ID redski v f reci § Odgovorni vrednik I>r. Janez Bleiwei§. Veljajo začelo leto po posti Ufl., scer 3 fl., za pol leta po posti, scer 1 fl. 30 kr. ii Tečaj XI. sredo 10. augusta 1853. LA s t 64. Kako hišo v dobrim stanu obđeržati? Vinoreja v našem cesarstv« Pred vsim naj se gleda na krov (streho) in nar nianjši poškodba na njem naj se koj popravi. Žlote in žlebe je treba pogosto pregledovati in či . « . « * t «i i f V • m m JLl i # • Med vsimi dezelami se v nasem cesarstvu naj vec vina prideluje; 217% štirjaških milj sveta je za vino-rejo'odločenih. / , ^ • . štiti, stare opekne strehe mahu osnažiti. Zlebi in Prerajtano je, po srednji meri, da se ga na leto strianskih veder, in sicer: plehovina sploh, ki je na zraku, se morajo večkrat přiděla v celem cesarstvu 41 milionov in 498.900 au z oljnato barvo namazati. Ko dežuje in snežuje, je treba krovne luknje in prepíhe dobro zamašiti. Izbe naj se pogosto vetrijo, tudi tiste,vkte rih se navadno ne biva. u na Ogerskem Zabrani naj se, kolikor mogljivo, da temeljna zidina se ne zmoči, posebno po kapnici ne; torej naj se napravijo medene odpadne cevi (Abfallrôh po kterih se deževnica odteka, in kamnitne ren), ploše pod kap. Z un ej hišnega zidovja naj se nikakor ne terpi nabraniga sipa, smetja in druge nesnage, ker take stvari zidovje polagoma omoce in pokvarjajo. Poškodovane stene naj tudi se koj popravijo, pobelijo in z novo barvo prevlečejo. Znotrej hiše naj se ne kuri ne preveč nepotrebno : ker po nezmerni 5 ne kurjavi duri, pohišje, stropje in tla razpokajo, akoravno bi bile še tako terpežno izdelane. Po kuhinji naj se skerbí, da se ne izliva nepotrebno voda iz čebrov ali kotlov, ker s takim ravnanjem se kultinske tla in trámoví poškodvajo in se vlaga va-nje zavleče. , Taka se tudi godi, kader se tla poizbah, ku hinjah in mostovžih prepogosto in s preobilno vodo umivajo in snažijo (kar velikokrat marsiktera go spodinja učinja, ktera ne madeža na tleh ne more terpeti, ter vedno pere in berljuzga.) Dalje je hiši škodljivo, po dilah aliizbahjako tolči, na kuhinskih tleh ali po mostovžih derva ce piti in tako pohištev zmajati. Oljnato mazite v oboknic, důr in lesovine sploh je treba včasih s tanjko žajfnico umiti jpiun jť nvuu v vadili o luiijau /iajiuii/U uuiiu ^ pTC— den dim in prah jih preveč ne prevlečeta. Steklo v oknih naj se večkrat očisti, pa ne umiva, ampak le z vlažno v zganje pomočeno cunjico rahlo obri bije; pozimi pa naj sopari, ki šipe omeglijo, po novljeno se obrišejo in posušé Poslednjić naj pažljivo se gleda na merčese vsake baže, posebno na misi inpodgane. In tako bo gospodar, če pažljivo čuje nad po hištvam, če majhne poškodbe koj popravlja ka j 11 o i » um , t/L/ ih aj u u v, puonuuui/ iv uj uujjiavija^ iva— kor hitro jih zapazi, tako bo, pravim, velikih poprav, in tedaj mnogo stroškov se izogibal, ter hišo delj časa v dobrim obstojů si ohranil, kakor će bi mu za ničesar mar ne bilo. v Vojvodini in Banatu na Horvaskem in v Slavonii na Beneškem .... v Lombardii .... v doljni Austrii . . . na Erdeljskem . . . . na Stajarskem .... na Dalmatinskem . . . na Tiroljskem .... na Teržaškem in Goriškem v vojaški na Moravském na Krajnskem na Českem 18 mil. 582.000 veder 4 3 3 2 1 1 1 1 53 53 55 55 55 Y) 55 55 341.000 608.000 526.000 250.000 977.600 506.000 366000 200.000 granici na Koroskem v Bukovini . v zgornji Austrii •i 825.000 700.000 636.000 565.300 353.000 50.000 1.400 300 200 55 55 55 55 55 y» 55 n r> r> 55 75 55 55 55 55 Navod 5 kako naznanovati blago za colno ravnavo pri c. austrianskib colnih uradnijah. Izročil H. Costa, c. k. nadcolnije vodja. 1. dan tega mesca je v djanje stopila nova colna ravna va pri vsih colnijah našega cesarstva; zavoljo to nove ravnave so tudi novi predpisi dani, kako se imajo spisovati naznanila tistega blaga, ktero pride v c. k. colnije. Ker je vsakemu te předpise vediti potreba, ki blago ali kakoršno koli drugo reč na ti poti prejema ali pošilja, je c. k. ministerstvo denarstva navod, kako take naznanila vsled nove postave napravljati, v nemškem, la-» škem in francoskera jeziku na svetio dati ukazalo. Ker pa je ti podiik tudi potreben za kupce in obertnike na Krajnskem, Stajarskem, Koroškem, Teržaškem in Goriskem, ki morebiti Ie slovensko razumejo, ga jim podamo tukaj v slovenski jezik prestavljenega. Takole je osnovan: Naprava naznanil. 1. Notranja osnova. Sploh. § 1. Vsako naznaniio mora obseci : 1. Kerstno imé, primek in stanovanje pošiljavca, to je, tistega, kteri je namenil 254 blago f da naj bo pripeljano, ali izpeljauo čaz v spet v Rusijo. Zivevši nekoliko casa spet v Kije se colno mejo potem voznika ali barkovodja, in sploh tistega , ki na zaznamvano mesto dovêsti če ni namenjeno ostati pri colni uraduii, pri kteri upoti v Carigrad z namenom spisov za zgodo ima blago 9 sko iskat in nabirat: ali berž ssl žene na goro kuga preplaši in serb pre Atonsko (Atos). Ondi je misiil obilen najti ; ali se prevari se naznani. 2. Kraj , kamor naj se rec dovêde. Pri skozi peljanem blagu in tistem izpeljanem, kte rega izpeljauje je dokazati, se mora tudi dežela, v ktero, in uradnija, skozi ktero blago gré,naznaniti. Pri izpeljanem blagu je dovolj naznaniti deželo, kamor se izpelje. £ vir za zgodovino serbskega naroda Menihi nočejo stranskemu, neznanemu popotniku svojih shramb odpreti. Leta 1758 pride v Karlovce in na-stane učenik malih sol; kmaio potem pa ga izvoli; ? ka bogoznaustva v T za • » Iz T • V přejde v No visa d, kamor ga je skof M. Putnik va bil in marlj je R pozneje v duhovskih rečéh tako dělal da je Novosadska škofij berž druire za arhimandrita v K 3. Nam em b o njegovo, namreč, ali je namenjeno prekosila. Škof izbere Raid a pripeljano, izpeljano, ali skozi peljano biti, in vi Iju. Petnajstkrat so mu ponujali škofijstvo, pa nikdar ali se ima pri uradnii, pri kteri je naznanjeno, colni ni hotel te časti prevzeti. Umerl je leta 1801. potem obravnavi popolnoma podvreči, ali drugi urad- ko je bil veliko učenega in izverstnega napisal. Veliko f • mi odi oči ti. v njegovih spisov ni bilo še natisnjenih 4. ŠtevilozvezkQv(pakov) inposód, v kterih se znajde, posa mez no z imenovanjem po colni tarili za vstanovljenje tare. 5. Njegova sorta in m nožica po imenovanji in meriiu colne tarife. N svet so izišli spisi: 1) boj zmaja z orli 1791 2) pripovedke , prevedene iz ruskega v treh veličili zkih 1794, 3) (Ilorvatov, Bolg 95 zgodovina raznih slavenskih narodov in Serbov) v 4 zvezkih 1792 ? 4) žaloigra „Uros", poslednji car roda Ne manj Kdaj je, nenavadno, in pri posebnih pogojih pripu- tovegal798, 5) Cvětnik 1802, Gjpesmi, brezimena seno, reci ali s samo besedo „biago", ali z naznani Med rokopísi so delà: 1) zgodovina razdeljenja vzhodne lom razreda ali oddelka, kamor je povedano v uvodu k colni tarifi. gredo, naznaniti > in padne cerkve 3) V sobranij íí iz » odovine serbske poslednjega časa, 3) raziična slova, 4) pesmi duhovne 6. Naznanilo mora zapopasti vse dele naklade, in vec drugih íoraj če so z blagom od kterega cól tudi cóla Med drugimi rokopisi hranijo v nadškofovski bu proste reci tudi te obseči. kvarnici v Karlovcih tudi nje bsk zgo Pri blagu, ki pride ce% colno mejo . 2. d aa) Sploh. Za blago, Veselje je prebirati rokopise tega visokoučenega , ki so vsi tako lično, tako enako pisani, kakor da bi bili natisnjeni. Dozdeva se člověku, da je mož moza ki čez colno mejo pride, brez raz- vse z enim černiiom, z enim peresom pisal ; ni znati, ločka njegove namembe, se morajo v naznanovanji še kje si je pero ureza!, kje prenehal, kar se sme popra- posebno povedati: 1. znamnja in številke zvezkov (pakov) in posód; 2. kako se blago pošiija, in sicer, če se to po su-hem zgodi, s te vilo vprežne ali tovorne živine vici pisavceva posebnost imenovati. Slovanski spominki Kimu in kakošna je, potem vozov insamokolnic ? > ce Ker o slovanskih spominkih v Rim u govorimo. imamo posebno poljske pred očmí, ker poljski narod je se pa po vodi pošiija, sorta ladje, njeno ime ali ste- glavni namestovavec katoljške cerkve med slavenskimi vilka, če ima kako znamnje ; rodovi. To je moralo poljski narod z Rimom ožje skle- 3. pot, po kteri se ima poslati na namenjeni kraj; 4. imé in stanovanje prejemnika to je ? tište niti, kakor kteri koli si bodi drugi slavenski rod ■I^MÉMímééééb * ^^^■^^H^H&alàMMhÉa m iaâbft Naj tar ej i spominek slovanski v Rimu f namreč osebe, kteri je naznanjena rec namenjena, m iz kersanskih ) seže v deveto stoletj 5. velikost m sorta reci se mora za vsak sv. Alberta (Vojteha), ktero je Boleslav hrabri Je rama kralj zvezek in vsako posodo posebej naznaniti. ■ I^■■■H HBL-3. poljski cesarju Oionu III. daroval, to pa on v Rim od vel in ondi v bb) Pri barkni hrani. stoletj Je gosp kvi sv. Jerneja shranil. V začetku tega Jastrzebski v imenu več svojih rojakov Vse potrebne reci, ki storé skupej barkno hrano, in ki se znajdejo na ladjah iz morja pridših , se morajo vselej od sv. očeta prosil, da bi dovolil mertv odpret i kjer druge naklade odločene naznaniti. Colna uradnija ima pravico : jih v uradnoshrambo položiti, ali pod ura dni z a pór djati, in jih ljudém na barki, o primernem času, kolikor jim je vselej potreba, pošiljati. (Dalje sledí.) - rama sv. Alberta lezi, ker se je pricakovalo, da se bode ondi za poljsko zgodovino kaj imenitnega našlo. Sv. oče je v to dovolil in je poslal škofa Tizzani-a, da bi trugo z navadnimi cerkvenimi obredi odperl. Sošlo se je tikrat mnogo Polj ne le v Rimu ampak tudi po sosednih krajih bili vérske národně slavnosti prebivajočih, da bi priča i odpretja truge ? ktera za Življenje slavnih Slovauov kriva ramo sv. Alberta. Po dokončani sv. maši v cerkvi sv. Jerneja (San Bartolomeo in isola), ki stojí na otoku Ivan ííaic. A Sloveči početnik zgodovine serbske se je rodil reke Tiber, se pripravijo k namenu. Truga je tri cetert laket dolga. Po odpretju zgornjega pokrova se zapazi druga lesena skrinica. Koso joodperli, so našli na verha pavole in spodej pol pôle papirja s pismom od leta 1713, leta 1726 v Karlovcih v serbski vojvodini, ki se ne v kterem se naznanuje. da v tej skrinici razun kostisv. smé zamenjati s Karlovcem horvaškim. Zejen nauka ^ a ^ a ^ «« . _______ _ V Alberta, ostanjki se treh drugih svetnikov pocivajo V pismo govorilo, kosti se odpravi, zversivsi sole Komarnske in Šopronske leta najvećem závitku so bile, kakor je 1753 na Rusko v Kijev nad 50 milj dalječ peš. Tam je sv. Alberta v platnenem in spodej v svilenem povoju za preživel tri leta, potem leto v Moskvi iu se verne domu. vite, ktere je škof Tizzani odvil in kosti svetnika od Tukaj ga ne prejmo kakor se je nadjal; zato se verne kril 9 pri tem so Poljaci pristopili in svetinje kuaevali- 255 Pričakovane listine od kralja Boleslava hrabrega se pa je stala in zarod za prihodnje leto zdelovala. Poprejšne v skrini niso našle; berž ko ne, so jih v leta 1713, ko bradovice na listih so se nekoliko izlupile, pa ne vse. so trugo odperli, v knjižnico Vatikansko přenesli. (Konec sledí.) Mladike tacih tert niso nic posebnega pokazale; na stéblu pa, pri koreninah se je semtertje najdlo in se še najde Slovanski popotnik. Udom ilirske matice se razposilja tretji zvezek Dubrovnika, izdanega od gosp. M. Bana. Knjiga obstojí iz dveh oddelkov; staroknjiže vst v o zapopade drugi oddelk: novo knjižestvo zapopade mnogo zanimivih in razlicnih sostavkov od izd&telja in drugih pisateljev. Slepi Jeremija Obradović Karadžič je iz- pesmi Marka Bruereviča z uvodom od Počica ? V/ 'I* dal pesem „Crnagorska vila ili pes m a o po četku vojevanija crne gore s Turcima". Ima 795 stihov. Jeremija jo je takole skladah Dal si je od žene novine brati, potem je vzel gosli v roke, je godel in zlagal pri tem in učenček je pisal. V^predgovoru go- > von Jeremija, da se ni ne modroslovja ne poezie ucil in da nikdar ni v šolo hodil. česka povedka od Rittersberga: y/ Zgodovinska Jarom ira Radi m ska" je na svitlo prišla. y* Česka čitanka za 4. gimnazialni razred, so stavljena od gosp Jirečka iz pisateljev vsih austrian skih literatur, pride te dni na svitlo. Gospod Jelínek, vlastník kamnotisne naprave v Pragi, je dobil dovoljenje časopis za mladost z obrazi ga bo pod naslovom „Zlaté klasy" izdajati. Vredoval znani pisatelj, gospod Vaclav Rozum. Vsak teden bo přišel enkrat na svitlo v velikej osmerki na pol pole. Veljá za celo leto 5 for. brez poštníne. da ruski beffún V/ Nekteri časooisi naznanujejo 9 Her z en hoče nov časopis začeti izdajati loga bo : poljsko-rusko zjedinjenje. 9 kterega » na Društvo Svetojansko ze steje 5(>0 udov: šnjega leta jih je na novo pristopilo čez petdeset. leto 'i* Iz vradne tiskarnice v Beligradu je prisla na svitlo knjiga za mladost: „Treća čitanka za četverti razred osnovnih serbskih školah". Solska komisija jo je pregledala in odobrila. Društvo serbske slovesnosti je izdalo iz gerškega : Ksenofonta Sokratové nauke. Iz dr. Gajeve tiskarnice v sis 'f* VU 'I* Zagrebu u je na svitlo přisel pervi zvezek časopisa: „Kolo", vredovanega od M. Bosroviča. « Ozir v stare čase # Nekdaj naj bolj spo štovani. Likur partanski tište kralj 9 je povedal poštovati ki so imeli b lase in b brad Solon atenski postavodaj je ukazal čast skazovati tistim ki so j vec t r ó k i m V bolj česčeni, ki so se za blag or d Egiptu so bili naj trudili Kralj v Sićionu pravi, da so naj većega vanja vredne t »•lave božjega zak pošto « Arg je dal poved, naj bolj Kralj Brias v tel je modro- t častiti. Numa Pompili kralj m ski treba je naj bolj epoštovati. 5 pravi S v jski slaviti in Modri Anakarso je učil: Poštuj najbolj tistega J dom 'ki koristi z modrim svetom in iako roko. Novičar iz slavenskih v . z Skocjana na Dolenskem 2. augusta. Od dovoJj gob ? kakor orehki, ki so videče v zvezi z bra- dovicami na listih, ker na nebradovičastih tertah se kaj tacega ne vidi. kakor sifilika ali sikozika Ne na listih, ne ua stéblu ni v brado-vicah nič červov, ampak neka gulasta, mesnata reč so vse take bradovice in gobe , (syphilis, sycosis). 2. Nekaj tacih bolnih tert, in tudi nekaj zdravih se je přetekli mesec ožig ali palež přijel, ki se od po-prejšnje bolezni videče razloči. Opaljeni listi so pikasti, in mladike so začernele in se posušile. Tacih tert ni zlo veliko. - ; m lay ; j . " U ' 3. Tri tedne semkaj v nar huji suši se delà na mladih listih spet dovolj bradovic ravno tacih, kakoršne so prej bile , tudi na požveplenih in prej zdravih tertah v dobri, gnojni zemlji, vender na požveplenih cio malo. Po tem takem tedej ni sama moča kriva bila bradovic, ker ki so se prej pri nas in po drugot o dežji delale, se zdej v suši ravno take in tako obilno delajo. 4. Terte, ktere so pred kresom zlo bradovičaste V • « 1 « «v«# bradovicijo, to je v do bile in se zdej o suši spet zlo bri zemlji, posebno pri poslopji, imajo zdej grojzdje vse vse plesnjevo in bolno. Nar prej se namreč pokaže na kaki jagodi, na eni strani, potlej pa kmalo na vsem groj-zdu 9 vcasi na vsih grojzdih kmalo, prah kakor cestni prah; jagode so pod takim prahom kakor ozeble, potlej černkaste, počijo, ne rastejo in gnijó, in listi rumené "*'). Na tistih tertah, ktere so manj bra dovićaste, so dozđej le nekteri bolj pritlični grojzdi ples njivi in bolni, zgornji pa še ne, ampak so moki, in morebiti bodo dozorili. v navadni Terte, ktere niso nič bradovičaste , imajo se vse zdravo grojzdje. 5. Terte ob vodotokih in vodah, ce tudi v zlo do bri zemlji in gnojni, nimajo še nobenega sleda bolezni druge malo preč od tacih pa že bolehajo. To kaže, da 9 voda tertjim koreninam škodljivi živež odnaša, in menim da mora kaka škodljiva sol biti, ki jo voda stopi in odnese, in še vedno mislim, da solit&r je. Pa tudi kaže, da'bo treba nekake drenaže v vinogradih in morebiti tudi za druge sadeže, da bo o dežji voda po strup odpeljevala , dokler uirna ne mine. grabnih Tak stan vinskih goric je zdej pri nas 9 in rad vedil, ce v druzih krajih terte tudi v t a ci h okoljšinah bolehajo. 6. Sploh pa ni doslej po naših vinogradih še nič prav veliko bolnega grojzdja zrazuri po brajdah in po zlo o* » nojnih zemljah. Le bolj posamezne terte in brajde so zlo bradovičaste , in sploh tudi le bolj posamezni grojzdi bolni. Grojzdja je obilo, in je zastavno in vse v moki. Ce bo gorko vreme, bo do malega Smarna že vse mehko. Pri ti priiiki pa tudi povém, da zrazun sená je naš letašnji pridelik, namreč stern, veliko slabši od pervega upanja. Zerno je redko in drobno, ker ga je rija sterla. Ce ajda ne bo obrodila, bo pri nas slaba, ker je tudi krompirja, sadja in sočivja zlo malo. Krompir še doslej na steblu ni viditi boîehast. kar bom o tertji in drugem še vidi!, Bom pozneje 9 povedal. Zalokar > fajm. Iz Ljubljane. Danes (10. augusta) so doveršile realne šole šolsko leto, ktero so gimnazialne in ljudske že sklenile í gimnazij dal d nj gosp dan preteklega mesca. Kakor je za vodj J. Nečásek letop svetio 9 unkrat smo še dalje sledeče prikazni na tukajšnem tertji Pcternel tako ga je izdal tudi za realne šole njih vodja gosp. M vidili : 1. Od srede mesca kresnika do srede preteklega * To so znamnja p tertje bolezni, kakor se tuđi dru mesca julia ni bilo na našem tertji nič novega Muzga god popisana bere in smo jo tudi sami ua grojzdji iz la ákih Tirolj vidili Vred Iz letopisa gim nazi alnega, v kterega je tr osp nov in 741.063 Melcer opazke spisal: kako naj se mladina na podlagi in 194.953 fl. pa je bilo banknotov med ljudstvom. gotovine v srebru , za 191 milionov Tudi kersanstva k učenju zgodovine napeljuje, zvémo i da je na Ogerskem vročina grojzdje tako kuha, da mislijo bilo v osmerih razredih gimnazialnih letos 396 učencov, že v sredi prihodnjega mesca potem takem 28 manj kakor lani; po veri so bili vsi tergati. so delavci neizrečeno dragi ; katoličani, po rodu je bilo 349 Slovencov , 45 Nemcov, se placa 16 do 20 V Banatu en oral (joh) žita pokositi, sr., posebno priden kôsec si za- 1 Horvat in 1 Lah; učenikov je bilo 13. Predpisani služi na dan 3 fl. sr. in jed. nauki so bili: véroznanstvo, latinski, gerški, nemški in Tisto pismo > ki £a je odstavljeni knez serbski Mihael Obrenovie unidan stara-elovenski jezik, zemljopis in povestnica, matematika, ra- šinstvu v Beligrad pisal, graja naša vlada očitno v ker se s tacimi pisanji, čunstvo, naravoslovje in prirodopis; učni jezik je bil vradnem časniku „Oest. Corr.", nemški. Prostovoljni nauki pa so bili: detovodstvo, ćeravno niso hudo menjeni, vendar ljudstvo draži. » laški jezik, kmetijstvo, prostoljudno naravoslovje in rast- Tudi na Husovském je jela kolera hudo razsajati. linoznanstvo, lepopisje, risanje telesna. 5 petje in klavír, vaja Iz Dunaja naznanja vradni časnik 7. dan t. m. o tursko rusovski zadevi sledečo novico , ktera se smé ver V letopisu realnih sol, ki so letos pervo leto jeti, ker pride 9 iz verjetnega vira; takole se glasi: svojega obstoja dognale, je spisal gosp. vodja M. Peternel mirivne predloge, v Po- ki jih je austrianska vlada v tur-razun začetjopisa realnih šol v Ljubljani tudi načertice k škem razpertju poslala rusovski vladi, so ji po volji; domoznanstvu krajnske dežele. Iz letopisa zvémo, da ker so te predloge tudi poročniki francoske, augleške in je bilo v 3 razredih 204 učencov, po rodu 167 Slo- pruske vlade poterdili, bo razpertja konec, kakor hitro vencov, 29 Nemcov, 7 Lahov in 1 Horvat. Med Krajnci jih tudi turška vlada poterdi". Sliši se, da so ti pred • V # jih je bilo 71 iz Ljubljane, 102 iz dežele. Učenikov je bilo 7. Učili so se sledeči nauki : véroznanstvo , nemški tudi turška vlada ne bo mogla za j logi takšni, da jih vreči. V veliki nadlogi je sultan vnovič na Francoskem slovenski in laški jezik, zemljopis in povestnica, račun- 12 milionov frankov na pósodo vzel. Kako resno je pa etvo, menično in colno znanstvo, zemljomerstvo, dopis, naravoslovje, kemija, zemljomerno risanje, priro pro rusovski car svojo reč terdil, se vidi tudi iz tega, da je tako obilno novačenje (rekrutiranje) v svojem cesarstvu etoročno risanje, stavstvo, lepopisje; učni jezik je bil razpisal, kakoršnega od leta 1843 ni bilo; ko so se po-nemški. Kar učenje slovenskega in laškega jezika vtiče, je prej od 1000 duš le po 3 novinci jemali, ukaže poslednji veljal slovenski jezik za predpisani nauk vsim učencom razpis 7, oziroma celô 10 novincov od 1000 duš v vo- bil prostovoljin nauk; v jaštvo vzeti. slovenskega rodu, laški pa je vsih 3 razredih so bili le 4 učenci, ki so bili po volji svojih staršev oprosteui učenja slovenskega jezika, 40 pa tudi po volji starišev je bilo oproštenih učenja laškega jezika. Število ne unih ne teh oprostencov ni ravno veliko, vendar je čuda, da jih je še toliko, ker bi smeli da »skutnik Odgovor zastran besede „skutnik- 9 Gospod K. v 48. listu »Nov < ali 5 99 ko misliti od starisev, da spoznajo resnicni pregovor: likor jezikov člověk zná, za toliko ljudi veljá". Kdor ne zná po slovnici domaćega jezika brati pravijo, da za gotovo vejo, skutnek« se takému fantu pravi, kterega zakonski starší o pomanjkanji lastnih otrok , za svojega sina vza- mejo , mu svojo kmetijo izrocé in Rojen u Cernomlj znan u celi Cernomeljški fari, že 20 let u Metliki, znan tudi u celi njeni okolici po pravilih svoje službe dostikrat u Semču in pisati, je sedanji čas, ker se ta potreba na vse straní in Semški okolici, moram poleg svoje vesti réči, da še nikj m očitno kaže, kakor muha v moćniku 9 pa tudi priloznost so rni jezik in laškega jezika se naučiti naj bi se ne zanemarjala pri , kjer zamore znanost tega jezika dostikrat člověku nas v velik prid biti. > l : m *? In tako sklenemo ti spis z željo: da bi verlo začeta realna sola prav krepko napredovala! Pervo leto, ko je bilo vse iz novega vstvariti, je bilo ker vsak začetek je težák , pa gotovo A » • reci smemo 9 nikoli nisim besede »skutnik« slišal, da šege imenovanih krajev dobro znane. Poprašovaje zastran besede »skutnik« sim vsigdar le »skupni k«, in ne enkrat ne »skutnik« slišal. Beseda »skupnik« je pa tudi po gori imenovani priliki bolj priležna in bolj prilična, ker pomén prav na roko dá, in lahko jo vsak razume, ker od »skupej živeti« pride. Beseda »skutnik« pa nima u tukajšnih krajih nobenega po da gosp. mena in je prav pripravna zmoto delati, ker korenina besede tezavno 9 vodja 9 ki je imel, kot začetnik nove naprave, opravil »skutnik« le na skuto opomina, ktera na cente, je s pomocjo gosp. učenikov si zvesto priza deval spolniti svojo važno nalogo. jaje pomeni, ki se za potíce rabi. pa le zmes iz mléka in Zatorej še enkrat! Nabiravci slovenskih besed bodite pazlj in vestni, da se zmote u eno ali drugo besedo Novicar iz mnogih krajev se V t cepijo da skega jezika brez madeža ohrani. J. Kapelle 29. dan unega mesca je přišel cesarsk patent na svetio, kteri določuje nov red kazenske pravde, (to je 5 9 nova postava , kako se imajo prihodnjič pregreški, Mládenčeni (Sonet.) prestopki in hudodelstva sodnijsko preiskovati in razso-jevati), ki je veljaven za vse austrianske dežele, razun vojaške granice. Kteri dan pa bo ti novi red moč zadobit , bo pozneje v posamnih deželah na znanje dano. Ko so bile po uaj višjem sklepu od 31. grudna 1851 in 11. prosenca 1852 porotne sodbe overžene.so bile le splošne vodila izgovorjene, po kterih se bojo vprihodnje kazenske pravde obravnovale; pričujoči cesarski patent določuje sedaj to novo postavo v Kdor nekaj časa v zlato solnee gleda Ko misli se za mračne gore skriti In za gorami v morje utopiti, V katero gré iskat ga zvezdic čeda, Izvé, da se navzamejo pogleda Oči njegove tak, da razločiti Ne more, kar pozneje Ker nekaka tema mu če dobiti, se zaseda 20 členih in 436 paragrafi!). Sliši se, da berz ko bojo politične gosposke po novi osnovi v djanje stopile, pride tudi nova ustava sosesk^ob- cin) na dan. Dunajska denarna banka je v navadnem Tak tudi oslepí, kdor ogleduje Đeklet nedolžnih, bistrookih lica, Enake nje, ki je cvetlic kraljica} Ne na očéh, nad kterimi ne čuje 5 mesičnem naznanilu razglasila, da je imela za 44 milio Ampak na pameti , ki jo premaga Ogled, da otemni nje luč predraga c. Xatiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.