TRGOVSKI LIST
Časopis ssa trgovino, lndustrtfO In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo- letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	četrtek,	26.	februarja	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	23.
Dr. Rudolf Marn.
Program bodočega dela banske uprave v tujskoprometnem oziru.
Pri zasedanju banskega sveta meseca januarja je prišla pri obravana-vanju proračuna oddelka za trgovino, obrt in industrijo do izraza važnost tujskega prometa za banovino, obenem so se izrazile tudi smernice in program za pospeševanje tega.
Zavedati se je treba, da vse lepote narave, podnebja, postrežljivost ljudstva itd. ne zadostujejo, da se pospeši tujski promet, ampak da je treba ustvariti predpogoje, ki nudijo tujcu in letoviščarju udobnost a) v prevozu, b) v stanovanju, c) postrežbi in d) v hrani.
a) Inozemski tujci se danes ne poslužujejo več samo železnic, ampak avtomobilov. In če jih hočemo privabiti, moramo imeti dobre ceste in pota. Banovinski proračun ima glede gradnje novih in zboljšanja obstoječih cest velikopotezen program, na podlagi katerega bo Dravska banovina preprežena z najboljšimi cestami.
Poleg cest je v programu tudi gradnja in podpiranje potov do planinskih postojank, preddela za napravo vzpenjač v gorske višine, ki imajo predpogoje za letovanje in zdravljenje ter za zimski šport.
b) Dravska banovina ima še polno krajev, ki so kot ustvarjeni za letovišča, a nimajo še posetnikov, ker primanjkuje hotelov in stanovanj. Tu se mora inicijativno poseči vmes, dvigniti privatno podjetnost, preskrbeti načrte za poslopja in opremo restavracij, hotelskih in letoviških sob. Banska uprava deloma to že dela pri podeljevanju gostilniških pravic, se udeležuje z deleži pri gradnji hotelov in zavetišč, ki jih gradijo društva na zadružni ali altroistični podlagi, žal le, da so proračunana sredstva v tem pogledu zelo skromna.
že obstoječe hotele in letovišča, stanovanja se nadzoruje in kontrolira glede uredbe, snažnosti in higijene. Ker niso vedno solnčni dnevi, ampak tudi slabo vreme, se mora nuditi tujcu in letoviščarju udobnost tako v restavraciji, kjer ima hrano, kakor v njegovi sobi.
Banska uprava ima za svoji zdravilišči Rogaška Slatina in Doberna obsežen program za gradnjo novih, kakor tudi za modernizacijo obstoječih ubikacij. Ta program je že pričela izvrševati. Prav tako se na Bledu dvigajo novi moderni hoteli in pen-zije. Privatna podjetnost na tem polju se kaže tudi v drugih krajih
c) Tujec mora biti tudi dobro postrežen in mu mora streči izšolano osobje. V to svrho obstoje v Dravski banovini za gostilničarske in hotelske vajence tri gostilničarske nadaljevalne šole v Ljubljani, Mariboru in Ce-
živo se je občutila potreba po ^lšii strokovni izobrazbi, za katero pa naši državi ne obstoji noben zavod, ^ato se bo še letošnjo jesen na ba-ovinske stroške otvorila srednja hotelirska šola z internatom, o kateri se vam bo posebej poročalo.
„. ‘Načelnik ministrstva trgovine in indu-' Je S- dr. B. Marn, katerega smemo radi jegovega najuspešnejšega aktivnega udei-ovanja v tujskem prometu po pravici smatrati za prvega tujsko-prometnega kapitana, je podal na tujsko-prometnem zboru ravske banovine tri izredno zanimive re-ierate katere bodemo priobčili v celoti, ker vsebujejo nove misli in predloge, ki bodo
g°tovo vse naše čitatelje prav živahno
Poleg tega se bo prirejalo v vseh večjih krajih in zdraviliščih servirne tečaje v prvi vrsti za sinove in hčere gostilničarjev in hotelirjev, kakor tudi za drugo gostilniško postrežno osebje. Ti tečaji se bodo vršili deloma ali povsem na banovinske stroške.
d)	Naši letoviški kraji si morajo potrebno sočivje in zelenjavo preskrbeti iz krajev, kjer je vrtnarstvo in pridelovanje tega razvito. To se občuti kot velik nedostatek, zato si je banska uprava nadela nalogo, da pri pospeševanju kmetijstva v prvi vrsti pospešuje vrtnarstvo, zlasti v letoviških krajih, kjer je ta panoga skoro najbolj rentabilna. V tem pravcu so usmerjeni tudi kmetijsko-gospodinj-ski tečaji in šole v banovini.
Po sebi je umevno, da se bo poleg že omenjenih predpogojev za letoviške in zdraviliške kraje skrbelo še za vodovode, razsvetljavo, regulačne načrte, parke itd.
Ker se pa zavedamo, da se bodo velikanske investicije v letoviščih in zdraviliščih dobro amortizirale le, če bomo meli tudi zimsko tujsko prometno sezono, ki je danes v tesni zvezi z zimskim športom, se mora podpirati zimski šport, tozadevne naprave in zimsko-sportne organizacije.
Propagando za privabitev tujcev bo oskrbovala Zveza za tujski promet, ki jo banska uprava v ta namen podpira. Inicijativno delo in predpriprave za tujsko-prometne naprave bo izvrševal banski tujsko-prometni svet, izvršitev glavnih del oskrbujejo po v okviru proračuna strokovni oddelki banske uprave.
Letošnji jesenski velesejem v Ljubljani se bo vršil v znamenju tujskega prometa. Priredila se bo velika tuj-sko-prometna izložba, ki bo nazorno pokazala naše delo, naše pripomočke in vse pogoje za privabitev in udobno namestitev tujcev. Tudi to prireditev bo banska uprava izdatno podprla.
Ni mi treba omeniti, da bo banska uprava potom sreskih načelstev strogo nadzorovala tujsko-prometne kraje ter vse naprave, ki so s tujskim prometom v zvezi. Strogo bo pa tudi nadzorovala vse krivce, ki bodo ovirali tujski promet bodisi s pretiranimi cenami, z nesnažnostjo v ubikacij ah ali prehrani ali na kak drugi način ter vpoštevala in preiskala vse pritožbe, ki jih bodo v tem pogledu vlagali tujci na oblastva.
Banska uprava bo v okviru proračuna podpirala tudi lokalna tujsko-prometna in planinska društva; pov-dariti pa moram, da le za pozitivna dela in naprave, ki se bodo v resnici izvršile. Društvom, ki ne bodo pokazala ničesar pozitivnega, niti ni treba vlagati prošenj, ker se jim ne bo ugodilo.
S tem poročilom sem le v glavnih potezah navedel program dela banske uprave v bodočnosti. Koliko je še podrobnosti v tujskem prometu, pri katerih mora banska uprava sodelovati, pospeševati, podpirati, grajati, pa tudi kaznovati. Končno le tangirajo vse vrste pospeševanja tujskega prometa v enem ali drugem oziru vrhovno oblast v banovini, ki se zaveda svoje dolžnosti in hoče to dolžnost v vsakem pogledu izvrševati.
Tako bo banovina s sistematičnim delom in s pomočjo tujsko-promet-
Sodna pristojnost za fak- 1 turne tožbe po novem ci- | vilno-pravdnem postopku.
S 1. januarjem 1932 stopi v vseh prečanskih krajih v veljavo nov ci-vilno-pravdni postopnik, ki je objavljen v Službenem listu tukajšnje Banske uprave z dne 17. februarja 1931. S tem dnem prestane veljati prejšnji avstrijski civilni-pravdni red. Za trgovsko poslovanje po novem vi-vilno-pravdnem postopniku je važna sprememba v tem, da tkzv. fakturna klavzula o podsodnosti ne bo več veljala, ampak bo treba podsodnost med dobaviteljem in naročnikom dogovoriti že pri naročilu in bo moral biti sklep (naročilnica) od naročnika podpisan, kar je n. pr. že doslej veljalo za določitev pristojnosti borznega razsodišča v Ljubljani. Ge takega dogovora ne bo, bo moral upnik dolžnika za plačilo terjatve tožiti pri sodišču, v kojega območju leži kraj dolžnikovega bivališča. Z drugimi besedam:	Odslej takozvana fakturna
klavzula n. pr. »Plača in toži se v Ljubljani« ne bo več veljala, ampak ,bo treba n. pr. dolžnika iz Radovišta tožiti pri sodišču v Južni Srbiji, ra-Ztm če bo imel dobavitelj od njega v rokah podpisano naročilnico, na kateri je določba, da se mora kupnina vtoževati recimo v Ljubljani, ali pa določba, da se obe stranki podrejata podsodnosti razsodišča Ljubljanske borze.
Ker bo torej po novem civilno-pravdnem postopniku odpadla ugodnost fakturne klavzule, je — kakor smo bili obveščeni — Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani v varstvo interesov te dni vsem svojim članom razposlalo okrožnico s konkretnimi navodili, kako naj si v bodoče zagotove pristojnost tukajšnjih sodišč.
Vprašanje je uvaževanja vredno tudi za podjetja, ki niso včlanjena pri omenjenem društvu.
PRAVILNIK 0 POPISU PREBIVALSTVA.
Na podlagi čl. 14. zakona o popis« prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine z dne 30. januarja 1931 je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve predpisal pravilnik za izvršitev popisa prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine v kraljevini Jugoslaviji na dan 31. marca 1931. Pravilnik ima 60 paragrafov skupno z navodili in popisnimi obrazci.
* * *
ZNAMENJE G AS A: TKALNICA SE DA ZASTONJ V NAJEM.
V zveznem glasilu Nemške glavne zveze industrije beremo sledeči oglas: Popolnoma opremljeno bombaževo tkalnico s 50 statvami za 90 cm široko blago se odda za daljšo dobo brezplačno na razpolago. Hočemo saimo, da so naši delavci zaposleni. Najnižje delavske mezde, samo zavarovalni stroški in obraba, nobene najemnine. Obrat se more postaviti v prosto upravo delodajalca.
Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
nih organizacij in lokalnih faktorjev ustvarila vse predpogoje za privabitev tujcev in letoviščarjev in s tem pripomogla k blagostanju prebivalstva.
Povodom ankete o lesni krizi.
Dne 2. t. m. se sestane v Beogradu anketa, ki naj dožene, kaj bi bilo-ukreniti, da se sedanja kriza v lesni trgovini in industriji, če ne že odpravi, pa vsaj ublaži. Menimo, da ne bo odveč, če priobčimo resolucije, ki so bile sprejete na podobni anketi, ki Je zborovala dne 28. januarja t. 1. na Dunaju pod geslom: »Gozd v stiski, narod v stiski«.
Te resolucije se glase:
Poklicane zakonodajne in upravne oblasti naj v najkrajšem času ukrenejo sledeče v svrho znižanja produkcijskih stroškov:
A. Na polju davčne zakonodaje naj se temeljito izpremeni obstoječi sistem: 1. Danes veljavni davki na posest imajo v svojem konečnem učinku konfiskatoričen značaj. Vsled tega jih je v najkrajšem času nadomestiti z donosnimi davki, ki naj bodo glede višine prilagodeni donosni zmožnosti gospodarstva. 2. Množina davčnih vrst, prav posebno pri deželnih davkih in dajatvah, težko obremenjuje upravni aparat, povzroča pa tudi nevarnost težke oškodbe davkoplačevalcev, ker ti ne morejo brez drage pravne pomoči razumeti zmedenih zakonitih določb ter jih izpolnjevati. Vsled tega naj se nujno izvede temeljna poenostavitev davčnega sistema. 3. Najvišje vodilo pri vseh teh reformah mora biti kar največja štedljivost v javnem gospodarstvu, vsled česar se mora kar najhitreje pričeti s temeljno, potrebam našega zmanjšanega državnega gospodarstva prilagodeno reformo javne uprave.
B. Socialno zavarovanje se naj zgradi principielno na zavarovalno-tehničnih načelih. Vsaka določba, kršeča ta princip, se naj čimpreje izpremeni.
Gozdna produkcija se mora spričo svojega slabega položaja še prav posebno pospeševati.
1. V svrho zopetne pogozditve goličav, predvem kmetskih obratov, se naj dovolijo dalekosežne pogozdoval -ne podpore iz javnih sredstev, vpo-rabljenih za pospeševanje deželnih kultur. Prav posebno pomoč je treba nuditi onim obratom, ki so jih v zadnjih letih zadele elementarne katastrofe.
2. Pobiranje stelje v gozdovih se naj kar najbolj omeji. Namesto tega se naj pospešuje dobavljanje nadomestil za steljo iz gozdov, predvsem slame, toda tudi šote iz javnih sredstev, dovoljenih za pospeševanje deželne kulture.
3. Glede stroškov za pogozditve kakor tudi za vsako drugo gozdno investicijo, predvsem za zgrajevanje spravljišč, naj se v polnem obsegu uporabljajo določbe zakona o investicijskih olajšavah.
4. V svrho nadaljevanja gozdne produkcije se naj dovoljujejo dozd-nemu gospodarstvu krediti v večjem obsegu nego dosedaj, da se s tem odpravijo predujmi kupcev, ki pritiskajo na cene. Narodna banka mora vsled tega izpremeniti določbo o eskon tiran ju menic v tem smislu, da se morejo eskontirati menice tudi z daljšo nego polletno dospelostjo.
V svrho pospeševanja razpečavanja lesa se morajo izpolniti sledeče temeljne zahteve:
1.	Razpečavanje v inozemstvu se naj zviša in zajamči izključno avstrijski produkciji.
2. V svrho olajšave prometa z lesom tako v inozemstvu kakor tudi prav , posebno za Izvoz naj se tarife zveznih železnic tako urede, da bo mogel avstrijski les z vseh delov zvezne države konkurirati na najvažnejših lesnih tržiščih tu- in inozemstva.
3. V svrho dviga razpečavanja lesa v inozemstvo, naj se vpošteva pri vseh vršečih se trgovsko-pogodbenih pogajanjih ali pri regionalnih pogodbah, ki se imajo skleniti z inozemstvo, najvažnejše avstrijsko izvozno blago, les.
4. Avstrijska vlada se pozivlje, da takoj podvzame energične korake, da se skupno z vsemi soprizadetimi državami Evrope posluži vseh potrebnih učinkovitih sredstev proti lesnemu dumpingu, ki ga je povzročila sovjetska unija.
Ali bi ne bilo prav, če bi tudi naši poklicani čini tel ji primerno uvaževali te resolucije »mutatis mutandis«. Mislimo, da tudi za nas velja geslo: »Gozd v stiski, narod v stiski.«
Zborovanje gostilni carjev iz Dravske banovine.
Opoaarjamo cenj. čitatelje na prevzem trgovine z železnino Breznik & Fritsch ;po dosedanjem solastniku g. Venčeslav Brezniku. Glej današnje naznanilo.
Svetovni pridelek.
iKo so došla tudi argentinska poročila o pridelku, objavlja Mednarodni poljedelski zavod celotni pregled svetovnega žitnega pridelka v preteklem letu. Le o Sovjetski Rusiji in Kitajski manjkajo natančne cenitve.
Zelo bogat je bil lani pridelek pšenice in ga prekaša samo rekordno leto 1928. Značilno je, da so zaključki v nasprotju b dosedanjostjo na severni in južni polobli enaki. Ugodni zaključek je bil zlasti omogočen vsled večjega s pšenico posejanega prostora v velikih eksport-uih deželah Argentina in Avstralija; toliko zemlje tam doslej še ni bilo posejane s pšenico. V obeh teh dveh deželah je bilo s pšenico posejanih ca. 16 mil. hektarov, za ca. 2 'mil. več kot leta 1929; od 130 mil. stotov pridelka v Argentini in Avstraliji ga morejo ekspor-tirati več kot 90 milijonov stotov. — Pridelek rži je izboren in se približuje rekordnim zaključkom let 1929 in 1925. Manjkajo podatki iz Rusije. — Tudi pridelek ječmena je nad povprečnostjo; Tnanjkajo številke iz Indije. — Pri ovsu, ki dosega jvovprečni pridelek, je slabi zaključek v Evropi izenačen po ugodnejšem zaključku v Severni Ameriki. — V splošnem poroča omenjeni zavod, da padanje pšeničnih in rženih cen ni vplivalo na to, da bi se pridelovalni prostor dotičnih vrat žita »manjšal; podaja nam v dokaz tudi številke v spremembah s pšenico itd. posejanega sveta. — Vobče se mora smatrati celotni lanski žitni pridlek kot i»boren. — Tu podamo seznam pridelka v milijonih meterskih stotov v zadnjih treh letih.
Pšenica	1928	1929	1930
Evropa	383	389	371
Severna Amerika 406	306	342
Azija	92	103	121
Afrika	31)	36	30
Argentina	95	44	74
Avstralija	43	34	56
Skupaj	1050	912	994
Rž	1928	1929	1930
Evropa	229	240	233
Severna Amerika	15	14	18
Argentina	2	1	2
Skupaj	246	255	253
Ječmen	1928	1929	1930
Evropa	161	179	163
Severna Amerika	108	88	101
Azija	29	31	29
Afrika	26	25	18
Argentina	4	4	4
Skupaj	328	327	315
Oves	1928	1929	1930
Evropa	264	292	239
Severna Amerika	279	202	270
Afrika	4	5	4
Argentina	9	10	11
Skupaj	556	529	524
Včeraj dopoldne se je vršil pri Kavčiču na Privozu 'št 4 občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Občnega zbora so se udeležili delegati gostilničarskih zadrug iz Ljubljane in ljubljanske okolice, iz Kamnika, Kranja, Novega mesta, Škofje Loke, Tržiča, z Jesenic, iz Železnikov, iz Zirov, z Bleda, iz Cerknice, Velikih Lašč, Ribnice, Kočevja, Zagorja ob Savi, Litije, z Vrhnike, iz Laškega, iz Trbovelj, Črnomlja, Mokronoga, Brežic in Sevnice. Občni zbor je otvoril predsednik g. Kavčič, kii je pozdravil zastopnika banske uprave g. Velikonjo, zastopnika zbornice TOI dr. Pretnarja, zastopnika mariborske zveze g. Petelina in se nato spominjal v preteklem letu umrlih članov, katerih spomin so navzoči stoje počastili.
Iz tajniškega poročila g. Pintarja posnemamo, da je odbor delal vse leto za koristi gostilničarsikega stanu in da je neprestano interveniral v najrazličnejših zadevah, da se omilijo različne lajatve in predpisi. Zveza je imela mnogo posla tudi s sestavljanjem rekurzov posameznih članov in, z dajanjem pravnih nasvetov v obrambo interesov gostilničarskega stanu. Obširno tajniško poročilo je zaključil tajnik g. Pintar z ugotovitvijo, da bi morali slaviti današnji dan z zahvalno procesijo, ako bi se vsaj desetina vseh bremen gostilničarske obrtne stroke odvalila ali da bi bilo ustreženo vsaj eni desetini pritožbam, prošnjam in prizadevanjem.
Po tajniškem poročilu je pozdravil zborovalce v Imenu banske uprave dr. S i n k in izrazi! žel jo, da bi se zveza čim bolj razvila in dosegla največje uspehe. Za Zbornico TOI je pozdravil zborovalce in v dališem govoru informiral o poteku razprav na anketi za nov obrtni zakon g. dr. Pretnar.
Lep napredek Bolniške trsrovcev v
V soboto zvečer se je vršil 5. redni občni zbor blagajne, ki Je pokazal, da je napredovala lani od 217 na 326 zavarovanih članov. Blagajna je izplačala lani za zdravnike, zdravila, bolnice in sanatorije nad 86.000 dinarjev, čisto premoženje je pa naraslo tekom 5 let na 126.635 dinarjev.
V novi odbor so bili izvoljeni gg. Weixl, predsednik, Jančič, podpredsednik odborniki: Vicel, Kvas, Kiihar, Sax, Kocbek, And. Oset, Kopič, namestnika Jak. Lah in Hrovat, v nadzorni odbor pa gg. Močivnik, France, Greif.
Sprejet je bil predlog, da se protestira na merodajnih mestih proti ogromnemu povišanju oskrbnine v javnih bolnicah v času, ko cene vsem življenskim potrebščinam padajo. S
Za izvoz živine v Italijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu sporoča, da se za izvoz živine v Italijo zanimajo naslednje milanske tvrdke: Buffoni Angelo, Colombo & Qua-glia, Bianchi Giuseppe, Marelli & Mar-cora, Colombo Ercole, Bosini Fratelli, Rozza & Sforzini, Pozzi G. Battista, Al-mini Giuseppe, Silva Ettore, Giussani & Silva, Dragom Domenico, vsi v Milanu, Viale Molise No. 68., Angiolini Giuseppe, Milano, Via Privata Bobbio No. 6.; Lacchini Emilio, Milano, Azzo Car-bonara No. 2.
Večjo tvrdke želi zastopati v Bosni, Slavoniji, Hrvaški in Dalmaciji trgovski zastopnik M. Kosovič, Bos. Dubica. — Potuje z lastnim avtomobilom. Ponudbe je poslati na gornji naslov neposredno.
* * *
MEDNAR. KMETIJSKA KONFERENCA.
Od 5. do 8. junija bo v Pragi mednarodna kmetijska konferenca, ki se je bodo udeležili tudi zastopniki naših kmetijskih organizacij. Zastopniki 60 kmetijskih odborov iz slovanskih držav se bodo udeležili te konference. Zato je zanimanje za dello te konference zelo veliko.
Govoril je tudi obširneje o važnosti tujskega prometa. Zborovalce sta še pozdravila ravnatelj Tujsko-prometnega sveta g. Velikonja, ki je govoril o programu Tujako-prctmetne zveze in o vlogi gostilničarjev pri tujskem prometu, ter zastopnik mariborske zveze g. P e -teli n.
Iz računskega zaključka zveze je bilo razvidno, da je imela zveza 71.661 Din dohodkov iin 70*920 Din izdatkov, tako da znaša prebitek 741 Din. Za nadzorni odbor je poročal g. Z u p a n č i č, ki je predlagal odboru absoluitorij, ki je bil tudi soglasno sprejet.
Proračun za 1. 1931 predvideva 95.580 Din izdatkov in 90.000 Din dohodkov, ostanek se bo kril iz dolgov raznih zadrug od lanskega in prejšnjih let, ki znašajo 29.750 Din, ta.ko da bi ostal še prebitek okrog 24.0000 Din, ki bi lahko služil za podporo pri snovanju servirnih tečajev in predavanj ter sploh v kulturne s vrhe in poučne prireditve gostilničarskega tečaja. K proračunu se je vnela zelo živahna debata, po kateri je bilo sklenjeno, da se zviša članarina na 40 Din, koMkršna je tudi pri mariborski zvezi.
Po končanem občnem zboru zveze se je viršil občni zbor Samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug. Iz poročil posnemamo. da je imela Samopomoč začetkom leta 1838 članov dn da jih je umrlo 89; z naznanilom, da so v tako slabem gmotnem položaju, da ne morejo plačevati prispevkov, jih je izstopilo 39, tako da je reidniih članov koncem leta 1730. Če bi vsi točno in redno plačevali prispevke, bi posmirtnie znašale do 8000 Din. Vseh posmrtnin je bilo lani vplačanih 264.320 Din in prav toliko tudi izplačanih. Skupno v treh letih, od kar Samopomoč obstoji, je bilo izplačanih 579.746 Din.
blapraine samostojnih Mariboru.
padanjem cen mora biti tudi režija bolnic mnogo nižja kot je bila poprej. Za slučaj, da se uvede nameravano prisilno zavarovanje trgovcev in obrtnikov, zahteva občni zbor, da se prepusti ustanovitev bolniških blagajn posameznim stanovskim organizacijam, ne pa morda uvede kaka draga centralizacija, kakršno vidimo v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Tudi se je sklenilo, apelirati na vse one trgovce, ki še niso člani bolniške blagajne, da čim-prej pristopijo. Uspehi blagajne so vidni in dokazani in čimprej bo njeno premoženje doseglo primerno višino, temprej bo imelo mariborsko trgovstvo svoj lasten sanatorij in okrevališče.
Društvo gozdnih posestnikov.
3* iu)ih oramiadi
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in okolico. G remi j trgovcev Celje sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek 3. marca 1931 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici grem i ja trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. — Stranke, ki žele kako pojasnili o ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglasijo.
FININČNI SPORAZUM MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
Iz Pariza poročajo:	Nova	pogajanja
med Francijo in Anglijo so dovedla po uradnih poročilih do sporazuma. Obe deželi ibosta v vseh finančnih vprašanjih i fti so jima skupna, postopali sporazum-| no. »Martinc pravi, da je obrestno zni-i žanje Francoske banke ugodno vplivalo. Nezaželjeni dotok britanskega zlata v Pariz se je ustavil. Dalje se je dose-! gel z Anglijo sporazum v smeri, da An-1 gleži ne l>odo več najemali večjih posojil na francoskem trgu, temveč le krat-! koročna posojila v Londonu samem.
Sbivetn
Trgovska pogajanja med Avstrijo na enii struni ter Jugoslavijo in drugimi državami na drugi strani se bodo vršila na podlagi osnutka pete avstrijske ca-rinskotarifne novelle, ki vsebuje vrsto zvišanj tako v agrarnih kot v industrijskih postavkah.
Trg jugoslovanske konoplje je skoraj popolnoma miren. Inozemstvo kaže za surovo blago zelo malo zanimanja. Majhni nakupi, kolikor jih je, prihajajo od domačih konsumentov.
Podpis delnic Turške državne banke je dosegel vsoto 12 milijonov turških funtov; delniška glavnica je predvidena s 15 milijoni funtov.
Dobiček češkoslovaške Narodne banke je padel od 909 milij. Kč v 1. 1929. na 52-5 milij. Kč v letu 1930., dividenda od 290 na 280 Kč aii od 8-59 na 8‘29%.
Piva v češkoslovaški je bilo navarje-nega lani za 1-8% manj kot lleta 1929. in se je s tem od leta 1922. dalje stalno naraščujoči dvig lani prvič ustavili.
Ceno bakra je mednarodni kartel zvišal od 10-30 na 10'55 cents.
češka Industrijska banka bo izplačala isto dividendo kot lani, to je 6 Vi%.
Produkcija sladkorne pese v češkoslovaški bo v smislu dogovorov v Bruslju omejena za 18%.
Mednarodni kartel valjane žice bo imel plenarno sejo 3. marca t. d. v K 51-nu. Morda se l>odo določile nove cene in pa višina produkcije.
Od danskega trgovskega brodovja je trenutno nezaposlenih ecliih 300.000 ton.
Prisilno mešanje drv v Ogrski pripravlja naredba ogrskega poljedelskega ministra. Impartirana drva se bodo morala mešati z domačimi, razen v krajih, ki iso prav daleč od domačih drvnih nabavišč.
Ogrska lavarovalna družba bo izplačana kot lani dividendo 15 pengft.
Poštne pristojbine v Srednji Evropi
bodo v poštni službi znižane, kakor poroča odbor Mednarodne trgovske zbornice. ......
Hmelja iz Češkoslovaške so eksporti-rali v preteklem letu 90.220 stotov za 114 milijonov Kč, to je za 5150 stotov več kot v letu 1929., a za 55 milijonov Kč manj.
Pristanišče Marseille je imelo v preteklem letu 7,660.000 ton prometa brez tranzita. Uvoz 5,560.000 ton blaga v1 vrednosti 12.500 milijonov frankov, izvoz
2.100.000 ton v vrednosti nad 8000 milijonov frankov.
Ruska pšenica na Dunaju se prodaja v vedno večjih množinah. Je skoraj tako dobra kot kanadska, a 'mnogo cenejša.
Tečaj srebra si je nekoliko opomogel, ker je ameriški senat sprejel predlog, tičoč se srebrnega posojila za Kitajsko.
Rentabilnost poljedelstva v Avstriji je vsled depresije v cenah najvažnejših poljedelskih pridelkov zmeraj manjša. Čisti dohodek preteklega leta je padel na-prani letu 1929. za 35%.
Število brezposelnih v Avstriji je s
337.000 osebami 15. t. m. doseglo menda višek, in pravijo, da bo pričelo sedaj hitro padati.
Trgovsko pogodbo med USA in Avstrijo je ameriški senat ratificiral 20. t. m.
Francoski ukrepi proti uvozu ruskega blaga bodo postali ostrejši, ker v oktobru izdana odredba ni imela zaželjene-ga uspeha, študirali bodo problem blagovne izmenjave z Rusijo na novo.
Newyorška telefonska družba je imela v preteklem letu 43,700.000 dolarjev čistega dobička proti 41,100.000 dolarjem v letu 1929.
Produkcijsko padanje v Nemčiji se sicer še ni ustavilo, vendar pa tempo padanja ni več tako hiter kot je bil doslej.
Podjetje Steyr zaznamuje sedaj razmeroma dobro prodajo; zaposllenih ima nad 3000 delavcev.
Argentinska vlada je uvedla carino na vrsto doslej carine prostih predmetov v višini 5 do 32 odstotkov.
Čisti dobiček Nevado Copper (Ku-pler) Co je padel od 19-24 miljonov dolarjev v letu 1929. na 1-92 milijonov dolarjev, torej ravno na desetino.
Jubilej zaslužnega moža.
25. t. m. je poteklo 50 let, kar je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. dr. Vinko Gregorič, sedanji predsednik Mestne hranilnice v Ljubljani. Jubilant se ni le odlično udejstvoval v svoji poklicni stroki in v organizacijah zdravnikov, temveč je posegel tudi v naše politično in gospodarsko življenje. Deloval je v raznih narodnih društvih in je že zgodaj posegel tudi v gospodarsko življenje. Leta 1882 je ustanovil Vzajemno podporno društvo v Ljubljani in ž njim postavil soliden temelj sedanje Vzajemne posojilnice, v katero se je društvo pretvorilo v povojni dobi. Po potresni katastrofi v Ljubljani leta 1895, ki je najbolj zadela hišne posestnike, je takoj spoznal, da bodo le organizirani hišni posestniki mogli kaj doseči. Ustanovil je brez odloga prvo društvo hišnih posestnikov, kateremu je prve čtase tudi predsedoval in v katerem se še sedaj udejstvuje, dasi je pred-sedništvo vsled prezaposlenosti že pred leti odložil. Jubilant se je brigal tudi za tuski promet v Ljubljani. Za povzdigo tujskega prometa v našem mestu je ustanovil delniško hotelirsko društvo »Union«, kateri je tudi predsedoval. Za časa njegovega predsedovanja si je družba zgradila v Ljubljani modem, z vsem konfortom opremljen hotel, ki je ne le kras In ponos mesta, temveč je tudi mnogo pripomogel, da se tujski promet v našem mestu živahno razvija. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi društva za tujske promet v Ljubljani, ki je lani praznovalo 25 letnico in se je v tej dobi razvilo v živahna propagando za naš tujski promet, ki postaja vedno važnejši vir dohodkov v našem narodnem gospodarstvu. Jubilant se kljub svojim letom še vedno z mladeniško živahnostjo udejstvuje v našem javnem življenju. Kot član občinske uprave v Ljubljani je bil ena naj markantne j-ših osebnosti v tem zastopu in gotovo eden najboljših poznavalcev občinskega gospodarstva. Od 10. februarja 1928 predseduje jubilant Mestni hranilnici v Ljubljani. V tem kratkem razdobju se je v hranilnici po svojem premišljenem in smotrenem poslovanju jako uspšeno uveljavil. Pod njegovim predsedstvom se je zavod povzdignil na zunaj in preosno-val na znotraj. Za njegovega predsedovanja se je stanje hranilnih vlog dvignilo od 314 na 454 milijonov dinarjev, dubiozne terjatve so se odpisale in rezervni zakladi so narastli preko 8 milijonov dinarjev. Kot izkušen organizator je kazal vedno popolno razumevanje za času primerne preureditve in izpopolnitve poslovanja.
Navzlic svoji starosti — jubilant je rojen dne 1. aprila 1857 v Ljubljani — ga je trajno delo v našem javnem življenju ohranilo čilega in zdravega. S ponosom se sme ob svojem lepem Jubileju ozirati na trude in sadove neumornega dela in prizadevanja na zdravniškem, javnem in gospodarskem polju. Mnogobrojnim čestitkam ob tem jubileju se pridružuje tudi naš list in želi uglednemu gospodarskemu delavcu k njegovemu jubileju za bodočnost vse najboljše.
lmy
Tečaj 25. februarja 1931.
Povpra-
ševanje
Din
DEVIZE:
{£rl,“ 1 M ...........
fce,i' 1 belga--------
udimpešta 1 pengb £unh 100 fr. .	.	.
, Unai 1 šiling .... nondon 1 funt .... «ewyork 1 dolar . . .
Pariz loo fr..........
Praga 100 kron .... Trat 100 lir..........
13-51
7-9774
276-01
56-68
168-04
296-80
Ponudbe
Din
22-825
13-54
7-9315 99206
1095-90
8-0074 276-81
56-88
922*96
168-84
298-80
Avstrija hoče sklepati zaenkrat samo Kratkoročne trgovske pogodbe; rok bi
bil le enoleten. O načinu notranje razdelitve kontingentov se še niso odločili.
Devizno tržišče.
Tendenca nestalna.
Minuli teden na Ljubljanski borzi ni očitoval posebne kupčijske živahnosti in je bil temeljem sledečih podatkov: 16. februarja I)in 2,271.610-99 Curih-Italija, 17. februarja Din 5,082.479-09 London -Praga, 18. februarja Din 1,026.816-36 Curih - Wien, 19. febr. Din 2,491.657-82 Praga-Newyork, 20. febr. Din '3,537.075 91 p London - Ourih na torkovem borznem sestanku dosežen največji, na sredinem pa najmanjši dnevni devizni promet tekom prejšnjega tedna, d očim so ostali borzni dnevi zaključili s povprečnim prometom, t. j. od preko dva do tri in pol milijona dinarjev. Skupni promet predzadnjega tedna znaša nekaj preko i pet na jat milijonov dinarjev in so na posameznih borznih sestankih prevladovali zaključki v Curihu, Londonu, Pragi ter deloma v Newyorku, Dunaju Italiji.
V pretečenem tednu je krila Narodna banka nad polovico celotedenskega prometa in sicer nad 8-758 milij. Din; dala 'je največ Prage i(2*354 milij. Din), zatem Newyorka (1-757 milij. Din), potem Dunaja (1-333 milij. Din), Berlina (1-215 imiillij. Din), Cuniha (2206 milij. Din) ter končno Londona (0-759 milij. Din). Nasprotno je bilo s ponudbo privatnega blaga zaključeno v celem 6-252 milij. dinarjev deviz in sicer največ Londona (2-219 milij. Din), dalje Trsta (1-440 milijonov dinarjev) in Guriha (1-372 milij. dinarjev), poleg tega ipa še po nekaj zaključkov Pariza (0-340 milij. Din), Newyorka (0304 milij. Din), Prage (0280 milij. Din), Berlina (0-139 milij. dinarjev), Budimpešte (0-077 milij. Din), Dunaja (0-066 milij. Din) in slednjič malenkost Amsterdama.
Tečajnica zadnjega tedna beleži nespremenjene notice devize Curih, ki je bila trgovana po intervencijskem tečaju 1095*90, in Budimpešte, katera je bila nudena skozi ves minuli teden po tečaju 9-9096, nalik Pragi, ker je bita zaključena na prvih štirih borznih sestankih po nespremenjenem intervencijskem tečaju 168-11 ter je šele na petek 20. t: im. popustila na 168-—. Izmed ostalih deviz so tekom tedna oscilirale zlasti devize Bruselj, Amsterdam, Berlin, London, Newyork, Pariz in deloma Trst, sicer pa so od ponedelljka na petek (navajamo tozadevne tečaje) beležile takole: Amsterdam (16. in 20. t. m.) 22*80, isto tako Newyork 56-725; stalnejšo tendenco ©o pokazale devize Berlin (13*5025 do 13-51), Bruselj (7-9157—7-9211), London (276-— do 276-06), iPariz 222-72 do 222-76) in Trst (297-23—297-26), medtem ko je edini Dunaj znatneje popuščal in beležil v petek 7-9781 (napram 7-9759 v četrtek), v ponedeljek pa 7-9814.
Notic ostalih deviz ni 'bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna, tržišče brez zanimanja.
Tečaji vseh na tukajšnji borzi notira-mih efektov so ostali brez sprememb, iz-vzemši Blairovih posojil, ki so bila nudena dne 16. t. m. po 93-— 8% in po 83— 7%, od tega dne dalje po 82*-— 7%, po 92-50 pa 8% od 17. do inči. 19. t. m., dne 20. t. m. pa po 92-—.
Edini zaključek tekom prešlega tedna je bil v delnicah Kranjske industrijske družbe, in sicer dne 20. t. m. po tečaju 314"— dinarjev.
Lesno tržišče.
Tendenca slaba.
V poslednjem času se pojavljajo pritožbe, da se blago slabo prevzema. V mnogih primerih so pa take pritožbe povsem upravičene. Nasprotno pa imajo v obilnih primerih tudi prejemalci oziroma kupci istotako upravičene graje blaga. Poeebno manjši producenti tudi v tem času premalo vpoštevajo, da se mora les prvič primemo obdelati, drugič ipa vestno shranjevati. Ni toliko kriva sedanja splošna stagnacija na tesnem
trgu, da se danes blago težko odda. Kajti zelo velika krivda zadene tudi one producente, ki v svoji konzervativnosti ne morejo uvideti, da se v sedanjih časih proda le prvovrstno izdelano blago.
V (ospredje stopa datnes ponovno že tolikokrat poudarjeno vprašanje strokovne izobrazbe naših manjših producentov. Povsod in v vseh strokah se 'pojavljajo strokovni učitelji, le v lesni industriji, v tej glavni panogi našega izvoza in našega gospodarstva, se ne more zaznamovati še nikakršnih uspehov.
Prodalo se je pretečeni teden na tukajšnji borzi: 1 vagon bukovih in 1 vagon jelovih letvic, 1 vagon macesnovih desk, 1 vagon škoret, 1 vagon tramov in i vagon oglja.
*	POVPRAŠEVANJA.
Rezana jelovina: 200 kom. 5/22 cm, doHž. 5-60 m; 100 kom. 5/22 cm, dolžina 5’65 m; 20 kom. 12/16 oln, dolžina 6 m; letve 24/48 mm, dolžina 4 m, 3000 tek. m. — Franko meja.
1 vagon naravne bukovine, neobrobljene, samo I.—II. kvalitete, suho. od 2 m naprej, 27, 38, 70 (večina 70). Franko meja Postojna tranzit.
Trami merkantilni: 400 kom. 3/3, 4 in 5 metrov; 300 kom. 4/5, 6 m; 800 komadov 5/6, 4 m. — Cene franko meja Postojna.
Jelove letve: 25 m3 38/48 imm, 6 m3 24/38 mm, dolžina 4 m. — Dobava takojšnja. — Franko meja Postojna.
Lipovi plohi za eksport v Grčijo, 60, 80, 100 mm debeline. Franko grška meja Dev-djelije tranzit.
'Naravna bukovina, I., II. asortimenta, s 15% III., ca. 4 m* debeline 40-50-60-80 mm, vse neobrobljeno; parjena bukovina, samo I., z 20% II. kvalitete, ca. 4 m3, debeline 40—50—60—80 mm, vse neobrOblje-no; hrastovi,na, I., II. kvalitete, ca. 4 m3, debeline 40—50—60—80 mm, vse neobrob-Ijeno, vse od 2 m dolžine naprej (tudi dolgo blago). — Franko meja Postojna tranzit.
/Bukovi testoni, IV. kvalitete in ozki. — Cena franko prihod Sušak pristanišče.
■1 vagon lipovih plohov, suhih, I., II. odnosno I., II., III. — Cena franko meja ita-lijsuisko-jugoslovanska.
;80 m3 rezane mecesnovine, 25 X 30 cm, 4 'm, toleranca 2 do 3 cm oblice. — Cena franko vagon meja italijahsko-jugosibvanska.
'400 komadov kostanjevih drogov, 7\50 m dolgih. —■ Cena franko vagon nakladalna postaja, odnosno meja litalijansko-jugoslov.
Nekaj 1000 komadov bukovih pragov 2-60 m, 16/16X26 cm, z eno tretjino zdravega rudečega srca pročelne premere z 8 cm krivine se tolerira; 2*50 m, 15/16X25 cm z isto toleranco in 2-30 m, 14/14X22 cm z isto toleranco. — Dobava najkasneje do 1 junija itei.
Hrastovi pragi: 2 60 m X 16/16 X 26 cm polnomemi; 2*60 m X 16/16 X 25 cm pol-oomerni s toleranco 8 cm krivine vsakih 50%. — Dobava do 1. avgusta 1931.
100 do 120 m3 prima parjenih orehovih plohov, 55 in 60 mm debelih, 1*80 dolžine naprej, od 25 cm širine naprej, tolerira se dobro zaraščene tnale grče. — Cena naj se glasi franko avstrijska meja.
Rezan orehiov les, prvovrstne kvalitete. — Potrebna je nota zaloge in cene franko avstrijska meja.
Bukovo oglje »samo canello«, po ceni Lit. 36*— za 100 kg franko vogon meja Postojna thinzit.
Smrekovo žamanje se rabi več vagonov; blago zdravo in. suho. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Žitni trg.
Splošna stagnacija na žitnem trgu ni pri nas posebno vplivala na znižanje cen pri pšenici in je cena pšenice radi slabih dovozov ostala Skoraj povsem neiz-premenjena. — Interes je tudi pri tej stagnaciji še vedno živahen za pšenico boljše kvalitete in se zahteva za to pšenico 15 do 17 in pol pare več, kakor za bačko pšenico iz okolice Sombor. — Vedno boilj trdovratno se vzdržujejo vesti, da pri nas pšenice lvoljše kvalitete ne bo preostajalo in bo na zalogi ostalo do nove letine le več blaga sltabejše vrste.
Kupčija s koruzo 'je razmeroma še dosti živahna in to v Vojvodini sami, ker so poedini kraji gornje Bačke imeli zelo slab donos pridelkov in morajo dokupovati. — Interes za koruzo v posavnih krajih je pa neprimerno manjši kot normalno.
Cene za pšenično moko so ostale ne-izpremenjene in je pričakovati boljšega razvoja kupčije v mesecu marcu.
Živahno povpraševanje je še vedno po krmilih.
Lesna kriza.
(Konec.)
V tem času je sovjetska vlada pričela z izvedbo svojega velikanskega načrta za industrija lizaoi jo Rusije. Na severu Rusije si je polagoma napravila malo reda v lesni industriji in ker je bil zgrajen industrijalizacijski načrt 'bistveno na eksploataciji velikih naravnih virov sirovin v deželi, je bilo dokaj umestno, da se je odkazalo industriji mehaničnih žag, inafo komplicirani stroki lesne industrije, važno vlogo v petletnem načrtu za severno Rusijo. Sklenilo se je pričeti s produkcijo približno pol milijona standardov za izvoz. Ta produkcija naj bi se potem tekom petih let dvignila na približno 1,800.000 standardov letno, to je približno polovica vsega evropskega uvoza, količina, ki zadošča za kritje potrebščine Anglije, ki je najmočnejši evropski odjemalec za mehki les.
Rusi so osredotočili svoja prizadevanja na britansko tržišče, ki je vsled svoje prostranosti vedno veljalo za regulatorja lesnih cen. V razdobju dveh let, od 1. 1927. do 1. 1929., se je ruski izvoz v Anglijo dvignil od 346.000 na
500.000 standardov in za i. 1930. se je pričakovalo, da se dvigne na 800.000 standardov. Efektivno zvišanje ruskega izvoza ni bilo saino na sebi porazno, postalo pa je večje važnosti vsled dveh dejstev: vsled gospodarske depresije, ki se je bolj in bolj poostrila, in vsled destruktivne trgovinske politike Rusije. Ruska politika cen je brez dvoma znatno vplivala na dezorganizacijo predvsem angleškega 'tržišča in potem celokupnega evropskega tržišča lesa. Ta politika ni samo prevrgla situacije drugih držav, ki izvažajo les, temveč je tudi imela za posledico velikanske izgube pri agentih in lesnih trgovcih, vsled valovanja cen, ki iga je povzročalo poljubno menjavanje ruskih izvoznih količin in njih cen. Koncem koncev je bila lesna trgovina v, Angliji primorana poveriti nakup ruskega lesa sindikatu, ki mu je bilo prevzeti vso rutsko produkcijo, ponujeno Angliji, ter urediti prodajne cene.
Ta postritev konkurence na trgu z zelo omejenim fconzumom, kakor obstoja za miehki les v Evropi, je seveda znatno prevrgla položaj v vseh evropskih državah, ki proizvajajo les, tembolj, ker se je ta konkurenca pojavila v času ekonomske depresije V prvi vrsti so bile prizadete baltiške države in Poljaka, potem Finska in Švedska. Poljska in balltiške države so dosegle 1. 1927. izvoz
950.000 standardov, nato pa je začel izvoz pojemati in je 1. 1929. padel na 520 tisoč standardov. Švedski izvoz je prišel na svoj višek 1. 1929. z 1,200.000 standardov, 1. 1980. pa je zopet padel na 1,000.000 standardov; Finska s svoje strani je zmanjšala svoj izvoz od rekordnega števila 1,280.000 standardov 1-1927. na približno 1,280.000 standardov v 1. 1930. Celokupno gori navedeno zmanjšanje izvoza znaša približno 900 tisoč standardov.
Je-Li ta produkcija zadostna, da se stabilizira položaj na evropskem lesnem trgu? V tem pogledu je smatrati za odločilne faktorje zmožnost Rusije, še nadalje dvigniti svojo produkcijo, trajanje sedanje gospodarske depresije in njen eventualni vpliv na konsum lesa. -V splošnem se sodi v krogih lesne industrije, da bodo v bodoče uvozne države še lažje absorbirale izvozne količine, in Švedska in Finska računata z nadaijni-mi suksesivnimi redukcijami svoje proizvodnje. Verjetno je, da bodo redukcije, ako se razmere na trgu ne bodo izboljšale pred 1. 1932., znašale približno eno tretjino rekordnih številk, doseženih v teh državah pred dvema letoma. V tem primeru ne bo vsota njih izvoza' presegala 1,600.000 standardov na leto, število, ki se zelo približuje številu ekspedicij pred vojno. Za Finsko, kjer predstavlja izvoz lesa približno polovico celokupne zunanje trgovine, 'bi to pome-njalo sorazmerno zmanjšanje njene kupne sile in njenega blagostanja, med tem ko bi Švedska kot vse bolj industrijali-zirana država manj trpela.
V času, ko je produkcija lesa bdlj in bolj presegala povpraševanje, so cene naravno zaznamovale padajočo tendenco. Abnormalni porast povpraševanja v
ska izvozna carina ua cement ne zvišala. V spomenici se naglasa, da je jugosl. cementna industrija, posebej še dalmatinska, glavni dobavitelj Egipta. Zvišanje uvozne carine bi zadelo torej v prvi vrsti jugoslovansko cementno industrijo.
teku prvih povojnih let je omogočil vadrževainje cen za sirovine in gotove produkte na razmeroma visokem nivoju, tembolj, ker so razpoložljive količine eirovdn v les izvažajočih državah komaj dohajale povišanje industrijske porabe. Ko pa se je konkurenca Rusije znova občutila v času gospodarske depresije, so cene znatno padle in se računa, da bodo letos in prihodnje leto za 25 do 30 odstotkov nižje nego 1. 1928. KI!juh temu obstoja še znatna razlika med sedanjimi in predvojnimi cenami in je skoraj gotovo, da se ne bodo znižale na nivo predvojnega časa, prvič, ker skandinavskim in finskim producentom ni ■mogoče še bolj znižati cen in drugič, ker je videti, da ruska lesna industrija Kljub uvedbi prisilnega dela in prekomerni eksploataciji gozdov ne dosega predvidenih rezultatov in je torej malo verjetno, da bo hotela in mogla brezkončno nadaljevati sedanjo konkurenčno politiko za vsako ceno.
Sedanji položaj bi bil pomenjal resno nevarnost za blagostanje držav severne Evrope, ki temelji v veliki meri na gozdnih zakladih, ako bi ne bila lesna industrija dosegla že take stopnje razvoja, da predstavlja mehanično žaganje razmeroma priprost način eksploatacije.
Do te izprememibe je .privedla v glavnem važnost, ki jo je pridobil mehki les, zlasti neka vrsta smrek kot si-rovina .za papirno industrijo. Tovarne za .papirno maso in papir porabljajo do gotove mere iste sirovine kakor mehanične žage, rabijo jih pa v manj zrelem stanju in je torej bolj v interesu gozdnih producentov, da dobavljajo papirnim industrijam nego mehaničnim žagam. V Norveški se je fabrikacija papirja ter zlasti papirne 'mase in celuloze znatno zvišala. Ker se mora v srednji Evropi papirna industrija, ki nima zadostnih domačih virov smrekovega lesa, bolj in bolj zatekati k državam na severu, je nastala dokaj živahna trgovina z
okroglim lesom. Nemčija je glavni kon-sument, njeni dobavitelji pa s> Tuj-ksa, Češkoslovaška, Finska in Rusija. Politika Nemčije, ki obstoja v tem, da ščiti svojo industrijo papirja z visoko carinsko tarifo, je vzbudila gotovo opozicijo v izvoznih državah proti izvozu lesa, ki služi za fabrikacijo papirne mase, to tembolj, ker so domače industrije papirja in papirne mase zvišale svojo produkcijo. Dejstvo, da je tudi Rusija nastopila kot važen dobavitelj, ni torej posebno vznemirilo drugih izvoznih držav, ki hočejo ščititi svoje lastne dobavne vire pred prekomernim izkoriščanjem, ki ga je pričakovati in ki že obstoja na gotovih ozemljih.
V trgovini z okroglim lesom je les, ki služi za fabrikacijo papirne mase, zanimiv le v pogledu trgovinske politike, medtem ko je praktičnem pogledu smrekov les, ki ga rabijo rudniki, gotove važnosti zategadelj, ker gre tu v glavnem za mlada drevesa, ki se iztrebljajo v svrho izboljšanja gozdov. Pa kakor izvoz brzojavnih in telefonskih drogov, železniških pragov in drugih vrst obdelanega lesa je tudi trgovina z jamskim lesom manj važna in ni v toliki meri kakor industrija mehaničnih žag prizadeta od izprememb, ki so se v škodo producentov istočasno .pojavile in sicer deloma, ker se 'je .znižal konsuim, in deloma, 'ker so postali deviški gozdovi severne Rusije predmet nepremišljene eksploatacije v svrho kritja ruskih potreb na tujih devizah.
IZVOZ CEMENTA IZ JUGOSLAVIJE OGROŽEN.
Centrala 'jugoslovanskih industrijskih korporacij je skupaj s Splitsko zvezo dalmatinske veleindustrije predložila trgovskemu in zunanjemu ministru spomenico, zahtevajoč intervencijo pri egiptski vladi v smeri, da bi se egipt-
* * *
TRGOVSKO RRODOVJE NA DONAVI V LETU 1930.
V preteklem letu je premetavalo na Donavi 149 osebnih parnikov s 45.939 KS, ca. 308 KS na parnik; med njimi so bili tudi taki, ki so posredovali .promet od enega brega reke na drugi breg. Pod avstrijsko zastavo je prometovalo 24 parnikov s 15.130 KS, ca. 631 KS na parnik; pod ogrsko 35 parnikov j 11.040 KS, ca. 316; pod jugoslovansko zastavo 21 parnikov s 7365 KS, ca. 350; pod romunsko 20 parnikov s 6503 KS, 330. To so parniki večjih družb. Manjše češkosSovaške, jugoslovanske in romunske družbe pridejo v poštev samo za krajše proge. Remorkerjev je bilo 464 s 139.673 KS, po 301 KS. Nemčija jih je imela 18, Avstrija 63, Belgija 3 (za sladkorno tovarno v Ruščuku v Bolgariji), Bolgarija 9, Francija 13, Grčija 36, Ogrska 49, Holandija 3, Romunija 101, Češkoslovaška 10, Jugoslavija 159. Naša država je ibila torej v tem oziru najmočnejša. Glede pogonske sile so bili holandski remorkerji s po 767 KS najmočnejši; za njimi pridejo nemški, češkoslovaški, avstrijski, francoski itd., zadnji so bolgarski. Navadnih vlačiJnih čoilnov jo bilo 2752 z vsebino 1,730.317 ton, med njimi 61 motornih s 14.302 t. Največja tonaža pride na Romunijo z 889 enotami in 424.250 tonami. Poleg tega je balo še 965 vlačilcev v zasebni službi s 508 tisoč 784 tonami. Dalje je bilo lani na Donavi 205 tankov s 154,973 tonami. Kakor vidimo, je bil promet po Donavi živahnejši kot si običajno predstavljamo.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 600 komadov metel. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 kg petroleja. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1300 m3 tolčenega gramoza, 1000 kg pisanih cunj, 250 kom. slamnatih podnožnic, 250 komadov navadnih krtač in 20 komadov žimnatih omel; do 6. marca t. 1. pa glede dobave 1000 komadov plohov, 30 komadov betonskih cevi in 40.000 kg portland-cementa. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave okovja in ključavnic; do 4. marca t. 1. pa glede dobave 5000 kg moke. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do dne 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave 170 m3 lesa, raznega pisarniškega materija-la ter glede dobave centimalnih in decimalnih tehtnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 7. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave mesa za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Oddaja pleskanja mostov na progi Subotica — Senta se bo vršila potom ofer talne licitacije dne 11. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v Zbornici m TOI v Ljubljani, načnti in pogoji pa pri gradbenem oddelku liste direkcije.)
C# 251"® 401 Pil! Podpisani Venčeslav Breznik vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel trgovino z železnino
Bresnik & Frilsch
z dnem 1. januarja 1931 v svojo last, ter da jo bom še začasno vodil pod prejšnjim imenom Breznik & Fritsch, trgovina z železnino, Ljubljana
Hkrati se cenj. občinstvu naljepše zahvaljujem za doslej izkazano naklonjenost. Obenem zagotavljam cenj. občinstvo, da se bom s posebno vnemo potrudil, da vse cenj. odjemalce še bolj točno, vestno in ceneje postrežem kakor dosedaj. Trgovino bom povečal tako, da bom mogel vsem in vsekdar najbolje postreči z vsem v mojo stroko spadajočim blagom. Vljudno se priporočam cenj. občinstvu za nadaljnjo naklonjenost ter beležim
z odličnim spoštovanjem
Venčeslav Breznik, Ljubljana, Stritarjeva ulic** štev.
SPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
Takfon it 20-60	LJUBLJANA
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladih«. Mastna trošarina prosto skladišča. Carinsko posredovani«. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomobili
n milili
‘Grgovci in industrijci 1
Tggovsfež
lisi
se priporoča za
insevivanjel
Trgovina z vinom n« debelo
IŠČE SPRETNEGA
POTNIKA
NASTOP TAKOJ
Ponudbe z zahtevki pod „Vino“ na oglasni zavod Aloma Com-pany, Ljubljana. Illlllllilllllilllllllll
KUVERTA »
L1UB LIANA
TVORNICA KUVERT INI KONFEKCIJA PAPIRJA,
lillllll II
lllll lllllllill!
TISKARNA
.... , /' ..
v-	-	i»	■.	•>•	1tv:Č
MERKUR
>j\NOC£j.
w	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi naifineiii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijenitno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarnat
Ljubljana, Ounajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo!
U U B LIAN A - GREGORČIČEVA 23t
-------------Teiefon	2552------------
Knjige, časopisa, raiuna, vizitke, memorande* kuverta, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, barvotiske, cenika kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro in po zmern.h canab. Za večja naročila zahtevajte proračune I — Lastna knjigo ueznical
Ureja dr. IVAN PLESS.   Za Trgovsko • industrijsko d. d. sMERKUR« kot izdajatelja in Rakarja: O. MICHALEK. Ljubljana.