehu preosnove. Upravičeno je upanje, da bo Jugoslavija v industrijski proizvodnji dosegla približno enako stopnjo tudi v prihodnjem letu. Podpredsednik Kraigher je naglasil, da so bili ukrepi za stabilizacijo gospodarstva- v letu 1965 v korist življenjske ravni prebivalstva (standarda). Gotovo pa je, da standarda ni mogoče izboljšati z emisijo (s povečanjem denarnega obtoka) in nadaljnjim zadolževanjem v tujini, ampak samo z izpopolnitvijo ciružbeno-gosoodarskega sistema in nadaljnjo sprostitvijo ustvarjalnih delovnih ljudi, ki naj bi dosegli takšno storilnost dela, da se bo Jugoslavija približala življenjskemu standardu v podobno razvitih deželah, že z dosedanjimi rezultati gospodarske preosnove je bilo možno zmanjšati razpon med nominalnimi in realnimi zaslužki. V zadnjih mesecih se kaže težnja za naraščanjem realnih dohodkov. Govornik je nato obširno govoril o investicijski politiki, ki mora biti odslej realna; za nameravane investicije je treba že poprej zagotoviti sredstva. Govoreč o spremembah na področju cen je podpredsednik Kraigher ugotovil, da so te spremembe privedle do skladnejših odnosov na notranjem trgu pa tudi v izmenjavi s tujino. V zvezi z razvoiem zunanje trgovine je naglasil potrebo po večjem izvozu, povečani uvoz tudi blaga široke potrošnje pa naj pripomore k stabilizaciji notranjega trga. Podjetja bodo sama lahko razpolagala z večjim deležem na devizah, ki jih bodo izkupila s svojim izvozom. S povečanim izvozom bodo naraščale devizne rezerve; v letu 1965 so bile zbrane začetne devizne rezerve v znesku okoli 140 milijonov dolarjev. Dosledno izvajanje gospodarske reforme pa naj bi omogočilo naraščanje deviznih rezerv, ki naj bi se do leta 1970 dvignile na 500 milijonov dolarjev. S takšnimi rezervami bo mogoče premostiti dolgoletne finančne težave in vzpostaviti še večje možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje, tako v okviru GATT kakor tudi v krogu drugih mednarodnih gospodarskih organizacij. Spremembe v deviznem režimu v smeri čedalje večje sprostitve uvoza in konvertibilnosti dinarja v mednarodnih plačilih se Dostavljajo kot eden osnovnih elementov same gospodarske preosnove. Bakarič o notranji reakciji na gospodarsko preosnovo Na seji izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske je glavni tajnik centralnega komiteja ZKH Vladimir Bakarič imel važen govor o posledicah gospodarskega razvoja in izvajanja gospodarske reforme v državi na notranjepolitični položaj. O-risal je vzročno povezavo med naraščajočim nacionalizmom na Hrvatskem in gospodarskim razvojem, češ da je povsem naravno, da prihajajo bolj do izraza nacionalistične težnje prav v trenutku zaostritve gospodarskega položaja. Kritiziral je tež- Novo vodstvo Zvezne gospodarske zbornice Prva seja skupščine Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu je bila izredno svečana. Poleg predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča so seji prisostvovali predsednik gospodarskega odbora zvezne skupščine Osman Karabegovič, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose Centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije Miloš Minic, predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugi gosti. Predsednik republike Tito je izrazil željo, da bi rad sprejel odposlanstvo skupščine, a predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je pozdravil skupščino Zvezne gospodarske zbornice s posebnim pismom. Očitno so hote. li predstavniki najvišjih političnih oblastev podčrtati, kako važ-,8645 j na vloga je pripadla Zvezni go-,50— I spodarski zbornici pri uveljav- ljanju gospodarske preosnove. Skupščino je odprl poslovode-či predsednik Tone Bole. Nato je spregovoril predsednik izvršnega zveznega sveta Petar Stani bolič. Njegova beseda se je v glavnem sukala prav o nalogah zbornice v času uresničevanja gospodarske preosnove. Naglasil je potrebo, da morajo gospodarske organizacije spremeniti jn izpopolniti dosedanje metode svojega delovanja, da bi njihovo poslovanje postalo racionalnejše. Treba je zlasti povečati izvoz. Predsednik Stambolič je v kratkem začrtal smernice novega srednjeročnega gospodarskega načrta za razdobje 1966-1970. Dosedanji razvoj gospodarske preosnove je razmeroma ugoden, vendar je treba računati z resnimi vprašanji, ki jih (Nadaljevanje na 2. strani' nje, da bolj razviti skušajo u-veljaviti hegemonijo na račun nerazvitih. K sreči se podobna težnja nikakor ni razširila v vrhovih. Vsekakor je potrebno podobnim pojavom in izrastkom nacionalizma posvetiti ustrezno pozornost. Pri vsem tem je povsem jasno, da vloga Hrvatske v Jugoslaviji ni bila še nikdar tako pomembna kakor je danes. Po Leninovih načelih je treba do skrajnosti spoštovati pravice narodov; to načelo je uzakonjeno v jugoslovanski ustavi. Kot komunisti moramo spoštovati pravice narodov — Hrvatske in drugih — a istočasno voditi svojo politiko in to politiko. ki nas druži, je dejal glavni tajnik Bakarič. Priznal je potrebo kritike na vseh sektorjih, toda ni dovolj kritizirati, temveč je treba tudi realistično sodelovati nri reševanju gospodarskih in drugih nroblemov. Le majhna je skuoina tistih izobražencev, ki se pritožujejo, da niso bili pritegnjeni k sodelovanju. Treba je samo postaviti na dnevni red določene idejne probleme. pa bo pri njihovem reševanju in razčiščevanju gotovo sodelovalo tudi vse izobražen-stvo. Dr. Bakarič je nato branil sistem samoupravljanja ter napovedal, da bodo zaradi izvajanja gospodarske preosnove sicer nastopile še nove težave, toda reformatorji bodo nadaljevali svoje delo po začrtani poti in bodo dosledno zavračali tiste, ki bodo skušali te težave izkoristiti z zahtevo, da bi se vrnili nazaj v centralizem. Govornik je kritiziral poskuse, da bi se namreč vrnili k centralizmu bo- Obnovljeni stiki med Francijo in EGS Francija postavlja pogoje - Vprašanje enotne carine nasproti članicam (Nadaljevanje na 2. strani) LJUBLJANA, dec. 1965. Ob koncu leta delamo obračun, kar velja posebno za gospodarstvo. Ta obračun seveda ne more biti tak kot je na primer bilanca v podjetju, kjer vidimo na eni strani aktivne, na drugi strani pa pasivne postavke in iz tega rezultat, dober ali slab. Naš obračun bo nekoliko drugačen, ker se rezultati vsega tistega, kar se dogaja v gospodarstvu neke države v določenem poslovnem letu, pokažejo lahko šele kasneje, ali bolje rečeno vedno šele kasneje. S tega gledišča moramo gledati tudi vse, kar se je letos dogajalo v jugoslovanskem gospodarstvu. In lahko trdimo, da se je prav v letu 1965 dogodilo in dogajalo v njem marsikaj, kar bo pomembno za njegov nadaljnji razvoj. V letošnjem letu so bili sprejeti ukrepi, ki jim damo lahko velik, da ne rečemo usoden pomen. Gre za ukrepe, ki jim pravimo kratko gospodarska reforma ali preosnova. Kaj je vse skritega za tem, v glavnem ve- GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE 1965 - leto gospodarskega preobrata mo. Zlasti vemo, da je jugoslo-1 se poslovimo od starega leta in, le delno izkoriščene, pa smo vanski gospodarstvo z reformo mu damo svoje mesto v našem kljub temu gradili in odpirali prešlo na novo pot, ki naj ga gospodarskem razvoju. Morda enake nove tovarne. Občina ne Irt /4rt _- — _ _ • _ ' V. Z _• J_ __ __X: 11 X „ Trti nPQ. I Ki Kiln _Xrt — rt Irti i rtrtrt rt 1 „ Že med volilno agitacijo je bilo očitno, da je predsednik de Gaulle nekoliko popustil glede bodoče ureditve odnosov med posameznimi članicami in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Ni dvoma, da je to storil pod pritiskom francoske javnosti, posebno kmetovalcev in industrij-cev. Njegov nasprotnik Mitter-rand je javno nastopal kot zagovornik Evropske gospodarske skupnosti. Po vsem tem ni mednarodne javnosti presenetilo sporočilo francoske vlade, da Francija sprejema povabilo ostalih petih članic EGS na sestanek zunanjih ministrov v Bruslju, ki ga je izročil francoskemu zunanjemu ministru italijanski minister Colombo kot začasni predsednik Evropskega ministrskega sveta. Značilno je, da so članice EGS Y drugem vabilu, naslovljenem na francosko vlado 20. decembra, popustile v marsičem nasproti Franciji v primeri s prvotnim vabilom, ki je bilo Fran. cozom izročeno 23. oktobra. Kljub temu se pogledi Francije razlikujejo od gledišč drugih petih držav članic EGS. Francozi niso sprejeli datuma 13. do 14. januarja, pač pa so predlagali datum 17. do 18. januarja. Ta razlika ne bo težko premostljiva, saj je npr. Italija pristala na ta francoski predlog. Druge razlike so bistvene. Francoska vlada zahteva sestanek predstavnikov vlad, torej formalno ne sestanka predstavnikov posameznih članic EGS, in sicer bi temu sestanku ne smel prisostvovati predstavnik komisije EGS, ki ji predseduje prof. Hall-stein. Znano je de Gaullovo nasprotovanje ne samo ustanovi komisije kot takšni, temveč tudi proti osebi prof. Hallsteina. Francija je v bistvu proti ustanovitvi popolne gospodarske skupnosti z lastnimi mednarodnimi prerogativami: o Evropski skupnosti ne sme odločati sama komisija, temveč neposredno predstavniki posameznih vlad. VPRAŠANJE SKUPNE CARINE NASPROTI TRETJIM Na dnevnem redu je vprašanje približevanja carin posameznih držav k enotni carinski tarifi navzven, to je nasproti državam, ki niso članice EGS. Rimska pogodba o Evropski gospodarski skupnosti predvideva za 1. januar 1966 nadaljnje znižanje carin med samimi članicami EGS za 10 odsto. V tem pogledu se gledišče Francije ne razlikuje od stališča drugih članic. Različno pa je njeno gledišče glede zunanje tarife (nasproti nečlanicam), ki naj bi po mnenju petih članic ostala začasno v sedanjem obsegu. V smislu pravil EGS bi se zunanje tarife posameznih držav EGS morale prilagoditi skupni zunanji tarifi v treh etapah: v prvih dveh bi znižanje znašalo vsakokrat po 30 odsto, v tretji pa po 40 odsto. Zdaj gre za znižanje v drugi etapi (za nadalnjih 30 odsto), ki naj bi se izvršila 1. januarja 1966. Položaj držav, katerih zunanja tarifa je nižja, kakor Zahodne Nemčije in Nizozemske, je lažji. Za dosego e-notne tarife navzven bo treba tem državam lastne tarife nekoliko zvišati. Težavnejši je položaj tistih držav, kakor npr. tudi Italije, katerih tarife so višje od nove enotne zunanje tarife. Francija je sicer za to, da bi glede zunanje tarife začasno ostali pri sedanjem položaju, toda vso zadevo bi bilo treba ponovno proučiti v štirih mesecih. Medtem časom bi končno prišli na jasno s pogajanji pod okriljem Kennedpjeve runde, ki predvideva znižanje tarif. Tako bi lahko uskladili zunanjo tarifo EGS z rezultati pogajanj Kennedyjeve runde. zato je vsaka izmed njih odgovorna za svoje zunanjetrgovinske stike. POGAJANJA SO SE ZAKLJUČILA «La Tribune de Geneve» poroča, da so se pogajanja med zastopniki Jugoslavije in EFTA, ki so se začela prejšnji petek, zaključila v sredo. Jugoslovanski (Nadaljevanje na 2. strani) pripelje do take stopnje v njegovi proizvodnosti, da se bo lahko priključilo v vsem svetovnem gospodarstvu in se nato razvijalo vštric z njim, če ne morda na nekaterih področjih celo pred njim. Morda bi kdo dejal, da je zadnje nekoliko domišljavo ali vsaj pretirano rečeno. Vendar bi opozorili na velike možnosti, ki jih ima na pr, jugoslovansko kmetijstvo, če se modernizira njegova proizvodnja, kako velike možnosti imajo nekatere industrijske dejavnosti, ki imajo lastno surovinsko podlago, dočim nekatere izmed teh dejavnosti že danes lahko stopajo kot enakopravne na tuja tržišča, kot konkurenčne v kakovosti in v ceni. Ne bi se tu ustavili na pr. pri vinogradništvu in sadjarstvu, ki imata vse naravne in druge pogoje za razvoj, temveč bi omenili ogromne možnosti nekaterih industrij, ki so zgrajene na pr. za predelavo svinca, bakra, srebra in podobnega, za kar so preskrbljene iz domačih virov. NEZADOSTNO IZKORIŠČANE TOVARNE Danes se ne bi zadrževali pri podrobnostih, ker gre za to, da bi pri tem pogrešili, če bi oce- bi bila občina, če ne bi imela njevali že danes ukrepe gospodarske reforme, ki so pravzaprav šele začeli učinkovati v glavnem pozitivno, čeprav bodo potrebni tu in tam določeni popravki. Toda, če ugotovimo, da se danes strogo postavlja zahteva po rentabilnem poslovanju povsod, da se postavlja na prvo mesto zahteva po strokovnosti ljudi, ki delajo v gospodarstvu in tudi v negospodarskih dejavnostih, da se postavlja zahteva, da je treba za vsako ceno vzpostaviti ravnotežje _ v zunanjetrgovinskem poslovanju, pa zahteva po povečanju proizvodnje v kmetijstvu in še marsikaj, potem moramo samo u-gotoviti, da pomeni letošnje leto preobrat, ki mu damo in moramo dati naj večji pomen. Morda smo se v prejšnjih letih — in marsikdo se še danes — uspavali ob velikih uspehih pri gradnji tovarn, rudnikov in vsem drugem, ko pri tem nismo računali, od kje sredstva za vse to in cesto tudi ne — čemu bo služilo. Saj se danes čudno sliši, da je bilo zgrajenih preveč tovarn določene vrste in celo, da so nekatere nepotrebne. Pisali smo večkrat na tem mestu, da so zmogljivosti tovarn tovarne ne glede na to, če bo imela dovolj surovin in kupcev in podobno. ZA GOSPODARSTVO GOSPODARSKA NAČELA Gospodarska preosnova je prišla pravi čas, ko je bilo treba ustaviti tak razvoj in ga postaviti na pravo gospodarsko in ne morda politično osnovo. Zato danes slišimo, da tu in tam zaprejo kak obrat, da delovni kolektivi hite in se preusmerijo na novo proizvodnjo in podob, no. Pred letom in več bi bilo morda čudno, če bi likvidirali tovarno tanina «Taninko» v Majšperku pri Ptuju, ki je slavila petdesetletnico obstoja, ker bi nastal političen problem zaradi delavstva. Vendar se je to pred meseci zgodilo, ker je tovarna zastarela, nerentabilna, nima surovin in ker zadoščata za vso državo in celo za izvoz le dve taki tovarni, ki imata vse pogoje za delo in poleg vsega še boljšo lego. Seveda so bili delavci, ki so bili ob delo v stari tovarni, preskrbljeni drugače in, kot vemo, jim je bilo zagotovljeno lažje delo kot prejšnje, POTREBNI SO SKLADNI NAPORI Prikazano stanje in zahteve, ki jih postavlja reforma, kažejo, da ne bo lahko in da bodo potrebni izredni napori. Predvsem bo potrebno prebroditi prve težave, ki se pojavljajo že danes in ki so stalen spremljevalec takih ali podobnih gospodarskih sprememb. Teh težav ne bo malo in čim hitreje jih bomo spoznavali ter jih zavestno odstranjevali, tem hitreje bo gospodarstvo stopilo na pot normalnega razvoja. Govorim v množini, kajti danes upravljajo gospodarstvo vsi delavci in razumniki in je zato nadaljnji razvoj, predvsem pa uspeh tega, kar je bilo začeto, odvisen v prvi vrsti od njih, od njihove zavesti in s tem skladnih naporov, pa tudi žrtev, ali bolje odtrgovanja. REALIZEM V NOVEM LETU Gospodarstvo je občutljiv organizem in vsak poseg vanj je nevaren. Tega se je treba zavedati. Zato naj bi zaključil: čeprav moramo biti optimisti, realni optimisti, ne smemo pozabiti, da je posebno na področju gospodarstva treba gledati resničnosti v oči v vsej njeni grobosti, brez olepševanja. Skušnje nam povedo, da smo se večkrat motili in zmotili, ker smo se zanašali samo na tisti optimizem in vero, ki nam je bil opora v najtežjih časih in preizkušnjah. Prepričani smo, da se sedaj ne motimo in v tem prepričanju gremo v novo leto z dobrimi željami vsem. I unija in da države članice ni- — žj — I majo skupnih zunanjih carin; Pogajanja Jugoslavi ja-EFT A V zvezi s pogajanji med Evropskim združenjem za svobodno trgovino (EFTA) in Jugoslavijo, ki so se vodila v Ženevi, je glavni tajnik EFTA John Coulson dal beograjskemu gospodarskemu listu v angleščini «Journal Export» zanimivo izjavo. Pripomnil je, da članice tega združenja ne morejo v svetovni trgovini zadostiti same sebi, ampak se morajo povezati s svetovno trgovino. Zato si morajo prizadevati, da utrdijo svoje trgovinske stike z zunanjim svetom, to je z državami, ki niso organizirane v EFTA. Prav zato je Coulson prepričan, da bodo pogajanja z Jugoslavijo uspešna Svet ministrov EFTA je pozitivno odgovoril na predlog jugoslovanske vlade, naj bi se pogajali o vprašanjih, ki so se pojavila pri izvozu jugoslovanskega blaga v države članice te organizacije. Glede pogajanj med predstavniki EFTA in Jugoslavije v Ženevi je še pripomnil, da je še prezgodaj karkoli izjaviti o rezultatih teh pogajanj, naglasil pa je, da tem razgovorm z zanimanjem sledijo vse vlade držav članic EFTA. Upoštevati je treba tudi, da je EFTA svobodna trgovinska cona ,ne pa carinska ncise 111 senje Strpnost si utira pot Morda se res bliža čas, ko ne bo «sožitje» samo politično geslo državnikov, posameznih držav in skupin. V resnici je svet letos med obhajanjem božičnih praznikov opazil, da so tudi poglavarji najrazličnejših veroizpovedi duhovno podprli državnike, ki si po svojih poteh in z drugimi sredstvi prizadevajo, da bi med narodi zavladali odnosi resničnega mirnega sožitja, pa naj doma prevladuje ta ali druga politična in socialna ideologija. Na velikanske razdalje — od Pekinga, Hanoja in Moskve do Washingtona — letijo sicer očitki, kdo je prvi prekršil božično premirje v Vietnamu, kljub temu ostane zgodovinsko dejstvo, da je do premirja le prišlo, in to prav na sv. večer, čeprav je osvobodilno gibanje v Vietnamu v drugem ideološkem taboru in božiča ne praznuje. Ni dvoma, da si vojaki na obeh straneh fronte želijo miru, da bi se lahko čimprej vrnili k svojim družinam, toda prav gotovo je, da bi tudi v Washihgtonu kakor v Hanoju prav radi dali povelje za položitev orožja, ko bi se le našel način, da bi ne trpel njihov ugled. Državniki v resnici čutijo potrebo po miru, in to ne samo, ker visi nad njimi Damoklejev meč atomske bombe in uničenja človeštva, temveč predvsem, ker so pričeli čutiti pritisk neizmernih množic, ki zahtevajo mir; pred temi množicami bi se ugled tistih, ki bi prvi popustili, samo dvignil. Sožitje v spravi in miru torej! A prvi korak do njega je strpnost. «Božič bratstva za katoličane, pravoslavne in prote-stante», se glasi velik naslov poročila nekega pariškega lista o polnočnicah na Montmartru in po drugih pariških cerkvah, v katerih so opravili božjo službo božjo katoliški duhovniki (tudi vzhodnega obreda) — pravoslavni božič je 7. januarja) — kakor tudi protestantski. Da je zavel nov duh resnične strpnosti in širine tudi v Cerkvi — vsaj v francoski — sklepamo tudi iz drugega poročila v istem listu, da so namreč pred polnočnico pred glavnim oltarjem v cerkvi sv. Janeza Evangelista sredi Pariza štiri mlade plesalke simbolično prikazale materinstvo. «Ne bom komentiral, je odgovoril župnik radovednemu časnikarju, vsakdo bo od tega prizora o-hranii v spominu, kar je v tistem trenutku začutil v svoji duši». Seveda je bil to drugačen ples kakor tistih, ki so se v «.fre-netičnih kadencah» vrteli v Nici, Cannesu in Montecarlu na božični večer pozno v noč. Pariški duhovnik očitno pojmuje krščanstvo ter odnose Cerkve do občinstva in resničnega življenja tako široko, da je prepričan, da je prikazovanje materinstva, čeprav s plesom in v cerkvi, zbujalo pr\ gledalcih samo plemenita čustva, ako so res blage volje in prežeti z resnično strpnostjo. Ko človek prebira podobna poročila o živi in resnični strpnosti, ki si utira pot med narodi po vsem svetu, tako tudi med pristaši najrazličnejših veroizpovedi in politični ideologiji, se nehote povpraša: kako pa pri nas? Ali smo kaj napredovali v tem pogledu? Ali je tudi naše javno življenje prežeto z duhom sprave, razumevanja in strpnosti med obema narodoma? V resnici nas mora v tem pogledu navdati velika skepsa. Javnost sicer od. ločno koraka za duhom časa, toda odločujoči duhovni in politični voditelji so še daleč za njo. Ko bi bilo v njih le trohica koncilskega duha — od katoličanov to tudi upravičeno pričakujemo — bi nikdar ne bilo prišlo do klavrne gonje proti slovenskemu človeku, ki je bil po ljudski volji poklican v tržaški občinski odbor, pa naj sicer pripada h kateri koli politični skupini. Z zadovoljstvom pa vsekakor ugotavljamo, da je vendar v vodstvu krščanske demokratske stranke zmagala vsaj glede tega vprašanja struja, ki se je končno odločila za političen preobrat, da bi lahko sledila okrožnicam sodobnih papežev in hkrati delala tudi v korist lastne države. —Ib— m P$^eT(/ • PAPEŽ POZIVA K POMIRITVI. Svojo božično poslanico je papež Pavel VI. naslovil vsem ljudem na zemlji in sicer po televiziji v italijanščini ter jo posvetil miru med narodi. V njej papež poveličuje delo vesoljnega cerkvertega zbora, iti pomeni pomladitev Cerkve. Omenja tudi svoj obisK v Organizaciji združenih narodov, med 'katerim je vsem članicam zaželei miru, ki je sicer v tako veliki nevarno sli. Po tragični svetovni vojni so nastopila nova trenja med narodi in se globoko zakoreninila v nacionalističnih težnjah; pridružile to se nove ideologije s težnjami za prevratom in nadvlado. Papež opozarja na nevarnost delitve držav po ideologijah ter omenja nove metoda prodiranja, ki uporabljajo tudi gverilo za dosego ideoloških in nacionalističnih smotrov. Nevarno je povzdigovati strahovito orožje kot edino sredstvo za ohranitev miru. Gesla o miru naj nihče ne izkorišča v zaščito svojih lastnih koristi. Nikdo ne sme motiti miru drugega z zahrbtnimi potezami ter ščuvati k neredu. Nihče ne sme svojega bližnjega prisiliti, da zgrabi za orožje, da bi se branil in nihče bi se ne smel umikati pred pogajanji, da bi se obnovila red in prijateljstvo. Papež naglasa, da je prava modrost v miru in pravi mir v miroljubni zvezi. Nekateri zahodni listi naglasa j o v svojih komentarjih, da je papež v poslanici posredno kritiziral ravnanje obeh nasprotnikov v Vietnamu. Američane in Vietkon-govce. Za božič je imel papež pred zbranimi diplomati nagovor v Sikstinski kapeli, in sicer v francoščini. Govoril je o smislu učlovečenja in zlasti poudaril, da je krščanstvo podrlo vse pregraje med človeškimi sloji in narodi. e SARAGAT PREDSEDNIK E-NO LETO. Med prazniki je poteklo prvo leto, odkar je bil G. Saragat po dolgem in burnem glasovanju izvoljen za predsednika. Do tega je prišlo, ko ni uspela krščansko - demokratska stranka prodreti z lastnim kandidatom ter se je končno odločila za socialnega demokrata Saragata, ki je po vojni nenehoma podpiral in sodeloval v vladi s krščanskimi demokrati. Izvolitev predsednika velja za sedem let. Ob tij priložnosti na-glaša italijanski tisk izredne sposobnosti in tudi smisel za kulturo novega predsednika. S svojimi pogostimi potovanji v inozemstvo je Saragat mnogo pripomogel k poživitvi italijanske zunanje politike. «9 ZAKAJ JE ODSTOPIL FAN-FANI. Amilcare Fanfam je gotovo bil na višku svoje slave v trenutku, ko je bil izvoljen za predsednika glavne skupščine Organizacije združenih na rodov, že tedaj je hotel odstopiti kot zunanji minister, vendar ga je predsednik Moro prepričal, da je ostal na svojem mestu. V New Yorku je zaigral veliko karto, ko se ie z bivšim florentinskim županom prof. La Piro lotil posredovanja za mir v Vietnamu. Ho či Minh ie kmalu po sprejemu Fanfanije-vega sodelavca prof. La Pire zanikal izjavo tega, da si sever-no-vietnamska vlada želi miru in ne zahteva nič drugega, kakor da Amerikanci ustavijo o-genj in priznajo ženevski dogovor iz leta 1954. Ho Či Minh je dodal, da morajo Američani najprej izprazniti Vietnam, šele nato bi se lahko začeli pogajati. Franfani je o «uspehu» posredovanja svojega prijatelja prof. La Pire obvestil predsednika Johnsona in zunanjega ministra Ruska, toda sledilo je zanikanje s strani Ho Ci Min-ha. Italijanska opozicija, zlasti liberalci so se vrgli v ostro agitacijo proti Fanfaniju, ki ga imajo za zagovornika zbližan j a s komunističnimi državami. Liberalni tisk je v Italiji izredno močan. Liberalni tednik «Bor-ghese» je napadel še posebno prof. La Piro zaradi njegovih izjav, da je gonja proti komunizmu pretirana ter mu očital, da se pravzaprav postavlja na stran vietnamskega osvobodilnega gibanja proti Američanom. Fanfanijeva žena je hotela preprečiti gonjo proti prof. La Piri in proti samemu Fanfaniju s tem, da je povabila glavno u-rednico tednika «Borghese» Gianno Predo v lastno stanovanje na razgovor s prof. La Piro. «Borghese» je nato objavil bistvo tega razgovora, v katerem naj bi bil prof. La Pira kritiziral politiko amerišKega zunanjega ministra Ruska, nepo-voljno naj bi se bil izrazil o Nenniju, Moru, de Gaullu itd. Zavzemal se je za krščansko demokratsko vlado brez socialistov. Prof. La Pira je sicer izjavil, da niso bile njegove izjave točno podane. Očitno pa je, da je z njimi omajal položaj Fanfanija, ki je nato odstopil sklcujoč se tudi na ta incident Predsednik Moro je njegov odstop najprej odbil, a ga je pozneje sprejel ter začasno sam. prevzel vodstvo zunanjega mi nistrstva. že pred odstopom Fanfanija je bila v parlamen tarnem odboru napovedana razprava o delovanju Fanfanija oziroma prof. La Pire e DE GAULLE POMILOSTIL TUDI POLilicNE OBSOJENCE. Ob novoletnih praznikih je predsednik francoske republike de Gaulle pomilostil 168 obsojencev, med katerimi je tudi mnogo političnih, tako tudi generalov in drugih višjih in nižjih oficirjev. Med njimi so tudi aktivisti O AS, tajr.e vojaške organizacije, ki je organizirala že več atentatov na de Gaulla. e NOVO POSREDOVANJE A-MERICANOV ZA MIR. Iz New Yorka poročajo, da hoče predsednik Johnson dati novo pobudo za sklenitev miru v Vietnamu. Pozornost je zbudil nenaden prihod njegovega odposlanca Averrela Harrimana v Varšavo. V to zvezo spravljajo tudi sprejem ameriškega poslanika Foyja Koblerja pri predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Podgornem; v to zvezo spravljajo tudi razgovor papeža Pavla VI z ameriškim delegatom pri OZN Arturom Gold-bergom. Amerika je o svoji pobudi obvestila tudi glavnega tajnika OZN U Tanta pa tudi Vatikan. Ameriška diplomacija naj bi bila po posebnih kanalih sporočila Hanoju pogoje za pogajanja. Američani so pripravljeni sprejeti ženevski sporazum iz leta 1954; sklicala naj bi se posebna mednarodna konferenca o južnovzhodnih azijskih problemih. Američani ne nameravajo ohraniti stalnih vojaških oporišč v jugovzhodnih azijskih predelih. O vprašanju združitve obeh Vietnamov naj se izreče samo ljudstvo s plebiscitom. Na mednarodni kon ferenci glede Vietnama bodo iahko prisotni tudi predstavniki osvobodilnega gibanja (Viet-konga). Finančni minister je zagrozil z odstopom Turinska «La Stampa», ki podpira sedanjo vlado levega centra, poroča, da je finančni minister Tremelloni, ki je uristaš socialno - demokratske stranke, med razpravo o zvišanju davkov zagrozil z odstopom. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kje naj vlada najde denar za izvajanje šolskega načrta v prvem letu, to je v letu 1966, m sicer 106 milijard lir. Drugi ministri so bili mnenja, da je treba naviti davčni vijak in z novimi davki najti za to potrebna sredstva. Tremelloni je zagovarjal mnenje, da današnje gospodarstvo ne prenese novega davčnega pritiska. Pri tej zahtevi je vztrajal, dokler ni ministrski svet sprejel njegovega stališča vsaj v določenem smislu; prodrla je namreč njegova zahteva, da se ne obdavči proizvodnja. Tako so sklenili, da bodo poostrili davek na banane, sodov-ke, mineralno vodo in električni tok za gospodinjstvo. Ti davki naj bi dali 50 milijard lir. STAVKA PRI AVTOBUSNIH PODJETJIH. Predvčerajšnjim je bila enodnevna vsedržavna stav. ka nameščencev prevoznih avtobusnih podjetij, ker se ANAC (združenje lastnikov teh podjetij) noče z njimi pogajati za obnovitev delovne pogodbe. MEDNARODNA TRGOVINA Izredna pocenitev starih avtomobilov Nemški trg rabljenih avtomobilov še ni bil za kupce nikdar tako privlačen kot sedaj. Skoraj milijon starih vozil je na voljo pri trgovcih, po izjavi podjetja «Auto-Becker» v Dues-seldorfu je pa računati s povečanjem teh zalog na 1,2 do 1,3 milijona vozil. Proti lanskemu letu so cene starih vozil padle za 10 do 15 odsto. Hkrati je Becker, ki velja za naj večjega trgovca s starimi avtomobili, ugotovil, da so kupci postali vedno bolj izbirčni in zahtevnejši. Sezonska poplava rabljenih avtomobilov je v Nemčiji mnogo večja kot kdaj koli prej, ker so na mednarodni avtomobilski razstavi v Frankfurtu pokazali izredno veliko število novih modelov. Becker pripominja, da skoraj za vsako staro vozilo dajo kupci v delno plačilo svoj-je staro vozilo. Edino možnost za razbremenitev nemškega trga starih avtomobilov vidi Becker v izvozu v manj razvite dežele. Vendar se je do sedaj posrečilo od njega ustanovljeni družbi «Welt-export GmbH.» doseči zadevne trgovske stike le z Libanonom in Bližnjim vzhodom. To njegovo podjetje je letos izvozilo na ta področja in v Bolgarijo okoli 5 tisoč vozil za skoraj 10 mil. nemških mark. Izvoz v druge manj razvite dežele je trenutno nemogoč, ker te dežele raje uvažajo nove avtomobile. Tudi Nemška zvezna repu- POMORSTVO LADJE SPLOŠNE PLOVBE Ladja «Bled» je 26. t.m. od plula iz Kopra proti Reki. «Boč na» zapusti te dni Temo, name njena proti Takoradiju in Abid jan-u. «Bohinj» je pristala 26 t.m. v Baru, od koder je nada ljevala plovbo proti Reki. «Bo vec» je zasidrana v Lagosu/Apa pi, od koder bo odplula proti Matadiju in Lobitu. «Pohorje» je priplula 24. t.m. na Reko, nakar je odpotovala proti Splitu in Pločam. ((Ljubljana* je zapustila Koper, namenjena proti Reki in Trstu. «Ljutomer» odpluje danes iz Santosa proti Buenos Airesu. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta. Proga Jadransko morje — Zaliv ZDA: «Makedonija» 31. decembra; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Labin» 1./10. januarja; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Treči maj» 5. do 6. januarja, «Trepča» 15. do 30. januarja; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: 8. januarja. I blika ne da državnega jamstva za take prodaje. Pogajanja z Madžarsko, Romunijo in Poljsko so se do sedaj izjalovila spričo pomanjkanja deviz v teh deželah. (n) Izvoz «Litostroja» v decembru 625 milijonov V decembru so v Litostroju že cdpremili v inozemstvo za več kot 625,000.000 obračunskih dinarjev blaga. Ta znesek bi vsekakor lahko bil še znatno višji, ko bi se ne bile v preteklih mesecih stopnjevale težave v oskrbi z reprodukcijskim materialom, zlasti iz uvoza. Hkrati so v tem podjetju že presegli plan izvoza na konvertibilno področje v višini 1 milijona 301.429 dolarjev. V splošnih prizadevanjih, da se v strukturnem pogledu ne odstopa od predvidevanj, je ta rezultat prav gotovo šteti kot velik uspeh. K temu se pridružujejo novi sklenjeni posli, o katerih še nismo poročali. Nedavno so v «Litostroju» podpisali spet nekaj novih pogodb za dobavo turbin, Dieslovih motorjev, žerjavov in druge opreme. Med njimi je npr. večje število mo torjev za jugoslovanske ladjedelnice, ki jih bodo le-te vgradile v ladje za ZSSR, Norveško, Indijo itd. Posebno pomembna pa je pogodba za ne posredno dobavo električnega mostnega žerjava z zmogljivostjo 100 + 15 ton in treh Dieslovih motorjev za Dansko, torej s plačilom v danskih kronah. Zaradi svoje svetovno priznane kvalitete računajo v Litostroju na postopno nadaljnje povečanje obsega izvoza s plačilom v čvrstih devizah, (bv) Prva skupščina Gospodarske zbornice Slovenije V zvezi s člankom «Nova vloga gospodarskih zbornic v Jugoslaviji (glej ((Gospodarstvo)) z dne 17. dec. 1965) objavljamo naslednje poročilo o prvi skup ščini Gospodarske zbornice Slovenije. Prva skupščina gospodarske \ zbornice Slovenije se je sestala 16. decembra. Sorejeli so orora-čun za prihodnje leto, določili stopnjo članarine (članski prispevek za leto 1966 znaša 0.076 odsto od dohodka podjetij iz leta 1964 za podjetja iz vseh gospodarskih panog z izjemo trgovine. gostinstva in obrti, kjer znaša nrisnevek 0.095 odsto) ter izvolili člar.e arbitraže in častnega sodišča in strokovne odbore. Za predsednika zbornice je bil izvoljen Drago Dolinšek, ki je že doslej nekaj mesecev vo- fctiolru ^ Ul HINKI GOLOB IVO GORICA Trg E. De Amicis — Tei 21-38 Prodaja in izvaža nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa Ekskluzivni zastopnik Za motorje «GABELLI» PROTI DELAVCEM IZ ITALIJE. Švicarski dnevnik «Blick» poroča, da se je v vasi Airolu v ticinskem kantonu pričela agitacija proti italijanskim delavcem. Propaganda proti delavcem iz Italije se širi tudi drugod po dolini Bedretto, koder so raztresli letake proti italijanskim delavcem. Letaki pozivajo prebivalstvo, naj ne navežejo ni-kakšnih stikov z italijanskimi delavci, ki gradijo v bližini velik jez. Prevladuje mnenje, da ne bo agitacija uspela, ker so domačini italijanske narodnosti. Sejem Moda 1966 z modno revijo Konfekcija - Tkanine - hdelki usnjarske industrije Vaš diamant čedalje več vreden Živahno povpraševanje - Industrija jih potrebuje vedno več Od 15. do 23. januarja 1966 bo pozornost širokega kroga potrošnikov ko tudi številnih modnih strokovnjakov širom Jugoslavije usmerjena na XI. sejem konfekcije .modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko-predelovalne industrije in raznih modnih artiklov — «MODA 1966». Kot že vrsto let bo tudi na januarskem modnem sejmu v Ljubljani razstavl ala vsa no-membnejša jugoslovanska industrija konfekcije, pletenin, metrskega blaga in drugih modnih proizvodov. Tu si bodo lahko obiskovalci sejma ogledali dosežke domače tekstilne in us-njarsko-predelovalne industrije. Na sejmu bo jugoslovanska modna industrija prikazala modele, barve in desene za spomlad ir. poletje 1966. Skratka, na tem sejmu se bodo vsi lahko spoznali z modo za leto 1966 . Zanimanje za sejem «MODA 1966» je tudi letos veliko, saj so bili vsi prostori Gospodarskega razstavišča že konec septembra razprodani. Takšno izredno zanimanje za sejem s strani proizvajalcev seveda kaže na to, da bo na «MODI 1966» prevladalo zelo živahno poslovno vzdušje. Nasploh so vsakoletni modni sejmi v Ljubljani v poslovnem smislu zelo uspešni. Znano je. da je bilo na primer na sejmu «MODA 1966» na licu mesta sklenjenih za več kot 20 milijard dinarjev trgovskih pogodb. čeprav je letos zanimanje za sejem «MODA 1966» še večje kot doslej, je organizator sejma ob kar najbolj racionalnem izkoriščanju vseh prostorov lahko sprejel še nekaj novih proizvajalcev. ki doslej r.a ljubljanskih modnih sejmih niso sodelovali in ki bodo to prireditev še obogatili. Tako je med razstavljai-ci več podjetij, ki jih v Ljubljani še niso videli. Med njimi so: «Trikot,aža in konfekcija» — Titograd, «Tekstilna tovarna Hasan Brkič iz Livna. ((Tekstilna tovarna Raška — Novi Pazar, «Tekstilni kombinat* — Gr.jila-ne, «Ukrina» iz Dervente, «Sa-na» — Bosanski Novi in druga. Skupno razstavlja na sejmu -(MODA 1966» 137 razstavljalčev, ki bodo predstavili nad 80 odsto jugoslovanske modne industrije. Vsi prostori velike kupolne dvorane A so za modni sejem oddani proizvajalcem konfekcije, pletenin i t trikotaže: pravtako v spodnjem nadstropju paviljona «Jurček». Zgornje nadstropje «Jurčka», ki bo na januarskem sejmu še prav posebno okusno aranžirano, je namenjeno proizvajalcem šokofrekvenčni modnega usnja, čevljev, krznenih izdelkov, usnjene galanterije in konfekcije. Industrija metrskega blaea je tudi na sejmu cMODA 1966» dobila svoje prostore v marmornati dvorani B. Tu ie zbrana vsa pomembnejša jugoslovanska tekstilna industrija. ki proizvaja metrsko blago. Kot že vrsto let bo tudi sejem ((MODA 1966» spremljala Modna revija, pravzaprav vsak dan no dve reviji. Popoldne bodo gledalcem predstavljeni na.j-novejši modeli jugoslovanske konfekcijske industrije, medtem ko se bo industrija metrskega blaga s svojimi modeli predstavila zvečer. Revijo bo v času sejma cMODA 1966» pripravil Center za sodobno oblačenje v Ljubljani. Center bo tudi sestavil komisijo strokovnjakov, ki bo pre gledala pripravljene izdelke in najboljše že pred sejmom nagradila z diplomami in medaljami. G. R. Že leto 1964 je bilo za diamantno industrijo in trgovino dobro leto, živahno povpraševanje pa je trajalo tudi leta 1965. Londonski diamantni sindikat, za katerim stoji južnoafriška družba diamantnih rudnikov de Beers, poroča o trajnem nenavadno živahnem povpraševanju po okrasnih in industrijskih diamantih. Razen konjunkturne blaginje v Zahodni Evropi prihaja kupčiji z dragulji v dobro zlasti ugodni konjunktura! razvoj v Združenih državah. Ker preskrba s surovimi diamanti trenutno sjgoraj ne more zadovoljiti naraščajočega povpraševanja, so se cene pri prodajalcih izven sindikata približale cenam londonskega sindikata, katerega delež pri de-lotni kupčiji z diamanti cenijo na 80 odsto. Izven sindikata nastopajo kot prodajalci diamantov v zadnjem času zlasti Gana, Brazilija, Venezuela, Liberija, Slonokoščena obala in Sovjetska zveza. Daleč največ diamantov porabi industrija, ki uporablja ta najtrši kamen za razne namene, tako zlasti za brusilno, vrtalno m cepilno orodje, pa tudi v vi-tehniki, za či- čarske kamne in postopke za ugotavljanje trdote Med največje potrošnike diamantov spadata avtomobilska in petrolejska industrija. Diamanti so razen tega strateško važne surovine in igrajo veliko vlogo zlasti v raketni tehniki. Samo v Zahodni Nemčiji porabijo okoli 1,5 milijona karatov, to je okoli 300 kilogramov industrijskih diamantov. BELGIJA je naj večje središče na svetu za predelovanje diamantov. Belgijska diamantna industrija s središčem v Antvverpnu obsega okoli 70 obratov za grobo brušenje in 400 za fino brušenje. V tej industriji je zaposlenih okoli 25.000 ljudi, od katerih je nad polovico brusačev. To je ena tretjina vseh znanih brusačev na svetu. Najvažnejše odjemalke brušenih diamantov iz Belgije so Združene države z okoli 50 odsto, Hongkong z 20 odsto, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Francija. Pred vojno so imeli trgovino z belgijskimi diamanti v rokah pretežno Judje, katerih dejavnost se je po vojni preselila v Izrael. Diamantna industrija v IZRAELU šteje danes okoli 150 obratov s 4.500 zaposlenimi, ki se ukvarjajo z rezanjem in brušenjem diamantov. Privlačnost antvverpenskega diamantnega trga se ie ohranila s tem, ker brusijo "tam kamne na vse znane načine in prihajajo na belgijski trg diamanti vseh velikosti. Druga diamantna središča se omejujejo na določeno brušenje; vendar so začele v zadnjih letih Belgiji konkurirati na tem področju tudi druge dežele, zlasti Izrael in Indija. (— n —) dil zbornico; za podpredsednika pa Janez Nedog in inž Miran Mejak. Skupščina je postavila tudi smernice za bodoče delo zbornice. Smernice navajajo kot glavno načelo, da mora zbornica nasloniti svoja prizadevanja prvenstveno na napredne pobude proizvajalcev, da se uveljavijo najsodobnejše metode v proizvodnji in poslovnem prometu. O teh vprašanjih ne bodo odločali samo zbornični sveti, ampak bo za pomembnejše zadeve zbornica prirejala tudi širša posvetovanja. na katerih bodo sodelovala vsa prizadeta podjetja. Zbornica pa bo obravnavala tudi politiko nadaljnjega dolgoročnega razvoja gospodarskih panog in sodelovala s svojimi stališči pri oblikovanju raznih gospodarskih predpisov. Z novim načinom postavljanja zborničnih organov je še bolj poudarjen samoupravni značaj gospodarskih zbornic v Jugoslaviu. Statut gospodarske zbornice Slovenije nor. pravi, da je zbornica ((samoupravna organizacija združenih gospodarskih in drugih delovnih organizacij za skupno pospeševanje proizvodnje, blagovnega prometa, medsebojnega poslovnega sodelovanja in drugih gospodarskih dejavnosti ter za razvijanje socialističnih družbenih odnosov v gospodarstvu.* Važna je določba, da člani, tj. včlanjena podjetja, ((odločajo o delu in organizaciji zbornice preko svojih predstavnikov v njenih organih*. Zbornica predlaga ustrezne dopolnitve ali spremembe v gospodarski zakonodaji. članom nudi organizacijsko, tehnično in strokovno pomoč. Za tržaške bralce je nedvomno zanimiv tudi tisti odstavek statuta, ki govori o sodelovanju z obmejnimi pokrajinskimi zbornicami Italije, da se oblikuieie in uresničujejo poeoii in določbe obmejnih in sejemskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo. Iz navedenih odlomkov statuta je razvidno da zbornice v Jugoslaviji nimaio javno - pravnih ali oblastvenih funkcij, temveč so le posvetovalni oraan gospodarskih organizacij. ki nq i-ma prav zaradi obveznega članstva in širokih demokratičnih metod pri obravnavanju posameznih problemov zelo močan vpliv na gospodarski razvoj in gospodarjenje v nodietjih. Le izjemoma. na podlagi posebnih zakonskih pooblastil opravlja zbornica tudi določene javnopravne funkcije, kot nnr. izdajanje izvornih spričeval za izvozno blaso ,kar je tudi v skladu z mednarodno prakso. S. BEUUKAU, SREMSKA ti — Pošt. fah 234 Delegacija u TRSTU: Via Uicerone 8 Telefon 211-3US Jugoslovenska izvozna i k redil na banka A. D. centrala Vrši sva plavanja u okviru Trščan-skog regionalnug sporazuma preko svoga računa »CONTO AUTON( >M()» kod Banca dTtalia u Trstu - Odr-žava korespondentske i kontokorent-ske odnose sa svim vodečim italijanskim Bankama - Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih posluva «INDOS» INDUSTRIJA TRANSPORTNIH IN HIDRAVLIČNIH STROJEV LJUBLJANA - MOSTE INDUSTRIJSKA CESTA PROIZVAJAMO: • BATERIJSKE VILIČARJE VE-600 • BATERIJSKE VILIČARJE VE-1000 • DIESEL VILIČARJE VD-1500 • DIESEL VILIČARJE V D -2500 ŽELE VSEM POSLOVNIM ZVEZAM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! S PRVE STRANI Dosledno izvajanje reforme diši v zveznem bodisi v republiškem okviru. Naglasil je, da je federacija živ organizem, ki kot takšen mora roditi nove probleme. Federacija mora biti prožna; ni nujno, da mora to, kar je bilo sprejeto, ostati večno. Ta prožnost mora biti normalna: kajti to, kar je v federaciji pozitivno, je prav to, da se lahko rešuje vsako novo vpra-janje z ustreznega vidika. učinkovitejšo obratovanje podjetij in industrije sploh. VODSTVO ZVEZNE GOSPODARSKE ZBORNICE Na seji je bilo izvoljeno novo vodstvo zvezne gospodarske zbornice: za predsednika je bil izvoljen Tone Bole, dosedanji poslovodeči predsednik; za podpredsednika Stojan Milenkovič, Ivan Bukovič, Sreten Lopandič, Drago Dolinšek, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; dr. Vasil Grinčev in Vlado Jovanovič, ki so vsi predsedniki republiških zbornic; za glavnega tajnika je bii izbran Risto Bajalski, dosedanji podpredsednik zbornice. Novo vodstvo zbornice postavlja gospodarska preosno-va in jih rešiti. V današnjih razmerah je treba dosledno uporabljati načelo dohodka r.a osnovi delitve po delu na vseh stopnjah — do delovnih mest v delovnih organizacijah. Le tako bo poslovanje podjetij postalo učinkovito. Nadalje ie predsednik Stambolič naglasil važno vlogo, ki pripada znanstvenim ustanovam in na splošno znanstvenemu raziskovalnemu delu v gospodarstvu. Le v sodelovanju med gosoo-1 darskimi organizacijami ter ’ prila v 1966 v Ženevi. Bilo bi neznanstvenimi ustanovami je da- \ grešno pričakovati senzacionalen no jamstvo za racionalnejšo m I razplet v najkrajšem času. Pogajanja Jugoslavija - EFTA delegaciji je načeloval Petar Tomič, svetnik v sekretariatu za zunanjo trgovino, ki se ie sestal z vsemi načelniki stalnih delegacij EFTA, pa tudi z glavnim tajnikom Johnom Coulsonom. Omenjeni list dodaja, da so se pogajanja vršila v prijateljskem ozračju in v pozitivnem duhu. Nadaljevala se bodo meseca a- NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: Z Vodne turbine vseh vrst in hidromehanska oprema za hidroelektrarne w črpalke vseh vrst in oprema za črpalne postaje Z Razna oprema za industrijo, predvsem za opekarne, cementarne, železarne in kemijsko industriio C Električni mostni tekalni žerjavi, reduktorji, sredstva talnega prevoza (viličarji, prevozna dvigala itd.), dieselskl motorji po licenci danske tvrdke Burmeister & Wain. hidravlične stiskalnice itd. IZVAŽAMO V DRŽAVE ZAHODNE IN VZHODNE EVROPE, V AZIJO, AFRIKO IN AMERIKO Z NAŠI IZDELKI SO SE UVELJAVILI DOMA IN V SVETU ☆ Srečno ☆ in delovnih ☆ uspehov ☆ polno ☆ novo leto ☆ 1966 želi in ☆ se priporoča DELOVNI KOLEKTIV unerca' VELETRGOVINA LJUBLJANA - AŠKERČEVA 3 ni SREČ NO • NOVO * LETO Goriška nabavno prodajna zadruga GORICA UL. DON BOSCO 104 — TEL. 26-08 Vošči vsem cenjenim odjemalcem in posebno svojim članom obilo uspeha v letu 1966 « S ULIC O » IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Ariosto 14 — Tel. 56-63 agencija «ELLO» GORICA, Ul. Mamell 8 — Tel. 52-65 vošči srečno novo leto! ELIJA CUK KOLESA, MOTORNA KOLESA, RADIJSKI SPREJEMNIKI, ŠIVALNI STROJI, PRITIKLINE KMEČKA BANKA __________- r. z. z o. j, ■ GORICA - Ul. Morel!i 14 Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 drogheria MIRODILNICA DORO ::::::::::::::::::::: Gorica, Corso Italia 104 Telefon 26-83 Barve, čopiči, kemični proizvodi, potrebščine za slikarje, Parfumi, sintetična lepila izvoz Prodaja in popravila koles Vincenzo Pajntar Gorica, P.zza Cavour 5 HOTEL PRI ZLATEM JELENU GORICA, Ul. Bellinzona 11 Avtoprevozniško podjetje F. Hi DOL JAK Gorica, Ul. Trieste 153 Telefon 20-97 GOSTII,N A «AL CA VALLIN0» (lastnica Ceciiia tiertoim vd. VValtritschi GORICA, Ul. XXIV. maja 18 Tel. 28-26 «LA MOTOMECCANTCA« JOSIP LUTMAN Gorica, ul. Marconi 9 Prodaja raznih vrst motorjev in koles URARNA — ZLATARNA M. ŠULIGOJ GORICA, Ul. Carducci. 19 UNIVERSAL 1ELERAD IMPEX trst ulica CORONEO 31 Telefon 35-975 ima stalno razstavo ter dobavlja tudi v Jugoslavijo vse nemške televizorje, pralne stroje in druge električne aparate KROJAČNICA Košuta Viale G. D’Annunzio, 11/1 Hiša kina tCAPITO L» TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA MAHNIČ BAZOVICA št. 202 Gostilna «AL GAMBER0 TRST, Ulica Udine, 37 Telefon 24-938 želi cenjenim gostom srečno novo leto 1966’ ,XVI5TA TRST — Ulica Carducci 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala B A R PROSEK, štev. 140 LUXA MESNICA IN GOSTILNA DANILO PETAROS BORŠT. štev. tj(j njenim gostom m odjemalcem srečno novo leto 1966! a: a 63 St • • gostilna PRI POSTI BAZOVICA, štev. 95 želi gostom in prijateljem srečno m uspešno novo leto! KONFEKCIJA MO N C ARO GORICA, Corso Verdi 113/117 IMPORT — EXPORT JOŽEF KERŠEVANI GORICA, Corso Italia 76 — Tel. 26-43 TRST, «Imporex», Strada del Friuli 102 Pralni stroji vseh znamk - Radioaparati - Televizorji - Kolesa KAVARNA BRATUS Gorica, Ul. Mameii 4 Trgovina z gospodinjskimi potrebščinami LIDIA STANISSA Nabrežina, 99 TRGOVINA JESTVIN Albino Koc j ančič - Canciani Nabrežina, 106 Tkanine, pletenine, moško in žensko perilo, razne drobnarije ★ Kristan C • v- &USIC ★ TRST, Ul. Roiano št. 2 BAR — TOBAKARNA TERČON Nabrežina - center GOSTILNA LEBAN BAZOVICA MESNICA PACOR Nabrežina, 95 JESTVINE BEVK TRST, Ulica D’Annunzio 9 Telefon 41-572 GOSTILNA LEGIŠA CEROVLJE JESTVINE Alojz Jerkič TRST Str. Vecchia per 1’Istria 266 Telefon 41-175 Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA, 98 — Tel. 20-174 • peci na kerozen, plin, tekoči plin in elektriko O pralni stroji T-- e r- „ . , • hišne in kuhinj- "f S' ™ovannl'1 ske pritikline TRST Trg. S Tel. 35-019 TBEOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga damic TRST Via S. Lazzaro 2311 Tel. 28-449, 31-996 100 LET STARA PRIZNANA GOSTILNA Suban TRST, SV. IVAN - UL. COMICI, 2 Telefon 95-577 UVOZ — IZVOZ MIRAN KURET TRST — ULICA VALDIRIVO 3 — Telefon 28-926 Poleg drugih vin vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah • Zaloga domačih in žlahtnih vin ter likerjev • «INTERMARES» Import-Export TRST, UL. CELLINI, 2/II. Telefon: 35-922 Telegram: INTERMARES Znana trgovina z manufakturnim blagom in drobnarijo PETER PAVEL ČEPAR TRST — ULICA UDINE 36 — TELEFON 28-296 Postrežemo vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se prepričajte! Kmečka in obrtna posojilnica NABREŽINA Vsem poslovnim prijateljem obilo uspeha v novem letu URARNA IN ZLATARNA KAREL GRUDEN TRST — Ul. C. Battisti, 13 - Telefon 96-306 Velika ubira daril za vse priložnosti GOSTILNA OSTROUSKA TRST, Ul. S. Nicold I - Telefon 37-918 VSE AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE DOBITE V TRGOVINI «Dario» Lastnik ERMANNO BISIACCHI TRST, Ul. Ugo Polonic 1 — Tel. 50-145 Bife Pino «PRI JOŠKU* TRST Prvovrstna istrska in bri- ULICA GHEGA 5 ška vina. Dober prigrizek Telefon 24-780 in pristna domača kuhinja TRGOVINA JESTVIN DRAGO KUKANJA NABREŽINA TRST — Ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 61-792 fržaška Jfcnjigarna želi veselo novo leto vsem prijateljem lepe knjige C/2 ■< Z ti H NH >u >CZ2 t—i « O BREZOB VEZNO! KOŽUHI(BUNDE) ZA MOŠKE IN ŽENSKE DEŽNI PLAŠČI MOŠKE IN ŽENSKE TRST-TRIESTE Corso Italia 25 Tolci. 37-851, 37-652 JESENSKE IN ZIMSKE SUKNJE PRIZNANIH ZNAMK PO NAJNIŽJIH CENAH! ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA št. 124 Telefon 20-122 GOSTILNA DOLENC PROSEK — Devinščina 3 Telefon 225-214 RESTAVRACIJA DANEU OPČINE. Narodna ulica št 194 TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE Narodna ulica št 61 — Tel. 221-016 trgovina jestvin JOSIP ŠKABAR OPČINE - Narodna ulica 42 Telefon št. 221-026 TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 Destilacija esenc JANBUŠEK TEST BAKKOVLJE • TELEPON 23-363 Lasi na proizvodnja in izvoz; eteričnih olj za lekarniško uporabo m izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev sirupov m slaščičarskih proizvodov neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih oroizvodnv. UVOZ — IZVOZ IVAN VETRIH ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO GORICA — Ulica Lantieri 5 - Tel 25-27 Mirodilnica - Drogerija NABREŽINA - CENTER VSE ZA KMETOVALCE EDVARD FURLANI TRSI - ULICA MILANO, 18 - leleton iS 169 KRMA ZA ŽIVINO - ŽITA - UMETNA GNOJILA — ŽVEPLO — MODRA GALICA - ORODJE -VSAKOVRSTNA SEMENA itd. Izključni zastopnik svetovno znanih motornih strojev «AGR1A» za deželo Furlanijo — Julijsko krajino URARNA — ZLATARNA Anton MALALAN OPČINE Proseška - TRST ulica, 18 (pri cerkvi) Telefon 221-465 EXPORT IMPORT Kemična pralnica in čistilnica v UL. ROSSETT1 St 55 - TEL. 50-586 s podružnico na PROSEKU št. b vošči cenjenim klientom srečno novo leto! Laslnik ANTON RA MIG I. E. L. M. A. T. TRST — TRIESTE — Ulica Coroneo, 3 Telefon 29-970 — Telegr. IELM.AT . Trieste Družina LEVSTIK iz Rima, lastnik HOTELA «BLED» in PENZIONA «DANILA» RIM - ROMA VIA S. CROCE IN GERUSALEMME, 40 VOSCI SVOJIM SORODNIKOM PRIJATELJEM IN ROJAKOM SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO LETO 1966! TRGOVINA ČEVLJEV Gec Alojzij TRST (Rojan) Trg tra i Rivi ženski, moški in otroški čevlji priznanih znamk ter gumijaste copate vseh vrst po najnižji ceni TVRDKA CIAC0M0 VATOVEC Succ. IMPORT-EXP0RT TRST ULICA T0RREBIANCA, 19 žen obilo uspeha iv sreče v letu 7966 / IMPORT ENPORT «TECHNA» I R S 1 Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907 TELEGR,: «TEvHNALUIN» RONKE (GORICA) DREVORED SEKE v -sivi A FIMAR DEŽNI PLAŠČI OBLEKE POVRŠNIKI JOPIČI PLAŠČI ZA MOŠKE . . ŽENSKE vosct svojim cenjenim _ MLADINO in odjemalcem srečno novo leto OTROKE TRST, Corso Italia, 1 (vogal Piazza della Borsa), Tel. 29-043 MILAN — Corso Vitt. Emanuele, 1 (vogal Via Agnello) — Tel, 806-342/3/4 — Corso Buenos Aires, 25 (vogal Via Bosco-vich) — Tel. 279-458/9 KONFEKCIJSKA TRGOVINA J) TRST — Corso Italia, 7 želi cenjenim klientom srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN JOSIP GRUDEN DEVIN MEHANIŠKA DELAVNICA VLADO ŠVARA TRST, Ul. Giulia, 28 — Tel. 96-742 MAGAZZINI TOLENTINO TRST Via XXX Ottobre 5 LASTNIK Kina na Opčinah vošči srečno novo leto SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN EDVARD GRUDEN NABREŽINA ŠT. 100 ■'M foteksTobii* Import-Export LJUBLJANA, Miklošičeva 5 Jugoslavija Telex; 31298 Brzojavi KOTO, Ljubljana Poštni predal: 415 želi ob priliki 20-lelnice obstoja svojega podjetja vsem poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto! imm i BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE želi S. P A, - D D. 8 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA srečno GLAVNICA LIR 600.000.000 * VPLAČANIH LIR 180.000.000 novo leto! TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT, 10 ;1 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov*. BANKRED l*A P V ROS TRST — Ulica F. Severo, 10 — Telefon 36-453 Export — Import papirja in grafičnih potrebščin Vsem odjemalcem želimo srečno novo leto DRUŠTVENA GOSTILNA BllilBBISlilllB!!!' PROSEK se priporoča in želi cenjenim gostom obilo razvedrila v letu 1966 Prvovrstna domača in druga vina Lepa dvorana Prostoren vrt v središču vasi PEKARNA BAZOVICA ŠT. 55 RUDOLF MARC želi obilo uspehov in zadovoljstva v novem letu vsem svojim odjemalcem in prijateljem Ce Ge Rb COlt/IMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TRST- TRIESTE lxport TELEF.: 37-940, 28-352 VIA DELLA GEPPA N 9 TELEGR.; CIGIERRE C. P 185 TVRDKA SILA JOŽEF UVOZ izvoz TRST - Via Milano, 4 - Tel. 28-944 GOSTILNA EMILIJA SOSIČ - VREMEC OPČINE — Narodna ulica 65 želi cenjenim obiskovalcem obilo uspehov v letu 1966 Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt LJUBLJANA, Mestni trg 24 BflA-yuCCSUW Odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije — Oglejte si bogato izbiro v naših trgovinah: na Mestnem trgu 24, na Cankarjevi 6, na Titovi 4, na trgu Revolucije 5, «Na Trgu» in Gosposvetski c. 10 ter v sezonski trgovini na Bledu. SaturnuS :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Kovinsko predelovalna industrija ■ embalaža avtooprema LJUBLJANA - Tel. 313-666, Brzojav: Saturnus Ljubljana _ PROIZVAJA; RAZNOVRSTNO PLOČEVINASTO EMBALAŽO ZA PREHRAMBENO, KEMIČNO IN FARMACEVTSKO INDUSTRIJO IZ ČRNE, BELE IN ALUMINIJASTE PLOČEVINE ARTIKLE ŠIROKE POTROŠNJE: KUHINJSKE ŠKATLE, PLADNJE, RAZPRŠILCE ITD. DELE ZA AVTOMOBILE IN BICIKLE: ŽAROMETE VSEH VRST IN SVETILKE, ZVONCE. ELEKTROTOPLOTNB APARATE: KUHALNIKE, PEČI IN KALO-RIFERJE. LITOGRAFIRANE PLOŠČE IN ELOKSIRANE NAPISNE PLOŠČICE. UVOZ — IZVOZ vseh vrst blaga JAZBAR STANISLAV stavb eništvo vezane plošče vseh vrst NADOMESTNI DELI-SERVIS TRST, ul. Coroneo 39 telefon 24-955 TRGOVINA JESTVIN JOŽEF OREL TRST, Ulica Geppa 8 Telefon 23-869 Elektro inštalacijsko podjetje * AMBROŽIČ iiiiil MILAN ss-asas BUFFET fTl x • v lomazic TRST Telefon 35-301 Ulica Cassa di Risparmio 3 Miramarski drevored št. 29 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telefonsko številko 29-322 ! Se priporočamo ★ želi vsem svojim gostom in prijateljem obilo uspehov v letu 1966 POTOVALNA AGENCIJA «A URORA» TRST, Ul. Cicerone, 4 Telefon 29-243 Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin VIRGILIJ VELJAK TRST, Ul. Mollno a Ven to 3 Telefon 95-392 Trgovina z oblačili in obutvijo STANKO KO S MIN A NABREŽINA, št. 106/A GOSTILNA «MARCELL0» TRST, Ulica Crispi, 33 Telefon 50-289 GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIČ BRIščEKI, 10 — Tel. 221-480 ŠPORTNE POTREBŠČINE IN ŠPORTNE OBLEKE DOBITE PRI VELIM ŠPORT TRST, Ul. dellTstria 13 — Tel. 44-237 MARIJ SOS SI OPČINE, Ul. del Salici 1 Trgovina z električnimi potrebščinami in inštalacije — Štedilniki, kuhalniki vseh vrst — Sodobne peči — Navadni in električni hladilniki — Razni pralni stroji. TELEVIZORJI — RADIOAPARATI «RA. CO.» S. n. c. Bazzanella & Omodei PREDSTAVNIŠTVA — TRGOVINA (Izdelki za dom, industrijo in kmetijstvo) IMPORT-EXPORT TRST, Ul. Felice Venezian 5 — Tel 24-197 GOSTILNA «SIL VESTER» (ČUK — JERCOG) NABREŽINA — CENTER Srečno in uspehov polno leto 1966 želimo vsem našim dobaviteljem, odjemalcem, poslovnim in strokovnim sodelavcem ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje v novem letu 1966 kolektiv SLOVENIJA SIJE Export - Import LJUBLJANA, Miklošičeva 10-IV HLADILNICA IN ZORILNICA BANAN ZALOG PRI LJUBLJANI HLADILNICA BOHOVA PRI MARIBORU PREDSTAVNIŠTVA IN SKLADIŠČA: MARIBOR, CELJE, VOLČJA DRAGA, KANAL OB SOČI, KOPER, BEOGRAD, SKOPJE, SUBOTICA, RIJEKA, SPLIT in OSIJEK GOSTILNA GOSTILNA K0R0L ■ «JADRAN» Sv. Jakob — Ul. Industria 16 GUŠTIN ZGONIK, št. 3 Telefon 225-102 TRGOVINA JESTVIN TRGOVINA JESTVIN VINKO BENČIČ HERMAN KRIŽMAN Ul. Roiano 5, tel. 23-560 BAZOVICA št. 5 SLOVENIJA VINO OBIŠČITE NAŠO STALNO RAZSTAVO VIN V LJUBLJANI NA CANKARJEVI UL. 6 CENJENIM odjemalcem priporočamo izbrana VINA k SLOVIN LAŠKI RIZLING \ POL PENEČE ' ■ BISER SLOVIM CABERNET OXBLOOD SHOE POLISH RESTORES THE COLOUR Za vsake čevlje je SUPERSHINE krema poznana na domačem in tujem tržišču SUPERSHINE-kremo za čevlje proizvaja tovarna kemičnih izdelkov lllrii« LJUBLJANA - VIC Lesna trgovina čez Trst upada Poseben poudarek na 18. tržaškem velesejmu Trst je bil vedno važno središče za trgovino z lesom, in to še posebno za izvoz lesa iz zaledja na Bližnji in Srednji vzhod. Po vojni se je občutno razvila tudi trgovina z eksotičnim lesom, tako je naše mesto postalo važno središče tudi za trgovino s to vrst j o lesa. Tega kupujejo v Trstu tudi nekatera jugoslovanska podjetja. Zadnja leta pospešujejo trgovino z eksotičnim lesom tudi v Genovi in « Gospodarstvo » v letu 1966 Vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine za leto 1965, prosimo, da to store čimprej. Zaradi naraščajočih stroškov, predvsem za tisk je uprava «Gospodarstva» primorana za malenkost zvišati naročnino pri-čenši s 1. januarjem 1966. Letna naročnina za Italijo bo znašala 1500 lir, polletna 750 lir, cena za posamezni izvod pa 40 lir. Naročnina za inozemstvo ostane neizpremenjena, in sicer za Jugoslavijo 1800 dinarjev, za o-stale države pa 4 dolarje. hočejo v tem pogledu prekositi naše mesto. V Trstu so tudi u-redili sodobne žage za eksotičen les. Trgovina z eksotičnim lesom v poslednjih mesecih upada, od tod tudi skrčeni e dovoza lesa po morju od 40.044 ton v prvih 10 mesecih lanskega leta na 28 tisoč 929 ton v istem razdobju letos. (V istem času se je splošni odvoz lesa iz Trsta po mor ju zmanjšal od 100.682 ton lani na 87.557 ton letos). Spričo važne vloge, katero i-razvo.ja cestnega prometa med tujino in tržaškim pristaniščem je iel v zadnjih letih nrimerno napredovati tudi cestni dovoz lesa v tranzitu. Ta je znašal v prvih 8 mesecih letošnjega leta 10.029 ton proti 9.236 v istem razdobju preteklega leta; odvoz se je znižal od 17486 na 11978 ton, ves cestni lesni promet v tranzitu pa od 26.722 na 22.007 ton. Kako na se odvija promet po železnici? Letos je znatno upadel tako ie v prvih 10 mesecih znašal 90.658 ton proti 118.591 ton v istem času lani: dovoz se je skrčil od 94 085 na 71.721 ton, odvoz pa od 24.506 na 18.937 ton. Sprnčo važne vloge, katero i-gra v tržaškem gospodarstvu trgovina z lesom se tržaški med- narodni vzorčni velesejem čedalje bolj specializira v lesni stroki. še prav poseben poudarek na tej bo na prihodnjem, tj. 18. velesejmu, ki bo konec junija 1966 pri Montebellu. Na zadnji seji upravnega sveta sejemske ustanove je njen novi predsednik P. Slocovich poudaril pomen lesne specializacije in sklenjeno je bilo, da bodo posvetili na prihodnjem velesejmu lesu kar tri dni, ne pa le enega kakor doslej. Razen tega bo lesna razstava povsem ločena od preostalih razstavnih sektorjev. Svoje nade polaga vodstvo sejma zlasti na sestanke med lesnimi strokovnjaki in operaterji, katerih bo prihodnje leto več in bodo tudi bolje pripravljeni. Predsednik Slocovich je ob koncu še povedal, da bodo prihodnje leto pripravili specializirano mednarodno prireditev na temo o tranzitnem prometu banan skozi tržaško pristanišče. Tobačna tovarna v nevarnosti Tržaški občinski svetovalec, pristaš socialno . demokratske stranke. Lovero ,ie naslovil na župana dr. Franzila pismo, v katerem želi pojasnila o dejavnosti tržaške predelovalnice tobaka — Azienda tabacchi italia-ni (v novem pristanišču). Razširila se je namreč vest, da namerava vodstvo tobačne tovarne v prihodnjih mesecih ponovno skrčiti število uslužbencev, razen tega pa še podaljšati letno sezonsko zaporo, ki je doslej trajala že tako in tako 4 mesece. V tej zvezi je treba pripomniti, da se naše mesto lahko ponaša z dolgoletno tradicijo predelovanja tobaka prav spričo obratovanja omeniene tovarne. Ta je v začitku zaposlova- Letos jelke še dražje Lani ob božiču smo zapisali, de '■~ez drevesca ni božiča. Na-g pa smo tudi, da nosi celo je posledice gospodarske konjunkture, ki je stisnila trgovce in potrošnike. Jelke so bile lani znatno dražje kakor v prejšnjih letih, letos pa so se ponovno podražile, četudi i občutno. Cene so odvisne pretežno od izvora jelk. V naše mesto dovažajo jelke predvsem iz Jugoslavije (zlasti vrste «pinsapo cephalonica«), manj pa iz severnih predelov Italije. Največ jih je prišlo iz Slovenije, in sicer iz Notranjske, deloma tudi iz Idrije; le malo so jih pripeljali s Hrvaškega. Na Trgu sv. Antona je bilo o-paziti tudi letos grmade vitkih in košatih jelk iz Slovenije, ki kultura in žtvjjajje JUBILEJNA SEZONA SG V TRSTU - DUVIVIER - JEANSON: «MARIE OCTOBRE» la nad 750 oseb, toda sčasoma je vodstvo odpustilo toliko delovne sile. da je danes v. tovarni zaposlenih le še 230 delavcev, oziroma delavk. Zdaj menijo v vodstvu tovarne da dela v njej . kar 120 ljudi nreveč glede na j SLOVENSKO dejanske potrebe. Svetovalec Lo- 7,DRUŽEN JE vero, kakor tudi sindikat zadev-1 ne kategorije pri Delavski zbornici, ki je sam posredoval ori osrednjih ministrskih oblasteh v korist nameščencev tobačne tovarne. zahtevata, da se uslužbencem tovarne zagotovi v prihodnjih letih delo, tovarni na obstoj, saj bi njeno zaprt i e (ki ie menda predvideno) zelo prizadelo tržaško gospodarstvo. pa so bile zelo drage Lepa jelka od kakega metra visoka je stala kar več tisoč lir, v splošnem pa so se cene sukale od 4.000 do nad 10.000 lir za lepša drevesca. V mestnih prodajalnah za kmetijske potrebščine so prodali zelo mnogo jelk že kakih 10 dni pred božičem, in sicer so bile te jelke izključno iz notranjosti Italije tako zlasti iz gojišč okoli Pistoie in z moden skih Apeninov v Toskani. Gre za leno raščer.e *n izbrane iel-ke, pretežno iz družine «abies nieea excelsa» (navadna ali rdeča smreka), v glavnem od 3 do SREČNO NOVO LETO ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELI GOSPODARSKO Na političnem obzorju DEŽELNI PRORAČUN IZGLASOVAN. Tik pred prazniki je bilo zaključeno zadnje zase-' danje deželnega sveta, in sicer z glasovanjem o proračunu za leto 1966. Za proračun so glasovali pristaši krščanske in socialne demokracije, ki že sami dosežejo v deželnem svetu večino, Pa tudi pristaš republikanske stranke in socialisti, proti proračunu so glasovali komunisti, liberalci in pristaši italijanskega socialnega gibanja (neofašisti) Med glasovanjem so bili odsotni svetovalci Slovenske skupnosti in Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP). Socialisti so izrazili svojo pripravljenost, da sodelujejo v deželnem odboru. KRŠČANSKO DEMOKRAT-! SKI POLITIK O ZGODOVINSKEM SKLEPU SOCIALISTOV. | Te dni se je v naši deželi mudil podtajnik Krščansko - demokratske stranke prof. Giovanni Gal-loni. Na sestanku pristašev stranke v Trstu je govoril o pomenu sklepov zadnjega kongresa socialistične stranke v Rimu. Omenil je, da je ta stranka na kongresu dosegla zopet svojo ravnovesje; zmagala je z veliko večino struja, ki se zavzema za sodelovanje v vladi, da bi se tako zastarela država obnovila z ustreznimi preosnova-mi. Kongres je povsem odobril politiko vlade levega centra. V sedanjih političnih razmerah je vsakršna druga vlada nemogoča. TRI MILIJARDE ZA CESTE IN TURIZEM. Deželni svet Fur-'anije-Julijske krajine je na Predlog deželnega odbora sprejel zakon, ki predvideva izdatek 3,5 milijarde lir za graditev cest turističnega pomena. Ta denar bodo v omenjeni namen potrošili v petih letih. JONA PROTI JONI. Fulvio Mulinari polemizira v glasilu krščansko demokraske stranke «n Popolo del Friuli-Venezia Qiuiia» s tržaškimi liberalci, ki v svoji politiki dosledno nasprotujejo priznanju pravic slo-Venski manjšini. Verjetno se sa-hli ne zavedajo, kako nelogično ravnajo. Na eni strani naglaša-jo, da so demokrati ter nasprotniki fašizma in plemenske diskriminacije, na drugi pa pod kakršnim koli izgovorom zavračajo politiko, ki gre za tem oa. se slovenski manjšini prizna-ustrezne pravice. Pr- Jona "a eni strani trdi, da je bila likalna stranka vselej za spoštovanje pravic in enakopravnosti vseh državljanov, na drugi Pa se protivi vstopu slovenskega letovalca v tržaški občinski Odbor ? Na STRANI AMERIČANOV, druženje neposrednih obdelovalcev (Bonomijevo) je po Tr-stu nalepilo lepak, v katerem iz-raža popolno solidarnost z antenskimi vojaiti v Vietnamu. Židje ga niso ubili V Tridentu je stala kapela, posvečena «svetemu» Simonu Tridentinskemu, krščanskemu dečku, ki je živel v 15. stoletju in so ga — tako se je glasila legenda — ubili Židje na veliki četrtek leta 1475 po posebnem, obredu. I resnici se je deček smrtno ponesrečil; vendar se je mesta polastil takšen fanatizem, da ni videlo več resnice in je iz maščevanja pobilo tri židovske družine. Ne samo to. meščani so pričeli polagoma dečka še častiti kot svetnika. Papež Sikst IV. je to pre povedal, in sicer pod kazni-’0 izobčenja. Kljub temu so Tridentinci Simonu postavi li kapelico in ga še nadalje častili. Po zadnj vojni je pro tesorica Gemma Volli z zgo Aovinsko študijo dokazala, da niso bili Judje krivi dečkove smrti Nato so cerkvene obla sti potegnile iz vrometa vse publikacije, ki so količkaj zagovarjale čaščenje Simona. Tridentinski nadškof Aleš sandro Maria Gottardi je zaupal patru W. P. Eckertu. uaj preišče vso preteklost in njegove zaključke je tudi pri občila revija «Studi Triden-tini di Scienze Storiche». Nadškof je dognania patra me seča maja 1965 predložil kongregaciji obredov. Prefekt kongregacije je nato pozval nadškofa, naj uporabi kanon 1284 in prepove čaščenje Simona. Nadškof je o sklepu Vatikana v pastirskem pismu obvestil svoje vernike ter v njem tudi naglasil, da je ta določba povsem v duhu zaključkov zadnjega cerkvenega vesoljnega zbora glede protižidovskega gibanja. Nad. škof ie vernike pozval k med sebojnemu spoštovanju in bratstvu ter je hkrati dal zapreti kapelo posvečeno «sy. Simonu Tridentinskemu«. 4 metre visoke, ki se jim cene sučejo med 700 in 4.000 lirami za smreko. Te jelke so v prodaji le s korenikami. Povpraševanje no jelkah s korenikami je razmeroma visoko zlasti med prebivalstvom iz nredmest.ja in okolice, ki jih lahko nad laže ohrani več let nrimerno zasaie-re na vrtu ali v gipsebni posodi. Mnogo je ljubiteljev umetnih jelk (iz plastike). Večinoma pa te niso no okusu ljudem, ki i-skreno praznujejo' nožič, saj kaže, da bi radi izdelovalci teh drevesc «zmodernizirali» tudi ta praznik. Ti i t Izvin CENE NA BLEDU V ZIMSKI ! SEZONI V zimski sezoni (od 1. oktobra 1965 do 30 aprila 1966) : veljajo naslednje cene v hotelih na Bledu za penzion — hrano j in prenočišče. (V oklepaju cene i od 20 decembra do 5. januar-j la): «Grand Hotel Toplice« 2,70 do 4,50 (3.30 do 5.20) dolarja; i depandansa «Trst» 3,70 do 4,50 : (4 do 5,2); «Park hotel« 1,60 do i 2; hotel «Jelovica» — novi trakt 1 3.40 do 4, stari trakt 2.40 do j 3 40; hotel «Krim» 2.40 (3 do ! 3 20) in cšnorthotel Pokliuka« 2.54 do 4 (3 do 4,56) dolarja. Slovensko gledališče v Trstu je v tej jubilejni sezoni že pri tretji premieri, Branko Gombač je topot zrežiral kriminalko, ki so jo napisali francoski dramatiki J. Robert, J. Duvivier in H. Jeanson. Motiv je zajet iz francoske ilegale med zadnjo vojno. V politično dogajanje je posrečeno vpleten dogodek, do katerega je nrišlo iz čisto kriminalnega nagiba. Seksus i-gra v razpletu primerno vlogo. V ospredju pa je problem: do kdaj ima organizirana družba pravico preganjati najtežje zločine zoper njeno čast in koristi skupnosti? Avtorji drame so pravilno pokazali, da za to ne velja nobeno zastaranje. Nikakor ne gre te nepreten-ciozne igre primerjati z drugimi bolj ali manj posrečenimi političnimi kriminalkami, ki smo jih imeli priložnost videti v zad-njh letih na odrskih deskah našega gledališča. Ne Kozak in še manj Sartre moreta vzdržati primerjave z igro Marie Octo-bre( to je ilegalno makijevsko ime glavne junakinje). Kozak in Sartre sta polemično navdahnjena Prvi je premlad, da bi se zavedal dalekosežnosti problema, ki se ga je lotil s preveliko površnostjo in zlasti nepoznavanjem medvojne slovenske tragike drugi na ie prerafiniran, da bi ne hotel po svoje zabeliti juhe v skledi, iz katere Je zajemal, vsaj tako kaže, res z ne prevelikim prepričanjem, Robert. Du-vivier in Jeanson pa so se ognili vsaki polemiki. Francoski ma-quis jim služi bolj kot silno posrečeno ozadje za Rougierovo psihopatološko kriminalno perverznost. pri kateri je ljubezen do šarmantne in pogumne Marie Octobre le podrejeno gibalo. Rougire je umoril makijevskega voditelja Castillea bolj iz roparskega nagiba kot r« jz ljubosumnosti zaradi Marie Octobre. Igra se je trem avtorjem res posrečeno zlila v prepričljivo celoto. Napetost vlada od začetka do konca, kot je pri kriminalkah potrebno. Domislekov, ki to napetost stopnjujejo, je nešteto. Režiser Branko Gombač je svojo nalogo izvrstno izpeljal. Razpolagal je z našimi najboljšimi igralci, ki so mu požrtvovalno sledili, če igra ni vsebinsko umetniško pretenciozna, to ne pomeni, da ni bila za nastopajoče igralce dokaj zahtevna. Vzdržali so do koica v pravilnem tempu ir. že s tem dokazali, da so delo temeliito naštudirali Prevod Bruna Hartmana ie prijeten. Le mestoma sem zasledil nekatere neskladnosti z novim Pravopisom. Scena Demetrija Ce;a na je bila le preveč stereotipna. V naslovni vlogi je nastopila prvakinja ljubljanske Drame in bivša članica našega gledališča Štefka Drolčeva. Njena Marie, Octobre je bila topla kot pojava in obenem silno hladnokrvna v preudarjanju in nastopanju. Silvij Kobal je v vlogi Rougie-ra podal močno kontrasten lik. ki ie bil upravičen tudi v zaključnem stopnjevanju, ki je neizbežno vodilo v katastrofo. Vsi ostali sodelujoči so smotrno dopolnjevali njuno igro: Leli Nakrstova kot Victorine. Stane Starešinič kot Simoneau. Jožko Lukeš kot Renaud - Picart, Adri- jan Rustja kot Vandamme, Stane Raztresen kot Blauchert, Edvard Martinuzzi kot Marinoal, Alojz Milič kot Bernardi, Rado Nakrst kot Thibaud in bivši član kranjskega gledališča Lace Cigoj kot uspešen Le Gueven. Janko Jež UMETNOST IN RESNICA Mi pravimo; večnost umetnosti je večnost resniie. Resnica je pretrdna in prevelika, da bi lahko bila moderna ali nemoderna. Resnica ne potrebuje mode. Obleke si ji ni treba prekroje-vati. Obleka ii postane včasih pretesna — in potem počijo šivi .Resnica je trda. Mi pravimo: Ako je glasba v svojem bistvu skoraj nezajemljiv konglomerat emocionalnih oblik, potem je leposlovje najbolj odprta in najbolj vsebine polna vrsta umetnosti. Leposlovje brez smisla je vdova. Konec koncev ne gre za to, katera umetniška šola je boljša, pač va gre za to, katera je ljudem bolj potrebna. (Juri Vasiljevič Bondarev, sovjetski nisatelj). «JADRANSKI KOLEDAR ZA LETO 1966» Primorski Slovenci smo tudi za leto 1966 dobili tradicionalni »Jadranski koledar«. Koledar slavi že 20-letnico svojega izhajanja ter je za leto 1986 izšel v povečanem obsegu na 320 stra. neh s številnimi zanimivimi članki razpravami, praktičnimi sestavki in z izčrpno dokumentacijo o boiu za narodne pravice v preteklem letu 1965 Kot vsako leto so bile koledarju priložene knUee Prešernove družbe: Mira Mihelič: »Zmeraj. nikoli«: Ernest Hemingway: »Imeti ali ne« in Sergei Sartakov: «Po brzicah čune«. Posebno novost letošnje knjižne zbirke Jadranskega koledarja je kuharska knii