GLASILO OSVOBODHNB FRONTE KOPRSKEGA OKRAJA I-ETOLsŠtev. 29 'ifMSMW 1 H........ KOPER, 16. septembra 1950 Cena 3 din r i i V. V.« ^ SLOVENSKE ____________HiininiiinniiniiiiiHiiniiiHiiiiiHiiniiiiiiiHiiiffliiimiiiiiiiuiiiinHiHiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiHiin iiiiiiiiiiitiiiüuitiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiui mniiiiiiiiiiiiiiiiiii KULTURE 4 O Zanimanje za kulturno prosvetno de.o med ljudstvom v mestu in na deželi ima tudi pri nas tradicional, ni značaj, y okviru prosvetnih društev obstojajo pevski zbori, -godbe na pihala, dramske, folklorne in druge kulturno umetniške skupine. Precej je ¡bilo že storjenega ¡tudi na področju splošnega izobraževanja naših delovnih množic. Toda to so le načelne ugotovitve. Ogledati si moramo nekoliko tudi notranje .delo naših prosvetnih 'društev, posebno .pa delo njihovih vodstev. Odbori naših društev vsaj v veliki večini razumejo, kaj morajo storiti, da ¡bodo njihova društva vredna svojega imena., pravilno pojmujejo tudi namen društev, toda pot, po kateri morejo in morajo društva, dosegati svoj cilj in uresničevati svoj smoter, je marsikateremu Odboru naših društev še nejasna. \ Za vsako, ipa tudi najmanjšo nalogo, ki jo mora neko društvo izvršiti, mu je potrebna neposredna pomoč Podizveze SHPZ iiz' Kopra. Človek bi mislil, da v koprskem okraju ne more nobeno društvo več delovati brez pomoči Padzveze SH F.Z v Kopru. Tako ‘pojmovanje je popolnoma ' žgrešedbTsaj ao ‘bila v našem okraju prosvetna društva tudi v času avstrijske oblasti, ko ni ■ ibilo za društvo nobene organizacije, ki bi jih povezovala in Usmerjan njihovo delovanj«, ampak nasprotno, ce. lo ovire .jim je postavljala avstrijska žandarska oblast, Zato nam mora biti jasno, da naša prosvetna društva lahko uresničujejo svoj cilj popolnoma samostojno. 'Eri izvrševanju njihovih nalog jim bodo nedvomno pomagale tudi množične organizacije. Podzveiza .SHPZ v Kopru nudi svojim društvom pomoč s tem, da jih povezuje, da usmerja njihovo delovanje, da organizira prireditve V večjem obsegu, da vzdržuje zveze z društvi v Sloveniji) in v Trstu. Nadalje odpira Podlzveza SH PZ raizne pavovodske, dramske in druge tečaje, v katere pošiljajo društva svoje najboljše čllame, da ¡postanejo ¡pevovodje, režiserji diletantskih odrov itd. Ni pa naloga Podzveze SHPZ, da je — kakor še je doslej mnogokdaj dogajalo — •udeležena.pri organizaciji vsake, a tudi majhne prireditve v naših mestih in na podeželju. Tako delo. hromi in kvari delovanje Podzveze SHFZ. Delovanje in uspehi vsakega ¡prosvetnega društva so odvisni od aktivnega sodelovanja članstva. Odbori naših društev se tega zavedajo. pa kljub tem-j mnogokrat ni-' česar ne ¡ukrenejo, da bi dvignili zanimanje za aktivno sodelovanje članov v društvu ali ,pa počivajo na prvih uspehih in mislijo, da bo društvo zaradi tega že samo na se: bi aktivno. Zakaj ¡prosvetno društvo »Domovina« v Osipu ne deluje, ko imajo tani ¡pevovodjo in, če ta ne more voditi pevskega ¡zbora, imajo možnost, da ¡pošljejo v pevovodski tečaj nadarjenega mladinca, kj bo V Ospu vodil petje, dalije imajo kapelnika godbe, glasbila, ki jim jih je deloma oskrbela Fodzveza SH PZ iz Kopra An, kar je poglavitno: društvo ».Domovina)« ima v Ospu dokaj nadarjenih pevcev in pevk, godbenikov ter vnetih diletantov za ljudski oder? 1 f' ’ (Nadaljevanje na 6, strani) Okrožni plenum SIAU Z vključitvijo vseh množičnih organizacij v enotno fronto SIAU bomo dosegali z manjšim številom kadra večje uspehe y torek 12. t. m. je Bil v Kopru v gledališču Ristori v prisotnosti 150 delegatov Okrožni plenum SIAU za istrsko okrožje, Plenumi je otvo-ril .predsednik Okrožnega odbora SIAU tov. Julij Beltram in pozdra-vil .delegate ter povabljence. V političnem referatu ie tov. Julij Beltram med drugim dejal: »Naši ljudje vsalfc dan lahko vidijo in občutijo kako se uspehi lastnega dela vračajo v prid onim, .ki so de'ali Danes .svetj električna luč v več desetinah vaši, ki je ryso nikdar imele. Danes se ljudje .shajajo, kui'turno vzgajajo v več zadružnih in ku turnih domovih, ki so jih sami. ¡zgradili in >na katere isb lahko upravičenci ponosni. Nove ceste, šole, vodovodi, vse to danes olajšuje napore naših delovnih ljudi.« »Toda nepravilno bi .bilo,« je nadaljevali tov. Be.tram, »da bi naštevali samo pozitivne strani našega dela, in razvoja. Pregledati moramo tudi razne pomanjkljivosti in napake, ki zavirajo hitrejši razvoj in ljudsko iniciativo.« Fri tem je po- udaril in grajal nepravilni odnos vodi.nih organo.v, do sirčkih množic in pri tem navedel nekatere slučaje, v katerih se izraža nevera v ljudske sile ter neupravičen strah’ pri izvrševanju problemov. Zavedati se moramo, da imajo delovni (Nadaljevanje na 2, strani). Člani SIM so v avgustu opravili 37.515 prostovoljnih delovnih ur Po zaslugi naših delovnih ljudi je množična organizacija S.IAU v mesecu avgustu, izpolnila svoj pilah in ga na nekaterih področjih celo prekoračila- SIAU je ljudska, organizacija in V okviru te organizacije ¡se naši delovni Ijiudje borijo za i.zpo'njevam:e planskih nalog. V zadnje,m času je ta organizacija dobila večje število novih članov, kar pomeni, da se organizacija čedalje boli širi in krepi. Po vseh vaseh ih mestih našega okraja so bili množični sestanki, kjer so sj osnovne organizacije postavile komisije, ki bodo odločale v vseh važnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem p'ana, oddajo pridelkov, jesenske . setve, organizacije udarniškega dela in podobno. Pri tem delu zaislužijo nekateri aktivi vse priznanje, druge ¡pa mo. ramo grajati zaradi neizvr,šenih obljub. To nam najbolj jasno ¡pri- čajo dopisi pod naslovom »Fo naših vaseh«, v katerih je najbolj razvidno, !ka,j delajo aktivi SIAU po naših vaseh. Ce pogledamo na celotno delo, pa moramo reči, da so člani SIAU našega okrožja, to iso delavci, kmetje, nameščenci, mladina, žene in borci napravili svojo dolžnost. ¡Saj so samo vi avgustu opravili 37,515 prostovoljnih delavnih ur .pri ratenih objektih ki jih določa naš plam iri tako prihranili ljudski ofolafeti nad 600.000 dinarjev- K vsemu temu pa moramo dodati to, da so člani SIAU delalrtudi na kulturnem in na politično ideološkem polju, saj so ¡priredili več kulturnih prireditev in študijskih sec tankov. Poleg tega so priredili tudi več izletov v Slovenijo, si čimer .so imeli priliko, da se seznanijo z resnico o narodih Jugoslavije v borbi za socializem. DELOVNI KOLEKTIVI IZ VSEH PODROČIJ NAŠE DpjAVNOSTIlvono POKAZAL. Zaključna resolucija Na podlagi poročil iz diskusij je sprejel p’enum okrožnega odbora SIAU za Istrsko okrožje, ki se ie sestal dne 12. septembra 1950 v. Kopru, naslednje škldpe: 1. Organizacije Fronte so dolžne okrepiti politično delo, da dvignejo s tem še bolj politično zavest in sposobnost delovnih množic in da se še bolj razmahne iniciativa množic v dnevhi borbi za izvedbo velikih nalog, ki stojijo pred SIAU, Za dosego tega cilja so' organizacije SIAU dolžne, da uvedejo in razvijejo najrazličnejše oblike kulturnega in ideološkega delovanja, in sicer v okviru stvarnih možnosti vsake pdsaniezne osnovne organizacije, kot na primer študijske krožke, bralne skupine, cikluse predavanj, ljudska učilišča in podobno. 2. SIAU je Za izvedbo konkretnih nalog dolžna, dati ljudskim odborom vso pomoč d primernim političnim delovanjem in sistematičnim delom med delovnimi množicami, da se na ta način dvigne avtoriteta ljudskih odborov- Skrbet-i je treba, da bodo sloneli odnosa ji z raznimi organizacijami -ljudske oblasti na demokratičnih načelih. Na ta način je treba gledati na to, da se bo izvajalo načelo čim širšega sodelovanja pri diskusijah in ^prejeman ju sklepov. Posebna naloga, SIAU Je pa ta, da zagotovi redno ^¡¡.icevanje zborov volivcev, mestnih svetov, kakor tudi, da zagotovi funkcioniranje’, ljudske inšpekcije kot neposredne oblike sodelovanja ljudskih množic pri vodstvu uprave naše oblasti. 3. Na organizacijskem področju so osnovne organizacije SIAU dolžne razvijati nenehno borbo proti sektaštvu, pri čemer naj vključujejo vedno večje število demokratov, zlasti iz obalnih mest. V ta namen je potrebno, da osnovni odbori okrepijo svoje delovanje v, ladtnih vplivnih edinicah s tem, da se čim bolj povežejo s širokimi množicami ter jih zainteresirajo na rešitvi vseh vprašanj javnega življenja, s čimer bodo istočasno razvijali do viška njihovo iniciativnost. 4. Z a dosego učinkovitih uspehov pri tem delu je treba dvigniti čut odgovornosti izvaljenih članov raznih organizmov SIAU, dalje je treba odstraniti vsako birokratično delo in povečati neposredni stik izvoljenih voditeljev, predvsem v okrajnih odborih s problemi osnovnih organizacij, Na ta način bomo okrepili demokratična načela organizacije in razvili načelo prostovoljnosti pri delu. S priključitvijo množičnih organizacij v SIAU kakor ZAM, ES, žen, partizanov in politična in organizacijska) strnjenost SIAU, kar bo poleg tega olajšalo čim popolnejše sodelovanje pri delu in. s teni doseglo, najboljše Uspehe. 5. Na gospodarskem področju je glavna naloga osnovnih organizacij SIAU aktivizacija najširših množic, da bomo končali razne krajevne objekte našega enoletnega gospodarskega plana. Organiziranje brigad SIAU in mladine bd ostala vedno najbolj učinkovita oblika za izvedbo gospodarskih objektov okrajnega, tn okrožnega značaja. S pravičnim nagrajevanjem in s pospeševanjem tekmovanj med raznimi organizacijami SIAU bomo okrepili na raznih delovnih akcijah aktivizacija najširših množic. 6. SIAU mora pospešiti napore pri aktiviizranju množic Za izvedbo gospodarskih problemov ljudske oblasti, SIAU se mora boriti proti vsaki birokraciji pri izdelovanju načrtov, zlasti onih, ki se nanašajo na posetev, katerim je treba zagotoviti sodelovanje in iniciativnost čim širšega števila producentov. SIAU mora1 nadalje podpirati v\sako pobuda pri ustanavljanju novih kmečkih delovnih zadrug katerega koli tipa in dati vso pomoč za okrepitev že obstoječih zadrug s tem, da pospeši med zadružniki napore1, zal čim večjo produktivnost poljedelstva. Pri vsem izvajanju produkcije je treba povečati akcijo Za čim večjo storilnost dela in za čim boljšo uporabo materiala- Mo na Üowii Cimbolš' ,se približujemo tretji i§°-poiarski razstavi, tem bolj se pri-rave zal razstavo uspešneje razvi-ajo. Vsi naši delovni kolektivi: delivci v tovarnah, kmetje v kmečko bdeiovainih zadrugah in obrtniki a ¡z velikim, poletom pripravljajo a razstavo gospodarske ¡dejav.no-ti Istrskega okrožja, da bi pdka-ali avoj-e najboljše proizvode. V ■sem okrožju se je začelo pravo imavahje za razstavo. Pripravljaini .odbor pridno dela, a-bi zagotovil popoln uspeh raz-tave, kj bo prikazala velike uspe-e, ki ismcf jih dosegli v našem so-ia1’ ¡¡stičnem gospodarstvu, hkrati a bo razstava obenem pokaza’® šmernice za še uspešnejši nadalnji razvoj. Pretežni del prostorov bo zavzemalo naše kmetijsko gospodarstvo. Podjetji »FRUCT.US« in »VINO« bosta pokazali na razstavi delovni proces in dustrijiske predelave sad. ja, zelenjave •' vina. Podjetji »VINO« in »V.INOPLOD« bosta v Posebnem razstavnem prostoru pokazali najboljša istrska vina, ki so danes že dobro znana v inozemstvu. Vsakdo ga bo lahko spil kozarček ali dva. Kakor smo že poroča1 i, bodo imeli na razstavi obširen prostor tudi naši obrtniki. Pripravljalni odbor je prejel prejšnji teden prijave drugih petintadeset obrtnikov bujskega okraja. Obrtništvo Istrskega okrožja bo na ta način prikazalo svojo obširno in pestro dejavnost kot sestavni del našega socialističnega. gospodarstva. V okviru gospodarske: razstave organizira ZD.TV obširen športni program, tako da bodo naši ljudje poleg raizetave ¡videli v Kopru v tistih dneh še marsikaj .zanimivega. Cjucteka. tehnika pa nam je ab ju-foila, da borno takrat videli tako letalsko in tehnično manifestacijo, karšne v Istri ¡še ni bilo. Nastopila bo tudi ljubljanska operai ter re-ško ljudsko gledališče in razne druge domače kulturne skupine. Silovita ofenziva severno korejske vojske je potisnila ameriške ih južno korejsko obrambne položaje na vsej fronti nazaj. 'S tem se je ozemlje, k j ga zasedajo ameriške lin južno korejske čete, znatno zmanjša'«. Na. področju Pohanga se je ofenziva nekako ustavila pred letališčem Jang, toda po nekoliko dneh zatišja, so severno korejske čete z odločnim napadom zavzele letališče in ,se sedaj vodijo srditi boji v goratih predelih. Na severnem delu fronte so bile severno korejske če. te, ki so naglo prodirale proti Te-guju, zaustavljene od 6 do 10 km. daleč od mesta, toda pritisk na ameriške položaje ,se na tem področju ni zmanjšal, ali naletava na močan odpor, tako da so Američani uspeli obdržati to važno križišče v svojih rokah. Na odseku iMasana je severno korejska, ofenziva tako popustila, da napredujejo ameriške čete, ne da bi naletele na močnejši odpor. Zadnja poročila s fronte govoriijo še vedno o prodiranju severno korejskih čet na posameznih' prede-(Nadaljevanje na 5. strani)] lih fronte, toda poudarjajo, da je v glavnem ,ge,verno korejska ofenziva strta, poleg tega so protina- Še o vprašanju delovne discipline S problemom delovne sile je ri nao tudi tesno povedano vprašanje de civine discipline .najbolj! pa (Vprašanja izostankov od dela, 'ki ,sa kar naprej popravljajo. Ugotovili smo, da v marsikaterem podjetju niso uprave in sindikalne podružnice resno priele tega vprašanja, ki postaja z dneva v dam boC.j pereče, če ne borno hitro če.a ukrenili, kar bo delavca navajalo 1 rednemu de. Ju. To vprašanje, ki je tesno povezano z vprašanjem delovne discipline, slabo vpliva na proizvodnjo in življenjsko raven delavca samega. ' ' Pogtajmo v podjetja, kjer delavci iz različnih vzrokov najbolj iz-o tajajo od- dela: V tovarni «DE LANGLADE» je Kapo;jenih 98 delavcev, a v zadnjih desetih dnevih je 'bilo 134 izostam-kev cd delta zaradi bolezni, 71 upravičenih izostankov in 4 neopravičeni izostanki, kar predstavlja 27 % vseh detavcev v tovarni. K jub temu, da je ibilo dosti iz-o tb kov zaradi bolezni, nam vendar razlika med (upravičenimi in nev:;. avičeiniiife ¡izostanki jasno pove, da nekaj v upravi Tovsasne DE LANGLADE ni v rediu. Kot izgloda, je zavzela uprava tovarne mišično 'oportunistično stališče do izostankov od , dela, ki 'spravljajo ].;v.3je pravico vedeti vse, kar 'se d: gaja pravico in dolžnost, da, soodločajo pri reševalnju vseh problemov na vasi, tovarni itd. Ce bi vr,j vodilni kadri tako ravnati« bi bilo brez dvema manj napak, 'Poklicne godrnjače in sovražnike ljudske ckj.asti bi ljudje na ta ¡način sami izločili Iz svoje srede.« Gb koncu svojega: referata Je tov. Beltram naiglauif, da bo S.IAU z Mik jrč.tvijo vseh množičnih organizacij v ¡njeno fronto postala po ¡svoji vsebini mnogo širša. Pri tem ne gre za ukinitev kake druge organi z»"i: 3, marveč gre za združeni nastop v enotni fronti z enotnim polit; čnrm programom. Gr;:ru sje sledila živahna diskusija o je tov. G. Gobo poleg o"4a- se je tam -že razpasla prava epidemija izostankov. Kako sta mogli uprava in sindikalna podružnica dopustiti jn -upravičiti 243 izostankov na 177 delavcev in uslužbencev, kar do 25 % odstotkov izostankov od dela. Odgovornost ¡za te nedopustljive izostanke pade torej predvsem na uprave teh podjetij in njihove sindikalne podružnice, ki niso zna'e skl način gospodarjenja, ise je poleg splošnega vprašanja delovne sile pojavilo tudi vprašanje strokovne delovne ečfe. Prizadevanje ljudske ob asti za reševanje tega vprašanja je vedno večje. Zavoljo tega je bilo že več ¡strokovnih tečajev, iz katerih so naša podjetja dobila večje število sposobnih delovnih moči. Med taktni tečaji naj omenimo .zidarskega, ki je usposobili 40 mladincev za zidarje. Njihovo delo lahko že danes vidimo pri gradnji mestne tržnice in ribarnice v Kopru, kjer bo 'gospodarska razstava. Ta objekt grade ¡skoraj sami, Da so ti tečajniki v razmeroma udaril da se pri razmeščanju de-"crz.ne s.ije še vedno' delajo napake. Fr; diskusiji se je še mnogo tovarišev in tovarišic dotaknilo vprašajva AF2, ¡njenih volitev, ES, Ljudske obla ti itd, Po 'končanj 'di kašlji ;e tov. Balti am povedal da so že vse množične organizacije imele1 svoje plenume, na katerih so klecnili, da se vključijo v SIAU z enotnim po'i-tižciini • programer»}. Na podlagi. resolucij vseh' množičnih organizacij, 'poročit in di kus.ije samega za e-dsirja je dejovnb predsedstvo sestavin zaključilo resolucijo, ki jo ie plenum soglasno sprejel Plenum le tudi ¡prejel predlog, da se .'letos izvedejo volitve v vse bazne odbore SIAU 'našega .okrožja. vplivati na uprave in podati določene ukrepe, ki b; konča i izostane ke in nedisciplino pri delu. Ljudska fronta- in ostale organizacije se borita za to, da bi, dobila naša podjetja čim več delavcev, nekatera podjetja pa ravnajo nasprotno, oportunistično z de’ov-no silo, kar je treba ¡seveda čimprej odpraviti, da bi delo za- enoletni ptan nemoteno teklo. kratketn času pridobili takšno sposobnost, je nedvomno velik -uspeh. Fri tem -gredo zasluge predvsem požrtvovalnim vodjetn pa tudi tečajni, kom, -ki so ¡svoje -znanje posvetili napredku našega gospodarstva in našemu ljudstvu. Tudi lletos je bil z istim namenom kakor lani organiziran štirimesečni • zidarski tečaj, ki ¡ga obiskuje 31 mladincev. Tečajniki imajo teoretični in praktični študij, -s čimer si bodo pridobili najosnovnejše znanje, ki ga potrebuje vsak človek ter se specializirali v zidar, ški stroki. Cepra-v jam dela teoretični študij težave, iso vendar dosegli lepe uspehe. To vidimo zfa-sti pri njihovem praktičnem delu — pri zidanju, ki ga- ima.io redno sleherni popoldan na raznih .gradbenih objektih. Tako so večkrat pomagali pri ¡gradnji zadružnega doma v Kortah in pri Sv. Antonu, Prejšnji teden pa) so pri ¡gradnji zadružnega svinjaka V Fučah v 3 urah ¡sezida1'] nad 10 kubičnih metrov zidu, V dveh mesecih tečaja pa so se iskazali kot najboljši tečajniki, .zlasti -pri praktičnem, d u, tovariši: Krimatc Vergili!, Ba -ca Pave', Peroša Mario, Tripan T mil, Marušič Joško, Bartok Mario. Ko-zlan Peter, Benčič Renato ’. Do-brinja Ernest. S svojim delom dosegajo že -sedaj, kakor vidimo, lepe uspehe. Prepričani smo, da ne bodo po končanem tečaju izao ¡tajali ¡za drugimi ¡zidan kimi mojstri pri -naisj gradbeni dejavnosti. v nevarnost proizvodnjo v tovarni. Stanje v OMNil-j.i nam kaže, da Okrožni plenum SIAU '(Nid'r.’evanje s 1. tirani) lih še enkrat podčrtal važnost goje naših dei’ovnih ljudi ter po. Zidarski tečaj v Semedeli bo usposobil 31 mladincevzadobre zidarske mojstre Odkar smo pri nas uvedli p'am- IZ BUJSCINE Tudi v bujskem okraju so svečano proslavili obletnico vstaje Prejšnji četrtek zvečer so bile v mesec :e dosegla, najboljše uspehe v etn Eu jaken: okraju svečane aka-daojve in proslave ob .priliki sedme cf:i'etatae narodne vstaje na. Primorskem in v Istri, Na akademiji v Bujah sta govorila tov. Er-mini.i Medica, sekretar Okrajnega komiteja Kp ¡zai Buje in Anton Gorjan, predsednik Okrajnega ljudskega odbora. Govorom je sledil pester ku iturni program. Proslavi je .prisostvovalo veliko število domačinov iz B-ua in cko’ice. Prav taiko so bile proslave tudi po vaseh ,;n cetafih kraiih bujskega okraja. Naslednji dan, ¡pa- ie bilo že v ¡zgodnjih jutranjih urah na! vse,h gradbenih objektih masovno «darniško de o in opravili so več tisoč prostovoljnih delovnih ur S tem re je prebivalstvo Bujščme najlepše oddolžilo padlim za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Veiaslo brigada v dolini Mirne posega norma za 35G prač. Fred dvema mesecema ie prišita na iz -.«sevalna de a v dolino Mirne delovna brigada pripadnikov JA. Ze -prve dni. je brigada s požrtvovalnim delom njenih brigadirjev dosegala lepe Uspehe. Prvi skupna -starejšega vodnika Fuz.ig.a-ča Nenada., k: je dnevno presegla normo pd 200 d-o 325 %, zadnje čase pa se je. pri deu odlikovala Skupina vodh!kai Spasiča, ki je več dnj zapbredcmai presegala normo ceo za 672 %, Brigada je tako v času dveh mesecev povprečno presegala- norimo za- 200 %. Te uspehe dosegajo pripadniki naše armade poleg svojega vzgojnega defa, vaj td. S tem je naša armada ponovno pokazala, da je' prava Dud ka armada, ki je pripravljena ne samo branit j nas od sovražnikov, temveč ¡tudi delati z nami in dafj v-e ¡za uresničitev lepšega življenja in soc: »Marna. Obveza členov SIAU v Brdih Na -nedavnem mat ovnem -sestanku -v Brdih „o se- -član.; SIA-U obvezali, da bodo vsak teden prispeva i za naš enoletni pia-n po en dan prostovoljnega deta, Ta odločnost frontovcev iz Brd je vredna največje pohvale .¡-n naj bo zgled vsem vaisem in mestom 'našega okrožja. S tem bodo tudi oni prispevafi svoj. delež za- čim prejšnjo zgraditev lepšega življenja. ; , Volitve v odbore AFŽ Volitve žena v svoje sektorske, mestne in vaške odbore se v -bujskem Okraju nadaljujejo. Povsod so imele žene predvolivna zborovanja, na katerih so obravnavale dejo v svoji -organiižacij¡ in vol tve. Tako so ,si žene tudi napeveda e medsektorska tekmovanja in so- doseg-e tudi lepe u! psihe. Opravile so na stotine udarniških ur po raznih gradbenih objektih. V Murinu pri Umagu so žene opravile v predvo-liv-nem- tekmovanju na-d 80 pro to-volljnih delovnih ur pri gradnji vineke kleti, 2ene iz Umaga so prav ta-ko dale nad 60 detavnih ur. Tudi v Seigetn niso hotele žene zaostajati. Saj so opravile 58 prostovoljnih delovnih ur pri urejevanju1 domačega otroške,ga- igrišča. Tudi žene iz Ruj so dale pri raznih lokal nih delih kar 110 prost ovo in ih ur. Volitve -prav tako potekajo uspešno. V Novi vasi so v-olile žene 100%, v Kačjem Bregu pa je volita 80 % žena. Ravno tako so ■volile žene v Brdih 95%, v Mari-ščah ipa 99%. > ■ • i Kako so naše vasi proslavile obletnico vstaje proti fašističnemu naselju Naše ljudstvo je prejšnji teden .svečano proslavilo sedmo obletnico zgodovinskega dne, obletnico pričetka s.plošne vstaje proti fašističnemu zatiralcu. Na predvečer obletnice vstaje so frontovci po vseh vaseh in mestih priredili kulturne programe govori, recitacijami in pev-kimi točkami. Na vseh vidnih gričih in hribih ¡so zagore i krešo /i. Za čim ¡boljšo počastitev tega dneva pa so borci, frentovci, mladina in žene tekmovali z udarniškim delom. Bertcki Na predvečer obletnice vstaje se je pr «lave v Bertokih udeležilo veliko število domačinov. Skupno s pripadniki'JA so nastopi’i z govori, recitacijami in pevskimi točkami, Proslava se ;e končala z veselim razpo .oženjem m petjem par- Krkavče Udeležba Krkavčanov je bila na proslavi obletnice vstaje polnoštevilna ter so z zanimanjem sledili govoru tovariša Jožefa Degana,- ki je v kratkih besedah podat preg ed dogodkov, ki sa v zvezi z\ našo množično vstajo. Za čim boljšo po-ča ititev tega dne pa so se domačini dr.uigi dan udeležili prostovoljnega dela pri gradnji ljudskega doma, kjer so opraviti veliko de a. Prevažali in lomili ¡so kamenje, zapla-nlrali prostor, kjer 'bo stal njih bp-doč-i ljudski dom. Sv. Peter Zborovanje' in pros'&va obletnice vstaje sta ibif.i v Sv. Petru doka: živahni. V kratkih besedah ie lov. Mahnič orisal domačinom borbeno S PROSTOVOLJNIM DELOM SMO PROSLAVILI 7. OBLETNICO VST AJE t ižanskih pesmi. Naslednji dan pa pot našega ljudstva proti izkorišče- ?o organiziran masovno prostovoljno delo na gradnji zadružnega doma, kj se ga, je udeležilo 25 prostovoljcev in ti so prj tem opravili nad 100 detavnih ur. Korte Tudi Kortežani iso lepo proslavi" i dan vstaje. Zlasti je bila živahna pri tem mtadina, ki je z borbenimi pesmimi obujala spomine na leta borbe naših ljudi proti okupatorju. Prav tako so se naslednjega dne udeležili prostovoljnega dela. 50 prostovoljcev je tako opravita 280 delovnih ur pri gradnji zadružnega doma. - Puče Kakor vedno so toi'i Pučani tudi tokrat pri proslavi obletnice vrtaje složni. Fo proslavi, ki so io obiskali vsi vaščani, «o se pogovorili tudi o deta in raiznih problemih njihovega deta. Hkrati pa so pri tan tudi ugotovi i. da so svoj plan 'udarniškega dela iizpotaili in celo presegli. Toda 'ki.taib temu nočejo zavreti .¡.veje,ga poleta, saj se .? tem. kar eo opravili, nočejo zadovoljiti, a.mnaik hočejo de at; naprej na veh p: L ..‘; ih. Talko -so ta večer skl,e, nili. da se dralgi dan masovno ude-jež? prostovoljnega 'dela To ¡o tudi storili. Zadružniki ro d e tali pri gradnji svinjaka, ostali pa so poprav jal’i ceste. Neka.' jih je tudi delata pri gradnji ceste 'Puče—Ko-štabona, ki so tako stepno opravili več sto prostovoljnih ur. Osp Po proslavi, na kateri so O. apci z burnim ploskanjem odobravali geta. tovariša Zmaga Furtaniča. ki ie med dnuigim poudariti' pravi no politiko naše Partije v borbi za re-mico, so Gsaipici tudi -prejeli sklep, da ?e naslednji dan «rae ž:čnc' udeleže prostovoljnega deta. c (n ki -o ga k enifi. pa ni ostal ]e sklep, ampak so ga tud' uresničili, Taiko «b ob dnevu -obletnice splošne- vstaje cpdavili skupno 216 prostovoljnih deTovnih ur, pri čemer je sodelovalo 36 tovarišev. valskem-u režimu. Ves *»* so govornika ¡z izammanjem postašali ter s ga zdaj pa -zdaj prekinjali z raznimi vzkliki in skandiranjem Tito-Fartija . , • Zlasti je bi a živahna mladina. Pogovorili so se tudi o raznih vprašanjih in končno skle-ni]i, da se naslednji dan vsi udeležijo prostovol.ineiga dela- To so tudi stori i iri tako opravili 270 de. lovnih ur, pri čemer se je na'j--bo’J izkazala skupina tovarišev De-bernardi Jo.žefa, Benedikta Mari-naca in .Ant-cna Umra, ki je v šestih urah nalomila 9,7 kfJ-b. m zidnega kamenja. Šmarje Prostorna dvorana novega zadružnega doma je bita 7. septembra zvečer lepo okrašenal in do kotička nabita z ljuldmi, S tem so Šmarčani pokazali, da niso pozabili na pretekle čase in na nasilje do-šedsnjih režknov. Kako naj bi pozabili? Saj so ravno Smairčan,; bili v te, vojni najbolj pri-zadeti. Toda danes je to minita in sami si ustvarjajo novo življenje s tem, da na starih ruševinah gradijo novo in udobnejšo soiciaMsUčno vas, kjer jim ,ns bo nihče več gospodoval in požigal. Novo Šmarje ima na sredi vasi že lep in velik zadružni dom pa tud: veliko število novih stavb, v katerih že stanujejo voini oškodovanci, Na prod avl je domače pro=vetno društvo priredilo pester kulturni program z raznimi borbenimi in narodnim-; pesmimi, recitacijam' itd. Naslednjega dne pa se je ®bralo 52 prostovoljcev. Delali so na cesti, ki bo vezala Grintovec s Smarjami. Opravili so nad 250 delovnih ur. Kot smarčani in' prebivata! ome~ njemh vasi o se pri tem izkaziale ve naše vasi in mesta. Povisod 'so bi e Drave manifestacije borbenega daha naših Druidi, ki se je temu velikemu d,nev« oddolžilo z udarniškim delom. S svojim požrtvovalnim detan pa so se ob tej priliki najlep-še oddo žili tudi tistim, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev izpod fašističnega nasilja. Tliri7gim postaja važna I Sli BILO lil panoga KAKO OBOLinO Zfl ŠKRLiTTINKO Tudi v letošnji seaoni je naš turizem dosegel znaten vzpon. 2e več mesecev opažamo, posebno ob petkih, sobotah in. nedeljah, to je ob dnevih, ko se razni kolektivi 'odpravljajo na izlete, številne skupine ljudi, ki prihajajo iz S'ovenije v Koper ¡n Kitijo dalje1 proti Izoli, Strunjanu, Portorožu in Piranu, To pa ni čudno, saj vemo, da marsikateri Slovenec ni do današnjih dnj imel prilike, preživeti nekaj dni v letu ob morju, ise odpočiti in naužiti svežega zraka. Letošnje izkušnje so nam v našem turizmu pokiaza e, da ima pri nas ta' panoga vse možnosti za nadaljnji ralzvoj. To nam zagotavlja zlasti primerno obrežje, ki je "privlačno posebno iza ljudi, ki živijo v planinah in notranjosti, da ¡se v poletju ohladijo ob morju. Naši ljudje pa nasprotno težijo za tem, da svoj letni p.očitek izrabijo v p’a-ninah, v senci temnih gozdov ali pod pečinami gorskih grebenov. Vse to le danes, omogočeno vsem delovnim lj/udem. Kdor dela. temu je danes pri nas zagotovljen tudi zasluženi počitek, To je načeto, ki ga ljud,;ka oblast pri nas in v Ju-gostoViji spoštuje in čedalje bolj uresničuje s tem, dai odpravlja razne pomanjkljivosti, ki so se še do danes dogajaj'e. Hkrati s tem pa vidno rastejo mnogi novi hoteli m počitniški domovi, da bi ina ta način čimprej v tej panogi zadovoljili našim potrebam in povečali tujski promet. Zmogljivost vtseh hote'ov in počitniških domov v našem okrožju znaša okoli 1300 postelj. Od tega števila postelj jih odpade na počitniške domove nad 1100, iz česar vidimo, kako ljudska Oblast skrbi za počitek delovnih 'jud.i. Ti domovi in hoteli pa so v naših najlepših turističnih centrih: pri Sv. Nikolaju, kier ,je bili letos po večini tujski premet za devize, v Portorožu, Strunjanu, Fiesu, Savudriji in Piranu, Kljub temu, da so l\'le izkoriščene vse možnosti in vsa kapaciteta naših gostinskih podjetij in počitniških domov, je bilo vendar pri nas tudi letos veliko ste- OBVESTILO Vabimo mladince in mladinke do 18, leta starosti, ki' so dokončali osnovno ali srednjo šolo in imajo veselje do hotelske stroke, da se javijo na Poverjeništvu za turizem in gostim:tvo OLO v Kopru, trg Broilo, za vpir v triletno srednjo gostinsko ša'o v Ljubljani. Vabimo, da se prijavi cim več kandidatov, kajti možno-sti zaposlitve v hotelski stroki so ridiširše, saj ima turizem in gostinstvo m vašem teritoriju najboljše pogoje razvoja. Cas za priavo je do 25. septembra tega leta, zato pohitite- poverjeništvo za turizem OLO vilo enodnevnih izletov, ki jih naši turistični obrati niso planirali. Razen tega je pri nas letovalo po več tednov tudi večje število dijakov in pionirjev iz Slovenije. Tako srno imeli kolonije v Kopru, Izoli, Hiranju in Portorožu. K v seimu temu lahko dodamo še to, da postaja pri nas turizem močna gospodarska panoga, ki se če-, dalje bolj razvija v korist naših delovnih jjudi, medtem ko je bil v prejšnjih režimih le v ko u t po- sameznikom, Da bomo v bodoča ao. segli v tej panogi še večje uspehe, je predvsem potrebno, da končamo dela, ki so v planu ali pa so že v teku ter da uredimo že obstoječa turistična podjetja, olepšamo parke, izboljšamo premet in vzgojimo nove in sposobnejše gostinske kadre Vse te potrebe mrekiuje dosedanja izkušnja v našem turizmu, če hočemo v bodočnosti na tem področju doseči nove in še večje uspehe. DO:M ODDIHA NAŠIH DELAVCEV V FIESSU. Danes vam opiis-ujemo naslednjo nalezljivo bolezen, ki jo povzroča hamolitični’ streptokok — kot ga imenujemo zdravniki. Obolenje ,ie ze o pogosto v naših krajih, dočim ga v tropskih in arktičnih predelih skoraj ni. Fred devetim mesecem starosti je bolezen zelo redka. Največ obolijo otroci v starosti od enega do desetih let; po dvajsetem letu starosti S?a je zopet bolj redka. Skrlatioko nalezemo po direktnem kontaktu z 'bolnikom ali pa po baioilonosieih (to Isp tisti, ki so .bolezen nedavno preboleli, pa* imajo v sebi še povzročitelje bolezni), Z okuženimi predmeti je infekcija redka. Na splošno zapušča šterlatinka imuniteto (z redkimi izjemami). Kako nastopa bolezen? V prvem tednu izbruhne nenadoma visoka vročina, hiter pulz in bruhanj e, pri manjših otrocih pa 'tudi krči. Meh. ko nebo pordeči in je punktirano. Na tonizilih opazimo bele čepke, jezik je obložen in po nekaj dneh tipično malinast. Po dveh dneh obolenja nastopi drobno rdeče pikčasti efcisantem (izpuščaj) najprej na vratu, potem na prsih in nato na notranji strani stegen. Značilno za škrlatinko je .da ostanejo nos, zgornja ustnica in brada vedno brez izpuščaja. Po petih dneh izpuščaj pobledi in vročina'pade. PRAVNI PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA I0L0 Odredba o ustanovitvi in pristojnosti biroja za pritožbe in predloge pri kontrolnih komisijah V graditvi ljudske oblasti v Istrskem okrožju je jasno /vidna smer razvoja, ki vztrajno teži h krepitvi demokratičnih pravic prebivalstva, čuvanja zakonitosti in odpravi Ijajniju 'birokratizma. Demokratične pravice, katerih so deležni prebivalci Istrskega okrožja, namreč niso in ne smejo /biti samo pisana beseda, am/pak resnična pridobitev, ki se je prebivalci poslužujejo zaraidj varstva in uveljavljanja svojih pravic. V našem upravnem in oblastnem ustroju ie več ustanov, ki imajo nalogo zaščite zakonitosti in obrambe demokratičnih pravic prebivalcev, tein ustanovam pa se pridružuje še biro za pritožbe in predloge pri kontrolnih komisijah, ki se ustanavljajo s pravkar sprejeto odredbo izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Po tej odredbi sd biroji za pritožbe in predloge pri okrajnih kom-tronih komisijah v Kopru in v Bujah ter pri okrožni kontrolni komisiji v Kopru. Pravico vlagati pritožbe ima vsak prebivalec, čim opazi nepravilnost ali nezakonitost pri delu organov javne uprave, javnih podjetij, zadružnih ustanov, družbenih organi- zacij aii, posameznih uslužbencev. Vsak prebiva' ac pa ima tudj pravico pomagat; pri graditvi našega gospodarstva in upravnega aparata /sploh s/ tem, da vlaga pri biroju predloge, kako naj se odpravljajo pomanjkljivosti in napake. Biro ima ¡zlasti nalogo preverjati pritožbe prebivalcev, katerim so bile z nepravilnim ravnanjem uradov, ustanov itd. a/li posameznih .uslužbencev okrnjene osebne pra* vice, nadalje .preverjati pritožbe glede nezakonitosti, birokratizma, potrate in slabe organizacije navedenih /ustanov oziroma ¡uradov ter .posameznih .uslužbencev ih ukrepati /potrebno, da se te napake in krivice odstranijo, obenem pa da/jati 'pnitožilcem potrebne nasvete in navedba. Poleg tega morajo biroji posvečati -posebno pažnjo odnosom usi užfoencev do ¡prebiva cev in kontrolirati, če so prošnje ozirem-a ¡pri. tožbe /prebivalcev v /upravnem po-stepu pravilno rešene. Pritožbe in predloge sprejemajo biroji ustno—ali pismeno, upoštevajo se celo anonimne pritožbe, kar daje vs/o garancijo, da po želji pritoži ¡ca njeg-ovo ime ne ¡pride na dan alti da ostane uradna tajnost, Pose-bAo olajšavo predstavlja tudi določba- ¡ki pravi, da pritožb in predlogov ni treba kolkovati, kakor je to pred/phano v upravnem postopku. Bird mora podvzeit; vse potrebne ukrepe, da dodobra preveri vsebino pritožbe. Pio potrebi se prever-jenje opravi na samem kraju pri tistem organu, ¡ustanovi, podjetju oziroma organizaciji, zoper katero je pritožba vložena, ¡zasišati pa se sme vse odgovorne faktorje in strokovnjake ,ki bi 'a/h/k-o ¡pripomogli /k unpešni razjasniti- pritožbe oziroma predloga. Kadar biro Ugotovi, da ima pri-toižitelj pravico do rednih pravnih sredstev, to je do pritožbe, tožbe ali ugovora, pošlje tako pritožbo naravno-1 za rešitev pristojnemu organu. Kdor smatra, da delo biroja ni pravi’no, ima pravico ¡ugovora pri predsedniku odgovarjajoče kontrolne komisije. Jz gornje razlage je razvidno, da' navedena odredba v -resnici ¡predstavlja: novo orožje v borbi -za demokratizacijo našega živjenia, treba je samb ,da se te nove pridobitve naši delovni ljudje s priden» poslužujejo. BORIS ZIHERL■. DRŽAVA V PREHODNI DOBI Ta birokracija je tudi nosilec težnje, da se ¡sedaj vzpno na tuji hrbet. /Naslanjajoč se na Marksa, je Lenin genialno predvideval, da proletariat ne bo /postat takoj nezmotljiv, ker se di-.ži stara družba še mnogo let. Zaradi tega je Lenin trdit, da proletariat ni predvsem, imun pred visemi napakami, ampak bo težil za tem, da se v>sede na-tuji hrbet. Praiv ta birokracija, ki obstaja zaradi ok-olnosti, v ¡katerih se razvija država v kapitalistični dobi, dobiva možnost, da osredotoči v /svojih rokah vse nit; družbenega življenja, ona je ¡nosilec nacionalizma, rutinar.stva, revizionizma1 ter vsčh stvari, ki jih sedaj opažamo v Sovjetski zvezi pri sovjetskih voditeljih. Vise te stvari veljajo t/ud; za nas in imajo praktičen pomen. Razumeti ¡bistvo tega omeni premagati to že na- pol poti, Mi la/hko napraivi-mo strelo iz neznane tuje sile za svojo pokorno služabnico, to pa ne s tem, da se odstranimo, ampak s tem. da poznamo njeno zakonitost in da si jo ¡podredimo. Prav tako moramo omejiti najmanjšo mero. takšne postave s tem, da vztrajno iščemo njihovo korenino. To moramo odkrivati brez strahu. Nai izkušnjah, čeprav so težke, moramo poprav jati napake in s tem pokazati, da je mogoče socializem tudi drugače graditi, da la/hko 0/mej'mo te pojave, ki so v prehodni dobi neogibni, na precej majhen obseg, na veliko pa okrepiti pojave, ki so bistvene važnosti za rast komunistične družbe, namreč pojave široke demokracije znotraj delovnih množic, Niano nikaki liberalci, da bi pričeli ¡govoriti o demokraciji za kapitalistični -razred. Stojimo trd- no na poziciji, da je prehodna doba doba borbe ¡z ostanki starega. Tu ni nobenega razprav'janja in popuščanja. Ta borba pai bo tem bolj uspešna član bolj bo ta,bor m znotraj ¡demokrati cen, tabor, ki tol. če reakcionarno buržoazijo. Svoj cil' j ¡bomo do egii toliko hitreje, kolikor več fco demokracija pri gospodarskem . ¡upravljanju države, čim /bolj bodo ¡sodelovale široke množice. To vemo iz postavk mar-k/si/zma. Smatramo, da ;fno priš';*« tem na pravilno pot, povezuje se z Leninovim naukom, in da bomo s tem koristili v naivečji meri . svojo prakso 'n ukrepi, ki lih sedaj izvajamo pri organiziranju sva. je ¡države, >r/st'aremu delavskemu gibanju v svetu i/n pokazali svojo resnično r.iernacionaliistično čustvovanje. Vsekakor o te stvari velikanske- ga teoretičnega in velikanskega praktičnega pomena. Cm bo’j se nam bo z de oni posrečilo pokazati •— in prepričan /sem, da /e nam bo posrečilo — kako je treba po Leninu graditi komunizem, tem večja bo zmaga revolucije na vsemu svetu, ker bodo /narodi -poznali, da je bistveno to. kar jih odbija, od Rusov, marveč da je bistveno prav nekaj drugega o čemer namreč govorijo Mark.-, Engels in Lenin, a to je predvsem sodelovanje množic v upravljanju države. To je v g'avnem kratek ¡pregled misli, ki so b: e poudarjene na, /posvetovanju. Jasno. je. da to ni izčrpno s/aj to je zeloi obširna teorija, k; ¡so jov izdali i klasiki in ki nam nudi za ;> naša praksa velikanski mater d- da j-o dalje razvijamo. /Pripor' J b: -vam, da teme-'jito pog abíjate-, svoje znanje, ker terja razumqvsr s ukrepov, ki jih izvaja paša država, /prav ¡glede vprašanja /k . /.dve množic V upravo držav da se. poslužite klasičnih del Mark a, Engelsa im Lenina, Konec V drugem ded-nu bolezni ,a'i včasih malo kasneje pa .se začne kožal luščiti: /najprej na vraitu, prsih, obrazu, nato pa po ostaiecn telesu, posebno močno pa p.o dlaneh in stopalu. Ra/zen na pravkar opisani načini ¡pa skrlatinka lahko nastopa še ¡v¡ naslednjih oblikah: 1. 'ahka sb'ikaJ z manj vročine, z izpuščajem/ v ¡zelo majhni meri (ali celo brez njega); Obstojajo (e/ tipični čepki nal tomzilih. 2. Težka oblika: ¡ze'o visoka vročina, močno ¡bruhanje in1 krči, de 'rij, srce peša, .izpuščaj je krva/v. 3. Skrlatinka, ki nastopa v okolici rane po operaciji, opeklinah itd- Zato obliko je tipično, da na ¡topa v okolici ra/ne m da v ustih po ¡navadi ne najdemo sprememb. Poleg omenjenih oblik pa nastopajo še lahko komplikacije, in sicer: v dru/g; po'ovici prvega tedna bolezni se poja/v; zelo močna, razjedajoča angina. V drugem ali tretjem tednu lahko nastopijo revmatične ¡spremembe v sklepih. Na* ‘slednja komplikacija Obstoji v tem, da v tretjem tednu ¡bolezni ponovno ¡nastopi vročina, bezgavke ote» ¡cejo, posebno na ¡vratu, angina, vne. tje srednjega Ušesa, ¡ponovni izpuščaj in včasih celo ofoo’i srce. Četrta komplikacija je zelo težko vnetje -srednjega uše:a, ki je včasih, fco še nismo imeli na1 razpolago uspešnih zdra/vil, zapuščalo neredko “'uho-iuho. Peta komplikacija/ je vnetje ledvic. Kako 'oibvair jemo otroke pred škr-latinko? Zdravih otrok ne smemo pustiti družiti se z bolnimi, posebno če je --bolezen- v družini. Sobo, v kateri je prebival ¡bolnik, mora¡-mo razkužiti, prav tako vse predmete, igračke; knjige, ki so bito v dotiku z bolnikom, pa je ¡najbolje sežgati. Kadar razsaja škr atinka, zdravniki aihko cepimo 'zdrave otroke /proti bolezni, in sicer s krvjo tistih, k; so že preboleli škrlatinko, ali o krvjo ¡staršev, kar dihi obvarje bolezni za tri- tedne. Cepimo pa tudi ¡akko s posebnim se--rumom, ki ga izdeluje lekarniška industrija in deluje zelo dolgo. Kako zdravimo škrlaitinko? Pri težjih 'Oblikah dajemo pravifcaz omenjeni serum, ki pa ne preprečuje komplikacij; p/ret; tem imamo : edaj! uspešno iz/drávil’o: penicilin in sulfonamide. V začetku bole/zni dajemo bolniku/ tekočo, kašaeto hrano/ (¡zaradi težav pri požiranju), 1 pozneje pa lahko mešano hrano, 'bogato na vitaminih. Bo nik pa mora os-ta-ti v postelji še .najmanj teden dni potem, ko nima več vročine. Dobro je, da bolnike takrat, ko se začnejo luščit', večkrat kopamo h» jih potem z oivnim oljem namažemo, Bolnike, ki tih 'takoj v ¡začetku bole/zni pošljemo v bolnico, morajo ostati tam 42 dni. Na koncu omenjamo še to da je umr jivo.t -zaradi škrlatinke v zadnjem ča. u zelo padla, tako da danes štejemo škrlatinko med a/hke nalezljive 'bolezni. Vendar se pa od časa do časa le pojavi v težji obliki, /zaradi česar je naj,bo je, daj se bolnik -zdravi v bolnici. Dr, Hladnik Polde Obvestila Okrajni odbor Enotnih ¡sindikatov v Kopru obvešča vse tovariše-in tovarišice, ki so ¡se pred časom vpisa'; v pevsko /sekcijo -SKUD, da ■so redne vaje v/safc ponedeljek/ -ini četrtek ob 20. uri ¡v- mali dvorani gledališča. Vsi, ki imajo veselje do ]3etja, se teh vaj jaf(k® 'Udeležujejo, Pevovodja ¡pevskega zbora je tov- Guštin. 'Poverjeništvo za trgovino in pr e* ekrlbo sporoča, da bo od 10, i. m. dalije sp/rejemato stranke, k; prihajajo divii/Sait razna nakazila ter uvozna in .izvozna dovoljenja za -Trst, samo dvakrat tedensko, ¡in sicer ob" torkih in petkih od 9. d-o 12. ure v sobi št.' /. , j v EH VPIS DOKAZ VISOKE ZAVEDNOSTI JUGOSLOVANSKIH MNOŽIC “3000 razstavljenih proizvodov bo pokazalo nagel razvoj jugoslovanske industrije Do danes za dve milijardi presežena določena vsota Po dvanajstih dneh ¡vpisovanja je bilo po nepopolnih podatkih vpisanih v «veej državi 4.959,850.00 0 dinarjev ljudskega posojila. Od tega so vpisali v posameznih ljudskih republikah: Srbiia 1-678,026.000 dinarjev, Hrvatska 1.009,308.000 dih, Slovenija 405‘,705,000 din, Bosna in Hercegovina 565,654.000, Makedonija 273,533.000 din, Črna gora 83 milijonov 715.000 din, V enotah jugoslovanske armade in Ljudske milice je skupno vpisanih 937,024.000 din, člani jugoslovanskih predstavništev v tujini pa) so vpisali -za drugo ljudsko posojilo 6,875.000 dinarjev, l | aj ; iJM Dosedanji ¡potek vpisovanja narodnega ¡posojila dokazuje, da je delovno ljudstvo Jugotsllalvijle pravilno raz.ume'o njegov pomen. Skoraj povsod v vseh okrajih in mestih je določena vsota) že dq> danes presežena. Okoli 7000 delovnih zadrug v Jugoslaviji Fo nepopolnih podatkih mini. tir-štva za kmetijstvo je dane'? v Jut gcslavili 6 970 kmečko de’ovnih zadrug, v katerih je včlanjenih približno 415.000 družin in posedujejo približno 2,157.000 ha obdelovalne zemlje. Iz tega je razvidno, da ima socjaliitičho kmetijsko gospo-dairfetvo v Jugcssvrji skupno z državnimi kmetijskimi posestvi več kot četrtino obdelovalne zemlje v svojih rekah. V zadnjem letu. ie bio osnovanih nad 5.G50 kmečko delovnih zadrug, števil včanjanih družin pa Je nararfo v tem čauu ¡za 350-000, a površina zemiie iza 1 833.000 ha, Naijvečji dvig .zadružnega sektor. 3a v jugodjaviji. ie bil lansko leto, ko ;e bilo samo v prvih šestih mesecih cis.ncr/atno okoli 3100, a v teku celega leta nad 5-300 novih kmečko delovnih zadrug. Vohuni in teroristi pred sodiščem v Nišu Fred okrožnim sodiščem v Nišu še je -začela razprava proti sedem-članiski vohunski .skupini, ki so jo izšel'ali ,bollgair,:ki informbijevci v svoj,; vohunski in teroristični šo’i ha Vitoši pri. Sofiji ter pbtem posla'! v našo, držai.so s pomočjo bolgarskih graničarjev. To je v tem mesecu že tretji vohunski proces, ki bo, kakor, vsi dosedanji, dokazal, da je glavna de1’o predstavnikov in. voditeljev i ni ormtoiro jev sikih držav najemanje in šolanje vohunov in drugih škodljivcev zoper našo državo in njene narode. Obtoženci, med katerim; je eden študent tehnike, ostali pa so kmetje in priložnostni de'avci, so že pred leti ¡zapast'1’-i svojo državo in prišli v Bolgarijo, ker doma niso megli zadostiti svojim pohlepom ih ker so, kakor eden med njimi, ki je bil tudi »a Ihti vojnih zločincev hoteli prikriti svojo preteklost. Taki ljudje sO bili dobrodošli gojenci bolgarske vohunske službe, a ko so jih po.labi čez mejo 'v našo državo, so po zaslug; zavednega prebivalstva že po nekaj dneh padli v roke naših varnostnih organov. Serijska izdelave veliki!) rigoinih plus v Jugosiavijt V Osijeku so začeli izdelovati prvo veliko serijo rigoinih plugov. V osiješki. livarni kmetijskih strojev šo prvi plug že izdelali, do konca ,leta pa' jih bodo izdelali še 50. S temi p’uigi, ki jih bedo dobili vinogradniki, bo mogoče vsak dan iž-■orati blizu; 25'ha zemlje 60 do 70 cm globoko, To pomeni, da bodo opravili isto delo, za katerega je bilo prej potrebnih nad 6000 delavcev. Kot osnova za' izdelavo pluga je bil vzet tip »Eberhart«. Vedno večje število okrajev in mest v Sloveniji izpolnjuje svoje ■obveze. Med njimi ¡so Jesenice,' Tr-ber.lje, Celje, Maribor-mesto, Tolmin in Idrija, Ljudsko posojilo ie v Slovenj ji do včeraj vpisalo 234,854 delavcev. V (ljubljanski okolici je vpisanih ‘20 milijonov, v mariborski .103,085.000 dnn, v goriški 35,559,000 dinarjev. Ljubljana .ie . vpisala v zadnjih dveh ¡dneh 8,500.000 din, Kranj 1.700,000 din, Maribor 8 milijonov 900.000 din, Celje 1,500.000. Kmetje iz okraja Cetinja ¡so vpisali za drugo ljudsko posojilo dvakrat več kakor lza ¡prvo, V Črni gori je v osmiih dneh po nepopolnih podatkih vpisanih 74,21.500 dinarjev. Pri tem so se najbolje izkazal'i okraj; Cetinje, Her.cegnovj in Kotor, a najkabše ¡pa Flljeveliski in DanDovgradski 'okraj,'med mesti pa se izkazujejo Cetinje, Titograd in iNjkšič. Vpis v vseh okrajih tako rekoč dobro napreduje, Samo v Celju in okolici, v Kamniku, Kočevju, Mozirju, Dravogradu in Trebnjem ie bilo v dveh dneh vpisanih nad 19 milijonov 400.000 dinarjev. Po ¡zadnjih podatkih ie vpisanih v LR Hrvatsk; 935,779.000 din) ljudskega posojila. ¡Fri vpisovanju pa prednjači roška c»b'aist, kjer so vpisali že 138,907.000 dinarjev. V timočkem okraju vpis narodnega posoli'» zelo dobro napreduje. Do sedaj je vpisanih nad 13 milijonov 200.000 dinarjev, ¡pri čemer so vsoto prekoračili ,za en milijon dinarjev cd prvega posojila. Pri vpisu se najbolj izkazujejo'kmečko del'ovne zadruge. Delovni kolektiv Srbske tovarne steka v Paračiinu je vpisal skupno en milijon in pol dinarjev ljudskega posojila in s tem ¡prekoračili svojo obvezo ža 50 odstotkov. • Meščani Mostara so že tretjič prekoračili svojo obvezo: prvič leta 1943, ko so vpisali posojilo za narodno osvoboditev, drugič 1. 1948, ko so dali preko 19 milijonov, in sedaj za druga ljudsko posoji o. V okviru zagrebškega velesejma bodo letos organizira'i razne kulturne -in umetniške prireditve. Letos bo 55 odstotkov prostora na velesejmu do'o,čeno za domače raz-stavIjaLce, ostali prostor pa za 250 inozemskih podjetij iz 15 držav. Jugoslovanske tovarne bodo v glav-, nem razstavljale proizvode, katerih proizvodnja ,se je začela zadnja leta. Obiskovalci velesejma s;, bodo lahko «g -edali 5000 jugoslovanskih proizvodov, od katerih izvaža Ju- ¥ Beogradu bodo začeli izdelovati najsodobnejše tramvajske vozove Beograjsko prebivalstvo zelo nagca narašča, kar močno vpliva tudi na promet. Prometne težave «o od leta do leta -večje. Talko je preobremenjen tudi tramvajski .promet. Na nekaterih pirogah iso sicer uved i trolejbusni ¡promet, ki ninoigo bolj ■ustreza, vendar je treba' čim bolj izpopolniti tudi samo tramvajsko omrežje, V ta namen potrebujejo predvsem čim več sodobnejših tramvajskih voz, ki bi imeli več prostora in voziti hitreje. Zdaj so pred rešitvijo tega vprašanja. Stara Jugoslavija je uvaža’a tudi tramvajske vozove. Sele leta 1936 so začeli v Slavonskem Brodu izdelovati pove motorne tramvajske vozove. Tudi Ljubljana je dobila prve večje vozove ¡iz S'av. Broda, ki pa so bili zelo dragi. Zato so pozneje v nov;' r.emizi Sami začeli izdelovat; podobne vozove mnogo ceneje. Tramvajske vozove so izdelava« tudi v Smederevski Falari- kt. v Kraševcu in v Beogradu, Med vojno je nastopili popo'n zastoj. Ker se j« mnogo vozov pokvarilo in izrabilo, precej pa jih je bi'o razbitih med bombardiranjem v Beogradu, je bila potreba po novih vozovih čedalje večja. Leta 1947 so V Beogradu začeli izdelovati' kovinske karoserije. V zadnjih letih ,šo uvedi'i več novih kovinskih karoserij piri temeljito preurejenih tramvajskih vozovih, Izkaza’o ¡pa se je ,da ,s tem ne bodo mogli zadovoljivo izpopolniti tramvajskega ¡prometa. Láini sredi leta je inž. Maksimovič začel reševati nalogo, da bi skonstruiral novo vrsto tramvaj sitega voza, ki bi popolnoma ustrezal * sedanj im prometnim zahtevam. Upoštevat; je morai', da je treba, prav vse dele izdelat: doma, talko da bi ne bili odvisni od tujine, če bi se posamezni del; (.na primer motorja) pokvari'i. Inženir Maksimovič je dobro rešil. težavno na'ogo. Konstruiral ie novo vrsto tramvajskega voza, ki ne bo prav nič zaostajali za najboljšimi tramvajskim; vozili v naprednejših evropskih državah, Novi vozov; bodo 14 m do'gi in bodo na: ravni progi dosegli do 80 km hitrosti-, po klancu pa bo mogoče vo-. žiti s hitrostjo 30 km. Vsak dan več stekla za široko potrošnjo in izvoz Steklarska obrt, is katero so se bavili nadarjeni mojstri, je obstojala' v Jugoslaviji že v XIV. stoletju. Vendar pa- ¡se je ta obrt slabo razvijala in ni dosegla' večjega razmaha. Fred 1 Vojno je ta industrija ¡pripada!ai v celot; tujemu kapitalu, danes pa ie ta last vseh delovnih množic in je njen ¡edini cilj, povečanje Ijudiskega blagostanja. Njen nagli povojni razvoj in izkušnje starih delavcev ¡so uvrstile jugoslovanske steklarne med najboljše proizvaijalice v Evropi, Danes je proizvodnja votlega stek'» od predvojne večja za 60 %, a nar vadnega stekla za 63 % v primerjavi. z 1939. letom. Iz tega lahko vidimo, da juigčistcivandkai steklarska industrija) stalno raste in so njene nalog« iz ozirom na kapitalno izgradnjo vedirio večje. Za . široko potepanja, ph ije prav ¡tako treba z dneva v dan več stek a. Za- Skr.,ko potrošnjo ie lam sta) leto: odpadlo 38 % vež stekla ket 1948, leta, a leto-:, ga bo za široko potrošnjo za 50 % več ko lani. Za povečanje proizvodnje stekla se danes v Jugoslaviji borijo mnogi delovni kolektivi. V proizvodnji votlega stekla je' petletni plan izpolnjen že 71 odstotno, pri ravnem steklu ipa 58.%. To je velik uspeh delavstva, ki se bori z mnogimi -težavami, V jugoslovanskih stek'arnah proizvajajo danes vse vrste stekla. Tako kristalno kakor neutro-steiklo. Sedaj proizvajajo tudi .take stek-Iter-ke izdelke, ki smo jih prej uvažali 'iz inozemstva in za to plačevali težke devize. Na pr,: ref ekt- no steklo, specialne akumulatorske škafe, leče, signalno steklo,' termos steklenice, žarnice in drugi številni proizvodi iso delo delovnih ko-lektiva-' v Jugoslaviji, nfadih' in-ženjerjev in delavcev - strokovnjakov. Kakovost jugoslovanskega stek’’a •je svetovnega «slovesa. Naši ¡proizvodi luksuznega kristalnega 'stekla mečno konkurirajo tujim tovrstnim proizvodom na svetovnem .tržišču, Proizvodi svinčenega kristala, poleg tega: pa tudi raznega barvastega: in ¡slikanega steklal privlačujejo kupce iz najbolj odda' j enih krajev. Na tujih tržiščih je največ ’ povpraševanja po' jugoslovanskem: barvanem, kristalnem ih slikanem steklu, katerega izvažamo največ na Bližnji vzhod, Fakistan, razen tega pa tudi v evropske države. V zadnjem času ie z'adi v ZDA veliko povpraševanje po jugoislor var.skem votlem in ¡kristalnem steklu. Prav tako so -vrste stekla za široko potrošnjo,' tako kristalnega, Embalažnega in drugega stekla raz-stav’iene' na mednarodnih razstavah. na Dunaju, v Milanu, Poznajva in drugih mestih p® svetu. Vedno večja: potreba po steklu i-n velike iprircdne možnosti za njegovo proizvodnjo postavljajo' pred jugoslovan.-ko steklarsko industrija velike naloge. Petletni plan predvidevat povečanje proizvodnje .steklarske industrije '¡za 2,5 krat več kot je bila predvojna proizvodnja. Tako ¡bodo v Jugoslaviji leta 1951, ko bo teklo zadnje leto petletke, izdelaU 4,600.000 kvadratnih metrov: ravnega stekla in 30,000 ton votle- ga stekla. V ta namen ¡nameravajo zgraditi še nove steklarne. Tako je v Pančovul začela obratovati 'tovarna neutro-stekla, v Faračinu pa gradijo velik; kombinat za steklo. Neizčrpni surovinski izvori ih ostali pogoj; za ve'ik razvoj, -nudijo vse možnosti, da se bo jugoslovanska industrija stekla razvila v velikansko in moderno proizvodnjo svetovnega slovesa. Srbsko prebivalstvo Korduna obsoja izdajalce Takoj, ko je bila objavljena resolucija. CK KP Hrvatske, se je ¡začelo srbbko prebiva'!-stvo Korduina zbirat j na- zborovanjih, na katerih z veo oditočtaOšitjoi in ogorčenjem, obsoja protidržalvno in protinanOd-no delovanje iz partije in vlade LR Hrvatske izključenih izdajalcev, ki ra po- sribikih krajih Kor-duina že pred meiseci začeli s svojim rovarjenjem pod krinko srb-■ ek ih patriotov in zaščitnikov srbskih-krajev Na velikem zborovanju srbskega prebivalstva, v Kru-pinjaku so mnogi kmetje pripovedovali ,kako jih je ohiakava!’. Stanko Opaoič, jih odvračal- od odkupa in izpojnitve drugih obveizno-ti do države ter 'Zatrjeval, da1 mu vse to narekuje rbrb .za ¡srbske rojake in kraje, ki so med vojno največ trpe,!; ¡n žrtvovali,: Včeraj je ¡bilo veliko zborovanje v Graeacu, kjer je velika množica srbskega prebivalstva zahteval'» strogo kaznovanje vseh razkrinkanih izdajalcev. go 'avij.a 800, NajizaniiniVejši del: razstave bo v ve-ikem ¡paviljonu, kjer bodo razstavljale proizvode Generalne direkcije za gradnjo strojev, Centralna uprava za energetiko ¡n ekstraktivno industrijo ladij ter sveta za električno industrijo. Razstavljeni proizvodi bodo pokazali vedno večjo industrializacijo Jugoifavije. Za domače razstavljalce in obiskovalce je odobren 50 odstotni popust od redne vozne cene tako za potovanje na velesejem kakor za vrnitev. ¡Ta popust, velja za vse razrede brzih in potniških vlakov, in .sicer 'Za o:bis!kova'ee pri potovanju na velesejem od 15. t. m. do 8. oktobra, -za vrnitev -pa od 23. t. ni. do 15. oktobra. Za domače razstavlja,'.ce velia- popust za odhod na velesejem od 9! t. m, do 8. oaktobra, za vrnitev pa od 23 t, m. do 22. oktobra. Domači razstavljalci in obiskovalci morajo .na odhodni postaji kupiti legitimacijo K—13, jo sam; iz-, po’niti in podpisati, S to. legitimacijo bodo kupili vozovnico po redni vozni ceni, ki jo morajo shraniti do vrnitve. Ta ■ vozovnica jim bo veljala za brezplačno vožnjo nazaj, če bo legitimacija K-13 opremljena s potrdi'om o obisku velesej- ma. Razen tega je treba legitimacijo K-13 potrditi na ¡železniški postaji v Zagrebu ob vrnitvi. Razstavljal« morajo imeti tud; posebno legitimacijo za razstavljalce. Preosnova vlade LR Hrvatske Ka seji;. Sabora LR Hrvatske de pa-edsednik vlade dr. VI. Bakarič obraizložil predlog, da 1 ste .Rade 2i-gič, Duško Brkič in Stanko Cani-ca Opač.ič razrešijo do’žnosti članov v ade LR Hrvatske. Sabor je soglasno sprejel ta predlog. Predsednik Prezidija Sabora je nato predlagal, da se zaradi sovražnega in škodljivega; delovanja razrešita Rade Ž:gi'č in Duško Brkič detž-nosti č anov Preizidiia, kar ie Sabor prav tako sprejel. Hkratj je bil dr. Nikola Sekulič imenovan za podpredsednika vlade in predsednika sveta za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti. Dušam Ca’ič za predsednika Sveta prede'ova'ne industrije, Marjan Cvetkovič za ministra za ljudsko zdravje, D j uro Hlada.rin ¡za predsednika p’anske komisije LR Hrvatske, organizacijski sekretar CK Ljudske mladine Jugoslavije Milutim Baltič za ministra ¡za deilo in ljudski po-sjanec za okraj Vrgiinmost Dožo Alkman za ministra za1 .gozdarstvo. Odbor .ie tud; pognano; sjpirejel predlog.' da -e imenujeta iza člana Frezidija Sabora LR Hrvaitske dr. Nikola Se-ku’ič in Dušan Galič. Na ¡zasedanju1 so sk'enj!i, da se ravpu-ti Sabor LR Hrvatske in so sprejeli zakonski predlog o volitvah ljudskih zalstopniikcv za Sabor LR Hrvatske. Novi zakon določa, da se pr> en ljudski pasf.aneG voči na 15.000 ¡prebivatcev: nasne.-to na 20.000,. kaikor je fojlo doslej, ter se povečuje ¡skupno število ljudskih zastopnikov v Sabora r.a okrog 250 di» tako otnogoč; širša in nep-osred-nejša udeležba- in kontrola votivnega telesa pri de'u Sabora. Značilno za, ta- novi zakon je v primeru s prejšnjim to, da se kandidati za ljudske zastopnike ne morejo .več združevat;, ¡na skupni kan-bidaei ¡'-.ki listi, ampak nastopa sle- , herni kandidat popolncma samostojno. Zal izvoljenega se vzame tisti kandidat, ki- .ie dobi] v svojem votivnem okr-aiu ¡z ¡zakonom do oceno večino glasov. Na ta način daje zakon, najširšo možnost za postavljanje kandidature. Sobota, 16, septembra 1950 -» ISTRSKI ..TEDNIK« SEDIM miUHiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiinminuniimmiiiilmlmlttH Msroiiiis SVETU BTHŠS3E2 vo’tovariša Kardelja, Gladilo ko-¡iiunutčni partije Avstrije »Vojki stimme« s?,'še pod 'naslov :su »Tito-istiint -su In; i agresije« med drug‘m ra sredin j e: »Titov zunanji minister Karde'j ia objavi® včeraj izjavo, v kateri -se odkrito postaviia na sus« ameriške agresije proti korejskem ji ljudstvu.« Prav tako kakar dunajski inform-biro-jevski list »¡Vo'jkissitimme« so ;po svoje obdelali Kardeljevo izjavo tudi drugi, inforaibirojeviski listi. V izjavi, ki jo - je da) tov. Kardelj, je prav za prav ramo znova potrdil' stališče Jugoslavije, ki ga je zavzemala, pri vseli .glasovanjih v Varnostnem svetu, ko je ta razpravljal o Koreji. Za »VcCkisstim- iaš« in druge •iniorinbir o j ere .• ke agenture, ki' očitno zaradi svoje in-forenbiio.teviske omejenosti in na-togam, da branijo revizionizem Sovjetske zveze in njene hegemoni-stične apetite, ne morejo drugače, kakor izmišljati si, da je jugcslo-vaneko na-četao sta-Jšče' in doslednost pri glasovanju »sumljivo«, izjava tovariša Kardelja pa .samo »no.v dokaz pripravljenosti Jugoslavije, da na vsakem koraku podpre ameriški imperializem«. Poštenemu delovnemu ljudstvu pa pomeni ta izjava novo oporo v dosledni borbi za mir prot; imperialističnemu trgovanju in izkoriščanju teženj 'malih narodov. Preganjanje komunistov v Franciji - Čiščenje naprednih elementov iz državnega aparata v Švici Informbirojevski kričači kakor vedno potvarajjo Kardeljeve izjave Izjava zunanjega ministra vlade FLRJ tovariša Edvarda Kardelja o stališču FLRJ do vojne na Koreji, ki,- jo je dal Uredništvu »Borbe«, je nalete a- v svetu na velik' odmev. V celot) ali v. .izvlečku so vsebino izjave objavili «ko; a j vsi pomembnejši -tieti na -zapadu kakor tudi lon-dohka in, newyor,ška radij- postaja v svojem komentarju glede sta išča Jugosaivije do vojne na Koreji med drugim naslediUje: »Stailjšče . iz.haja iz ideološkega bistva kcmunistič--neiga gledanja, ki je proti kolonialnemu sistemu v Aziji, in podpira težnje vseh narodov Azije po samoodločbi. in neodvisnosti Z druge strani' izhaja to stališče iz praktične poti za čim hitrejši konec vojne na- Ko-reji.« Pariški list »Figaro« prinaša izjavo tov. Kardelja pod nadovem »Važna izjava jugoslovanskega zunanjega ministra K. Kardelja, ki žigosa politiko agresije na Koreji«, Dokaj objektivno poročilo so objavili tudi drugi listi in radijske postaje, seveda z izjemo informbirojeviski-h. Dosledna načelnost Jugoslavije v sv:jem ta'iseu do vouie na Koreji je naravnost razbesnela inforin. b:rojev,ske kričače. Tokrat «o tudi pokaiza'j, kako jih boli jugoslovanska načelnost pri glasovanju v Varnostnem svetu. Zaradi tega so se ptiuluži'1 kakor vedno vo;e prakse in po svoji volji spreminja!) lilo- Nagel dvig industrije ? esvohejesi Mandžuriji Po na&iov-ejših -podatkih si Mandžurija' silno prizadeva, da dvigne -svojo indu-strij.ko proizvodnjo. Radio Petki-ng je. nedavno poročal, da je skoraj 200.000 oseb zapustilo po. dežel,je in našlo Zap-ce'litetv v industriji in da delovne norme man-džu-rske ¡industrije dnevno naraščajo, Velike jek'arne v- Anšanu. ki je v vsef Kitajiski najvažnejši center težke industrije, boido do konca tega leta ¡povečale isvojo proizvodno izmogljivclit' iza 42 odstotkov. Tovar ne v Anšanu 'ZEip-osCujejo več kakor 201000, de’a-vjeev.. Pripravljajo tudi razširitev teiga ' jeklarskega p-cičcoija z -gradnjo novih visokih peči, induvti-ji kih prog, večjih delavskih naselij in 'z eksploatacijo novih ležiš®'želi-izne rude, Mehanizacijo ebrat-oiv bodo dvignili za 80 odstotkov, -močno pa- 'se bo poveča’« tu.di proizvodnja naftimih derivatov. Razmah mand-žur-ke težke industrije bo ip-ocip-ešgla kitajska O,srednja vlaidai z dodeljevanjem velikih Ko-’ičin induitsirijiskega materiala in električnih naprav, ki iih je reakcionarni vladi dcbaivi’a še UNRA in katere '5e kitajska ’jud-ska oblast zapleni a v skladiščih Sanigftaja in Nankinga. IfiMfflpS! o stanju v njihovih državah Delegacijo brit;;-;: kr=;a mire . nega sveta zal tn;r je povabil naš ikomjte za obrambo miru. delegacija pa je želela obi,skat,; tudi .Albanije-. Bolgarijo Madia', .-ko ]a Romunijo ter je ta svojo želo že večkrat sporočila dšplcmatsksin predstavnikom teh držav. Prvo take pjsm-o jjm ie poslala že koncem julija iz Londona-, drug-qi pisr.no pa je bilo pôh'ano 6- t. m, diplomatskim psed.-t&vni-rk-rm tc-hedrža/ v Beogradu, ker na pnvo pismo, ni b"o c ! govora. Zdaj je de egacija predstavnikom tiska izročila besedilo svojega ¡pisma od 6, t. m. To pLcno je po - at šef delegacije g. John Lawrence -in v pismu- je. rečeno: Francoska policija je začela z akcijami prot-i-inozemskim komunistom, ki'¡prebivajo v Franciji, Notranji' minister je objavil poročilo, v 'katerem skuša opravičiti -postopek po'«sije proti komunistom v Franciji. Poročilo pra-vi, da -so imeli -ukrepi, ki jih je v -zvezi s tem ■pod,vzela f-ran-c-o- ka vlada, namen izgnati tujce, -pod pretvezo, da so sodelovali proti varnosti države. Do sedaj, so izdali dekrete, na podlagi katerih bodo izgnali iz Francije 404 osebe, in sicer: 177 Spancev, 59 Poljakov, 14 Rusov, 13 Italijanov, 6 Madžarov, 5 -Ceho.s cvak-ov, 4 R-oanu-ne in 4 Grke ter ¡poudarja potrebo, da se vsi tud i komunisti, ki prebivajo -V Franciji, postavijo pod policijsko (nadzorstvo. Francosko notranje ministrstvo je nadalje odobrilo štiri odredbe. S prvo -se -prepoveduje združevanje »-španske komunistične partije«, -z drugo »združevanje« enotne katalonske -socialistične -stranke, kar pomeni, da je vsakršna dejavnost Krotke vesti . . . FRANKFURT NA MAJNI: Časopis »Cihris Lic-he naichrkhte-ndle-n.fi« poveča, da znaša- štavild beguncev, ki živijo sedaj v za-padni Nemčiji, 9,013.869. To -število pa še sta no narašča, ker prihaja .-kriva j e čez mej,o vsak- da-n ako’i 400 oseb,' •DUNAJ: Avstrijske -sodne oblast i so izpustile na avdbodo znanega vojnega zločinca Henri-ha Bergerja, biv-šeiga šefa igesta-p-o na- Koroškem. He-nrich Berger 'je bil leta 1948 oib. sojen na 11 let zaporne kazni. teh združeni ilegalna in 'da bo preganjana- v smislu- zakona.' Tretja odredba prepoveduje razširjanje in pr-eda-janje g a-si a španske komunistične partije »Mundo Obrero«. Četrta odredba pa prepoveduje vsakršno dejavnost- inozemskega zdru. žen ja- pod im enem- »Prijatelji M O-brera«. -Tudi švicarska vlad« namerava -v bližnji -prihodnosti (začeti s čistkami med funkcionarji -v državnem aparatu. Kakor javljajo, namerava vlada- predvsem izključiti iz državnih ui lanov komiu-nistjčne voditelje, ki vodijo avojo aktivnost v Okviru delavke stranke. Taka »demokracija« pa je dose-g’a v ZDA že svoj -vrhunec. Pred dnevi je »demokratične« 'senator H. Ki igore predložil zbornici zakonski načrt, v katerem pooblašča- -vlado, da internira vse komuniste v koncentracijska taborišča bodisi v času vojne kakor tudi v vsakem drugem primeru nujnosti. Obveščevalna služba je aretirala doktorja -Shue Chen Tseina, kitajskega znanstvenika, ki .vodi proučevanje letal na reakcijski pcgpn. na-kalifornijskem, , institutu. Obdolži® so ga komunizma, to je, da pripada* skupini, ki hiiče ■ s silo zru-šit-i. ameriško vlado. »Pišem Vam kot voi';a delegacije britanskega nacionalnega sveta za mir, ki je obiskala. Jugoslavije, da bi se prepričam, koliko -so resnične obtožbe Inform-biroja o- '¿iripravafr- napadSlne vojne preti vaši državi o ustvarjanju oporišč Za napadalne vojaške priprave Britanije, ZDA in drugih držav. Kakor vam je znano, trdi vlada FLRJ, da ne izvaja takih napadalnih priprav na jugoslovanskem ozemlju, temveč da se prav vlada vaše države-pripravlja na vojno proti Jugoslaviji.« V pismu je nadalje -navedeno, da je -zaradi de,ga -z at/, e ¡val britanski nacionalni cvet -za mir cd diplomatskih ipre-dstaviniik,' e sosednih -držav v Jugo:’a/ii.i, r.i‘i mu dovolijo, da bi obiskati -njihove države, Delegacija izraža .■•vol.-. • ri-jirav jeno-sl, da bo vedno lahko pr.ipravila obisk v teh državah, če ifc-c dobila odgovor na svoj-e piism-o -pred koncem tedna. •Teden je minil in odgovora -ni, kakor ga tudi ni ibilo na piamo iz Londona. V tem primeru se je pač uresniči) pregovor ,da ie -mnogokrat zgovoren odgovor tudi molk. Na. vsak način pa informfc-irojeviske države mejaši JugcUavije dobro vedo, -zakaj ne maratio .obiska delegacije britanskega nacionalnega «¡veta ,za mir i« kaj bi radi -prikrili pred svetom. Kako poteka vojna na Koreji (Nadaljevanje s 1■ strani) padi ameriških in točno- korejskih čet vedno močnejši ■ i-n uspešnejši. Med Fohangooi in J-ong-šcjnom južni. Korejci ufipešnd n?|}-r:dujejo, so na teni, pr+drcčjui že ou-lrani ; klin, ki so ga severni Kore; c.jc pred dnevi globoko izabili, lini se približujejo Pehar.®'), od katerega, so oddaljeni kchiaj še 4 km. Poudarja «e,, da so u tpehi na tem pedrečju- znatno crajišali položaj pri Teguju. ker ie bi; p-cldžaj v zadnjem času nara-v-ncist cib-ulpen,' saj je bila- fronta okoli mesta ogrožena) s severa, s-evero. vzhoda jn jugcizapaida i-n so severno korejske čete že pretrgale vse ko^ tn-unikasTije ;,n pre-sk-rtoc-valne zveze. General -Wai'ker je izjavil, -da je najhujše že -prešd, dcda-1 -pa ie, da ima; sovražnik -še vedno iniciativo v svojih rekah in da lahko udari, kjer ko':i hoče vzdolž 190 km dolge fronte. Oib,šinem- i.e izjavi'! -svoiiim četam, da lahko pričakujejo v sb-racanerno' kratkem čanu za-vezini-ško protiefenizivo. Po mnenju, nekaterih diplcmat-skih k.rcigoiv v Tokiu t* se Američani med veiiko- napovedano ofenzivo zavezniških sil v Ko-reji ‘Usta. vili šele vzdolž 33, vr-poredrnka. SPALNICA TRŽAŠKIH BR EZPOS-ELNIH DELAVCEV IÎHIlEHtlIHHItHilllliniHIKWttllHMHlllHÎIIIllinmi(HliniEiîimiIlllHHIIIUEHimillHIIIIIII[|||IUII(IHIU «lIlEElIlilIlilIlIEIlIlIltlIiiElillIlillllIIIIIIIIIEIlIEIEIIlEEltillEEIIEIllllIfEtlIEIlillEEIEIElEttllIillllElEitlEilltlIiKUHIiIllIllfllIllIliEllillîllIilllîlilllIlliEtlIIllEEÎEEflIlliEillIiEliillEïlTÎÎliIîEÎÎIilîïlïtîltlinilESEiîtlîlUiltintlEIIIlRlIIllîtin-ÎIWtiîilEIIHEIltEÏEEniillIIIEEllillîEiIEIitllElEElîlEElllIIllEllElillllll! Generalna skupščina, zaseda na podiafgf il-isfi-ne OZN vsako leto tretji terek v septembru, kar pomeni letos 19. septembra. Zača-mi dnevni red tega zavedanja je danes v -središču pozornosti mednarodnih političnih krogov. To je dolg seznam- svetovnih vprašani, ki še večinoma že leta ponovno vpisujejo nanjo, katere iso zaradi narprot-stev med silami v svetu po-, stala- ,ne -samo nerešljiva na takih skupščinah, temveč celo- povod za nastajanje «novih -zaipdete-nih vprašan:*. Od pirvo-tmih 62 tc-čk se je nabralo še kakih deset dodatnih predlogov poedinih držav. Toda običaj-no ¡prihajajo ghav-ne »bombe« šele v-zadnjim trenutku. Že na- prvih osem točk, ki-.se nanašajo na santo konstituiranje skupščine in ki -se običajno razvijajo k-akor proste formalnosti, -kažejo obveščeni' krogi kot na začetek za-ost-renosti zaplet] ja jev v svetu. Znano je, da je že c-d Četa 1948 ¥ lisetoitiiHiril. sestava predsedstva prvi v-žrek spora dveh taborov. Do sedaj je ¡bilo vprašanje izvolitev in poročilo verifikacijske komisije prava formalnost. Nasprotno pa- bo s tem v-prašam.iem na tem zasie-dan-ju. ko se bo-sta- predstavili dve kitajski delegaciji i-n b-o treba dolcčit.i, kate-ra od dveh to zastopala Kitajsko. Ce ostane delegacija ZDA pri stališču obrambe Ca-n-g-kajškove vlade, se bo spor politično' zaostril že v verifikacijskem odboru. Svetovni politični krog; pričakujejo, da se bo- ¡splošna debata zače'a-v zelo razburkanem okrazju. Korejsko vprašanje, vprašanje nevarnosti za mir, vprašanje ureditve v Aziji, nevarnost za varnost v Evropi ne morejo ostati izven okvira ,'P'ošne debate. Zato ima lahko Vsaka izjava v okviru tega be-sed- nega dvoboja senzaicicna'ni pomen, ker «e na. na-jvažnejši svobodni tribuni sveta, iznašajo . mišljenja o usod; današnje generacije človeštva. Ty se bedo najavljali stvarni pogoji /a m'.r in za mednarodno sc-de civauje v svetu. Toda- debata- ne to megla pred 'svetoin prikriti stvarne slike današnje-g-a sive-tovn-oga položaja. Pretres poroči'a Varnostnega sveta v p-oitlonBm koniiteju bo nujno pos tavil -pred sv-et v vsej njeni goloti resnico o Koreji. Palestini, o spopadih v Indi ji in drugod. Ponovno se bo -vzo'amte'! plaaaca načela o' samorpredelitve narodov v Aziji in Afriki, ki se bo raapravljai'o o poročilih sveta za skrbništvo. Splošni de) dnevnega reda -pa bo imel tudi veiiko senzacijo: volitve glavnega tajnika, Trygve Lieu -poteče manda-t v začetku leta 1951. Zato «s vo'; novi najvrsj: furikiio-nar m ^d,nart dne šlkupinoisti., .Razumljivo je, da -delajo, vse vlade kperi-bi,nacije o. «vprašanju tč h volitev m ne puščajo .uradnih g arov, ali bo Lie ppnrvn-o 'n »H- «e. Politična' vprašanja ne obetajo-mirnega- ozračja v tej dobi sp. osne napetost!, Palestina, pos&bno internacionalizacija' Jeruzalema, je dove-dia do str asi i izraei kc.-argb--ko napetost. Useda ita ijsinskih kolonij je bila in ostaja torišče protislovij' v enotnosti in .nal. ln. r/.nnsti narodov, ki . ulit rva-jo svojo s-vebo-do, ter ¡mperiai isitpiv, ki' se med seboj * pogajajo o raivnio-težju inte-re-sciv. Vse to in -cela vrsta 'drugih problemov bodo' u,ved' v prava politična vprašanja — vprašanja miru rta Daljnem (vzhodu ta nadizc-i-stvo nad atomsko ene-r-g.ijo, Tu bo kot podpora imperialistov proti So1- * vjetvf.M ■živeta — vrpra-šnnje poštevanka* ljudskih pravic v sx-v.ietlskiih satelit kih državah v. vztr dni EVr rerri. V zadn-iem čaru je Trygve Lie prvič izkoristi)! avojo pravico, glavnega tajnika, da. cnefc-re -postav} t-u'-di Ftoifične predlage. To je njegov pre d j. 14. na-j se na tej slavni 'skup-š-čini izdela dvajset c'b i program za čur.-anje miru -po : touženih narodih, To je dnevni -red, ki ia se tavfja-Jo vprašanja voj,ne i-n miru. To je mešanica aktualnih in • živih vpras-šanj iipe-ra' iin a-bstruL n;h p-redlo-- g v/, da se ohrani mi.. rszr/iJc msd-narod-no sodefovanje tor obrodijo pritisk, intervencija iti nabali. Zato- je svetovno javno man-enje u,pra-vičemo uprlo svoj pogled, na dnevni red in'delo te -g’,a- r; akuip-šči-ne Združenih na,rodov. Ta. skupščina mid) v'adam vfeeh na. ¡iov dovolj' prjlikč, da dokažejo .-vejo vdanost miru in z delom Izvedejo, svojo stvarno ofenzivo1 miru. NAŠ KULTURNI KOTIČEK PROFESORJI IN UČITELJI: VEÊEE10 več zanimanja za študij naše zgodovine! križanka Kaže okrožje je bogato na izgodo-I: h listinah. ¡pomenile ih in dru. g tl» ‘arimah, ki pričajo, kako so živeli S ovene i in Hrvati na tem -n.;. ;' j tudi v davni preteklosti, vrava nekaj dobro ohranjenih ar. 'hi-.o/, medi katerimi je na prvem-metu ¡zlati Kapiteli:,ki arhiv v K p Mlada inteligenca bo imela demo i de'a, da zbere in uredi drage :e,:ib snov, ki bo osvetlila imarsi-k:.e m temino stran naše ¡zgodovine! I . :'enaki iredentistični izgadovi-r.aeU ;o vselej previdno molčali, če o ,naleteli na listine, ki go vore o naš; preteklosti. V kolikor pa /g/devinskih, listin niso mogli prikriti, so se trudili, da -bj resni. ' čim iboilj zatemnili ter čita"ca od prave poti. Dejavnost :' vi ikiifo |iredent j/tionifo zgodo» vinarjev je iizguib''a tako vvak-o z-v- r; 'i - ‘, /eno vrednost! B ■ 'a-t; cerk-vent in posvetni ar-hjivi ‘7 Istri so biči za ča-a fašizma :a tudi pred njim slovenskim rrtivv.V/e.nikom taikorekoč ned-o-sti/ni. Z zmago delovnega ljudstva nad kapitalističnimi jzkorišče, vc,'-‘: pa se je položaj temeljito : p: .-.menil. Jarem izkoriščanja ter zatVmja ie padel. Naš delavni ;61o. vsk i' ’»ko sedaj odpira knjiga .svoje /¡-".liavine v Isitri In se vanjo p- 'ja! Z bol,šim poznavanjem svoje preteklosti si bo še uspešneje gradil svojo .srečno bodočnost! £ /enaki učitelj ter profesor prihajata pogostema vj dotik o iz zgo-d , , jr-klini spomeniki! Imata priliko. da se o vprašanju teh spomenik i - pogovarjata z de'avnim človek • n v mestu in na vasi! Zaradi tega leži ,na njima prav posehna oj- .most! Ali s’i moramo zamisliti dobrega učitelja in profesorja, le' : e ne ¡bi zanimal za našo pretekla:.4,? Mislimo, da ne. Mišljenja Fino, cla bi morali ravno učite ji in pvefe; :r:i nabirati med našim de-' j.n ljudstvom vse tisto, kar bi ut koristiti našim poklicnim /z.vv vinarjem .in dotprinašati taki» k r . .- 'ni obdelavi ravenske zgodo, vine! Narod, ki je 1bil skozi stoletja satir«« ter izkoriščan, pač ni mogel imeti take svoje pisane zgodovine. kakršno si mi danes želimo! B.-:s je bilo pri nekaterih za» p? ir,ih narodih ^tjer ni bilo ria-rr In; ¡a .zatiranja in niti ne neprestanih napadov od zunaj, ki naj bi resno motili in ovirali -ve-- gospodar, ki ter kul’turni razvoj! Zaradi tahe:,a posebnega položaja, v kateri.!/. so živeli na pr. S-ovenci, moramo danes opravljat; delo, ki bi i.a v ,drugačnih okoliščinah ep,ram k že mnogo prej ! Napeti moremo Cnnes v,se sile, da se čim, hitreje rešimo zaostalosti, ki je posledici to'etnega iekodiščanja in zofi-r ax,ja! M h j1 srnja smo, da bi moral v«ak učitelj vedeti, kaj je zgodovinsko varim/a- v njegovem okolišu, pri- javljati bi moral vsako svoje odkritje ter aktivno posegati v borbo, ki nai bi nam dala dobre rezultate tud,i na področju ¡proučalva-nja ¡zgodovine S ovencev iv Istri-Talka dejavnost je velikega pomena. Pred nekaj stoletji so llbe v Istri močno razširjene glagolske in protestantske knjiige. ki «o bile pisane v našem materinem jeziku. Marsikaj od tega bi še našli, če bi se bo*1 j e poveza, i z delovnim ljudstvom in tudi duhovništvom. Ma-rsikie v našem okrožju imamo dobro ohranjene župnijske arhive, v katerih j e.zbrana obilna zgodovinska snov. Zadnje Čase srno opazil; v tem pogledu precej dobre iniciative pri naših dijakih, ki so pisali o zgodovini Slovencev v Istri in.nam v! nekaterih primerih tudi poročali o svojih odkritjih. Iz krogov naše in. teligence je prišel predlog, da bi v Kopru ustanovili zgodovinsko društvo, ki naj bi sistematsko proučevalo bogato snov, ¡ki nam jo nudijo najrazličnejši arhivi in tudi posamezniki, ki to snov prav mar- ,Stare liistime iz XIII, in XIV. stoletja navajajo nekatera krajevna imena iz središča mesta Trsta, ki so očitno slovenska in dokazujejo obenem, da ,so ihili Slovenca v mestu trdno naseljeni. Staro tržaško mesto se je tedaj delilo v glavnem, na štiri mestne četrti: CasteVo (Chastel), Riborgo (Ripurgo), Ca;-vana in Mercato. Kapiteljska listi, na tržaške katedrale iz leta 1325 nalvaja lastnike hiS iz omenjenih mestnih četrti, kit so ime j; nasproti Kapitlju a-aal,ične obveznosti. Med lastniki hiš prevladujejo slovenska ,«sefoma! -imena, kakor na primer: Obedič, Vtofjec, Babič, Mailigoj (Maligen), S avatec, Begat in, Mačka, Jurče, Budinjai (Butinja), Stefič, Mulec, Lisica, Perum (Periunj), Bo-tec, Hruško, Županja, Le.senja, Kunič, Letonja itd. Zanimivo je. da navala ta listina tudi nekatera krajevna, ¡¡mana ki so «laven ,ka. V bližini gradu (Ohaistel) je kraj, ki ise imenuje Pusterla. Listina govori -naidajje o hiši Peruna. ki je »apud poulteum« (pri poti). Omenja nada. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiii Dubrovniški festival V Dubrovniku se je začel 8. tega meseca festival dubrovniške rene-sance, Trajal bo do 20. Tega meseca. Drugi dan po otvoritvi je beograjska ¡drama uprizorila Mamliičevo dramo »Dunido Maroje« ¡¡z 16. stoletja ljivo zfoiraio. Frepričani .smo, da bi imeli na področju proučavanja zgodovine prav lepe uispehe, če bi, se izai t,o dejavnost v večji meri ¡zainteresiral ¡z asti naše učiteljstvo. Rekli smo že, da je naše okrožje bogato na zgodovinskih listinah ter spomenikih. Gradivo iz tega področja je treiba zbrati in proučiti, kar pa seveda ni ¡lahka stvar. Z zduženlm-i močmi ¡besno napravili mnogo več, kakor pa če bi «e s tem vprašanjem bavili 'le posamezniki. Redakcija IT bo z veseljem poročala o vsakem odkritju in da'a mesta tudi člankom, ki obravnava, jo vprašanje naše ¡zgodovine. Važno pa je, da se dela re;s lotimo, da ne ¡gremo mimo poziva, ki pada v trenutku, ko ,se je treba takega dela lotiti z načivečjo-. resnostjo. Razmere, v katerih živimo, zahtevalo od nas novih in novih naporov, Le s krepitvijo iviseh potrebnih dejavnosti bomo našemu delovnemu ljudstvu dali vse tisto, kar mu je potrebno za njegov vsestranski napredek. Redakcija Tje »domu/, Fhncloli zlata riba« (hiša Pa colija zlata r-ifoa). Iz listine ni razvidno, ali se ime Zlata riba nanaša f.e na hišo ali pa tudi na sam kraj. Skromni podatki, ki jih. t unavajamo. pobijajo ¡popolnoma vse iredentistične teorije o naseljevanju Slovencev v Trstu za časa Avstrije. Iz listine izhaja, da so se Slovenci v Trstu bavili v precejšnji meri s trgovino in obrtjo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 jljliijj- 't 14 15 16 17 13 19 20 i 21 22 23 24 :::::::: 25 Vodoravno: 1. dežela, v kateri divja huda voj,na.; 7. braniti se nekoga z rokami; 9. trd — okorel: 10, nekdanji vodja .sf.cvenjskih socialistov, tudi znan planinec; 13. zalet', zanos; 14. najmanjši del snovi; 18. ploskovna mera; 19, nasprotno od svet ega; 20. domača žival — mo. škl spol; 22. nazivi; 24, reka v Afriki; 25. idustrijska rastlina. Navpično: 1, vas nad ¡Izolo; 2, to narobe; 3. revmatično trganje; 4. vrsta pesnitve; 5. jugoslovanski aerotranšport; 6. glej 14. vodoravno; 8. vas pri Ljubljani; 11. tujka za preko; 12. preklet — izobčen; 15. ofo'ika -glagola tekati; 16. italijanska avtomobilska znamka; 17, mesto v Južni Koreji; 18. država V Arabiji; 21. močan — krepak; 23-predlog. BABICI — LEPA FO DOBA ISTRSKE VASI Slovenska krajevna imena v središču Trsta v preteklosti Kako je bilo v Koprščini takoj po vojaški kapitulaciji Italije EoT/ožitev italijanske vojske v Simir.u ie ¡dodobra vzdramila ¡s’e-hei-nc ga našega1 delovnega človeka. •Naš dciovni krnel ,ie foi; še včeraj hlapce ih prenašal težak jarem, ki mu ni -pustil dihati. Kako drugače j s fcr '■ naslednjega dne! Naši fantje ■m 'i : eh’ v rokah orožje, ki je dobi- , , sredstvo za ¡zavarovanje svoje la hne svobode. Rastla sta zaradi tega pogum in odročnost. Nikdar ne b m ipozafaili veselja- ki so ga tega dne naš; ¡delavne ljudje javno izraža i. Marsikdo je vzkliknil: »K -o je le prišel ¡trenutek, dal se g ù'ra tudi tista ob ast, ki je tiča"a kot jarem na vratu naših ljudi!« ¡Našemu človeku je odleglo. Mnogi naši ljudje pa so se marsičem i ‘udi čuidili. In kako se ne bi? Vaoni dogodki so sa vrstili drug za drugim. Nove partizanske edinice so -zrasle tako rekoč preko .noči. Ediinica, ki smo jo sestavki pri raž-.orožitvi v ¡Srminu, je štela- dnugi dan že 32 dobro oboroženih partizanov, Od štaba I. Bataljona druge Istr.fee brigade v Movražu smo tega dne preij-ef.L povelje.- da takoj- organiziramo zasede na glavni cesti Koper—Trst. Ta naša edinica je za odia. sektor Skocijan—Rižanski most ter. .dobila iz bližnjih vasi še polaganje. Vključi i ¡ssno se takoj tudi mi v partizanske borbene' edinice, Inici^torji splošne mobilizacije pri nas so bili znani preizkušeni borci, in našim ljudem priljubljeni tovariši Iskra iz Rižane, Dan j el (Cerči ) ,iiz Cežarjev in Marko. Pri Cežarj.ih. ie bilo tedaj tudi ¡naše skladišče živil, muniičije in drugega materiala. Vsaka četa si ie organizirala svojo kuhinjo, ki je skrbela, da ¡so dobili zlasti tovariši na položaju dovo1: hrane, Tu ¡se ie takoj pekaza o, da ¡borba ne more dati dobrih rezultatov brez ¡pomoči naših delovnih množic. Tega dne so začeli po vaseh 'v Koprščini prvič -na veliko'izbirati hrano za part h zaimke borce. Medi vasmi’ Se j? razvilo pri zbiranju hrane živahno tekmovanje. Na očisti Koper—Trst /mo imeli zateim skoro ¡vsak dan majhne praske. Napadali smo majhne patrulje, ki so jih pošilja i sem Nemci iz Trsta. Naleteli smo tudi na skupine oboroženih civilistov, iki «p se utihoiapiii .na naše ozemlje kot plačani agenti nacistov. Od 9. do 25. septembra -mo pri takih ¡praskah ter spopadih ¡zaplenili 9 težkih kamionov, 7 ahkih kamionov, 6 osebnih avtomobilov ter ¡precejšnjo fcd'ičino orožja, Majhne akcije smo imeli «b vseh urah, podnevi in ponoči. Toda od dne do ¡dne je ¡postajalo jasno, da pripravljajo Nem. ci ofenzivo na osvobojeno ozemlje. V noči «i 12. ¡¡n 13, septembrom smo preje.i od štaba ¡ukaz, dia na tej cesti takoj raestre'ifno vse mostove. To delo ni bil« 'lahko, ker nam je primanjkoval'o dobrih in izveftoanih minerjev. Vendar smo napravi i,'kar je bilo v naših močeh. Od .tistega ¡dne so bili vsi mostovi za nekaj časa tako poškodovani,. da j'h Nemci niso mogli prekoračiti i«'težkimi vozi’i. Od tega' čalsa je ¡bi o nemških izvidnic vedno v-eč ¡Približale so se nam le ¡podnevi, ponoči pa se umikale daleč tja proti Trstu. Nekaj dni zatem so. hoteli Nemci prekoračiti z večjo edinjco reko Rižarno. Ker je bila rekavzeki plitva, so vozilj kar čez vodo, .toda iizkup:li so jo. Naš napad :e dal dobre sadove. Nemci .so se morali umakniti. Imeli so mrtve in ranjene. Tako je bito v Kopršči. n; prve dni po vojaški kapitulaciji Italije. Naši judje so kaj hitro spoznali, da se bližajo še trde ¡borbe, ki bodo zahtevale mnogo žrtev. Stenar BRZOJAV št. 02314 -----a — n —-----e----- n.— i — — — o — — j — k — ---g— d — — -----n — — — i Rešitev: Jemlji -najprej črke za dvemi pikam., nato za tremi, zatem za. eno ¡¡n ¡potem ¡za štirimi pikami, kakor povedo številke , v br-zojavu in dobiš ven: začetek neke pesmi. 1, Koiio kobilic gre v en mernik? 2. fe vržeš v zrak. je ¡zelena, če pade na tla, je rdeča. Kaj ie to? UPRAVA GLEDALIŠČA V KOPRU priredi 19. septembra ob 20.30 iv gledališču Koncertni večer narodnih, umetnih pesmi, opennih ari jul violinskih ¡skladb. Nastopajo: KLAVŽAR BETI (¡qpra;n) BAJT JOŽE (¡bariton) GROBELJSEK VILI (tenor) LOTRIČ TONE (bariton,) PUHAR ANDREJ (violina') Fri klavirju: GRM MILAN Sodelujoči «o č ani umetniške skupine SKUD-a »Ivan Cankar« iz .Ljubljane, NOVE KNJIGE !N REVIJE Makstn Gorki: Življenje Matveja Kožemjanikina, L del. Prevedel Ivan Vouk, Josip Broz — Tito: Upravljanje gospodarstva po de’ovnih judeh, Dragotin Kette: Otroške pesmi in ¡poveistice. Uredil dr. Fr, Koblar. Mladinska knjiga Ivan Andreievič Rrifov: Basni. Prevedel Mile K opčič, Ml, knjiga. Vera ¡Alibrehtovpi: Orehi Cicibanova knjižica. Pred tednom slov. kulture (Nadaljevanje s 1, strani)- Odgovor :e enostaven: odbor prosvetnega dnuštva »Domovina« .nima že da j ¡časa -s-eje. Njegovi' elani niso toliko aktivni, ria bi z vnemo prouči i položaj in se resno oprijeli dela v društvu. Ta ¡primer naj premislijo tudi tovariši pri Sv. Antonu, v Bertokih, v Padini, pri Sv. Petru in še ponekod in naj se vprašajo, zakaj vlada tudi v ¡njihovih društvih’ tako mrtvilo! Odbori društev morajo čutiti večjo odgovornost za svoje delo, vedeti morajo,, da se bo prosvetno življenje med našim ljudstvom raz. cvelo šele takrat, ko g£ bodo osvojile najširše množice našega delov-neg'a " ¡tud tva, ko ise bo vsak č ah društva zavedal svojega doprinosa k vsakemu ido-eženemu uspehu društva, in da je sleherni soodgovoren! za Vsak društveni neuspeh. Takrait bo tudi v društvenih .blagajnah odpadla denarna .¡zadrega i.n jim ne bo treba Iskati pri Foizvez; SHP.Z denarne* pomoči, ¡da bi v ¡društvu naprav1,’; to in ono kot darček, ki si išče palico, da ¡bi se nanjo opiral. Ko is.e sedaj pripravljamo na Teden ¡slovenske ku ture v Istri, je ča'-, da. v dnuštvih odpravimo te po. manijkl’iivoeti, da ¡dvignemo zanimanje našega osvobojenega ljudistva za kulturno prosvetno delo, da izvedemo naloge, ki nam jih tudi v kulturnem iposl.edu postavlja pred nas. naš enoletni gospodarski p'an. 'Frobvetna društva* v Osipu, Svetem Antonu. Bertokih, Padni, Svetem Petru, Krkavčah, Novi vasi, vi Izoli, Ankaranu bodo ¡pakakafa, da je tudi pri njih smisel za kulturno de]o .in da se tudi ¡zvztraijnim de’om pri nj'h ¡doseže uspeh, Slovenci koprskega okraja od nas vseh je odvisen uspeh tedna slovenske kulture v Istri! J. V. = oooooooooo oooooooooo SIM KMETOV = oooooooooo =! = OOOOOOOOOO =1 V bodoče bomo morali trte cepiti Humka Uam !.e.zel° .d°bto umetno gnojilo in saditi bolj načrtno Vinogradništvo ie glavna kultura v Istri, jn ga1 zato kvečjemu lahko še povečamo. Vemo, da je vinogradništvo izelo razvito in dotorO negovano, nihče Pal se ni poglobil v samo panogo kot tako in pričel s kakimi posebnimi 'sortnimi nasadi. Se mami pa doma1 prirejal’i raiz-stave, na katerih ibi lahko sodelovali vinogradniki in tako vodili kontrolo nad posameznimi sortami in njihovo vrednostjo v okolišu. Trto so cepili mešano samo zato, da so bue redi izpolnjene, cepiče pa so nabirali ibof j pri tistih vrstah, ki so več rodile, brez oz:ra na kvaliteto. O kakih trtnih izbirah ni govora. Tako je trta v Istri sicer rodila, delo samo pa .ni imelo ni-kakih 'začrtanih c.i jev. Zaradi pomanjkanja 'dobrih kleti ie pri nas držanje sortnih vin nemogoče, tem. več jih po navadi čuvamo od trgatve do trgatve. Med belimi vrstam; ;e precej razširjena malvazija, ostale vrste trt pa so manjvredne, hre.z posebne arome in visokega procenta alkohoi-Ja. Malo boljša je črnina. Tem bo’j prev aduje refošik. Komaj leta 1946 ie gospodarska razstava, nudila priliko, d.a »e je začelo naše vinogradništvo približevati novennu času. Zaradi slabe organizacije pa tudi ‘niso bili doseženi zaželeni' cilji. Vse de'o bo namreč vodile zadruge, ki pa tega niso dovolj ajktiv,izirale. Nujno potrebno bo slej ko prej preiti k tipizaciji našega vinograd, nišiva, Delo bo zelo otežkočeno, saj nimamo nikakih podatkov o vrednosti vina po sortah, niti nismo vino gradnikov dovoli zainteresira'!, da b; čim bolj sodeloval; s svojimi vini na razstavi. Se bolj kot, privatnik; pa bi morale biti zainteresirane na tem -zadruge. Zadruge bi 1morale imeti vsaj majhen in dobro izoliran ¡prostor, kamor bi od posameznih sort ¡grozdja spra-• vili \>?a; 10o litrov vina, k: b; po- Več mesta čebelarstva pri nas Marsikatera veja našega kmetijstva ,se intenzivneje kakor kdaj koli razvija 'in stremi k modernejšemu načinu obde’aive. Na druigi Istrani paj je še parnega, ki zaostaja, ali pa je sploh ni, in za katero imamo vsestranske pogoje v okolic; Kopra, Kaj mislite, čitateljj, bi pri nas uspevalo čebelarstvo? — Prepričan sem, da tji uspevajo, kajti podnebje odgovarja, marsikje tudi lega, cvetja in sadja pa je vsepovsod. Možnosti imamo, manjka le iniciativa našim Kmet,:; kim obdelovalnim zadrugam pa tud; Kmetijskim zadrugam, ki bi na svojih (še ne organiziranih) ekonomijah to lahko dobro izkoristile. Furfianič Rudolf tem služijo iza razstavo. Obenem pa bi ugotovili tudi vrednost starega vina,. Ranih vin na razstavi je bi. lo do sedaj malo. Vzrok temu pa te dejstvo, da tisti, ki so vse to videli, nio nadaljevali borbe za uresničitev tega do prihodnje raisstave. Prelog Med ostalimi hranilnimi snovmi, ki primanjkujejo naši zemlji, ki je precej, iz,črpana, je tudi kalij- Kalij je važen^činitelj v rastlinskem življenju, p-osebno pri- rastlinah, ki vsebujejo škrob, Breiz dovoljne ko. ličine. kalija ne moremo pridelati večjih 'količin krompirja, pese, repe. graha i-ni paradižnikov. Kako nadomestiti pomanjkanje kalijevih umetnih gnojili? , Vsebuje kalij, ki je naši zemlji zelo potreben ravnamo s čefielami ko jim zmanjka hrana V poletnem času prestane pri nas skoro popolnoma čefoelna paša, Zaradi suše in pokošenih travnikov cvete le ma okatera rastlina. Čebele lenarijo in vzletajo edino le po vodo. Umevno pa je, da čebele v tem času vseeno trosijo -zalogo medu. Čebelarji nestrokovnjaki prezu-stijo v tem času čebele njihovemu nagonu. Nagon pa sili čebee, čeravno ne v taki meri kakor za časa cvetenja rastlin, da množijo zalego. Na svet prihajajo nove čebelice i'n s tem se zaloga medu še bolj krči. Ka; je treba' ukreniti čebelarju, da, ne bi čebele po nepotrebnem trosile med? Preprečiti mora pravočasno preveliko razmnoževanje za'ege. Znano je, da >so čebele je po približno 30 dneh, odkar je rnát’ca položila jajčeca, sposobne za nabiranje medu. Če torej matica poktada jajčeca v Čapu, ko preneha paša, se bodo čebelice zvalile v Č3su. ko preneha glavna paša in to ni koristno za noben panj. Glavna naloga čebelarja je torej, da omejijo ob pravem čaeu razmnoževanje zalege. Omenili bomo g'avne: 1. zmanjšati moramo val,išče, tako da vložimo v panje ločilne deske ali pa enostavno prenesemo iiz tnedjšča- v vali-šča nekaj z medom napolnjenih okvirov-; 2. da -zaprejo matice v poznem pomladanskem času paše v ma- tične rešetke (kletke); nekateri če-be a-rji, ;p’oh v tem času matice enostavno pobijejo; 3. priporočljivo je tud;, da se v tem času zapre medišče, tako da nimajo prostega' vhoda, vanj. Razumljivo je, da moramo med iz medišč odstraniti. Prepotrebno je. da- se tudi naši čebelarji . organizirajo in začnejo nr\ lit; na prevoz čebel na- ¡pašo. Saj v času, ko pri nas čebele lenarijo In praznijo -medišča, na pasi. ščih čebele bogatijo zalogo. Fo’et-i se iahko od nas prevažajo čebele na ajdovo pašo.. Samo' čebelarji bi morali spoznati, da, je v naših krajih mogoče čeibe!ariti le tedaj, če se prevažajo na pašo. Zelo važno je poudariti, da morajo čebelari, k' čsb.e’arijo v krajih, kjer cvete pitanj kostanj, pred tem časom .izprazniti medišča. Kostanjev med je namreč slabše kvalitete in b; bilo škod iivo, da se pomeša -z drugim spomladanskim medom. Nikdar ne bomo dovolj poudarili, da potrebujejo čebele v letnem ča» su mnogo vode. Zato moramo paziti, da jim v tem času preskrbimo v bližini če-be'n.jaka prikladna napajališča. V času, ko prestane paša, preti nevarnost- da se v čebel--njaku pojavijo roparice. Roparice privabimo posebno, če jm>amo v bližini čebelnjaka opravka z medom. Torej pozor tudi v tem pogledu! Velika za «ga kalijevih gnojil je morje. V ihorju so neizčrpni viri kalija jn med tem zlasti morskai trava (alga). Ob oseki p-usti morje na obali velike količine te trave, k; bi jo moral; naši poljedelci iz-kori' ftiti. Uporaba morske trave v kmetijstvu, ni nova stvar. Kmetje v obalnem prostoru istrskega okrožja uporabljajo morsko travo že več let za steljo. Niso pa, še vsi prepričanj p vrednosti morske trave kot .gnojila- Morska trava vsebuje visok odstotek kalijai in zaradi tega jo lahko ¡uporabljamo kot -nadurne- ' stilo za kalijevo so]. Morsko trava moramo ipre-d uporabo pustiti nekaj časa na odprtem prostoru, da izpere jz nje dež morsko sol. Tako izprano lahko uporabimo kot na--stilj ali še bol’;e pri priprav-j dra-gacenega' gnoji a, komposta. Ako razpolagamo z večjo količino morske trave, io lahko sežgemo in uporabimo pepel kot pravo kalijevo umetno gnojilo. Drugo gnojilo, ki vsebuje večje količine kalija, je pepel. Tudi s 'tem se zelo slabo gospodari. Koliko stotov tega gnojila se -po nemarnem .zavrže v zimskem času..po naših mestih! To gre vse v škod n naši kmetijski proizvodnji. Vsak naš urad im. tovarne po mestih to; morale imeti po-seibne sode, v kadrih bi se lahko hranili ,pepe', nato pa cid/dal kmetom. Vsa goriva ne vsebujejo enake količine kalija, Igličaisti ]e,s vsebuje 5—6 %, laotnati les jn listje (bukve, hrasta itd.) pa do 15- % 'ka_ lija. Fepel premega vsebuje kuna.' 1 % kalija. Omeniti je -še, da vsebuje p-epe] velik odstotek apna (30 do 35 %),0 vlagi a-pna ,pr.j prehrani rastlin, pri j-z-bo j-šanju fizične, kem:j,ke in ibicloške strukture izcm-ljs je blj-Ci devo'i govora (arpme-nje, peskanje kislih zemljišč). Fri gnojenju s kalijem ne smemo za-, nemariati vloge apna. Kalij namreč v]eče iz zemlje mnogo apna, s katerim se spaja; zato je gnojenje s kalijevimi gnojili tesno povezano s količino apna, ki ga vsebuje zemljišče. Kakongotovimo mlečnostkrave TekniljšCa so važen faktor z a razvoj jn zdravje prašičev Po kulsna molža obstoja v tem, da redno opazujemo množino mleka, ki -ga daje krava. To redno opazovanje . opravljamo na ta način, da vsakih 14 dni vsake ali vsaj „vsake' p 'etn eniške krave -zjutraj in zvečer mleko- shranimo in -zmerimo., Natn-olžena količina mleka- v opazoval nem dnevu velja za povprečno ko ično za- sedem prejšnjih in sedem naslednjih dni. Ce množimo ugot-ci ;i j eno množino mleka s 14, dobimo množino za štirinajstdnevno c-pap.ova’no dobo. Vsota- količine mleka vseh štirinajstih dnevnih dob. v e.-necn letu nam Zi -zado-stno «otovo tj o pove i-etno množino ml e. ka detične krave. Ce opazujemo mesečno !e po enkrat, bo ulspeh precej dvomljiv. Tedensko opazovanje pa natn ne pokaže bistveno drugačnih uspehov kakor štlra-najstdnovno. Prvi -glavni -naime-n poizkusnih molž je -ta, da z njimi ■ omogočamo in izpopolnjujemo itzfoi-io plemena-. Ce izbirama po načrtu: ta -s kontrolo, nam ¡bo mogoče v določeni dobi izboljšati goveje patine glede na množino m e-ka. Pri nar imamo kraje, ¡k.i-er letni donos mleka pri eni kravi -ne dosega ni-tj 1000 'itrov. Zaradi tega- naša živina še ni v nevaamosti, da. bi mogla zaradi povečanega donosa mleka- trpet; glede na1 -zdravje. Majhna- količina mleka pomeni veliko ¡znižanje ¡pridelka naših hlevov, in s tem tudi znižanje čistega dohodka. Rav. no mleko pa- .je najižanesljivejši jn največji -pridelek v hlevu. Očtno je,' da količina mleka- močno vpliva ,na ¡krepitev -živinoreje. Mlečna krava laže in bolje redi svioje tele, ki mu mleka ni treba odmerjati. Za dcfcr-o j,n zdravo vino ie važ-), kakšno je kipenje ali vrenje ošta. Zato ni vseeno, s kakšnimi -iiv-ieami ddvasnicami) se vrši ta-mični proces. Na grozdju je predem, če je bcln-o in, pokvarjeno, e polno različnih,glivic, ki posvečajo nez-dravo kipenje, in so na kasneje zavoljo tega podvr-•nai raznim boleznim. Zato -na-•edni vinogradniki mošt belih sort izlužulejo, to je način, ki ga upo-¡bljamo -pr; -prede'avi mošta iz lT ega grozdja. Razlužani mošt etbč-lmp in ga dobro prezračimo r'nn dodamo na vsak hi. 2 do burne kipečega; mošta, ki smo ga-•'pravili iz p-opolinicma zdravega ■ozd ja'. Na it a način v najkrajšem p.u spravimo mošt v kipenje. Na ■ugi, bel; enostavni način, pa dolženo -zdravo kipenje, ce mošt dahko -zažveplamo. Pr.; žvepanju i1 je le potrebno paziti, da na-lah-> žveplamo, ker bi drugače s temi ooo Kdaj bomo začeli s trgatvijo ^ in kako bomo predelovali grozdje umorili -tudi zdrave glivice in bi se kipenje ne moglo razviti. Prav ■zato je zelo važno, s; kakšnimi -g i-vicami. in, kako se vrši kipenje. Treba ;-e paziti, da >se med kipenjem v vinskih kleteh ne razvija previsoka toplota, zlasti, če je trgatev v t-oplih sončnih dneh, -Toplota zelo vpliva na potek kipenja, v -začetnem stadiju je najugodnejša toplota 17 stopinj Ce zi.ia. pozneje pa se čatofco zviša, do 25 stopinj C-Nad 25 stopinjami C -se zdrave, glivice -slabo razvijajo in kipenje preide ,v -ocetna kipenje ter taka v:na so podvržena ©ikavosti, kar se vedno pripeti v spomladanskih mesecih ,ko postane topilo in se vino .skisa. V slučaju, da je v kleti za kpenje previsoka temperature-, pa je treba- klet sh adi-tj (v severnih krajih pa morajo zara-d; prenizke to-plote večkrat vinske kleti ob času kipenja greti, ker je znano, da se pod 12 -stopinjami C kipenje sploh ne ali pa slabo razvija). Pd eg .pravilne in pravočasne trgatve pa ie zelo važno za vsakega vinogradnika, da pripravi fc et in v'nsko posodo za -trgatev, Predno začnemo s ,trgativij-o, je potrebno i-z kle-ti «d tranit; vise predmete, ki vsebujejo kakršenkoli duh. To pa. zatos ker sta viniski mošt' -oziroma vino zelo higro^kopič-na -in se hitro nav-zaneta tujega duha, ki kvarno -vpliva na,njun -okus. V vinskih kleteh nikakor ne -sme biti meda -za kisla zelje ali repo in druge podobne predmete, p-olsebno -pa ne za kis, K et temeljito očistimo, jo dobro- zapremo in izažvep-lar.no, tako da v posodo -nasujemo nekoliko žvepla atli obesimo na, žico 8 do 10 (po velikost,; kleti) žveplneih trakov in, zažgemo. Za-žveplano klet. imamo zaprto 12 do 24 Ur inato (jo. od-premo in prezn-Ičlmo Pii lizigorevainjii ižvep a -se razvaja zvep’en; dvekis, ki umori vse .gliA/jce in- bakterije. Vso vinsko posodo od soda pa do zadnjega škafa, ki -ga pri trga-tv,; potrebujem«, temeljito očietiino, zamolčimo in če je potrebno tudi -popravimo. -Sodi, ki so plesnivi, cika-' kasti zatohli ali drugače pokvarjeni, niso dobri za ishraiyevainje -vinskega mošta in ne spadajo vi klet tako dolgo, dokler jih spet ne očistimo. (Nadaljevanje) Foizkusna molža- daje živinorejcu tudi prav poraibne podatke glede množine krme, ki io je treba polagati živali. Kdor ise razume na' pckiladanje krme, ve iz lastnega izkustva, da rabi slaba mlekar'ca manj krme, da se hrani drugače kakor dobra m'ekariica. Ce -se živinorejec v tem pogledu podrobneje zanima ¡za- s-voje krave in opravi vsakih 14 dni -poizkusno m-' žo, utegne prihraniti na, krm j in jo lahko tudi pravilneje porazdeli. U-n-neniu- ž!v-inoirejcu -zaldolstu-ie, da- ve, da potrebiuje za -ohranitev 500 kg žive-teže 10 kig-in ¡za proizvaja,; ie enega litra mleka, 1 kig dobrega sena a1'; -pol ki ograma otrobov. Gojimo čim več ?vi za namizno grozdje Resnica je, da naši gospodarji v. a--ko sadje najrajši .spremene v alkohol. To velja tem bo]; za grozdje. So vinogradniki, ki postavijo -vo-jemu ,gctlu .rajši liter vina na mizo, kakor p-a da bi mu ponudili en -sar.n grozd za osveženje. -N; ¡čuda potem, da se pri na - še. celo- v vinorodnih krajih prebivalstvo v mestu pritožuje, da vča' h ne d-cibi naprodaj- dobrega' -grozdki In vendar je prodaia ,rveže-ga. griz-dia a i. 'kakor pravimo, namiznega grozdja 'zelo dobičkanosna in prinaša v mnogih deželah, zfasri na Madžarskem, v Avstriji itd. vinogradniku ]ep dobiček. Dokler se naimiz.no grozdje lahko prodaja po 15 do 20 din za -kš'o-■gram, je zlasti ob dob-lh letinah ve 'ko koriisfneje prodajati grozdje kakor pa vin-o. Posebno dobjčkaner-na je pa prodaja zgodnjega f-li pa zelo poznega grozdja, ki se naj-draižje plačuje. Ker je izvoz namiznega grozdja prt nas zlasti, kjer grozdje zgrda i zori, -velikega -pomena, bi bilo ze’o koristno saditi sortirana sorte za namizno grozdje in vina- Namizno grozdje Jahko pri.del-.iie-mo v vinorodnih -krajih, v vinogradu samem, v nevinorod-nlh krajih pa le .na stenah, ki- imajo proti burji izava-rovano in proti soncu, odprto lego, torej zlaisti ab hišnem ali vrtnem zidovju,.ki iteži^prot; jugu ali pal zaipadu. Ce -pa nameravamo grozdje prodajati, z]a'it! na razpošiljati, moramo gledati tudi na- to, da ima- grozdje bo-j trde jagode, k| se med vožnjo tako lahko ne zrnaste. Dalje moramo gledati, da gojimo vrste, ki zgodaj dozore, ker se zgodnje grogdje bolj drago prodaja, j ¥°SoAoKoOoGoá°R ° N°E°KoAoJ P VA MA S FPin M B RJE !&n J§fej|| MW JiHU Stima BT 3 S&p mw! m Bitk mam 'TONI C: .Ja, ja Bepilc,. stare pr jat Je TONIC: Met ka ver ješ, da sen t •LsaS2i£S2t »Nič lepšefga kakor to« »Saj!« je pristavil proti s tradicionalno hudobijo cerkve nasproti prosveti. »Saj, to je dobro. Kajti Ampak takšni iso današnji otroci, razumni in bistri. In ko so vsi (soglašali, da so današnji otroci ralaumni in bistri, so pričeti razpravljati .kaj bi kazalo storiti z menoj. Seji je predsedoval sam prota, na drugam konciu pa so sedele tri tetke kakor tri bajeslovne Parke, «-j predejo usodo in iso se ¡vmešavate v vsakršno mišljenje. K I o t a , tista Panka, ki dobi po-vesmo, je 'bila moja ' naj,starejša tetka, na kateri je bilo nekaj bajeslovnega že po tem, da je pred nosom imela brčice kakor kak devetnajstletnik, Lahezis, tista, kji prede nit, je 'bila nenavadno podobna moji srednji tetki, ker je ie-ta zmaja vi življenju nit ne samo presti, marveč tudi zaplesti. A A t r o p a , tista, ki drž; škarje ih odmerja dolgost življenja, moja najmlaijša tetka, le ibila tudi drugače sposobna skrajšati človeku življenje, >zato is,oi ji bile, škarje, kar odveč- Razgovor je pričel moj oče z izjavo: »Dal ga bom za kovaškega vajenca in ko se mu usloči hrbet, se i:o že unesel« Na to izpoved so vzkliknile vse BRANIMIR NUSIC IZ AVTO-BIOGRA-F l J E tri tetke in je vsaka posamič povedala svojo misel. »Sodim, da bo najbolje, če gre med 'oficirje,« je rekla Klota. »Je dobro plačan, ima slugo in oficirsko čast, poveljuje, igra mu godba in hodi na parade.« »>Fa vojna?« je vzkliknil sosed štacunar, z nekakšnim prirojenim občutkom ogroženosti nad vojnami. »I, ,pa četudi bo vojna, zakaj pa je oficir? Naj ,se umakne v pisarno, pa naj prebira brzojavke z bojišča. Sicer ,pa ima v vojni priložnost, da dobi celo odlikovanje!« ie branila svoje stališče Klota. ' »Mislim, da bi bilo bolje, če bi bil uradnik!« svetuje Lahezis. »Se mu vsaj ne bo treba mučiti do konca šolanja,« »Da, ampak kakšen uradnik? Saj šo vsakovrstne stroke in niso vse enake!« vpade sosed štacunar. »Lej-te na primer carinika. A, vsa čast in spoštovanje, to je poklic ,po mojem računu. Pregleda tuie stvar', lov; tihotapljeno blago in si pridrži, kar mu je všeč. Potem pa ga vidiš, kako nosi klobuk, ki ga je u‘ovil med tihotapljeno robo, nie gova žena pa1 svileno obleko, ki ie prav tako iz tihotapljene zobe. To priznam, to je dobra stroka: ampak dobro je biti tudi poštar « »Oh, to ni nič, pripomni Lahezis. »Veš dan t; lep; znamke in se mu jezik oškrobi kakor ovratnik,« »2e' res, da lepi znamke in požira lep,« odbija štacunar, »priznani; ampak, brate, skozi reke mu gredo tolikšna denarna pisma!« »2e, ampak zaprta pisma.« vpade moj stric. »Ce pa ti pismo odpreš, zapro oni tebe. Pa izbiraj: ali imaš rajši pismo zaorto, alj pa si rajši sam zaprt? Eden mora biti zaprt. Pa izbiraj! In zato, če že človek mera imeti opravka z denarjem, ie "bolje, da dela z odprtim denarjem, recimo kot blagajnik Lel to bi bilo dobro, če bi bil blagainlk.« »Blagajnik ne more bit'!« odločno presodi proti »Za to se je treba roditi, to ie poseben dar. Po ve3 dan otipavaš tuie denarce in jih ne suneš vzeti, Tq je, bog mi odpusti, kakor če b; kdo ves dan otipaval tuj« ženo pa ne bi mogel.,..« Tu je prota pretrga] svojo srečno primerjavo, ker so vse tri Parke — Klota. Lahezis in A tropa — v en ¡g’ais vzkliknile: »Joj!« preden je .mož sploh mogel razplesti svojo misel do kraja. Tretja Famka, tista, k; odmerja človeku dolgobt življenja, je sadila, da bi bilo najbolje, če bi po-, stal profesor, vzklikala je: pog’avitno je„ da si profesor, pa ni treba znati predmeta, ki ga predavaš. Postavim, jaz pri poroki ne morem prepevati ialostinke, kaj ne? Profesor pa lahko; pride ura matematike, pa ti govori o krščanskem nauku. Pride ura risanja, pa ti govori o sončnel mrku — in ie ni oblasti, k; bi mu lahko stopila na kurje oko. A tako’e, lepo je biti profelsor, priznam; otroci ge mu odkrivajo; starši, (ki pošiljajo otroke v šolo, so prijazni z njim; in kjer koli volijo kak odbor, mora profesor (biti odbornik. In potem počitnice ima; deset mesecev nima nobenih .skrbi ne misli, dva meseca pa počiva, Kaj si moreš lepšega želeti?« Mojai mati ;'e bila zato, da bi postal zdravnik ali škof. »Dohtar biti je res imenitna reč,« pristavi stric, »Jeziki mu pokažeš in že plačaš tri srebrne dinarje. Vtakne ti ročaj žličke v usta in vzame pet srebrnih dinarjev. Potiplje ti roko im vzame deset .srebrnih dinarjev; kadar pa napiše dive ali tri besede, ki jih živ krst ne more prebrati, ti vzame «dvajset dinarjev. %