Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 17. julija 1936
Štev. 161. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
IfcadnHUo hi uprava! HTllMr. Gospoakn uLtt / Ealaton ufrtnU*— 2440, uprav« »4M Uhaja razen nadalje In prašnikov vaak dan ob 14. ud / Valja maaa&no pra]aaian v upravi ali po poiti 10 Din, dostavijon na dom 12 Din l Oglasi po oaniku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek «Jutra" v Ljubljani / Potoni fafcovnl račun «. 11.400
99
JUTRA
52 držav, ki so članice Društva narodov v Ženevi, ki so se bile svojčas priključile sarikcijskemu gibanju proti Italiji, se zopet nahaja v normalnih trgovsko poslovnih odnošajih z Italijq. Tudi naša država se nahaja od polnoči dne 15. tm., kakor smo poročali v včerajšnji številki, po odpravljenih sankcijah zopet v rednih razmerah napram italijanskemu gospo-■ darstvu ter italijanski trgovini.
Pogled nazaj kaže, da so bile v času od 18. decembra 1935 pa do 14. julija 1936 opolnoči zlasti prizadete radi sankcij one naše pokrajine, ki živijo od lesne industrije in ki so največ uvažale les v Italijo. Posledice so čutile zlasti Slovenija, Lika, Gorski Kotar in hrvatsko Primorje. Tukaj je trgovina z lesom občutila veliko škodo. Povsem jasna postane slika, če se ugotovi, da je šlo letno v Italijo za 250 milijonov dinarjev lesa. Za časa sankcij se je sicer skušalo uveljaviti prizadevanje, da se za naš izvoz najdejo druga, nova tržišča. Pokazalo pa	se je, da ni
prav lahko utiranje novih gospodarsko poslovnih in trgovinskih stikov z drugimi tržiščnimi centri. V kolikor pa se je posrečilo v tem sankcijskem razdobju najti nadomestna tržišča, so se pojavile izdatne težkoče, ki so se na eni strani tikale cen in kakovosti iskanega blaga, na drugi strani pa tehničnih momentov, ko je bilo treba razbijati nezaupanje nam do slej neznanih tvrdk in ko je bilo treba šele urejati načine plačilnega prometa.
Italija je predvčerajšnjim svečano proslavljala ukinitev sankcij. Mussolini je v svojem govoru z balkona palače Vene-zia dejal, da je bila na okopih svetovnega sankcijonizma izobešena bela zastava. Ne kaže sedaj razpravljati o tem, koliko so sankcije stale sankcijske države in koliko je izgubila Italija. Gotovo je, da se čutijo danes posledice tudi v Italiji, ki bodo zopet imele svoje odmeve v odnošajih do našega gospodarstva in do poslovnega sveta vseh ostalih sank cijskih držav. Finančno stanje Italije je danes takšno, da se je morala uvesti najstrožja kontrola nad uvozom in da se je morala izvesti tudi redukcija vsakršnega uvoza od strani Itlaije, kar naj ustvari ravnovesje med uvozom ter izvozom. Za vsak uvoz v Italijo je sedaj potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva. Če je to samo teorija, bodo pokazali bližnji meseci. Nedvomno je, da bo poteklo nekaj časa, predno se bo v gospodarsko-poslov-nih odnošajih napram Italiji čutilo neko zboljšanje in normaliziranje prilik.
Danes je še okoli 40 milijonov lir, ki jih imajo naši trgovski krogi dobiti za svojčas uvoženi i£s v Italijo. Tudi to vpra šanje bo tr^ba sedaj po odpravi sankcij čimpreje rešiti. Vodilni gospodarski krogi so mnenja, da bi trebalo forsirati uvoz iz Italije, dokler se ne izčrpa ta situacija. Potem pa bi nedvomno Italija pristala na uvoz od naše strani, s čimer bi se stop-njenma in polagoma ustvarilo normalno stanje v trgovinsko-poslovnem življenju z Italijo, kakor je bilo v predsankcijski dobi. Želeti je, da bi bile italijanske odredbe o redukciji in kontroli uvoza samo teoretične predpostavke, kar bi bilo koristno predvsem za Italijo samo i» fcar bi samoposebi pripe-'.. normaliziranje trgovinskega stanja ne samo v odnošajih med našo državo in Italijo, ampak tudi napram vsem ostalim državam, ki so s
15.	julijem z odpravo sankcij vpostavile normalno poslovno trgovinsko stanje. —
Abesinci oblegajo Adis Abebo
LONDON, 17. julija. Reuter poroča nove podrobnosti o položaju v Abesiniji. Navzlic laškim demantijem ne kaže podcenjevati dogodkov v Addis Abebiln ostali Abesiniji. Po poročilih je ras Imru zbral znatno vojsko jugozapadno od Addis Abebe. Pred dvema dnevoma je prešel ras Imru v smislu Reuterjevega poročila k napadu proti Addis Abebi ter beležijo Lahi velike izgube in so jih rešila samo letala, iz katerih so metali bombe na Abesince. Kako težki boji so morali biti, je razvidno najbolj iz tega, da izkazujejo Abesinci 800 mrtvih. Abesinci so dobili ojačitve in oblegajo Addis Abebo, ki je od 6. julija od sveta popolnoma odrezana. Dovoz živil iz Džibutija je popolnoma ustavljen in ima Addis Abeba še samo živil za 9 dni. Položaj je tem težji, ker so se ceste in letališča spremenila radi deževja v pravcata barja in mlake.
Poskusen atekM m Itlvattk VIII.
LONDON, 17. julija. Ob priliki včerajšnje slovesne izročitve zastave gardnemu polku v Hydeparku po kralju Edvardu VIII. se je pripetil incident. Neka oseba, ki se je prebila skozi policijski kordon in množico, je vrgla neki predmet v pravcu kraljevega konja. Pri tem pa ga je ustavila neka dama, ki ga je zgrabila za roko, tako da mu je padel samokres na tla. Poročila so v tem oziru nejasna. Dotičnega moža, nekega Georgea Andrewa Ma-hona so prijeli in bo obtožen radi zločina proti državi. Kralj Edvard je nadaljeval svojo pot, ne da bi se za to kaj zmenil. Nekateri očividci pravijo, da je pri tem neki redarski oficir takoj stopil s konja, zgrabil napadalca, ki so ga takoj pripeljali v najbiižnjo policijsko stražnico. Nadalnji program svečanosti je potekel brez vsakršnega incidenta. Pri zaslišanju je atentator dejal, da ni ime! namena usmrtiti kralja, ampak je hotel samo obrniti pozornost nase, ker se mu je zgodila velika krivica, ki naj bi jo kralj popravil, ker ga notranji minister sir John Simon ni hotel sprejeti. Ves britanski imperij le v veselju, radi neuspelega poskušenega atentata.
LONDON, 17. julija. Včerajšnji atentat na kralja Edvarda VIII. še ni povsem pojasnjen. Policija Je dognala da se osebni podatki, ki jih navaja aten tator, ne strinjajo z resničnostjo. V resnici se piše John Banigam. NI Anglež, marveč Irec. Ni po poklicu novinar, ampak se udejstvuje kot pisatelj raznih socialnih spisov. Atentator je imel, kakor se je Izkazalo, veliko stikov s pisateljico Van der Elst, ki je kakor znano, strastna zagovornica odprave smrtne kazni. Zveza z atentatom se išče v tem, ker je notranji minister Simon uvrstil neko atentatorjevo delo v seznam prepovedanega čtiva. Kakor napoveduje »Daily Herald« bo preiskava v bližnjih dneh odkrila senzacijske rezultate.
ItUei msedeia buške eete dmkmete
MONTREUX, 17. julija. Dardanelska konferenca je delala včeraj do 22. ure ter se je v vseh spornih vprašanjih dosegel popoln sporazum. Jutri zaključi plenum svoje delo, danes pa se sestane redakcijski odsek, da sestavi definitivno besedilo dardanelske konvencije. Kakor poročajo iz Istambula vlada v turški Javnosti radi uspeha veliko veselje in bodo turške čete takoj po podpisu konvencije zasedle Dardanele in s tem vpostavile tamkaj turško suverenost.
Hcva Ihfemova misija
BERLIN, 17. julija. Doznava se, da bo dosedanji nemški poslanik na Dunaju von Papen imenovan za poslanika v Londonu. S seboj bi imel nesti noto s točno opredeljenim pomenom avstrijsko nemškega sporazuma in z novimi baje senzacijskimi predlogi, ki naj bi omogočili vpostavo britansko nemškega sodelovanja in ki naj bi ustvarili stalnost v razvoju političnega stanja v Evropi.
fcs$todaes(ti sfumam md Čebosteva-sha ik Hmetja?
BERLIN, 17. julija. »Nationalzeitung« poroča, da je prispel v Berlin ugledni češkoslovaški gospodarstvenik, ki je tudi narodni poslanec. Prispel je v Nemčijo, da se pogaja glede sporazuma med Češkoslovaško in Nemčijo, zlasti v gospodarskem pogledu. Isti list zatrjuje, da je češkoslovaški poslanik v Berlinu Masny v isti misiji odpotoval v Prago. Največja težava je kakor se doznava pri tem odnos Češkoslovaške do Sovjetske Rusije.
PREDSEDNIK JNS G. PETER ŽrVKO-
VIČ
je bil v sredo zvečer v Knjaževcu. Novinarjem je izjavil, da je z razvojem do-godikov in razmer v JNS povsem zado-
voljen. Iz Knjaževca se je s svojimi prijatelji odpeljal nato v Aleksinac in Lesko-vac ter Niš, od koder se vrne v Sokoba-nju, ki ostane še nekaj dni na odmoru.
POJASNITEV K ZNIŽANIM VOZNINAM
Z zvezi z novim splošnim pravilnikom
o	znižani voznini na državnih železnicah in ladjah v državni upravi se obračajo mnogi uradi na generalno direkcijo drž. železnic, da bi dobili za svoje uslužbence oziroma upokojence in člane njihovih rodbin legitimacije za znižano vožnjo. To ni pravilno. Da se to prepreči in so pospeši izdaja navedenih legitimacij, objavlja generalna direkcija tole pojasnilo: Legitimacije za znižano voznino državnih in banovinskih uslužbencev in upokojencev ter članov njihovih rodbin, izdajajo pokrajinske železniške direkcije in sicer: 1. železniška direkcija v Beogradu za področje moravske in vardarske banovine in za upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, 2. železniška direkcija v Zagrebu za področje savske in primorske banovine, 3. železniška direkcija v Ljubljani za področje dravske banovine, 4. železniška direkcija v Sarajevu za področje drinske in zetske banovine, 5. železniška direkcija v Subotici za področje dunavske banovine. Dnevničarji in honorirani uslužbenci državnih ustanov ne dobe železniških legitimacij, marveč prejmejo za vsako potovanje nakaznico za nakup voznih listkov po znižani ceni, ki jo izdajajo pokrajinske železniške direkcije na podlagi prošnje dotične osebe. Prošnjo morajo uradi oddati pristojni železniški direkciji z navedbo službenih let osebe, ki prošnjo vlože. Če gre za družinske člane, je treba navesti njihovo rod binsko razmerje do rodbinskega poglavarja in sicer za moške otroke do polnoletnosti, za ženske otroke pa, dokler so neoženjeni in žive v gospodinjski skupnosti.
KOMUNIKE O LJUBLJANSKI LETALSKI KATASTROFI.
Oddelek za civilno letalstvo pri štabu voj. letalstva je pod št. 33-81 izdal nasled nji uradni komunike o rezultatih preiskave o vzrokih letalske nesreče v Ljubljani: Vremenske prilike so bile 15. julija, ko se je pripetila tragična nesreča ljubljan skega letala YU-Sap, povoljnejše, kakor so v večini dni v mesecu juniju ali juliju. Letalo in motorji so bili popolnoma v redu, predpisano preizkušeni pred poletom. Letalo je bilo opremljeno z vsemi potrebnimi dokumenti in aparati. Letalo YU-SAP je bik) nabavljeno leta 1935 itt je iz najnovejše serije tipa Spartan, ki ga uporablja družba Aeroput v zadnjih treh letih. Pilot Mihajlo Jarošenko je v službi družbe Aeropota že od njene ustanovitve. Preletel je v rednem prometu 750.000 km brez vsake najmanjše nezgode in poškodbe in je spadal v vrsto najboljših in najbolj izkušenih pilotov. Povodom nesreče je poveljstvo odposlalo letalsko komisijo, ki je izvršila pregled na licu mesta in dognala, da je prišlo do te nesreče po nesrečnem naključju okoliščin in vremenskih razmer. Pilot je poletel z letališča, ker je bila megla redkejša, kakor druge dni, naravnost proti Sušaku. Pri letu preko griča na južni strani letališča v oddaljenosti 3 km pa je nenadoma zašel v oblake in meglo, ki se je dvigala. V tem tragičnem trenutku je letalo s spodnjim ustrojem trupa zadelo v vršič visoke jelke in to je povzro čilo nesrečo.
AFERA THURN TAXIS.
Državno tožilstvo je izdelalo obtožnico proti odvetniku dr. Čelebonoviču in tovarišem radi afere v zvezi z ukinitvijo sekvestra nad posestvi kneza Thurn Taxisa. Razprava bo po sodnih počitnicah.
Balkanska skupnost:
BfofslU
Od 10. do 15. tm. je, kakor smo že po-jčali, zasedal na Bledu gospodarski svet Balkanskega sporazuma. Bilo je to četrto zasedanje sveta, in njegova naloga je bi-
liftžuin Ut	U	uatLuAuA/kJimisLatMA	it/itfu.
Se MeftotttitieM Mesuuja m
LONDON, 17. julija. Semkaj so prispele včeraj alarmantne vesti, da se pomika
la, da s primernimi predlogi in sklepi pri- Proti Addis Abebi po ras« Imru reorgani-pomore do realizacije onih načel, ki so zirana abesinska armada. Ker so v zad-bila v svojem bistvu sprejeta že na za- njih dneh poslali Italijani močnejše od-sedanjih gospodarskega sveta v Atenah delke iz abesinske prestolice vzdolž že' in v Ankari. Da bi to važno delo izvršil lezniške proge Addis Abeba - Džibuti, ki kolikor mogoče smotreno, je svet obrav- so jo Abesinci pričeli hudo ogrožati, je v naval probleme sodelovanja vseh četve- prestdicl ostalo le malo Italijanov. Ras ro držav Balkanskega sporazuma v treh | Imru je, obveščen po svojih vohunih, u-smereh: v smeri trgovske izmenjave blaga, v smeri prometa na vodah, žtelezni-
porabil to priliko in napadel mesto. Večji del italijanske posadke je ubit, maršal cab, cestah in v zraku, ter v smeri tuj-1 Graziani pa je ranjen. Po drugi verziji pa
skega prometa. V vsakem teh proble mov je razpravljal poseben odbor sveta Gospodarski svet Balkanske zveze, ki
ras Imru s svojo reorganizirano armado šele koraka proti Addis Abebi.
PARIZ, 17. julija. Po najnovejših ve
je zasedal na Bledu, je izdal sledeči ko- s*eh iz Džibutiia se potrjuje, da je Addis
munike;
Gospodarski svet Balkanske zveze je
Abeba že 6. julija odrezana od sveta, ker so razen radia odpovedale vse ostale pro
na svojem četrtem zasedanju na Bledu me*ne’ telefonske m brzojavne zveze, od 10. do 15. julija t. 1. nadaljeval z iz- 001 Pro«e »z Ožibutlja do Diridaue je na vajaujem na&al o sodelovanju med štiri-1 raznih. mesHtl P^rgan P<> abesinskih nt alfzavami, ki so bila določena na njegovih zasedanjih v Atenah in Ankari.
Svet se je razdelil v tri odbore, in sicer 1. v odbor za trgovinsko izmenjavo; 2. v odbor za promet s pododboroma za plov bo in za železnišlki in letalski promet;
3. v odbor za tujski promet.
I. Trgovinska izmenjava: V zvezi z izvedbo svojih prejšnjih sklepov je svet vzel na znanje, da sta emisijska banka in trgovska zbornica v Bukarešti začeli objavljati podatke, ki se nanašajo na re-spektivne trgovine. Svet je pozval romunski izvozni zavod, naj organizira sodelovanje gospodarskih ustanov vseh štirih držav, in da sestavi praktične pogoje za uvedbo trajnega izvoza balkanskih proizvodov v vse te štiri države Modalitete o skupni prodaji gotovih balkanskih proizvodov bodo določene v ju goslovanski sekciji. Trgovinski odbor je nato pristopil k obsežni razpravi med štirimi državami Balkanske zveze. Naj-prvo so predložili spomenice s pritožbami izvoznikov, nakar so te spomenice temelijto proučili. Nacionalne sekcije ibo-do posredovale pri dotičnih oblastvih, dal| bi te ovire odstranile. Trgovinske, industrijske zbornice vseh štirih držav bodo povabljene, naj imajo svoj sestanek še pred prihodnjim zasedanjem sveta.
II. Promet: a) glede plovidbe so bila sprejeta poročila pomorskih ekspertov, ki so se sestali v Istambulu od 27. maja do 3. junija t. 1., kakor tudi statuti pomorskega odbora. Sestanek tega odbora je določen za 22. oktober t. 1. v Pireju; b) V zvezi z železniškim sodelovanjem se je vršila o besedilu pravilnikov in pro-jeiktov o tarifi za potnike, prtljago in
vstaških tolpah. Cesarska pot iz Desieja
v Addis Abebo je v najnevarnejših me. stih dvignjena v zrak, na drugih mestih pa je popolnoma izpodjedena. Devet dni je minilo od tega, ko je zadnji vlak prispel iz Džibutija v Addis Abebo. Odtle; Abesinci stalno kvarijo progo. Tudi avtomobilska cesta, ki veže Addis Abebo z Eritrejo, je popolnoma uničena.
PARIZ, 17. julija. »Le Peuple« piše z ozirom na zadnje uspešne napade abesin skih gverilskih skupin, da je bila v Žene
vi abesinska vojska mnogo lažje končana kakor pa bo v Abesiniji. Tudi ostali francoski listi pišejo zelo mak) ugodno o pO' ložaju Italije v Abesiniji. Tako pravi »L’ OeuVre«, da bo morala Italija še dolgo vzdrževati v Abesiniji sedanjo armado 400.000 mož in da bo morala poslati tej vojski na pomoč še 100.000 vojakov. — Spričo tega se je vrednosti italijanskega zavezništva precej zmanjšala.
dogodki ftg sveto
Mussoimfev Mvi Muri	sa-
LONDON, 16. julija. »Dayll Herald« doznava, da namerava Mussolini predlagati, da se mesto konference locarnskih podpisnic, skliče konferenca osmih sil in sicer Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Sovjetske Rusije, Poljske, Male antante in Belgije. Ta konferenca naj bi imela namen, da obravnava vse nerešene evropske probleme in da pripravi Nemčiji pot za vrnitev v Društvo narodov ob istočasni reformi pekta Društva narodov. S tem v zvezi piše omenjeni list; »Bilo bi mogoče navesti miEogo razlogov za odgoditev bruseljskega sestanka. Je pa neki razlog, ki se tej odgcditvi protivi. Ta razlog je v tem, da je treba Nemčijo čimprsje postaviti pred alternativo, da se že enkrat odloči: »AH želi mednarodno sodelovanje, ali pa popolno osamMenje.«
Mm atešmie	iaeU^sio»
PARIZ, 16. julija. Socialistični »Populaire« poroča iz Rima, da je bilo po vsej Italiji izvršenih več aretacij v antifašističnih krogih. V Milanu je bilo aretiranih 60 oseb, od katerih je večina že preje bila obsojena radi raznih političnih deliktov. V Rimu so aretirali 10 oseb, med katerimi so bivši poslanec Merloni, dva višja ministrska uradnika in dva višja častnika. Osem od njih je bilo deportiranih. V Livornu je bilo aretiranih iz političnih razlogov preko 100 oseb.
RAS IMRU.
•kazal z levo roko proti koroškemu predmestju.
Pogovarjala sva se še o slovenskih znamkah in je izrazil željo, da bi hotel videti slovensko zbirko. Obljubil sem mu, da mu bo dana prilika videti milijonsko.
Usoda je prekrižala mojo obljubo. Pripeljati bi se mu morah z vozom, radi bolezni ga bi bilo gledanje silno mrudk) ker bi bilo zanj prenaporno.
Kmalu zatem nas je general Maister z a. vedno zapustil. Ni videl slovenskih zbirk Če bi jih bil videl, bi bil gotova postal filatelist, ker je bil že zanje vnet. Če jih on ni videl, naj jih občuduje sedanja generacija in hvalo naj poje generalu Maistru za našo grudo, na kateri sedaj lahko prirejamo našo prvo filatelistično razstavo. Inž. Mohorčič Henrik.
itmMi
Filatelistični spomini na generala
Maistra
Ob priliki, ko otvarjamo prvo filatelistično razstavo mariborskega Filateli-^	stičnega kluba na jubilejnem V. Maribor-
Mago, ki so že v ve7avT'med"državami I sk.em,	si	§tejem v dolžnost priob-
Balkanske zveze, obsežna razprava. Meseca januarja 1937 bo sestanek strokov-
čiti sledeče spomine na generala Maistra, ki naj služijo kot doprinos k spoznavanju
n jakov, da jih sprejmejo. Strokovnjaki mifljeni? jn ,h?tei!ia Jiašega ?unaka
bodo obenem sestavili direktno tarifo za potnike in prtljago po železnicah držav Balkanske zveze; c) Nacionalne sekcije bodo m tem zasedanju predložile pisme- j no poročilo o zboljšanju železniškega omrežja, ki veže te štiri dežele; d) Rati-j fikacija letalske konvencije, podpisane v Bukarešti, bo izvedena čimprej; e) Stro-1 kovnjaki poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa se sestanejo v Buka-j re&i 7. oktobra 1937, da znižajo brzo-1 javne in telefonske pristojbine med temi Štirimi državami m na ta način izvedejo | unifikacijo konvencij, M obstoje med štirimi državami Bafka-nsJee zveze in Male antante.
IM. Tujski promet: 9talm tujsko-pro-j metni odbor, ki je 'bil ustanovljen v Bukarešti, je prvič zasedal. Odbor je skle-
Spomladi leta 1932. sent itnel priliko priti v stik z generalom Maistrom. K njemu priti je bilo takrat zelo težavno, ven
venskih žigov. Saj je to edini zgodovinski dokaz naše državnosti in svobode pred zunanjim svetom. Pri študiju smo se prepričali, da prav za prav ne vemo, kaj smo takrat imeli sasedenega. Zato moram govoriti z Vami, gospod genera', o teh rečeh, ker se ni nihče drugi k Vam upal, Vas nadlegovati. Dosedaj črpamo naše znanje iz avstrijskih virov ter sem mu pokazal brošuro; Ing. Edvvin Miiller:
Havmi Humka!
dar se mi je posrečilo s posredovanjem Die Post wahrend der Kampfe und der gospoda upok. podpolk. Cvirna in nr ^l, ^olksabstimmung in Ktirnten 1918—1920. sem ga vzravnanega sedečega pri s zeni-, Zdelo se mi je, da mu naslov ugaja in ljepisnimi kartami pokriti mizi.	!	da knjige ne pozna. Zato sem mu jo pu-
Najprvo se je zanimal, od kod sem do-, stil na mizi, da bi jo študiral, nakar me ma. Potem sem mu pravil, čemu sem pri-j 'e ljubeznivo odslovil z vabilom, da naj šel. Govoril sem približno tako.	!	Pridem čez dva dni.
Strasten filatelist sem, imamo stalno | Ko sem se vdrugič zglasil, je bil še filatelistično omizje. Moji tovariši so , prijaznejši. Rekel je, da je knjigo z za-strastni zbiralci slovenskih znamk in slo-! nimanjem prečital in da je čista istina,
kar je Miiller napisal. Gotovo je porabil dunajski vojni arhiv pri sestavi.
Ko mi je dal potrebna pojasnila za lo
nil ustanoviti sta+ne skupne urade za hodnje zasedanje v Atenah 18 marca tujsko-ppometno propagando v evropskih leta 1937.
prestotaicarh, objaviti tujsko-prometno Iz komunikeja glede sklepov blejske-brošuro v jeziku vseh teh dežel za druge ga zasedanja gospodarskega sveta Bal-dežele, kakor tudi izdati tromesečni med- kanskega sporazuma je mogoče presodl-balkanski tujsko-prometni buHetin; dalje ti, da zasedanje ni končalo brezplodno in je sklenil organizirati njihovo statistiko da bo izvajanje sklepov tudi Jugoslaviji na skupni podlagi, propagando potom ra- donašalo izvestne koristi. Naloga naših dia, propagando po šolah in vseučiliščih, merodajnih in odgovornih činiteljev je, Podpisali so tujsko-prometno konvencijo da vestno in s polno zavestjo svoje odgo med Romunijo in Jugoslavijo, toda bila- vornosti storijo vso potrebno, da bodo teralne tujsko-prometne konvencije je iz sklepov res tudi nastali za naše gospo-tr-eba podprpti s skupno konvencijo. darstvo po^itiv/ii rezultati. To pričakuje IV. Glede finančnega sodelovanja dr- narod.
žav Balkanske zveze so se vsi štirje guvernerji emisijskih bank sporazumeli, da j gaški okraj, sem ga vprašal, če ni on bil se sestanejo zaradi proučitve načina ‘e-ga sodelovanja.
Svet je naposled sklenil, naj bo pri-
kedaj filatelist. Vprašanje je zanikal. Priznal je, da je vsak človek zbiralec, on zbira slovenske knjige in v ta namen je žrtvoval že mnogo denarja. Da bi znamke zbiral, za to ni imel nikdar časa.
Pogovor se je zasukal na koroške plebiscitne znamke, o katerih je menil, da so posebno vredne. Primoran sem bil mu pojasniti, da nisp nič vredne in videl sem, da je bil razočaran.
Gospod general, ali niste imeli takrat nobenega filatelista? Kaj bi se bilo dalo v tistih časih s spretno roko ustvariti in kako financirati glasovanje na Koroškem! Bil je tih in zamišljen. Naenkrat povzame prepričevalno: »Prihodnjič se mora tudi na to misliti« in je pri tem po-
Toda Oto Krems je bil tako pobit radi te robije, in Se bolj nezadovoljen s samim seboj, ker ni bil več sposoben za nove pustolovščine, da se je po povratku v svojo domovino ubil. Pognal si je kroglo v sence.
Ostal sem edini Evropejec, ki je bil nekdaj tako močna osebnost v državi Abd el Krima. Usoda mi je prištedila kazen.
*
Ko je bila organizirana premična kolona pod poveljstvom Castra Girona, so me dodelili v mitraljesko četo, ker sem pokazal, da sem eden najboljših strokovnjakov za to orožje.
Radi mnogoštevilnih vojašnic po tifa-ruinski dolini je kolona prispela čisto do podnožja visokega Kamsa, popolnoma nemoteno, tako da nismo imeli prilike, spustiti se v najmanjši boj.
Toda Iko smo prispeli do Temelisa, divje in skalnate planote, nas je oddelek Beduinov besno napadel. V jurišu, ki je bil v svojem besu uprav strahovit, so nam Beduini presekali pot proti Mad Ma-ranu. Pri tej priliki smo imeli velike izgube, ker je prišel napad čisto iznenada.
Nismo mogli dalje napadati. Arabci so bili odlično utrjeni na visokih stenah in so na vsak naš napad odgovorili z ognjevitim protinapadom, ki se je za nas vedno slabo končal. Nikakor nismo mogli napredovati, ker so bili Arabci sijajno utrjeni in so lahko odbijali iz svojih utrjenih pozicij vsak poedini napad. Kolona se ni mogla prebiti rrrti naprej, nrti nazaj. Pričakovala nas je nova polomija. Na terenu sploh ni bilo vode. Iz bližnje reke si jo nismo mogli preskrbovati, ker nas Arabci sploh niso pustili do nje.
Stanje kolone je Mio v resnici zelo obupno.
Naša četa se je razcepila v dve koloni. Ena polovica je zavzela položaj Lor-na Vierde, druga pa v Loma Roja z nalogo, da ščiti pehoto v napadu. Toda vse je bilo zaman. General Castro Girona se je odločil, da se prebijemo na vzhod, proti Joko el Arbasu, kjer je bil teren po-voljen in kjer so se mode kolone z lahkoto prebiti.
Krvava rodbinska žaloigra na Aleksandrovi 51: mož je ustrelil svojo ženo
Danes okoli pol enajstih dopoldne se je I vprašala, zakaj je danes tako praznično Uigrala na Aleksandrovi cesti 51 krvava oblečena. Ferlinčeva ji je odgovorila:
rodbinska žaK^a, ki je zahtevala življenje 36 letne Elizabete Ferlinc, ki je padla pod strelom njenega moža. Med 40 letnim ključavničarjem drž. žel. Ivanom Ferlincem, ter njegovo ženo so bili na dnevnem redu prepiri, tako da je v zadnjem času tekel pri tukajšnjem sodišču lo čitveni postopek. Elizabeta Ferlinc je pred 6 tedni zapustila svojega moža in se je danes dopoldne vrnila domov. Med obema je nastal prepir, v teku katerega je Ivan Ferlinc segel po samokresu in sprožil proti svoji ženi. Prestrelil ji je vrat in glavno žilo, radi česar je nastala notranja krvavitev in je bila Ferlinčeva na mestu mrtva.
K rodbinski žaloigri smo doznali ob sklepu lista sledeče podrobnosti: Okoli 9. ure dopoldne je soseda Kebričeva Ferlinčevo srečala na stopnicah ter jo
»Danes grem na sodnijo, da napravim konec. Saj mi je že vse prodal.«
Nekako ob pol II. uri pa so sosedje slišali iz stanovanja Ferlinčeve strel. Takoj po strelu je potrkal mož Ferlinčeve Ivan Ferlin na stanovanje sosedov Kebriče-vih, ki so mu odprli. V rokah je imel Ferlin še samokres, ter na ves glas kričal: »Hitro po policijo ali pa po zdravnika. Mojo sem ustrelil.« Kebričevi so se Ferlinca zbali, ker je imel v rokah samokres, ker so se pač bali, da jim hoče Ferlinc s samokresom kaj storiti. Nato so ljudje poklicali stražnika, ki mu je Ferlinc izročil samokres, nakar so Ferlinca odpeljali na bližnjo policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti. Pri zasliševanju je dejal, da se je tudi sam nameraval ustreliti, da mu je pa pri ponovnem sproženju odpovedal samokresni mehanizem. Ferlinc je
streljal na svojo ženo s samokresom Ste-yr kaliber 9 mm. Streljal je s staro ntu-nicijo. Po policijskem zasliševanju ga bodo izročili sodišču. Ob času poročila zasliševanje še traja. Takoj je prispela na mesto žaloigre polic, komisija. Popoldne bo sodna obdukcija trupla pokojne Elizabete Ferlinčeve. Ferlinčeva sta imela trinajstletnega sina in 14 letno hčerko, ki se nahajata na letovanju pri nekih znancih v bližini Poljčan. Kakor se doznava je izvršil Ferlinc dejanje v vinjenem stanju, ter je bil sploh udan alkoholu. Stanovala sta v dvoriščnem poslopju navedene hi še Aleksandrova 51 in kaže že prvi pogled na njuno stanovanje, da je rodbina živela v razrvanih družinskih prilikah.
Vest o krvavi rodbinski žaloigri z novo človeško žrtvijo se je bliskoma razširila po Mariboru in je še pod svežim vtisom krvavega zločina v Mejni utici 32 delovala zelo razburljivo.
tUuH ftejde*H6?
V soboto zvečer od pol 9. do 10. ure
promenadni koncert v mestnem parku. Igra godba^ »Drava« pod vodstvom kapelnika g. Zekarja.
Oficirji tukajšnje garnizije priredijo jutri v soboto 18. t. m. v Kazini družabni večer s koncertom. Začetek ob 21. uri. Vabljeni vsi prijatelji in znanci.
Mariborski dvor. Danes morske ribe in postrvi. Sprejema abonente na domačo hrano.
Sokol Maribor III. priredi ob sodelovanju vojske javni telovadni nastop na Pesnici tik gostilne br. Kerenčiča v nedeljo 19. jul. ob pol 16. uri. Svira godba poštarjev. Sokolska društva i<z okolice in prijatelji Sokolstva, potrudite se na Pesnico! Zdravo!
Prostovoljna gasilska četa Pobrežje pri Mariboru javlja, da bo tombola 19. julija ob J415. uri na sokolskem telovadišču na Pobrežju. Tombola nudi krasne dobitke, zato v nedeljo vsi na Pobrežje, kjer bo imela četa v lastni režiji tudi dobra okrepčila.
Sokol Hoče vabi mariborsko in okoliško občinstvo na vrtni koncert z raznim drugim zabavnim sporedom, ki bo v nedeljo, dne 19. VII. t. 1. na vrtu gostilne Lebe na Reki. Obiščite ta dan vsi to lepo izletno točko pod zelenim Pohorjem. Zdravo!
re v nadaljnem razvoju zraste maribor-1 bne informacije tudi v mestnem vojaškem ska prostovoljna gasilska četa. In iz te- , oddelku na Slomškovem trgu 11. ga vidika moramo gledati v okrožnici j Tkalnica preprog »Mekka« Subotica bo mariborskega okrajnega glavarstva z • zopet razstavljala na Mariborskem tednu, dne 10. avgusta 1852 rojstni dan maribor j Spored gasilskih slovesnosti. Sobota ske požarne brambe, ki stopa 10. avgu-. i. avgusta: Popoldan sprejem gostov na sta 1936 v 85 leto svojega delovanja. Iz glavnem kolodvoru, ob 21. uri bakljada gornjih ugotovitev bi^ sledilo, da je orga-: jn podoknica, ob 22. uri tovariški večer nizirano gasilstvo začelo v Mariboru po- ( v rezerviranih' prostorih Mariborskega slovati že pred 85 leti, — vendar to ga- j tedna. Nedelja 2. avgusta: Ob 6. uri bud-silstvo m bilo^ organizirano v kakšnem ! nica, ob 6.30 do 8. ure sprejemanje go-posebnem društvu in je tako društvo bilo j stov, ob 8. uri polaganje vencev umrlim ustanovljeno šele 1871 leta, torej pred ] tovarišem, ob 8.30 uri zbiranje gasilcev 65 leti. Mariborski gasilci torej obhajajo v Strossmayerjevem drevoredu, ob 8.45
Ljubnem, bo v dnevih 21., 22.. 23. in 24. julija t. 1. ustavljen ves vozovni promet na banovinski cesti iz Radmirja proti logarski dolini.
Šala, ki je kazniva. Včeraj je bila policija obveščena, da se nahajata v Vetrinjski ulici Strajnškova morilca Karel Štern in, Ivan.Kolar. Takoj alarmirana policija je pričela z zasledovanjem in je pretaknila vse veže v Vetrinjski ulici. O Šternu in Kolarju pa ni bilo ne duha ne sluha. Dotični, ki je policijo telefonično opozoril, je baje telefoniral pri »Orlu«. Policija se je kmalu nato informirala ter je ugotovila, da ni od »■Orla« nihče telefoniral policiji. Dotičnik, ki si je dvolil to šalo, pa menda ni vedel, da policija računa -tudi s takšnimi stvarmi in da so pri poštni centrali točno ugotovili številko, od katere je bila klicana policija, in sedaj dotičnika iščejo. Najbrže dotičnik ne ve, da je takšna stvar po kazenskem zakonu kazniva.
Na Dravskem polju neprestano gori. Preteklo noč je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Pernata v morju pri Račah. Ogenj se je razširil na hlev ter uničil obe poslopij do tal. Posestniku Pernatu je zgorela velika količina sena ter drugih pridelkov, uničeni pa so tudi vsi gospodarski stroji, tako da trpi posestnik okoli 14.000 dinarjev škode, ki pa je krita z zavarovalnino. — Kako je ogenj nastal se ne ve, menijo pa, da je bil podtaknjen.
0 im i* onm
Iz policijske službe. Za pomožnega tajnika VI., položajne skupine predstojništva mestne policija v Mariboru je imenovan Anton Knez, pomožni tajnik iste skupine komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru. Za višjega nadzornika policijskih agentov VII. položajne skupine je, kakor smo že poročali, imenovan pri tukajšnjem komjsarjatu železniške in obmejne policije Janko Goršič, višji nadzornik policijskih agentov iste položajne skupine pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije.
Ali slavi mariborska prostovoljna gasilska četa 65 ali 85 letnico obstoja? Znani mariborski zgodovinar profesor Baš je ugotovil v posebnem članku, ki bo objavljen v slavnostni brošuri za gasilsko proslavo dne 1. in 2. avgusta 1.1. v Mariboru, da je treba začetek mariborske gasilske čete postaviti v leto 1852. Za zgodovino mariborske požarne brambe je gasilski red iz leta 1852 važen, deloma ker razvija najprej tradicijonalno požar-ništvo, katerega določi v podrobnosti predvsem pa z ustanovitvijo prostovolj ne reševalne čete. Sestava reševalne čete iz vestnih, poštenih, in moralno neoporečnih mož nas loči od ostalega no voveškega gasilstva, v katerem je dolžan vsak posestnik pomagati prt požaru svo-jemo tovarišu posestniku ter nas uvaja v moderno prostovoljno brambo iz kate-
65 letnico društva, v katerem so kot prostovoljni gasilci organizirani. Lahko pa trdimo, da bo 1. in 2. avgusta v Mariboru proslavljena 85 letnica, ko je bilo v Mariboru prvič gasilstvo organizirano na novodoben način. Če se vzame stvar iz tega vidika, bi mogli reči, da je mariborska gasilska četa ena med najstarejšimi v Jugoslaviji, — pa vsaj med najstarejšimi v Sloveniji. Najstarejša Mariborčana dr. Josip Urbaczek in tovarnar Josip Tsche-ligi sta bila navzoča pri ustanovitvi gasilskega društva v Mariboru leta 1871.
Iz banovinske službe. Za sestri pomočnici sta imenovani banovinski uradnici Marija Geršak pri združeni zdravstveni občini Maribor okolica-levi breg in Henrika Stepančič pri združeni zdravstveni občini Maribor-okolica, desni breg. Premeščena sta po službeni potrebi banovinski strokovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Ivan Bregant za pomočnika sireskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Ptuju in banovinski zvaničnik Janez Berce od deškega vzgajališča v Ponovičah k upravi banovinske hiralnice v Ptuju.
Kako naj živim? Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Spoštovani gospod urednik! Ženo imam in otroke. Trgovci in obrtniki pritiskajo name radi plačila za razno blago in druge potrebščine. Vpokojenec sem. Danes je 17. julij in še nisem prejel pokojnine. Kako naj živim z ženo in o troci...?«
Jadranska straža obvešča vse stariše, ki imajo svoje otroke v koloniji v Bakru, da se ta prva kolonija vrača dne 20. tm. in sicer tako, da prispejo otroci v Maribor ob 22. uri in 13 minut kjer naj jih starši čakajo, da otroke prevzamejo od vodje kolonije. Istočasno obvešča Jadran ska straža, da odide II. kolonija deklic v Bakar v nedeljo dne 19. tm. ob 18. uri. Zbirališče je v čakalnici II. razreda na glavnem kolodvoru od 17. ure dalje. Odbor.
Sprejemni pogoji za vojaško obrtno šolo v Kragujevcu. Vojaško-obrtna šola voj. tetin, zavoda v Kragujevcu sprejme do 40 gojencev na šolanje, ki se prične dne 1. septembra. Prosilci ne smejo biti mlajši kot 12 in ne starejši kot 15 let. Vsi natančnejši sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v Službenem vojnem listu na strani 1510 v 26 štev. leta. 1936. Interesenti dobe potre-
pohod na Glavni trg, ob 9. uri sv. maša na Glavnem trgu, ob 9.30 u-ri blagoslovitev novega reševalnega avtomobila, govori in izročitev spominskih trakov, nato mimohod na Trgu Svobode, ob 12. uri gasilska vaja na objektih mariborskega gradu, ob 13. uri obed, od 14. do
16.	ure ogledovanje gasilskih razstav in razstav Mariborskega tedna ter predvajanje filma, nato zabavni večer v rezerviranih prostorih Mariborskega tedna. Sodelujeta godba 45. peš. polka v Mariboru in godba Prostovoljne gasilske čete Maribor. Pokroviteljstvo proslave je prevzel ban Dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. V častnem odboru so: Peš. brigad-ni general Milutin Milenkoviči knezoškof dr. Josip Tomažič, srezki načelnik Maribor levi breg Peter Popovič, srezki načelnik Maribor desni breg dr Janko Šiška, predsednik mestne občine dr. Alojz Juvan, predstojnik mestne policije dr. Alojz Trstenjak, predsednik zadruge Mariborski teden dr. Franjo Li-pold, starešina gasilske zajednice Josip Turk, ustanovitelj reševalne postaje dr. Josip Urbaczek, ustanovni član mariborske Čete in industrijalec Josip Tscheligi. Novemu reševalnemu avtomobilu kumu-jejo: Angela Juvanova, soproga predsednika mestne občine, Marija Pogačnikova, soproga bančnega ravnatelja, dr. Hermina Bedjaničeva, soproga zdravnika.
Kakšno vreme se nam obeta. Manjša oblačnost, sončno, soparno. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Konigova lekarna.
Kaj izgubljajo Mariborčani. V mesecu juniju 1936 so bili v tukajšnjem uradu oddani in prijavljeni sledeči najdeni pred meti: 1 srebrna verižica, 1 moški dežnik,
1 usnjata listnica, 1 sveženj ključev, 1 denarnica z 80 Din, 10 Din, 1 zapestna ura, 1 pleten iopič, 1- srebrn moški prstan, l knjiga (Zlaterjevo zlato), 1 jopič, 1 par čevljev in 1 samoveznica, 1 usnjata denarnica, 1 žepna ura z verižico, ] moška žepna ura, 1 denarnica z 26 Din
1	ženska ročna torbica, 400 Din, 1 denarnica z 11 Din, 1 denarnica z 20 Din, 1 mali beli psiček, 1 žepna ura, 1 srebrna zapestna ura, 1 štilet z jermenom, 100 Din, 1 čoln rdeče pleskan, 1 pozlačena zaponka, 100 Din, 1 moška črna palica.
Sreskl cestni odbor Gornji grad javlja: Radi popravila mosta preko Savinje -na-i
Ste imsrn dmA ptMike
'g..«LU’T '.v 'i :iur rrr*;-.r~   -
Z ozirom na včerajšnjo vest, ki smo jo
prinesli v rubriki »Na torišču domače politike« v včerajšnji številki nam pojasnjuje g. dr. V Kukovec, da ni bilo pri navedenem razgovora govora o tem, ali se gre v volitve tudi v slučaju nespremenje nega volilnega reda, in da je samo ob sebi umevno, da mora vsak opozicionalec zahtevati spremembo volilnega reda in tajne volitve. Obenem pripominja g. dr. V. Kukovec, da se njegova izjava -ne sme tolmačiti tako, da bi imele skupine, ki so omenjene, ali njih zaupniki, pravico ali nalogo glede drugih strank sklepati o skupnih akcijah, ker je razumljivo, da se naj vsak politični funkcionar ravna po sklepih vodstva.
Sjsšdsša
Letošnje državno plavalno prvenstvo
prične jutri ob 9. dopoldne na Mariborskem otoku. Sodelujejo plavači SK Ilirije
v	Ljubljani, SK Juga iz Dubrovnika, SK Jadrana iz Hercegnova, JSK Jadrana iz Splita ter Zagrebškega plivačkega kluba. Jutri ob 9. dopoldne so predtekmovanja, ki se nadaljujejo popoldne ob 3. Ob 16.25 so waterpolo tekme. V nedeljo pa so finalna tekmovanja.
Posetite
JubMejnf
ii
„V. Mariborski Iteder
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julij''* do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — 2ena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti.
MARIBORSKI OTOK - najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor In zeleno Pohorje Vas vabita!
7® ®kdmm m sveta
 ......... n-p——
deuita	Odutuska" — fttMtšfa
Oči ameriških Zjedinjenih držav so u-prte ponovno na otočje Filipinov, kjer vstaja novo gibanje za samostojnost in samoupravo tega otočja, ki je danes vklju čeno v kompleks oblasti Amerike. V zadnjih mesecih je prišlo na otočju do velikih nemirov. Pristaši filipinske neodvisnosti zahtevajo, da se med Ameriko in Filipini dogovorjeni 4. julij 1940, s' katerim datumom naj se prične popolna samostojnost Filipinov, skrajša in preloži na leto 1937. Sporedno s tem gibanjem prebivalstva Filipinov pa deluje tudi japonska propaganda, ki naj bi dosegla zvezo in varnostno pogodbo med Filipini im Japonsko. Američani niso zaman žrtvovali ogromnega denarja in življen-skili žrtev za to otočje, saj so baš Filipini oporišče ameriške moči v Pacifiku in dragoceno ležišče surovin za ameriško industrijo, ter važno prodajno polje ameriških izdelkov. Amerika se je šele v pre teklem letu sprijaznila s samostojnostjo Filipinov in je določila datum 4. julij 1. 1940, katerega dne naj bi Filipini postali
samostojna republika in to s predpogojem, da se smejo še 10 let dalje uvažati vsi ameriški produkti, prosti vsake uvozne carine, medtem, ko naj bi bil dovoljen carine prost izvoz iz Filipinov v Ameriko samo petini celokupnega konzuma sladkorja. Ostale 4 petine pa naj bi bile podvržene visokim izvoznim carinam. Tu leži jedro gibanja po samostojni upra-
vi	otočja. Filipini zahtevajo od Amerike izvozno dovoljenje za najmanj 1 miljon ton sladkorja in sklenitev trgovinske pogodbe še pred proglasitvijo samostojnosti. Kljub temu, da je uprava Filipinov že 99% v rokah domačinov, je izvajanje njihovih sklepov onemogočeno, ker prevr-žejo vsak njihov sklep ameriški nadzorni organi. Opozicija Filipinov proti ameriški nadoblasti je tu strnjena v onih, ki so pristaši filipinskega prezidenta Oueza in hočejo doseči svoje pravice v duhu pogajanj, kako-r tudi v onih radikalnih elementih, ki segajo v tem boju po orožju. Le redkokedaj izve Evropa o teh podvigih in vstajah, ki vzplapolajo na tem
otočju, ki je odaljeno stotine in stotine milj od glavnega mesta. Domačini se zavedajo prav dobro, kako ogromnega gospodarskega pomena je njihovo otočje. Pred očmi imajo ne samo glavne produkte dežele to je riž, kava, čaj, les, tobak in sladkor, temveč predvsem na novo nasajene plantaže kavčuka, iz katerih je zraslo že veliko število filipinskih bogatašev. V tej deželi »sladkornih kraljev« prebivajo bogati in revni ljudje. Revni žive v vednem in večnem strahu pred bogataši. Štiridesetletna borba za samostojnost Filipinov zaznamuje do sedaj sa mo delne uspehe.
Nas pa zanima najbolj, kdo je vodja te ga upora, kdo je duša vsega pokreta. ker ie javnost iz razumljivih razlogov le malo poučena o drzni, nevstrašeni in fanatični ženi, ki stoji na čelu vsega filipinskega prebivalstva. Je to žena, ki ima za seboj življenje, polno menjajoče se usode, ki jo Filipini sami označujejo z imenom »Rujava Devica Orleanska«. Junakinja Filipinov, princesa Tarhata Klram je hči
sultana Sulu. Študirala je na univerzi V Illinosu državoznanstveno vedo in položila istotam izpit z najboljšim uspehom. S kratko ostriženimi lasmi se je vrnila v deželo svojih očetov. Poročila je proti volji svojega očeta, po Američanih osovraženega vodjo upornikov Datu Tahil. Zanimivo je, da si Američani do sedaj* niso upali na svojedobno študentko niti položiti roke. dasiravno dobro' vedo in je tudi javna tajnost, da je bila Tarhata povsod v igri. kjer je šlo za boj proti Američanom. Že danes so pa vstali skeptiki, ki povdarjajo, da ne služi Tarhata •Kiram toliko osvobojenju Filipinov izpod ameriške oblasti, kolikor bolj stvari Japonske in so mnenja, da filipinska neodvisnost ne bo trajala dolgo, ker je Japonska že pripravljena, da po odhodu Američanov pritegne otočje k sebi. Že danes živi v deželi na tisoče in tisoče Japoncev. V Kalifornijo in Avstralijo so vrata Japoncem zaprta za naseljevanje njenega prekoštevilnega ljudstva in tudi Japonci sami ne osporavajo očitkov, da baš oni pripravljajo pot prodora. V tem leži še en povod več, da se Amerika v reševanju filipinskega vprašanja ne bo pustila kar tako zlahka odpraviti.
hduikave navite
Vozne olajšave. Maribor, 18. in 19. julija plavalne tekme, polovična vožnja od 15. do 22. julija na podlagi železniške legitimacije a Din 2. — Stična in Homec, 15. julija do 1. avgusta taborenje slovenske dijaške zveze, četrtinska vožnja za člane na podlagi železniške legitimacije a Din 2. — Semič, 2. avgusta, otvoritev Sokolskega doma, polovična vožnja v času od 31. julija do 6 avgusta na podlagi žel. legitimacije.
— Zagreb, od 3. do 9. avgusta tenis turnir, polovična vožnja v času od 1. do 12. avgusta na podlagi žel. legitimacije.
— Švica, v vsem letu 1936 30% popusta na švicarskih železnicah po šestdnevnem bivanju. — Italija, do preklica 55% popusta pri vožnjah tja in nazaj po polnem šestdnevnem bivanju v poljubnih krajih Italije. — Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic po originalnih in znižanih cenah, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, ter preskrba kliring-mark pri »Put-niktt« Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Aleksandrov trg, tel. 119.
nosti in mu pustila v oskrbo za spomin le tri majhne nebogljenčke, nekam proti Zagrebu. Zapuščeni možje pa iščejo tolažbe vsak po svoje — ko 'bi le nebogljenčkov ne bilo.
Mtuiske stavite
uauiro.
Zaplenjeno vino. Občinski organ je zaplenil pri neki stranki v Cankarjevi ul. sod, v katerem je še bilo 205 1 vina, precej druge posode pa je že bilo prazne. Občina in gostilničarji so najbolj prizadeti.
Zakonske počitnice. Tako na lepem je odfrčala po zgledu svojih lanskih tovarišic živahna golobica N. M., ko je pobrala svojemu zakonskemu drugu vse vred-
Aretiran poklicni tat. Orožniki pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. so srečali na cesti mlajšega moškega, ki je korakal težko obložen proti Slovenskim goricam. Ker jim je bil sumljiv, so ga preiskali in našli pri njem v nahrbtniku in v ročni košari razno blago, med tem tudi večje število že oskubljenih kokoši. Ker ni bil v stanu dokazati, od kod ima vse te stvari, so ga aretirali in ga prignali na orožniško postajo. Pri zaslišanju so ugotovili, da je identičen s 33 Ltnim Martinom Sedlaše-kom, stanujočim pri Mali Nedelji. Priznal je, da je navedene predmete ukradel, im ko so mu izprašali še nadalje vest, je priznal še razne druge tatvine. Sedlašek je že 15 krat radi zločina tatvine predka-znovan in se preživlja izključno le z tatvino. Možakarja so izročili sreskemu sodišču v Ptuju, kjer pričakuje šestnajsto kazen.
Vandalski čin ponočnjakov. Preteklo noč se je spravilo sedem ponočnjakov in razgrajačev nad poslopje hiralnice Križ-niškega reda v Muretincih. Z motikami so razbili glavna vrata, izruvali stebre, razbili žično mrežo ograje ter razmetali vse te stvari po travniku: Seno, ki je bilo zloženo v plasti, pa so razmetali po cesti in ga ponesnažili. Ta vandalski čin so o-pazovale usmiljene sestre te hiralnice, ki so razgrajače opozarjale in prosile, da naj opuste to razdejanje. V odgovor pa so razgrajači obsuli sestre z najgršimi in nedostojnimi psovkami in se niso ozi-
rali m njih opomine. Orožniki iz Sv. Mar jete niže Ptuja so razgrajače že izsledili in jih prijavili sreskemu sodišču v Ptuju. Tudi škoda, ki so jo povzročili, je precej visoka.
Vlak v voz. Med postajo Sv. Lovrenc na Drav. polju in Pragerskem je strojni vlak zadel v z govedo vprežen in žitnim snopjem naložen voz, last posestnika Matevža Predikaka iz Zg. P'eterja. Nesreča se je dogodila na nezavarovanem cestnem prelazu med navedenima postajama. Vsled sunka se je voz prevrnil in občutno pokvaril. K sreči ni bilo človeških žrtev in tudi vprežerva živina je nepoškodovana. Zadeva se bode obravnavala pred sodiščem.
Hoviee s fkutskefa patja
Šolski upravitelj Pertl je šel v pokoj.
Kapelo je zapustil dolgoletni kapelski šolski upravitelj g. Kvirin Pertl. Delovanje g. Pertla pri Kapeli je znano naši
javnosti. Vzgojil je nešteto mladine, ki se ga danes rada spominja ter ga obiskuje. Znano je bilo njegovo delovanje na glasbenem polju in tudi v ostalem delu je bil vedno marljiv. Ni poznal nikdar miru, bil pa je vedno trden in zaveden narodnjak. Razmere pa so v zadnjem času pri Kapeli take, da so udarile druge in tudi njega, ki se je proti svoji voiji moral končno odločiti, da prebije svoj pokoj vsaj v bližini Kapele, to je v Radgoni, kamor se je že tudi preselil. Želimo mu v pokoju še mnogo prijetnih dtii.
Dar Sokolu In Glasbeni šoli. Namesto venca na grob pokojnemu majorju Frančku Zacherlu je daroval g. narodni poslanec Lukačič ljutomerskemu Sokolu znesek 200 Din, obrtelj Veno Vilar pa Glasbeni šoli v Ljutomeru 200 Din.
Detomor. Dva kopalca sta našla v Gb-betki v bližini Ljutomera otroško trupelce ženskega spola, ki je bilo že delj časa v vodi. Za brezsrčno materjo poizvedujejo orožniki.
Mali o
Aazno
MATERE KUPUJTE okusen kruh. Pekarna Rakuša. Koroška cesta.	3355
MOŠKE MAJCE
po Din 14.— dobite pri Trpinu. Vetrinjska 15.	2261
Kupujte svoje po« trebitlne pri nailh Inserentih I
Sobo odda
Velika. lepo opremljena, sončna
SOBA
se odda. Din 350— s kurjavo in uporabo kopalnice. Samo gospodom. Nasi. v upravi »Ve čemika«.	2494
NA HRANO
in stanovanje sprejmem s 1. avgustom v lepe sobe s prostim vhodom, sredi mesta, več točnih plačnikov. Strossmaier Jeva 3-b.	?4P3
Posest
NOVO ZIDANA HIŠA
62.000, hipoteka J4.000, mesečni donos Din 900.—• dve do štiridružinska v 'epem, mir nem. industrijskem predmestju Maribora, tudi za obrt. Poizve se: Pobrežje, Gosposvetska 56.	3500
DRUŽINSKO HIŠO
prodam. Frankopanova 6, Pobrežje pri Mariboru.	3492
POSESTVO.
z vrtom v bližini Marbora. Ponudbe na upravo »Večci-nika« pod »Gotovina«. 3484 Kupim
A. K. :
Žrtev zveste
Zgodovinski roman
»Air!«, zatarna mlada Španka. Hip po-| zneje pa se ji v mladi glavici porodi rešilna misel, ki izpodrine trenotni obup. »Samo zadržati in zamotiti jih bo treba. Kje so vaši vojaki?«
»V spodnjih dvoranah in.v grajski orožarni.«
»Ali bodo grajska vrata lahko dalje časa kljubovala navalu?«
»Trdno so zgrajena. Celo uro ali pa še več bodo zdržala. Topovom se seveda ne bi mogla, ustavljati.«
»Topov nimajo, vsaj ne vidim jih. Oče, rešiti se morate na vsak način. Na varnem boste, ko dosežete obalo. Obrežne skale lahko uporabite za britje in pridete v dobri četrti ure do La Vega, kjer boste lahko našli vodnika in konja. Še nocoj se boste sestali z Llanosom ali z di Blanco.«
15
»Kaj pa ti, dete moje?«
»Jaz? Cez par dni boste slišali o meni.«
»Sovražniki bodo ogrožali tvoje življenje in poštenje.«
»Poštenje? Ničesar ne bodo dosegli,« odgovori mladenka s ponosno samozavestjo. »Ali nisem vaša hči? Ali >3 moj bodež nemara igrača? Toda rešite se, hitro odtod! Francozi so že skoro pri vrtu.«
Grand pogleda. Francoska četa je že čisto blizu grada; na čelu ji jezdi častnik v modri uniformi, sedeč na iskreni vrancu. Ravno zdaj obstane in pozorno pogleda na vse strani. Menda je zaslutil, da se po reki, ki teče pod pečino, na koji stoji grad, lahko rešijo vstaši, zato da kratko povelje. Nekoliko vojakov zapusti četo in krene na ono stran. Špa-
njelka opazi to nevarnost, pograbi v strahu očetovo roko in vzklikne:
»Za Boga, nikar se več ne mudite! Zasesti hočejo obalo in vrt. Če se jim to posreči pred vašim begom, je vse izgubljeno. Rešite se!«
»A ti, ti, hčerka, kaj boš storila? Pojdi z mano!«
»Ne, ne, nikakor! če osvoje grad brez odpora, bi pohiteli za nami in bi nas prav lahko ujeli. Prepustite me usodi in 'božji zaščiti, sami pa se čimpreje rešite!«
Devojka pohiti iz sobe, grand pa skoči skozi okno na prizidek, s prizidka se spu sti po zidu v vrt in izgine sredi gostih cipres.
Preplašen in bled stopi pred donno Frančiško grajski oskrbnik.
»Spustite most in zaprite vrata!«, mu zakliče dekle.
»Ali se bomo branili?«
»iDa, do zadnje kaplje krvi.«
Oskrbnik odide, da izvrši zapoved, devojka pa stopi v prostrano grajsko o-rožamo. Par desetin s puškami in sabljami Oboroženih kmetov gleda bolj ra-
dovedno kakor prestrašeno skozi ozka okna na dolgo četo Francozov, ki prihajajo pod grad.
»Bratje! Alj hočete braniti mojega očeta, svojega dobrega gospodarja, da mu rešite življenje,« jim vikne donna Frančiška, ko obstane sredi med njimi.
Te besede mlade devojke, njen zvonki glas in ogenj, ki ji gori v očeh, deluje na kmete silno vzpodbudno. Puške in sablje zazvenkečejo, iz grl male čete pa zadoni navdušen vzklik:
»Da, da, branili ga bomo do zadnje kaplje krvi. Gospodična, bodite o teni prepričani!«
»Dobro, hvaležna sem vam. Bogato naj vam Bog poplača vašo žrtev. Zdaj pa na delo! Braniti moramo grad, vsaj eno uro moramo zadržati Francoze, naše sovražnike, neprijatelje vašega dobrega gospodarja. Bratje, vsak naj vztraja na svojem mestu!«
(Dalje sledi.)
Darujte za azilni sklad PrLI
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovornj urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d*
prestavnih ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.