Leto LXVII., št. 2S6
LJubljana, sobota 10. novembra 1934
Cena Din 1.—
SLOVENSKI
Lsnaja rsaji dAn popoldne, irviemli nedelje is prmmUce. — InseratJ do 80 petit wnt k Din 2.-. do 100 vrst a Din 2JW. od 100 do 300 vrat A Din S.-, već jI inserati petit rrsta Dtn 4.- popust po dogovoru, lnseratm da vele posebej — »Slovenski Narod« reljs meaećDo v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-  Rokopisi se ne vračajo.
CJKEDN1STVO D« CTPRAVNlSTVO LJUBLJANA. Knafljeva ollca tt. 6
Telefon: 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, uju bljanafca cee ta. telefon St 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon lt_ 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon st 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St- 10.351.
Voini posvet na Semmerinsu
Včeraj so se sestali na Semmeringn avstrijski in madžarski ministri in razpravljali o skupni akciji za od vrnitev posledic mar se j-skega atentata — Madžari vedno bolj v škripcih
Dunaj, 10. novembra, r. V vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih danes živahno komentirajo včerajšnji sestanek in posvet, ki se je vršil na Semmeringu. Tam so se zbrali avstrijski kancelar dr. Schuschnigg, podkan-iceiar knez St&rhemberg in avstrijski zunanji minister baron Berger-VValde-negg ter madžarski ministrski predsed-sednik Gombos, ki je prišel iz Rima. Sestanka se je udeleži] tudi madžarski trgovinski minister Kallav in madžarski poslanik na Dunaju grof. A por. Uradno je bilo razglašeno, da bo na tem sestanku poročal madžarski ministrski predsednik Gombos o svojih razgovorih z Mussotinijem v Rimu.
Toda to je bila le zunanja krinka tega sestanka, ki je imel docela drug namen in pomen. Bil je to pravi vojni posvet, ki je imel namen sklepati o skupnih ukrepih, da bi se odvrnila nevarnost, ki grozi zaradi razkritij v zvezi z marsejskim atentatom. Madžarski ministrski predsednik je skušal pridobiti avstrijske mero daj ne činitelje za to, da bi v vprašanju izročitve zločincev, zapletenih v maršejsko zaroto, postopale enako, z drugimi besedami, da bi odklonile vse zahteve po njihovi izročitvi.
V strogo zaupnem krogu se doznava, da I Gombos v tem pogledu v Rimu ni imel preveč sreče . Gombos je prosil Mussolinija, naj bi Italija ne izročila Pavelića in Kvaternika ter tako dala Avstriji in Madžarski moralno oporo, da tudi oni dve odklonita zahtevano izročitev Perčeviča, Perčeca in drugih teroristov. Madžarom je največ na tem, da se čimbolj ublažijo posledice, ki morajo nastati za Madžarsko zaradi mar-sejskega atentata,   Mussolini pa v tem
pogledu ni hotel dati nobenih obveznih obljub, ker se italijanska vlada Še sama ni odločila, kaj bo storila.
Poslednje upanje Gombosa je bila zato sedaj še Avstrija. Na sestanku na Semmeringn so o tem obširno razpravljali, toda iz vladnih krogov zatrjujejo, da ni prišlo do ni kakih sklepov. Avstrijski vladni krogi sicer niso nenaklonjeni željan Gombosa, smatrajo pa, da Avstrija danes ni v položaju, da bi mogla riskirati zamero pri Franciji in državah Male antante, kajti rimski protokoli niso rodili zaželjenih uspehov in Avstrija je še vedno vse preveč odvisna od drugih. Ce bi preveč očitno nastopila v zaščito teroristov, bi se moglo zgoditi, da bi Francija iz preme ni la svoje stališče do Avstrije, kar M moglo imeti spričo iiarodnosocialističnih teženj usodne posledice za sedanji avstrijski režim
O francoski zahtevi glede izročitve Perčeviča je včeraj ves dan razpravljalo dunajsko kasadjsko sodišče. Razprava, ki je bila tajna, je trajala do pozno popoldne. Komisija je sestavila obširno poročilo, ki bo predloženo ministru pravde v končno odločitev. Ker so taka posvetovanja tajna, sklepi in predlogi kasači je seveda še niso znani. Izve pa se, da so zadevah preprečiti Perčevićevo izročitev francoskim oblastem. Največjo senzacijo je izzvalo dejstvo, da je general Sarkotič vdrl v Perčevićevo stanovanje in odnesel vso korespondenco in ves arhiv, ki bi mogel kompromitirati Perčeviča in dokazati njegovo krivdo, Da se to ni zgodilo brez vednosti drugih, je jasno. Zato v diplomatskih krogih v največjo napetostjo pričakujejo sedaj odločitve pravosodnega ministra odnosno avstrijske vlade.
Bilanca enega meseca
Madžari, kojih krivda je neovržno dokazana, se obupno trudiio, da bi dokazali svojo nedolžnost In groze celo
z — vojno!
Pariz, 10. novembra, r. Posebni dopisnik zagrebški »Novosti« dr. Svet >lav Petrovič poroča svojemu listu o bilanci enomesečne preiskavo o marsejskem zločinu ■in pravi med drugim:
Mesec dni ie poteklo od marsejskega zločina, In ga je priprav la peklenska zarota iz Jiozemstva. V trenutku ko se vsa JfVancij* pripravlja, da dostojno počasti spomin velikega ime o slovenskega kralja, ugotavljaio v Parizu, da
poizkuša madžarski ministrski predsednik Gombos. podpiran od gotovih tujih državnikov, z diplomatskimi paradami odvrattf pozornost svetovne javnosti od strahovitih obtožb, ki s« kupici>3 prt pro skoval i h oblačen hi ki neposredno ugotavljajo madžarsko sodelovanje v mednarodni zaroti proti življenju kralja Aleksandra in pfoti teritorijalni Integriteti kraljevine Jugoslavije.
Sedaj, ko se vedno »bolj jasno in določno kaže vloga Madžarske v s-tra bo vitem marsejskem zločinu, si madžarski krogi na vse mogoče načine prizadevajo, da bi odvrnili susm za vse ono, kar je ugotovil preiskovalni sodnik v MarseLlleu in kar so dognah' inozemski novinarji na Mcu me->ta na Madžarskem, zilastl pa g. Reber s svojim poročil v »Pariz Soiru« o Janka amsti m ostalih terorističnih taboriščih.
V svoji akcii;, ki že sama po sebi zda-ja, da so Madžari odkrito rodpirali nai-aavadnejše bandite in izdajalce svoje domovine v svoje revizionist čne svrhe, izvaja^ Madžari  kampanjo četo v Parizu.
Ta kampanja Jasno kaže, da so Madžari pripravi]eni riskirati celo vojno, samo da bi zopet zasužnjili pod Štefanovo krono dele Jugoslavije. Rumom!«  In Češkoslovaške.
Iz Madžarske pošiljajo sedaj v Francijo fotografije z zerrKJevjdorn »■zasužnjenih madžarskih ozemelj v Jugoslaviji. Češkoslovaški in RumunijM«. Na teh fotografijah figurira tudi zemliev d AJzaške m Lo-rene »A^i Francija.« se glasi nap's na teh kartah, »kj ie naposled z mečem osvobodila svoje ozemlje, z mečem zavojevano od Nemčije, ne u videva, da ima Madžarska pravico bor ti se z vsemi sredstvi, da osvobodi svoje zasužnjene brate izpod ju-
goslovenskega, češkoslovaškega in rurrnin-5kega jarma?«
Te fotografije dob.vajo zadnje dn: ug'ed-ni in vpUvni ljudje v Francij.. novinarji, .profesorji   n drugi.
Madžari celo sedaj, ko Je vsa Francija ogorčena zaradi zločinskega >o-delovania Madžarske v tej zločinski zaroti, ne oklevajo ponavljati staro pesem, da Je Madžarska Izgubila svoja ozemlja z mečem in da Jih bo po potrebi tudi z mečem zopet osvobodila.
Tud poprej so Madžari oblavriali take grožnje, kar Je izzivalo splošno ogorčenje m vznemirjenge. Službena Madžarska pa doslej ni še nit enkrat demantirala trdtev, da le pripravljena po lužiti se vsake sile. pa tudi vojne, da si zopet zasužnji kraje, k so jih zavezniki osvobodili izpod madžarskega jarma.
Francoske preiskovalne oblasti so sedal definitivno ugotovile, da ie Madžarska pričakovala, da bo po umoma kraga Aleksandra Jugoslavija razpadla in da bo mogla Madžarska na ta način brez odpora okupirati Jugostovensko ozemlje.
Kako globoko so bil: Madžari o tem prepričani, najfoolj dokazujejo poročila francoskih listov, ki objavljajo izjavo nekega uglednega madžarskega novinarja, ki je dobro poučen o nakanah Budimpešte. On je dejal: »Takoj po atentatu v Mar?eiileu sem odpotoval uz Budimpešte v Beograd, da bi prisostvoval revoluciji v Jugoslaviji in njenemu razpadu ter vsarmi. kar bi moralo slediti.« Toda v Beogradu je ta gospod doživel veliko razočaranje. Namesto revolucije je našel najdivnejši pr mer solidarnosti in edinstva vsega jaigosl oven skega naroda.
V Parizu je danes prav tako vsem jasno, da madžarski revizlonizem, podpiran od gotov;h drugih držav, dela na to, da bi se z nasiJjem odvze'o ozerrd'e državam Male antante n obnovilo madžarsko gospodstvo nad tujim- narodi Prav tako pa je bolj ko kdaj poprej jasno, da je ta reviziomzem v najtesnejši zvezi z zločinskim umorom kraUa Aleksandra.
Svetovna javnost pa je že vzela na znanje nepobitna dejstva, da so Janka pu-
*ta, Nagykaniiža in ostala teroristična taborišča na Madžarskem, da je Perčev Ć, habsburški zastavonoša, prihajal z Dunaja na Madžarsko tn aktivno pripravljal marsejski zločin In določil morilce in da
Je Pavelič vso zaroto vodil iz Italije, kjer č vi pod polno zaščito italijanskih oblasti. •Vse to je točno ugotovila tudi sodobna preiskava v teku prvega meseca po smrti kralja Aleksandra.
Preiskovalne oblasti so lahko zadovoljne z bilanco svojega enomesečnega prizadevanja. Vse policije civiliziranega sveta so vršile svojo dolžnost tako. kakor to narekuje mednarodna morala.
Samo gangsterski narodi so na razne načine ovirali preiskavo m sku->3H Izzvati zmedo ter zabrisati pra-siedove zarote.
Dosedaj je aretiranih 70 banditov in sum-IKvcev na čeki s šefom Pavel čem.
Francija zahteva sankcije
Razprava o marsejskem atentatu v zunanjepolitičnem
odboru senata
Pariz, 10. novembra. AA. Včeraj se je sestal senatni odbor za zunanje zadeve. Za svo.ega novega podpredsednika je izvolil senatorja Corniga. ker e dosedanji odstopil.
Nato so orečitaH poročila o marsejskem doeodku. Razvila se je razprava o zunanfh pogojih In okolnostfti tega strašnega doeo-rfVa. Vsi so obžalovali, da so v Marse'^eu manjkali prhnerni varnostni ukrepi in da se nI poskrbelo za osebno varnost vladarja prijateljske In zaveznrške države.
Odbor je pozval svofejra predsednika, naj intervenira pri francoski vladi,
da bo ugotovila odgovornost in zahtevala sankcije proti vsem, ki niso izpolnili svoje dolžnosti pri prihodu Nj. Vel. kralja Aleksandra v Francijo.
Senatni odbor za zunanje zadeve ie dalje sklenil, naj francoska vlada z ostalimi vladami vred   izvede   energično akcijo proti nadalmS mednarodni teroristični akciji, ki ie nevarna nrru In ki lahko ograža miI?:one ljudi. Na koncu ie predsednik odbora sporočil članom, da bo zunanji minister Pierre Laval poročal odboru o zunanjem položaju v petek 16. t m.
Intervencije DN?
V Ženevi pričakujejo, da bo Jugoslavija v sporazumu z vsemi zavezniki zahtevala preiskavo Društva narodov
Pariz, 10. novembra r. Posebni dopisnik  »Tempsa«  poroča  iz Ženeve:
V tukajšnjih kroeih so prepričani, da se bo v ozadju marsejakesa atentata razpravljalo že na prihodnjem zasedanju Društva narodov ki se prične 20- novembra. Če bo v tem pocrledu prišlo do kakih ofi-eieLnih korakov, jih bo morala napraviti iugoelovendka vlada v sporazumu e Francijo in državami Male antante. ter Balkanske zveze. Osnovo za to daje člen 11 pakta Društva narodov, da more biti vsaka stvar.
ki ogroža mir ali dobre odnosa ie med državami, predmet koraka članice Društva narodov, pri skurščini ali v svetu Društva narodov. Opirajoč se na nepobitne dokaze, izeleda. da bo predsednik Jugoslavije ob-iavil Društvu narodov podrobnosti marsej-skeea zločina, zlasti pa o vseh pripravah, ki so ae izvršile na tuiem ozemlju, to je na Madžarskem. Stalni delegat Jugoslavija e. Konstantin Fotić se mudi sedaj v Beo srradu in se bo v četrtek povrnil v Ženevo.
Spominska svečanost v Parizu
Pariz se bo nocoj pred spomenikom Neznanega junaka poklonil spominu kralja Aleksandra
Pariz, 10. novembra. AA. Nocojšnje svečanosti, ki bodo v spomin blagopokojnoga kralja Aleksandra pred grobom Neznanega junaka, se bo udeležilo veliko število uradnih oseb s predsednikom francoske republike Albertom Lebrunom na Čehi. Razen teh bodo tej svečanosti prisostvovali predsednik senata. Dredsedmk oarlamenfa.
Člani vlade, maršal Franchet d'Espe-ray. člani jugoslovanskega poslaništva, generala Gouraud in Nigere, senatorji, narodni poslanci, občinski odborniki, predsednik občinskega odbora, prefekti itd. Žalna svečanost se bo pričela ročno ob 1930 in jo bo prenašala pariška radio postaja.
žalni koncert
Glasbene Matice
Pevski zbor m Orkestralno društvo Glasbene Matice sta včeraj priredila v Unionu žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Žalna prireditev je učinkovala še bolj poglobljeno zaradi tega, ker se je vršila ob trideset-^^nici smrti velikega pokojnika.
Galerija nad odrom je bila vsa v črnih draperija h. V sredini je bil postavljen kraljev kip in obdan z zelenjem, pod njim pa so svetile v črno zastrte luči. Svečano odeto občinstvo je dvorano napolnilo v izredno Častnem številu. Navzoči so bili predstavniki in zastopniki upravnih in kulturnih oblasti, ustanov in društev. Videli smo senatorja dr. Ravniharja, Valentina Rožiča, podbana dr. Pirkinajeria, zastopnika univerze, rektorja dr. Ramovža, zastopnika divizije, Člane češkoslov. konzulata, načelnika mestnega poglavarstva dr. Puca. dvorno damo dr. Tavčarjevo, fin. direktorja dr. Valiavca. podpred«. apel. sodišča dr. Gradnika ravna+elia konzervatorija g. Jul. Betetto, in še mnogo dragih odličnikov. Stoje je občinstvo poslušalo uvodni govor predsednika Glasbe-
ne Matice, senatorja dr. Ravniharja:
Bil si Kralj! Kralj v vsem veličanstvu te besede!
In bil si naš Kralj! Nas ponos m naša. 5*st doma in v tujini, v mednarodnem svetu!
B1 si Vladar! Krona Ti ni bil« samo simbol oblasti. Krepko si držal v svojih rokah vajeti svoje trojke. Ravnal si jo premočrtno proti cilju. Vodnik na«. Kompas Ti je bila Tvoja modrost, pa bister razum in jaaen pogled, ki mu nisi pustil, da bi ga zastrle in zameglile poVtične strasti in človeške slabosti. Zato nisi mogel zgrešiti smeri, n« cilja, pa naj je šla vožnja po gladki ravni cesti ali preko pustinje, ob lep^ solnčnih dneh ali pa v zimskih vliarjih. TI Državnik!
Bil si naš Gospodar! Gospodar naše lepe domačije pod streho h Se ene. Kri naše krvi. Najvišja avtoriteta v domači hiši. Gospodarski napredek, kulturni razvoj, socijalna pravičnost njenih stanovalcev so H"le Tvoje naiviš^e brige. Zato da bi uspevala celota. Nisi delal razlike, ki si jim pognal v$<» nvhove vrlme in suhosti, želje in tegobe. Tvoja na i višja zanoved je bila, da iih zdmri zavest, da so duhovno in v člo-večanski h«rmon:ii ued njeni sinovi in hčere ene rodbine. V vzajemnosti in v narodni slogi povezani ž njo nai ves svoj raz-
um, pa svoj« telesne in duševne sposobnosti v nesebičnem naporu in trudu dado v službo skupnosti, v službo misli edinstva. S tem geslom si nam bil vi 1 mogočno vero v bodočnost Pod Tvojim žezlom. Gospo dar-Stvaritelj. Jugoslavija yc postala svarnost. Ni je sile, ki bi jo mogla premakniti, ni je sile, ki bi ji mogla zrahljati temelje.
Bil si Knez! Vrhovni čuvar svoje vlada v ne. Pripravljen braniti vsako ped svoje zemlje pred krivičnim napadom, pa ozna-n je valeč miru ljudem, ki so dobre volje.
Bil si Vitez! Junaško je bilo Tvoje srce, plemenita Tvoja duša, ker bil si — človek
Bil si Vojvoda! Na čelu naše hrabre narodne vojske, prvi med prvimi. V vrstah prednjih, ko je ?k> za življenje n smrt. Ne za Tvoje življenje marveč življenje Tvoje domovine, za svohodo njeue«a naroda.
In padel si kot vojak. V boju z za vratnimi, strahopetnirrri peklenskimi silami. Padel si, ker si bil naš Krali, naš Madar, naš Gospodar. Knez miru. Ker so spoznali v Teb najmočnejšega med nam-, so naše državnosti, nositelja velike ideie državnega in narodnega edinstva. V Tebi so hoteli pogoditi nas vse. našo skupnost, našo samostalnost, našo svobodo, da bi brez pastirja postali plen naše zemlje lačnih volkov. Med tisočim'' in tisočimi žrtvami, ki jih je že zahtevala ona velika ideja, ie Tvoja najdragocenejša, nam, ki smo Te oboževali in ljubili, najbridkei^a. 2rtev, za vso bodočnost simbol naš Naša mrtva straža. Toda žrtev, ki je za vse večne čase strnila naše vrste v neskončni ljubezni do domovine, v udanosti do Tvoie<** vzv'5enee/i doma. Ljubezen, ki ji ni treba nobene formalne prisege. Tvoje herojstvo Tvoj svetl; lik. globoko vtisnjen v svetovno zgodovino, je kakor živ spomenik, pa živ opomin. Svetilnik v temni noči po razburkanem morju blodeči ladji. Tvoje velike ideje so neusahljiv studenec, ki nas bo napa jal ob delu n trudu za sTečno in veliko bodočnost našega naroda.
Na nas je sedaj. Pa bodi politik, bodi kulturni delavec. bodi narodni gospodar, bodi tega aLi onega stanu, vsak naj da iz sebe vse. kar premorejo njegove telesne in duševne sile. Vse pa z vrhovnim namenom, da Tvoje velike misi ostvarimo v oni veličini kakor jo je bil zamislil Tvoj ve liki duh. Da se ;zka?emo vredne sv-te Tvn-je zapuščine. Da smo pošteni vršilci veličastnega Tvojega testamfnt/i. T-ako nam Bog pomagaj!
Viteški kralj Aleksander I. Uedin telj — večna slava Tebi!
Nato je v impozantni, stoglavi skupini nastopil mešani pevski zbor Glasbene Matice ter je pod vodstvom svojega dirigenta, opernega ravnatelja g. Mirka Poliča umetniško dovršeno izvajal Ste-van Hrističevo »Opelo«. Skladba je posvečena vsem, ki so izginili, umrli in se žrtvovali v vojnah za narodno osvobo-jenje v letih od 1912—1918. So to žalni a ca peli a spevi na pravoslavne liturgič-ne tekste za pokojnike, ki jih je komponist odel v širokopetezne, resno-melodiČ. ne molitvene izlive izvirajoče iz tonalno-sti in harmonij pravoslavnih cerkveno-glasbenih obredov. Pevski zbor je tu-robno-svečane molitve izvajal z iskreno resnostjo, vidno ganjen in prežet z globoko žalostjo nad nenadomestljivo izgu-ob svojega vladarja in pokrovitelja, ki je glasbeni Matici vedno, ob vsaki priliki izkazoval svojo visoko naklonjenost in podporo.
Drugi del koncerta je izvajal petde-setčlanski godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. &kerjanca. Tako močno in odlično zasedenega godalnega orkestra, sestoječega po pretežni veČini iz društvenih članov in članov konserva-torija na naših koncertnih odrih še nismo slišali. Vlit je po zaslugi svojega dirigenta v krepko, enodušno enoto in njegovo podajanje stoji visoko nad povprečno koncetno višino. Iskreno želimo, da bi se okoli tega čvrstega jedra prav kmalu strnili še drugi, tako pihalni, trobil ni, tolkalni aparat in bi imeli mi na to orkester, ki bi bil kos vsaki simfonični nalogo. Godalni orkester je izvajal pet točk: Adamičevo »Žalno koračnico* v instrumentaciji prof. Saše Santla, Si-belinsa »Andante«, op. 42, Čajkovskega »Elegijo«, op. 67 b, Adamičevo »Na grobu« iz godalne suite »Ljubljanski akvareli« ter Sen-Sanov Preludij k oratoriju »Potop« op. 45, katerega violinski solo je z zanosom in kristalno čistoto igral prof. Karlo Rupel. Vse točke so močno in prepričevalno učinkovale ter so bile izvajane nad vse častno za dirigenta in za njegov orkester, ki se je poslušno, gibčno in točno podrejal njegovim željam.
Tako pevski zbor, kakor orkester sta bila za to veličastni žalni koncert kar najidealnejše popravljena in Glasbena Matica s svojim včerajšnjim nastopom na veledostojen način počastila spomin sicer telesno mrtvega, a v naših srcih večno živega duha velikega pokojnika in dobrotnika vseh umetnosti; viteškega kralja Aleksandra I, Uedinitelja.
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 10. novembra 1934
vtev. 56
Streljal na svojo ljubico« ker ga ni marala
Danes se je pričela pred mariborskim sodiščem mani* miva obravnava proti bivšemu oroinilkemu priprav
niku Milutinu Rakovicu
Maribor, 10. novembra. Danes se je pričela pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zanimiva razprava proti bivšemu orožniškemu pripravniku Milutinu Rakovicu iz O zre ma. kateremu očita obtožnica, da je 1. januarja letos po zrelem preudarku v namenu usmrtiti Anico Pernatovo ustrelil s samokresom dvakrat proti njej in jo zadel v glavo, vendar je pa ni ubil.
Iz  obširne obtožnice posnemamo: Obtoženec Milutin Rakovič je nastopil leta 1933 v Dravogradu službo orožniškega pripravnika. Konec meseca maja 1933 se je seznanil z An co Pernatovo, ki živi skupno s svojo materjo in sestro na posestvu polbrata Antona Pernata. Kakor drugi orožna" kL tako se je tudi obtoženec često oglasil pri Pernatovih, če je slučajno hodil tam mimo. Prihajal pa je vodno češče in so domačini kmalu opazili, da se zanima za Pernatovo. Zalezoval jo je raven doma m jo nadlegoval  z   ljubavni mi  ponudbami, čas, da brez nje ne more živeti. Anica pa je njegove ponudbe dosledno odklanjala, češ, da je že zaročena s finančnim podpregled-n i kom Stankom Zupančičem in se    je nameravala začetkom januarja poroditi. Vse to pa obtoženca ni motilo, da ji ne bi vedno znova zatrjeval ljufoezni  in  to vpričo njenega odklonilnega stališča z grožnjami, da se bo ustrelil. Anica je izpovedala, da je obtoženec poleti 1932., ko se je kopala s svojo sestro, prišel k njima in jo pri tej priliki vprašal, če ga ima rada. Ko mu je to zanikala, ji je očital, da bo kriva, če se bo ustrelil. Potegnil je samokres in si ga nastavil na sence. Anica je » bojazni zbežala, njena sestra pa je začela klicati na pomoč, nakar je obtožene« samokres spravil in z naglimi koraki odšel proti Dravogradu. Dan pozneje je Pematovi ponovno zatrjeval, da je imel reeen namen se ustrelite, da pa mu je žal odpovedal samokres. Tudi sicer je osumljenec večkrat grozil, da bo ustrelil samega sebe in svojo »ljubico«.
Zadnje dni decembra leta 1933 je odšel oboženec rv Ljubljano na zdravniški pregled. Kmalu pa je prejel njegov komandir obvestilo, da je obtoženec zaradi bolezni iz službe odpuščen: zato je odredil, da naj Rakovič službo takoj prekine in da se vrne v kasarno. S komand rjevim dovoljenjem je odšel obtoženec v mesto, da si nakupi vse potrebno za potovanje. Ker sc dalje časa ni vrnil, so ga njegovi tovariši v bojazni, da zaradi odpusta iz službe ne bi izvršil samomora, začeli iskati v Dravogradu in okohoi. Ogla*li so se tudi pri Pernatovih, ki so pa dejah, da je bil Rakovič sicer pri njih, da pa je že odšel. Zjutraj okoli S. ure pa je bila orožniška stanica obveščena, da leži fant težko ranjen v stanovanju Pernatovih. Arrioiria mat/ Marija je izpovedala, da je okoli 7. ure vstopila v sobo svoje hčerke Anice. Nudil se ji je grozen pogled. Anica je ležala ne tleh, Rakovič pa na postelji, oba pa sta bila nezavestna.
Anica trdi, da jo je fant okoli pol 19. ure obiskal. V pogovoru ji je vedno zatrjeval, da brez nje ne more živet/ in da se bo ustrelil. Anica ga je skušala pomiriti, vendar pa ni odjenjal in jo je končno prosiL da bi šla z njim na veselico. Pernatova mu je obljubila, da se sestaneta na veseličnem prostoru, nakar je odšel. Okoli 24. ure pa se je vrnil in ji očital nezvestobo, ker obljube ni izpolnila. 2e prej pa je Pernatova na njegovo prigovarjanje napisala pismo, naslovljeno na mater in sorodnike, v katerem jih prosi, da ji oproste dejanje, oeS. da ji na svetu ni več obstanka in da je zato sporazumno z RakoviČem izvršila samomor. Anica je pojasnila, da >e napisala to pismo v šalo n na prigovarjanje. V pogovoru je fant zopet začel zatrjevati, da se bo ustrelil da pa tudi nje ne bo pustil same
Litijska JS čuvarju Jadrana
Litija, 9. novembra. 2e pred meseci je določila naša podružnica Jadranske e»traže, <ia bo imela v zadetku novembra akademijo, ki naj pov_ sdigne zanimanje za nafte morje, dohodki te akademije pa tri se stekli v fond za le.
tjovanje naSin Otroic na Jadranu. Narodna žaiost ob izgubi vi težkega, kralja Aleksandra t Uedinitelja pa je ustavila vsako manifestacijo. Zato se je zbrala naša JS sinoči na komemoracijo na predvečer 30. dne po smrti blagega. Vodnika mnogo članov in prijateljev iz Litije, Smartna, Gradca, zastopana pa so bili tudi Ponovioani na čelu z ravnateljem g. Stritarjem.
Pročelje predavalnice v litijski osnovni soli je bilo črno drapirano in vse v cvetju, V sredini pa sta bili sliki pokojnega kralja in njegovega naslednika kralja Petra TJ. kot pokrovitelja JS v mornarski uniformi pri krmilu- žalni zbor je o tvoril predsednik JS s reski načelnik g. Podboj Franc, ki je povdaril, kako hud udarec je zadel našo domovino z atentatom v Marseilleu. Zatem je izrekel žalni govor tajnik JS sreaki podnačelnik dr. Vidmar, ki je ocr. tal veliko ljubezen in zanimanje našega kralja za naše pomorstvo in nas Jadran.
2e leta 1908. ga je kot takratni prestolonaslednik obiskal v strogem inkognitu. Splitcani pa so zAznaH za navzočnost srbskega prestolonaslednika in so kljub terorju avstrijske policije priredili Aleksandru živahne in prisrčne manifestacije. Ob odhodu ladje pa so prižgali v skritem pol-otočku bengaličen ogenj, ki je ožarjal naše morje, ter so splitski omladinci vzklikali vzhičeno: »Živel jugoslovenski prestolonaslednik Aleksander !c.
Takoj po uedinjenju je posvetil vao pozornost napredku nase vojne in trgovske mornarice, ki je od tedaj mogočno napredovala in zdaj plujejo nafte ladje pod ponosno jugo slovensko zastavo po vseh morjih nase zemlje. Ljubezen do morja pa je vcepil naš blagopokojni kralj tudi vsej svoji družini, ki je srčno rada preživljala počitnice pod žarkim solncem našega Jadrana. Podrobno pa je očrta! predavatelj oflcielni obisk nase kraljevske dvojice na aasem Jadranu leta 1926. Jesen tistega le-
na svetu. Nato je potegnil samokres in ustrelil proti Anici, ki jo je zadel v glavo. Pernatova se je takoj onesvestil*. Tako pravi Anica.
Nasprotno pa trdi obtoženec, da se je oglasil usodnega večera pri Pernatovh in da je ostal pri njih celo noč. Pravi, da je že kmalu po prihodu v Dravograd imel vtis, da je An:ca vanj zaljubljena. Pernatova, da mu je tudi potožila, da se mor* poročiti, da pa ie ljubila njega. Zato raje umre kot da bi se poročila z drugim. Vprašala ga je, če bi bil prpravljen skunno z njo izvršiti samomor. Rakovič nadalje tudi trdi, da je na prigovarjanje Anice napisal tri poslovilna pisma. Okrog tretje ure zjutraj se je Anica praznično oblekla in prinesla v sobo pol litra ruma. Rakovič trdi da je spil on dva kozarca, An ca pa celo tri. Med tem sta se odločila za samomor. Ker je rum na Anico hitro učinkoval, je legla na posteljo. Nenadoma pa je naperila pToti sebi samokres in ga dvakrat sprožila. Ko ji je hotel pomagati, ga je baie zavrnila, češ, da naj jo pusti in naj tudi sam izvrši samomor, če ni bojazljivec. Zdtem jV je vzel samokres, si ga nastavil na sence in sprožil. Ker pa se mu je roka močno tresla, ga je prvi strel ie oplazil. Zato je nameril samokres proti srcu in ustrelil, nakar se je onesvestil.
Ta zagovor pa je ovržen po izpoved-bah zaslišanih prič. Anica za dejanje, kakor ga opisuje Rahovič, ni mela nikakega povoda* ko je bila vendar tik pred poroko z Zupančičem, katerega je ljubila. Zlasti pa je važen izvid in mnenje izvedenca dr. Flisa Davorina, ki ugotavlja, da se mora iz položaja brazgotin z največjo verjetnostjo zaključiti, da si Pernatova poškodb n; pr zadejala sama. Končno pa je Rakovič tudi sam v bolnici priznal priči Francu Pistotniku, da je na Anico dvakrat streljal in da torej ni res, da bi ona sama na sebe  streljala.  Tako obtožnica.
Kaj je izpovedala Anica
Današnja razprava je pa dala popolnoma drugačno sliko, kakor obtožnica. Pernatova je namreč odločno izpovedala, da sta oba sporazumno hotela v smrt Obtožnica navaja, da Anica ni ljubila orožnika, kar pa je dekle pr razpravi odločno zavrnilo, češ. da ga je vedno imela rada. Le tri dni pred poroko je bila skupaj z nekim dru-gim. ki ga pa sploh ni poznala in je z njim tudi občevala samo pismeno. Zato sta usodnega dne sporazumno napravila načrt za samomor. Ona sama je vzela iz omare steklenico ruma, ga spila precejšen kozarec in ga ponudila še Rakovicu. Nato sta začela pisat poslovilna pisma. Anica jih je pisala v nemščini in zato je popolnoma izključeno, d* bi bila k temu prisiljena, ker Rakovič sploh ne razume nemščine. V vseb treh pismih, k jih je pisala- staršem, sorodnikom in prijateljem je navedla naj ji oproste ta korak, ki ga stori iz obupa, ker se ne more poročiti s svojim zaročencem, ki ga niti ne pozna. Prav tako ie napisal rudi Rakovec po-slov:ino pismo svojim staršem in svojemu orožniškemu komandirju in nekaterim predpostavljenim ter je prosil, naj ju polože v skupni grob.
Na sodišču so bili dopoldne prečitani razni spisi. Anica je tudi ijpovedala, da se materi ni upala povedat-, da ljubi orožnika, ker bi ji starši gotovo branili, poročiti se z njdm. Njena mati je povedala- da ni vedela za Aničino ljubezen do orožnika, ki je le često tako kakor drugi orožniki prihajal k nj'm na obisk.
Točno ob 12. je bila razglašena sodba, s katero je bil RRakovič obsojen na 3 mesece, ker pa še ni bil nikdar kaznovan, pogojno na dve letu Zagovarjal ga je dr. Kum-batovič.
ta je zapisana z zlatimi črkami v zgodovin ni naše obale Ves pomorski narod je hitel takrat pozdravljat svojega ljubljenega vla_ darja, ki je doživljal triumfalno pot narodnega čuvarja Jadrana. Ko je prikipelo navdušenje ljudstva v Splitu do vrhunca, je stopil poveljnik našega morja na kape. tanak i most in je od tamkaj spregovoril vzhiceni množici. Njegov kraljevski govor je bila ena sama pesem našemu nacionalnemu Jadranu, našemu pomorstvu in dal-
matinskemu ljudstvu. Njegove najmar-kantnejSe besede  pa  so  zapisane v srcih
vseh Jadrancev in se glase: Bodite, kakor ste bili do 8edaj tudi se naprej zvesti čuvarji našega Jadrana, kajti za vami stoji v*a uedinjeaa domovina!
Ob zaključku svojega globoko občutenega govora je pozval predavatelj občinstvo naj čuva naš Jadran in našo domovino, da bomo tako izpolnjevali oporoko našega čuvarja Jadrana. Mnoge oei so se zasolzile ob pesniško ubranem zaključku predstavnika naše Jadranske straže. Po. tem pa so učenci in učenke litijske šole, včlanjeni v Podmladku Jadranske straže, deklamirali nekaj pesmi, ki jih je navež-bala poverjenica PJS uči tel ji oa gdč, Štefka Klovarjeva. Prireditev je pokazala globoko pieteto jadranskih stražarjev do blagopokojnoga vladarja.
Iz Novega mesta
— Prošnja novomeški javnosti. V naslednjih dneh se bodo pri vas oglasili nabiralci za tukajšnjo dijaško kuhinjo na drž. meščanski Šoli, ki vas bodo naprosili za podporo. Gotovo ie vsem globoko v srcu zakoreninjena ljubezen do naše mladine m ne bo nikogar, ki bi pustil oditi nabiralce praznih rok, sai je znano, da je novomeško srce socijalno čuteče posebno do dijaštva. Ob tej priliki bodi omenjeno, da dijaška kuhinja nikakor ni morda samo za prehranjevanje dijakov meščanske Šole, pač pa v glavnem in v prvi vrsti se prehranjujejo dijaki tukajšnje gimnazije, nato dijaki meščanske šole. v zimskih mesecih pa sedajo za mizo tudi najrevnejši učenci in učenke osnovne šole. Torej je ta institueiia zasnovana na najširši podlagi in služi plemeniti svoji s vrh i že peto leto e popolnim uspehom in v popolno zadovoljstvo mladine, ki ii od doma ni udobno postlano, pa seda tu
dnevno za skromno pa zdravo miso. To je pač mladina ki se mora poleg uka boriti še m težjimi življenjskimi vprašanji, z vprašan jem vsakdanjega kruha, ki jim ga nikakor ne sms nihče, ki razume in ve, da je bodočnost našega naroda bas v učeči s« mladini, nikdar odrekati. Zalo vas ponovno prosimo: čim izdatnejši bodo vaši prispevki tem več revnih dijakov bo deležnih podpore in tam večje bo vase moralno zadoščenje!
„Dirigible"
Ljubljana, 10. novembra.
Ze kai smo občudovali vso mogočnost razvoja avijacije, predvsem pa aeroplanov, ko smo pri »Titanih zraka« gledal ogromno zračno ladjevje ameriških Združenih držav in neverjetno spretnost ter pogum ameriških pilotov. Včeraj je pa kino Matica pričel vrtetj Se veličastnejši film »Dirigible«, k1 nam spet kaže ameriške heroje zraka, predvsem pa ogromne Zepeline Poleg teh orjakov pa seveda tudi najrazličnejše aeroplane ter tudi matično ladje za letalo. Orjaškemu Zepelinu »Schenandoah« pa ne sledimo samo nad morje, temveč smo priča tudi njegovega pada in poloma v morje. Z aeroplanom in največjim Zepeinom sveta »Los n Age le som« potujemo pa še dalje čez morje in ledene puščave prav do Južnega tečaja. Film nam ne slika samo največje spretnosti in drznosti kapitanov zračnih ladij in pilotov najmodernejših aeroplanov, temveč tudi nadčloveške napore in žrtve v večnem snegu in ledu. Tako pretresljivih muk raziskovalcev polarn h krajev še nismo videli v nobenem filmu in če ne bi v zadnjem trenutku iz zraka prišla pomoč, bi raziskovalca zadela usoda Roberta Falcona Scotta in mnogih drugih žrtev znanosti. Za grandijozni film zmagovalcev zraka in ledenih puščav je dala na razpolago vso svojo zračno ladjevje l'S A. Poleg tega je pa vsebina povezana tud: s pretresljivo in poučno zgodbo najglobljega tovarištva in prijateljstva med junaki zraka in pa z nežno ljubavno zgodbo, ki nas končno uči, da letalci niso najprimernejši  za zakonski jarem.
2e včeraj smo spet v kino Matici videli pogrebne svečanosti od Splita pa do Oplen-ca z naipresunlj vejšimi prizori, ki smo jih že opisali, da so gledalci glasno ihteli. Zaradi obeh filmov so bile včeraj vse predstave razprodane.
Iz Trfeoveli
— Svečana cerkvena komemoracija. Minulo ie mesec dni, odkar ie dospela iz Marseillea strašna vest. kd je pretresla in užalostila ves naš narod, ki ie z zločinskim atentatom izgubil svojega velikega, viteškega kralja. Tudi rudarski revirji so se odeli v globoko črnino in prebivalstvo vseh slojev in stanov globoko žaluje nad nenadomestljivo izgubo, ki sta jo utrpela naš narod Ln država e smrtjo herojskega vodi telia-kralfa in neutrudljjvega pobornika miru med narodi. Včeraj ob 30 dnevnici tragične smrti Viteškega kralia Aleksandra I. Zedinitelia se je vršila dopoldne ob 9. uri v tukajšnji farni cerkvi svečana komemoracija. Službo božjo ie opravil župnik, duh. svetnik g. GaŠparič ob asistenci ostalih duhovnikov. Službi bozii je sledil žalni obred z molitvami za velikega kralja-muče-nika in za blagor in srečo mlademu kralju Ni Vel- Petru II. in vsemu vladarskemu domu. Te žalne svečane komemoracije fo se udeležili poleg predsednika občine n obč- odbornikov tudi zastopniki državnih uradov, rudnika, močna zastopstva nacional nib društev, organizacij in korporacij ter veliko število prebivalstva vseh slojev in stanov, šolska mladina z učiteljskim zborom vseh tukajšnjih Sol pa je prisostvovala žalni službi božji ob 8. uri.
_ Otvoritev  esperantskeca  tečaja. Za
letošnji tečaj esperantskoga jezika, ki se prične danes, 10. tm. ob 6. uri zvečer v tukajšnji deški osnovni šoli. se je prijavilo veliko število ukaželjne mladine. Tudi letos bo poučeval esperantski jezik prof. g. Modriian po svoji Ir^tni. zelo praktični in lahko priuČJjivi metodi- Prof. Modrijan namerava v kratkem izdat! prvo slovensko em>erantsko slovnico, ki ie bila odlično ocenjena od funkcijonariev ljubljanskega esperantekega kluba in drugih odličnih es-perantistov. Vsi, ki bi še želeli oosečat! esperantska predavanja v sedanjem tečaiu. se lahko prijaviio ob priliki otvoritve odnosno prve dni prihodnjega tedna, dočim se pozneje prijave ne bodo mogle sprejemati za letošnji tečaj.
— Nedeljska prvenstvena tekma. Jutri se obeta Trbovljam športna senzacija. Nastopila bosta v prvenstveni tekmi etara trboveljska rivala SK Trbovlje in SK Amater. V zadnjem času je napetost med obema kluboma sicer nekoliko pojenjala, kar je le
za pozdraviiati, vendar ie pa zanimanje za
prvenstveno tekmo med tema dvema kluboma med našo športno publiko še vedno izredno veliko. SK Trbovlje je zadnji dve leti zelo popravil evoje borbene vrste, saj je nekaj časa že odlično vodil v našem nogometnem okrožju, pa ga je prehitel mladi in agilni SK Dobrna. SK Amater, ki je lansko leto zelo nazadoval vsled izgube ue-kai prvovrstnih igralcev, je pa zadnje me seoe ietotako krepko popravil in izpopolnil nastale vrzeli v svojih zdecimiranih vrstah, kar ie zgovorno pričal nedeljski poraz, ki ga ie doživel prvak trboveljskega okrožja SK Dobrna v prvenstveni borbi z SK Amaterjem. Nedeljska tekma, ki bo popoldne ob pol 4. uri na igrišču SK Trbovlje, obeta biti potemtakem nadvse zanimiva, zato je nai nihče, ki se zanima za zdrav razvoj našega sporta v dobni, ne zamudi. Želeti je seveda, da bi 6e odigrala tekma fair in brez vsakršnih nepotrebnih incidentov, ki mečejo le slabo lug na naše sicer disciplinirane športnike-
SPORT
Svoboda (Maribor) ; Hermes
Prvenstvena  nogometna  tekma  v podsa-vezni ligi
Jutri se otvori v Ljubljani telosnja je. senska prvenstvena nogometna sezona Kot gost nastopi prvi v podsavezni \\g: mariLu -ska ".oboda, ki si je upraićen-r in zasluženo pr" orila prvenstvo S. raz reda
Moštvo mariborske Svobode je znaD< kot arnoic'.jczri *, aožrtveva1" tU /akravio stl, ki ne popusti do konca tekme V le tosnjlh — v jeee;.i— odigranih tekmah j* moštvo dose-g'c nekal prav čednih re**-**«
tov: proti Celje na lastnin tleh imenovan neg* kluba je odneslo zmago, čeprav pičlo, toda vendarle, a v Mariboru je odigrajo neodločno proti SK Maribor. Kako se bo od rezala e. ajstorica gostov v Ljubljani, b   rok»zala nedeljska tek ia.
Tekma ss vrši na igriaco 2SK Hermesa ob 14.3u in se bo odigrala ob vsaAeem vremenu. Pred glavno tekmo bo tudi zanimiva pred tekma.
Hermes Ima za seboj sauno prvenstveno borbo s Celjem, ki jo je nesrečno H-gubil, vodeč ie 2:1. Od tedaj moštvo sicer ni imelo ostrajšiii nastopov za se/boj, ven. dar pa primeren ~niug. Vsled tega lahko pričakujemo nsjpete ra bme Igre, ki bo vsakogar zadovoljila.
s
—2SK >Hermes< vljudno vabi vse svoje Članstvo ter prijatelje in simpatizerie kluba, da v čim večjem Številu posetijo jutrišnjo prvenstveno tekmo s »Svobodoc Maribor ter s tem omogočijo kliub konkurenčni prireditvi >prifateliskega« nam kluba, da nam bo to tekmo »po dužnosti« ki je v ostalem zvezana z dokajšnjimi finančnimi stroški, omogočeno odigrati ter s tem dokazati, da so življenja zmožni rudi takozvani »mali klubi«.
Alpinski koledar „Iz naših krajev44
Priljubljenemu delu ie obstoj m uspeh zagotovljen. Tretjič izide foto-afcpirrski  koledar »iz
našh krajev«, spet ga bo krasilo 52 novih sKk v bakrotisku v štirih barvah. Slike letošnje zdaje so posebno skrbno izbrane. N: čuda. da si je ta koledar vsled svoje res umetniške vrednosti utrl svojo pot Iz mesta prav do vasi in gorskih krajev, saj slike lahko hraniš v oblrtci aBbuma in za mal denar imaš to, kar marsikomu sicer za večje vsote ne b; biilo dostopno. Ne samo to. Koledar je šel svojo pot v inozemstvo in tam ie bil deležen najsijaine-jših ocen, v Pragi so pisali listi, da so v tem delu biseri fotografske umetnosti in da je težko popisati lepoto, ki jo oznanjajo. Našel si je pot v Brazilijo in Japonsko. Videč ogromen pomen kot propagandni in umetniški faktor, je dravska banovina prevzela nad njim protektorat, drugo leto pa bo izse' za vso drŽavo, saj se je zani zavzel tudi nas visok: dvor, ki mu je zelo naklonjen.
Koledar je v tisku in bo obdržal svoio lepo obHko in odlično kakovost reprodukcij, letošnja izdaja za !. 1935 je posebno bogata zimskih in aLpskih slik, ne primanjkuje pi feud' motivov z naših logov in vasi. Koledar izide okoli 1. decembra. Kako zelo je priljubio en dokazuje dejstvo, da skoro ni naročnika, ki ne bi po prejemu izrazil svojega zadovoljstva. Cena ostane znižana na Din 30 Sike je prspevalo nam že več znanih prominentov, tako dr. St. Tominšek. Cveto Švigelj. prof. Janko Ravnik, inž Lasič, dr Dougan in drugi. Skratka, koledar bo zopet najlepše in najcenejše darilo za Božič, nekal kar ima trajno vrednost n kar sj človek vedno zopet rad ogleda. Saj v teh slikah SirečujeS kraje, kjer si hodil, obujaš st lepe spomine in srečuješ s tem <amega sebe. Pole« vsega tega pa se zavedajmo, da je ta koledar naš m da prekaša po dovršenosti tiska In lepoti motivov celo one iz Švice. On opozarja nase tuica. ki >e vajen, da ga vabi moderen nač n propagande, kjer je zdru-tžeo »utile cum dulci«   Kogarkoli privabi
nam ie v dobro Dravska banovina je tujskoprometna dežela, zato naj ima tudi svojega  rerrezentarivne-ga gtesnika!
dnega umetniškega užitka, ki se mu nudi z Burdinoviru gostovanjem.
<Be/
Radio kotiček
Ljubljana, 10. novembra 1934. Opozarjamo radiiske poslušavoe na spremembo današnjega večernega sporeda. M«-sto napovedanega koncerta pevskega društva »Lnibliane« prenaša zvečer nasa postaja cerkveni koncert iz pariškega Notre Dame. Ostali spored današnjega dne je neizpremenjen in bomo slišali ob 18. predavanje Bojana Šantla: 7-a!caj sem jugoslovenski nacional'st? Ob 18.30 pouk francoščine, ki ga že tretje leto vadi zelo uspešno prof. Joško Preželi in ob 19.20 nacionalno predavanje o Milovanu Vrdakoviču.
Nase Gledališče
DRAMA
Začetek ob 2(1. Sobota. 10 novembra: Ob 15 uri Mlinar in
njegova hči   D iaška predstava. Cene od 5 do 14 Dto Medelja  11   novembra: Ob 11   uri dopol dne Snegulćica   Premiera   Otroška pred stava  Znižane cene Ob 15  uri Migo de kle z  Montparnasa   Izven   Izredno znižane cene od 20 Din navzdol  Ob 20. uri Orlic. Izven  Cene od 28 Din navzdol. Ponedeljek 12  novembra: Gugalnica Red C Torek 13. novembra: zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota  10.  novembra:   Manon. Gostovanje slavnega   francoskega   tenorista Andrea Burdina. Izven Nedelja. 11. novembra ob 15. uri: Prodana aevesta.  Izven.  Znižane  cene od  30 Din Ponedeljek 12. novembra: zaprto-Torek  13.  novembra:   Hoffmannove pripovedke Red A
Izredno zanimivo gostovanje velikeca francoskega tenorista Andrea Burdina v Maesenetovi opri >Manon« bo drevi ob <J0. Njegova gostovajija so vselej senzacija, v vsakem mestu, kjer nastopa. Ta znameniti pevec ima združene v svojem petju vse vrline italijanskega bel ran ta z objektiviranim pred našan jem francoskega opernega pevca Njegov glas ie vel'k in blesteč. Ton raste v prostoru svobodno in z lahkoto — krilen mati jaj ima. Burdino je igralec brez velikih poz in gest in prav ta prepro 3tost, ki pogreza vsake teatrali'ke. osvaja publiko večer za večerom Tak tip pevca je zelo redek, zato pomenijo Burdinove goetovama praznik v operi Dp Grieuz spa da med njegove naiboljse kreacije fn mu »e prinesel soglasno navdušeno priznanje vseh kritik Grofa de Gn>uxa očeta poj* 7 Marjan Rur- LLescauta g Janko Dirigira g. Stritof režira e. C Debevec. Občinstvo opozarjamo,   da   naj  n*»  zamudi   tega izre-
Koledar
Danes: Sobota, 10. novembra, katoličani: Andrej Av.
Jutri: Nedelja, 11. novembra, katoličani: Mar tki.
Današnje prireditve
Kino Matica: Dmg:ble (Junaki zraka).
Kino Ideal: Plavolasa Venera.
K'no Dvor: 2, g sramote r>
Kino Šiška: Blodnica. f
Šentjakobsko gledališče »Rokovnjači« 20.15. Mestni dom
Udruženje jugoelov. inženjer iev in arhitektov: predavanje inž. Szavitsa ob 20.30 v elektrotehničnem institutu.
Prireditve v nedeljo.
Kino Matica: Dir g-ible (Junaki zraka).
Kino Ideal: Plavolasa Venera.
Kino Dvor: Žig sramote.
Kino Šiška: Blodnica.
Zdravniška zbornica za dravsko banovino izredna skupščna ob 10. v OUZD.
Plavalna sekcija SK Ilirije: občni zbor na drsališču ob 10.
Šentjakobsko gledališče »Rokovnjači« ob 20.15, Mestni dom.
Gradjanski (Karlovec) : Primorje ob 15. na igrišču Primorja.
Dežurne lekarne
Danas Ln jutri: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Nada KomotaT, Vič in Bahovec, Kongresni trg 12.
Iz polici t ske kronike
Ljubljana, 10. novembra.
»Stalno službo dobi, kdor polo?i 10.000 Din kavcije. Ponudbe pod »Takoj* na naslov J. T. Jesenice.« Ta zapeljiv mali oglas je bil večkrat objavljen v naših dnevnikih. 10.000 Din je za današnje razmere mnogo denarja, toda za dobro in stalno službo jih rad riskira in založi vsak brezposelni, če jih le ima.
Zato seve ni čuda, da je dobil J. T. več ponudb in med njimi je bila tudi-ponudba delavca Breganta z Bleda. Njega je Janko T. povabil na Jesenice, kjer mu je povedal, da ga takoj sprejme v službo za prevoznika. T. je namreč prevoznik in ima na razpolago tudi tovorni avtomobil Denar, ki mu ga je izročil Bregant, je vzel kot kavcijo za avtomobil in pa za »povečanje obrata«.
Ko je imel denarce v rokah, se je Janko odpeljal v Ljubljano naravnost k svoj! ljubici, zali cvetličarki, v družbi katere je preživel nekaj veselih uric. Bregant je medtem zaslutil, da nekaj ni v redu in prijavil je zadevo ljubljanski policiji, ki je fanta aretirala in povabila na urad tudi njegovo ljubico. Zaplenila je tudi vso njuno korespondenco, iz katere je razvidno, da sta zadolžena do ušes. Nedavno sta si kupila tovorni avtomobil, na račun sta dala 10.000 Din, a 2f>.000 Din sta ostala dolžna. Ker nista plačevala obrokov, ju je tvrdkin pravni zastopnik tožil. Zaradi tožbe so seveda stroški znano narasli in naposled sta si hotela pomagati tako, da sta po listih ponujala »dobre službe«. Policija je pa ugotovila, da z Bregantovim denarjem rudi nista poravnala dolgov, temveč sta ga pognala. Med zaplenjeno korespondenco je bilo še več oglasov z razpisom služb, a razvidno je rudi, da zadene glavna krivda cvetličarko. Policija je oba izročila sodišču.
Poročali smo o triperesni deteljici, ki je kradla kolesa na debelo. Med preiskava so prišle na dan še zanimive stvari in zlasti se je razvoljal jezik Kristanu, ki je bil poprej najbolj redkobeseden. Na podlagi zbranega gradiva ima policija v rokah dokaze, da je to največja družba tatov koles, kar jih je imela kdaj pod ključen.
Vlomilca Josip Stangelj in ustreljeni Janez Mrvar nista strahovala samo Dolenjske, temveč tudi savsko banovino do Zagreba in Hrvatsko Primorje. Zagrebška policija je ugotovila, da sta bila člana vlomilske tolpe, ki je zdaj že vsa pod ključem. V-njuni družbi je bil tudi zloglasni tat in vlomilec Viktor Smolnikar, rojen 1. 1896 v Loki pri Kamniku, ki je bil zaradi tatvin že enajstkrat kaznovan. Njega je prijela orož-ni§ka patrulja v Jastrebarskem v družbi Jo-sipa Stanglja, ki ji je pa takrat pobegnil. Četrti v družbi je bil neki Anton Žabkar. ki ae pa zaenkrat 5e skriva in je za njim izdana tiralica. Zagrebška policija je ugotovila, da so Stangelj in njegovi tovariši vlomili pri trgovcu Šantlu v Podsusedu in pri Franju Milošu v Sesvetskih Kraljevcih. Zadnji vlom je Stangelj orožnikom v Novem mestu priznal, ni se pa spomnil trgovčevega imena.
SOKOL
— Ljubljanska Sokolska društva obve*
IČajo svoje članstvo in sirso javnost, da se bo leto» vršila proslava 1. decembra pri vseh društvih ob l/t 11. uri in sicer: pri Ljubljanskemu Sokolu v telovadnici v Narodnem domu, pri Sokolu I. v veliki dvorani na Taboru, pri sokolskem društvu Ljubljana II. v tsJovadnici realke, pri sokolskem društvu Ljubljana III. v lastni telovadnici na Tvrševi cesti (poieg -artil. vojašnice), pri sokolskom društvu Ljubljana IV. v telovadnici mestne deške osn<>vu»j Sole na Prulah. pri sokolskem društvu Ljubljana-ši5ka v lastnem domu v Spodnji Šiški. — Ker je na dnevnem redu zaprisega celokupnega članstva Nj Vel kralju Petru I, >e udeležba vsakega oripadnika brezpogojno obvezna. Za Slane društvenih uprav slavnostni kroj. za ostale pripadnike civilna obleka z znakom- Znaki se na dan svečanosti ne bodo izdajali. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Iz Ptuja
— Nalden utopljenec. V Oresiu pri Ptuju je Drava naplavila okoli 65 let starega neznanoga moškega, ki ie bi! oblečen v dobro črno obleko. Heznanec ie dobro razvit *ma podstrižene brke. kostanjeve lase je 172 cm visok in rma v u-stib dva zlata zoba. na nozah pa visoke črne čevlje na zadrgo Sodi se. da je v vod' ležal tr tedne. Truplo je bi'o pokopano na pokr>nni;_ ^ču v Rogoznic ori Ptuhi
INOZEMSKE BORZF Turih. Pariz 20 2375 London 15.34 New YoTk 907—. BrusH. 7175 Milan 26 28, Madrid 4196 Amsterdam 207.75. Berlin 118.40. Dunaj 57—, Praga 12.82. Varšava 57 96. Bukarešta 3.05.
tcv /56
SLOVENSKI NAROD«, (tac 10. nPF—fctm 1834
đtr&ii 3.
Nov smučarski dom
smo dobili
Primer viomega, udobnega in modernega smučarskega doma je „Polževo" pri Sv. Duhu nad Višnjo goro
Ljubljana, 10. novembre. Pri nas še nimamo izkušenj v gradnja smučarskih domov saj «rao jih šele zabeli graditi. Stvar pa ni tako enostavna da bi bilo dovolj vzeti si zo zged navadno planinsko kočo in tudi .ep plen ms k: dom ne more biti na nj* kot v naravi. Dom je lesen. smučarske domove lahko ooštejemo na prste, a čeprav jih je malo. niso vsi ;deam-L rVa smučarski dom ustreza povsem svojemu namenu, je treba upoštevati pri gradnji še posebn« zahteve. Kot primer vzornega, ti dobnoga ter modernega smučarskega doma je nedvomno novi smučarski dom pod Sv. Duhom (na »Polževem«) pr- Višnji gori.
Sika nam ne pove mnogo, čeprav je dobra, saj ne more pokazati doma v lepi nara vnj barvi lesa, ki se tako dobro sklada z okolico in radi tistega čara domačnosti ne more hrti na nji kot vnaravi. Dom je laseru kar pa ne pomeni, da je mani vreden. ko+ *e bi bil zidan. Nasprotno, njegova odlika >e, da je lesen, kar se očituje že na runaj. predvsem v njegova lepot'-: les >e pa rudi mnogo boljS toplotni izolator kot opeka. Seveda vse zavisi od sistema :n sol i dnosti gradnje Lesene zgradbe so lahko boljše «V: t-udi slabše od zidanih. Ako bi bu* ta dom zgrajen preprosto, n. pr. v *ako zvenem blok sistemu, bi ne smeli reči. r!a je soliden. e ie gre i en v ogrodnem sistemu. Tako srade zadnie čase ruda vile celo v mestih, kjer tkso dovoliene les/mo zgradbe po gradbenem redu.
Obodne stene v> zgra^en^ tako. da ie ogrodje opaženo zunaj m znotrai s hrarx9v-i-mi deskami, nato je pritrjena na notna ni* m rman j: opai lepenka kot izolacijska toplotna plast, notranjo steno pa tvori opaž iz 0cobijanih desk ko* tudi pročelje. Zunanji. g!adk opaž je tako vezan, da vod* ne too-se nikjer zatekati med sklepi.
Prostori so smotre no razdeljen^. 5iuučar« skr. dom mora ime* velik dnevni prostor, odnosr-o drvoraao,   kVev se poč-a£> smučar
Pravda zaradi
lisičjega repa
Kamnik, 10- novembre. V Kaaapjfcn ee že cd srK^cnladi baje hud boj zaradi lisičjega repa. ka nas vnovič potrjuje v prepričanju, da imajo Kimni. oarii veliko nagnjenje <io zamotanih lov <gv<>> pravd Vsem j> v spominu ?lovita fa^anska pravda, v kateri je lastni: gozdnih nasadov v "Mekinjah, g Ivan škc-f*ct tOČfl kamniško lovako draStvo tb. od_ §ko<±n3no. ki so mn jo baje povzročili fazani na mladih jelovih nasadih s tem, da so ščrpali vršičke. Glas o tej slavna pravdi ie prodrl, celo izven meja države in po za. s!2šanju stro&ovnja&ov v tn in inozemstvu so bOi fazani na prvi tastan-ci oproščend vsake krivde Pravda pa Je šla naprej na drugo instanco in Se do danes ni končana. Takrat so se nesmree zenTtnPi na predlog, da bodo pogtad ustrelili fazana in pogrle. dali. če ima v žeJodcu smrekove vršičke. T**Lko bo na najzaneal^vejSl nafin do-Tna-na njegova krivda aH pa nedolžnost. Ttf! So zdaj več. toHko za Škodo ha poscipane vršičke, slo je za- prtncip in znanstveno ngotovitev. aH fazani jedo vrSCke atf ne.
Ta. borba za. princip pa je žal obtičala tik pred koncem m tisti, ki so z napetostjo čakala na obdukcijo ustreljenega. faza_ na., so bfM razočarani: celo zimo niso nsxr>-reč ustrelili norbenega Ni ga bflo pa ga ni balo na spregled in nekateri ao že kar jezno zagotavljali, da. je lažje zadeti glavni dobitek na državni loteriji kakor pa dobiti faa&na v mekrnjskem gozdu. Od tistih 20 fazanov ki so tadtrat napraviti hudodeL. stvo nad rola^fimi je£kaxm in smrekami, je morda, zdaj se ostal kak posamezen eksemniar. ki se skrbno skriva pred zvedavim pogledom ČJanov lovske bratovščine in vztm^no čtrva skrivnost smrekovih vršir*ko-c
Javnost je Se pozabila na fazansko rjc"3vdo. na pofteipane smrekove vršičke m na borbo za princip, ko so naenkrat kamniški lovci spet padli v hudo pravdo, ki m nič manj zamotana in zanimivi Tn pot na se je stvar zaobrnila tako. da toži lovsko društvo g. škofi ca ml. zaradi lisice, ki jo je ustrelil pred tremi leti v revirju lovskega društva. Ne gre tu morda za škodo aJi kaj drugega in niti ne za revanž zaradi fazanov, ampak zgolj za princip. Vsaj tako bi Človek sklepal iz dolgih in živahnih debat, ki jih vodijo v večernih urah meščani, zbrani okrog cvička. Samo odmera pridonnine na davkariji se raz_ pravlja z večjo vnemo, takoj za položnicami davčne uprave pa pride na vrsto lovska pravda za lisičji rep. Društvo menda ne zahteva, odškodnine za lisico, ki je bila vredna svojih 250 Din in ustreljena pred tremi leti. ampak gre v glavnem za to, da se dožene. koliko metrov od meje obeh revirjev je hila ustreljena. Dvajset let se ni nihče brigal za mejo. zdaj pa se je ponudila lepa prilika, da se to vprašanje po. jasni in določi točna razmejitev obeh lovskih revirjev.
In tako teče pravda že od spomladi.
udobno zvečer po veseli, a rodi utrudljivi smuki, in kamor se lahko zateče tud; ob vsakem času podnevi. Ze v tem se mora smučarski dom razi kovati od planinskega, ker mora imeti večji dnevni prostor, ki pa mora biti tudi primerno ogrevan, kaiti v velikem hladnem prostoru se nihče ne počuti dobro. Ker prihajajo smučarji navadno s smučišča naravnost v dnevni prostor, da se ogreje jo, mora biti dohod takšen, da ne donašajo preveč snega z obu t v jo v dom m predvsem je potreben tudi poseben prostor za odlaganje smuči, ki jih smušarji n.kakor ne smejo prinašati v dnevni orostor. Pri tem dorrro je vhod na jrržno zahodni strani
ter zaradi tega burja ne bo zanašala snega k vratom. Iz male veže drže vrata v dvorano. Iz dvorane drže še ena vrata na hodnik pri stopnišču. Na koncu hodnika ob stopnišču so stranišča, dobro ločena od drugih prostorov. Stran šča, ločena za mocSke in ženske, so tudi v prvem nadstropju. Na drugi strani stopnišča je velika, skoraj hotelska kuhinja, ki ima ob strani tudi prostorno shrambo. Povsem ločen prostor v pritličju z vhodom od zunaj je shramba za smuči.
V prvem nadstropju je 7 sob. Posebno velika ie skupna spalnica. Posamezne sobe bodo lepo opremljene V podstrešju bosta dve lepi sobi. normalno visok brez poševnih sten. kot v normalni etaži. K<">t vsi prostori, bosta topH. saj bo še streha posebej izolirana proti mrazu, sicer ho pa imel dom centralno kurjavo Ker bo v poslopju tudi vodovod, se bodo smučar r počutili v domu kot v udobnem hotelu Posluževali se bodo lahko rudi telefona. Prhodnie leto pa dobi dom baje tudi elektriko. Ker ima dom tudi prostorno klet. bo vedno založen z vsemi dobrotami, ki si jih žele smučarji, in zlasti z dolenjskimi  speci jelitetami.
Za vse drugo pa bodo poskrbele višje sile, ki bodo pokrile dolenjske griče z beMni blagoslovom sežnje debelo.
BO a. je Se trikrat ali Bttrikzat preložena zaradi zaslišanja novih prič. Pravdni stroški rastejo, prekoračili so že desetkratno aH celo 20-kratno vrednost lisice, pa kaj zato. saj gre za tako važen krajevno geo-ografski princip. Ko je bila včeraj na so. dišču vnovič otaavnava zaradi te pv*s-šm«ntwip lisice, so že vsi mislili, da bodo končno vendarle enkrat prišli tej zamotani kača do repa. pa je bila zadeva še en. krat preložena za par tednov, da bo nastopilo še nekaj novih prič. Vnetim debater, jem nikakor ne gre v glavo, zakaj se stvar z lisico tako dolgo vleče. Včerajšno živahno debato o tem vprašanju je zaključil neki meščan, ki je udaril z roko po mizi, ra_ koč: Naj se pravdajo, fte imajo denar, saj danes se ljudje tako najraje pravdajo za pr*,-75ftTi r*5č.
Sokolski dom kralja Aleksandra
Semiču 10. novembra-SemUEki Sokol, ki obstoja že 30 let, pa še nima lastnega doma. je znan kot eden najma rl ji ve j šib v našem podeželju. Vsak javni nastop in vsaka sokolska prireditev, ki jo organizira semiško sok. društvo, nam ponovno dokaže, kako visoko je tod razvita nacionalna in sokolska zavest in kako krepke mišice so morale dolga leta orati ne ravno mehke ledine v naših krajih.
Samo izredno čvrsti volji nekaterih, ki pa ▼ svoji skromnosti niso nikdar želeti biti imenovani, se moramo zahvaliti, da Sokol v Semiču ni zaspal, temveč nasprotno. «wv ie vrste je še znatno izpopolnil.
Sokolska ideja se je v Semiču pričela siriti 1909. leta. ko ve prišel iz Metfifce brat Kari Fuks. Pokojni br. Polde Kaftan je tedaj zbral m'ade fante k sestanku, na katerem je br. Fuks predaval o pomene in vlogi sokolstva za slovarv^rvo in nacionalno življenje
Takoj so se pod vodstvom sedanjega župana br. Kočevarja pričeli zbirati navdušeni pristaši* sokolske ideje in začeli sistematično telovaditi. Do ustanovitve društva kljvb vsemu ni moglo priti do L 1911, ko je bflo končno ustanovljeno, a prvi javni nastop smo imeli že čez leto dni. Tedanji župan je osebno podiral sokolske mlaje in grozil, da bo preprečil nastop brezvercev. Naših vrlih Sokolov to preganjanje ni motilo in je rlet kljub velikemu pritisku nasprotnikov najlepše uspel. Tedaj je prvič prišel v našo sredo tudi sedanji prvi pod-starosta j u gos lov enakega Sokola br. Engel-bert Gangl, ki je po telovadbi spregovoril naši mladini lepe. navdušene in vzpodbujajoče besede in tako mnoge privabil k so-kolskemu delu. Pozneje se je semiški Sokol prav lepo razvijal.
Stremljenje, da si Sokoli končno zgrade dom. je začelo šele letos dobivati konkretnejše oblike. Že lani je društvo pokrenilo potrebno akcijo, k čemer je v izdatni meri pripomogel tudi sedanji občinski odbor na čelu z marljivim županom g. Kočevarjem. Prvotno prepuščeni potrebni stavbni svet na sejmišču je bil na pritožne nekaterih spet odvzet, a se je Sokolu končno vendar
posrečilo kupiti   drugega v velikosti 5035
k v. metrov, ki bo za vse potrebe zadoščal. Pri vsem tem ne smemo prezreti dela semi-akega trgovca g. Antona Severja, ki je že mnogokrat s krepko besedo in dejanjem pomagal Semiču do živahnejšega razvoja. Društvu je doslej uspelo zbrati blizu 70.000 Din in je sedaj sklenilo, da bo najprej postavilo vsaj zasilno telovadno dvorano, a kasneje, ko bodo materialne prilike to dopuščale, bo gradnjo doma nadaljevalo.
Prepričani smo. da bo dom. ki bo po predlogu g. Antona Severja in društvenem sklepu nosil ime biagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L UediniteTja, zgrajen do društvene 25-letnice, ki bo L 1936, in tako omogočil sokolski ideji še večji in uspešnejši razmah.
Ta dom bo obenem prvi javni spomenik blagopokoinemu kralju v Beli Krajini.
Martinovski memento na živilskem trgu
Ljubljana, 10. novembra. S posebno   vnemo in skrbjo so danes
gospodinje zopet kupovale in izbirale živila na živilskem trgu. Človek bi ne verjel, da imajo meščani od časa do časa toliko potreb, če nekoliko pozna mrtvilo med tednom na trgu. Kdo ve. kje ao vzeli danes >kredit<, da jih niso motile niti cene raznih dobrot pri nakupovanju. Kmetje pa tudi dobro vedo. da hočejo meščani poste, no praznovati Martinovo nedeljo, zato so dobro založili trg z vsem, kar bo šlo jutri v slast meščanom. Kot sredi jeseni je Mi založen sadni trg, pa tudi zel en jadni je bC mnogo bolj založen kot ob fcrlatt dneh zadnje čase. A največ dobrot je bilo na perutninskem trgu, kjer so danes trobile gosi vesel ali žalosten — kakor se vzame — martinovski memento.
Kaže, da bo sadni trg še dolgo tako dobro založen, saj dovažajo nanj sadje od blizu in daleč ter ga se ne bodo mogli ta~ ko hitro prodati. Z jabolki za zimo, ki bf držale del j časa. se sicer'ne moreš založiti
na kmečkem sadnimi trgu, a za tekoče potrebe na drobno jih je vedno dovolj raznih vrst Največ jih gospodinje kupujejo za pecivo. Malo je pa že aindkUi jabolk Na debelo tudi še vedno prodajajo jabolka na Pogačarj e vem trgu, a ne več tako lepih, kot so bila prešnje čase. Cene se še vedno niso posebno dvignile. Jabolka so po 2 do 4.50 Enn kg. Uvoženega grozdja je še tudi nekaj, a ga prodajajo po 10 Din kg lepega. Kostanja je malo, domači je po
5 Din 1 nekoliko lepši. Sivk je na vozove in lisičk je še tudi nekaj. Branjevci ao dobro založeni z uvoženo cvetačo. ki je po 4 do
6 Din kg. Na Pogačarjevem trgu prodajajo tudi že lepe pomaranče, komad po 1.50 Din.
N& zelenjadnem trgu nI posebnih sprememb. Zelenjave je toliko, da gospodinje niso bfle v zadregi, kako bodo pripravile prigrizke k jutrišnji pečenki. Zdaj je najlepša en divlja in škoda bi je bik), če bi jo uničil sneg Danes so se mnoge gospodinje bolj zanimale za perutnino kot za zelenja, vo, zato je bilo najbolj živahno na perutninskem trgu Tako dobro ni bil založen perutninski trg že od velike noči. Zavzel je nad polovico Krekovega trga, Na njem je bilo na izbiro lepih piščancev povprečno po 22 T>*n par. pur po 50 do 70 Din komad, gosi po 40 Din naprej, kuncev po 12 Din itd. Kdor se ni smel zanimati za gosi, se je lanko za fižol, ki ga je pripeljal en kmet velik voz ter je prodajal celo prepe-ličarja po 2.50 Din liter. Huda gneča je bala okrog stojnic z zaklano perutnino. Kopune so prodajali po 22 do 24 Din kg. gosi po 14 do 15 Din, purane in race po IS do 20 Din in gosjo mast po 30 Din.
Na Sv. Petra nasip so pripeljali kmetje okrog 30 vozov krompirja, ki so ga prodajali v splošnem po 75 par kg. torej nekoliko cenejše kot med tednom, ko so ga ponujali že celo po 90 par. Ker pa zdaj ni več posebnega vpraševanja po krompirju, se menda ne bo posebno podražil. Malo je že zeljnatih glav. ki jfh prodajajo še vedno po 50 par komad.
granit imenuje, iz Švedske in Bosne m no beno bistvene razlike  Tudi Mramorjeva in Koritzkvjeva družina imata nagrobnike že iz bosanskega črnega granita, ki je še lrps in prav tako trpežen kot ivedski.
Če pomislimo, koliko denarja je d<*siej šlo in še gre pred vsem za nagrobne spo menike in oltarje v inozemstvo, zlasti pa \ Italijo, je skrajni čas. da tak kamen država čim najbolj podraži 6 carino, da bodo vsi naši kamnoseki rabili domač kamen, a občinstvo in umetniki gredo tja, kjer dobe tujemu marmorju in granitu enako vredno in tudi lepše blago po mnogo nižji ceni'
Iz Kamnika
— pogreb dr. Rod°lfm Schmida, stare, ime sreskega sodišča v Brežicah, bo danes ob 16. v Kamniku.
— Kje naj bo spomenik žrtev »vetov, ne vojne? Deset let ga že postavljamo v Kamniku, pa nismo prišli niti tako dalee da bi se odločili za prostor. Zdaj se končno tudi to vprašanje bliža rešitvi V četrtek 15. t. m. bo ogled za izbiro prostora Kje naj bo zdaj spomenik ? Vprašanje je najprej, ali ga hočemo postaviti sebi tn mestu v čast in ponos, ali mrtvim v spomin, če bo prevladaj prvi vzrok, bo odločitev padla na prostor vrh Samčevega predora, ce pa poslednji, potem bo spomenik 3tal na Žalah ali pred župno cer k. vi jo. Denarja imamo zdaj zbranega okrog 15 000 Din, za dostojen .spomenik nad Samčevim predorom pa bi potrebovali najmanj 50000 Din Ta denar bomo težko zbrali. Ker imamo danes toliko revščine in potreb na vseh koncih, naj na« vodi načelo: spominjajmo se mrtvih — pomagajmo živim. Dostojna spominska plošča z reliefnim okraskom, vzidana v cerkveno steno, bi bila še bolj trajna kakor spomenik na prostem. Sicer pa naj bodo mero. dajna razpoložljiva sredstva
— Gostovanje Ilirije. Jutri bo gostova la v Kamniku močma enajstoriea ljcbljan ske Ilirije v nogometni tekmi    proti SK KamenIku.    Kamničani    ar* se «a srkanje resno pripravili, zato bo tetfcrma br«* dvoma zanimiva ta najpeta.
— Rep rta »Veronike De86nt«k-» v "Radomljah je ibila š** v marsfkatererm pogd^ dn boljša od prve predstave PožrrvovaJnc tgraki so pokazali torHko vn«me, da iku gre polnn primanje, ki je v čaet tndi Ra domljajTu
fr Maribora
— Marfber 30. da« no kraljevi    mut ti. •Jb eonet so tonrobno aadoneti a*oa»ov4 ma rtborskfh cerkva   ZopM so zasorele pred kraljevo iMko svečke. Ves Marfhor. k! je še vedno  zavit v črnino,  se je *>onovno pok tonil   spomina  viteškega    kralja AV» ksandra I. Zedinrtelja. Dijaki vseh hnknj-snjih šol so se s svojim ućiteljstvom ude lAžili  žaroe svečanosti   » mari'borfrtri stolnici. Ob 1*V uri dopoMns sr. stoto4oo na pojjnii Tju^torpotki državnih m samompravnih uradov, drnšt^v in korporaotj. Ob sci. Hfjrl številne dnJbovMUls .ie opravil la-van+'nsVi vladika e dr Tomaiič zatne molitve    -*    hlagorokoinim kralievn jm*iče«r kom     Pred stolnico 1e Izkazala *Q|asfeo
MJ—n_he,Tojki etmmna dllaflfea Če4a K^^merooracrije se je ndelefiln nrfti •tarrtt na mariborska isvnv>»t Takrv se ie Mar^ hor pon^vnrv iV>s+^V»«-i pok lomil sv/\i«mjn ne-peaahTi^mn -vladsvin, VS ie n<^o*i1 «rw»4e Kit Usnje domoT-tni i a eftar. V^Ssi ripmrn^Ti '   ?i3^a mn !
— Sokol Maribor M Pobrežje pmv* svoje <* lan stvo  im,  cern i en o oiW%nertvo> na.1
v nedeljo 11 f. m. ^h iS zvej^-er pofac&fcevihM ude'«*! psoWV«> r*"4v**Tltv* t "Renol-jen-i flvoTanf
— Nove  tovarne  grade transtormator ake podaje. Pred kratkim je "a/ela obra. tovari nova tovarna Thomari na Pofrvrežin Trrjima   ohratij       •» nčf»;-rn poiroTiomi
V ta na.men si j*1 Taradila svojo transov-rna*or^Vo riostai^  ?   >ako^io  100  Vs Pr
stajo so svsaall i 1?^° m ^l^im —
•rjf rj aTve*rw5t 1A PO/> V t ffiPSt^ transTorma -•orftVn TMV5*a..10 - f1reT-or<a»df) i nlV.i    W* tO.
vam** Ro*Tj**r. JnjerotAkstn '-n Jij^osVia s^ s* 'sladile v M^lirj skn-nn^ trarjsf'^'nna^1" svo tMvtaJo ss       las. Marsberska tekstil na tvornira -r M^lin na  i*» zaradi povoda n   a '■»br a t a n adom^st(1 a *+a.ro tranieifo r -n a -tors1-^ podajo v t5^ ki« r n^vo t, Jafcestjo
— Name«attj  vola  zabodel aebe.  V ma rfb*vrsko t*oirtiojo s^    nrl'Twsl;p,; IV.e+n^za mesa T-^ke^ea    vajemra   TCarla   PmVSSl R "Ptujpke ti a T^Tinero. Vi *e 1#» pri ^° lu rpre^j ohčjutno ro^k^^al   TVi ra.rkosa njn v<->!a je rabofir! rnesar^ki n-nr* cr'oboiko v (iejirio n/vjjA nad kolonom   K monoRTečoroii So bili poklicani na r^mo* m^r^h^-«v< **»valoi
— Tatvine na dnevnem redu. Nt skorai dn»va. da bi nolirvi^ka kronika ne belerVln ^a.ke tatvine. Tako je prijavil farivsiki pomočnik Andre.i Mrak] ki Toš^p nlioe drzno vlomni-rt tatvino. Vepinarii storiler «^ i>» anlazil v n jedrom sjpalfni<v> 1n mn Miv^' korrv*^>s t. rađano o^leik^. ^onT-viio m r>*n-l<-*m r vT*v*no«*ti 1 *»0O fVn — TVlavki Al. brni Merrjerečovl \y. Pesnice i<» n^vznam doi-yo*pietueJ nkrad^l t voza v Ovs43tQo al^ei MO ntn t-rp*ien 7*mpfo: p'a^ žele»7Joičarjn SftnnadT! je ndrpeljal iTirtreH neke trgovine na Pohrp^,fn kHesa^kl tat ??ftn T>irj vtM no ?*»nsVo kolvv mamke ^Pur.h*. Vor.ilo j*5 črno rdesikano in "ma **vid*>.ndjn^ S+evilk^ 91810.
— Flzlka»no zdravilišče OUZD v Mariboru. Zaxnali s*nn, <ia fTrzikaVno »dtravn. llšč<» OTrZD v Man/boni i*rr»opornj«ije Zad. 'i;e čase je bil namreč nabavljen še en vebk Tvrnaner anarat za vročeizTa^n« kopeli za ogrevan>p oelesra telesa ln en nov a/r»arat za rve.-ikokisle kopeli najffno-dernejfeega tipa * veHko in rrostoroo kadjo.
— Napredek na soeijaknem polju Postaja za socijibno aknb rekonvalesee»nttt*b felavce^  v Ma^ilKrnu se zadovoljivo rat vi ja.    Naklonjenost 6 strani mariborskih lnčnstru'jcev m tovarnarjev   ter uvidevnost tn požrtvovalnost zaposlenih ielav. cev vtdno narašča. Dohodki institucije so vedno v sklade z izdatki, dasi še dosegaj ni bila nobenemu odklonjena podipora. Tako si je postaja že v dmgem letu poslova nja ustvarila moča', temelj za dosego svo jega cilja. Ker preidejo vsi bolnlki-rekon-valeaeenti,  ki   rzorpajo  zakonite zavarovalne dajatve, to je 26 osi rosna 52 tedensko podporno dot»o, avtomatično v breme 6tanice. je to za Maribor, zlasti pa za ma ribonsko delavstvo, gotovo veltka pridobitev. Zato pristopajte in nodoirajte institu cijo, U vrši tako plemenito nalosjo.
aca ume
E
Na p&U&pattšiu pri Sv grobnico dražlne
Ljubljana, 10. novembra.
V praznikih mrtvih so obiskovalci poko-alisca pri Sv. Križu med novimi 9pomeni-i najbolj občudovali grobnico družine znanega sadjarskega strokovnjaka, nadzornika Josipa St reki i a, ki v njej počiva njegov sin \1adimir, žrtev lanske velike letalske katastrofe na Studencu. Ze sama arhitektonska oblika s* precei razlikuje od ostalih nagrobnikov, ker n; šablonska in tudi ne mrka in otožna ter težka, pač ie pa na vsem nekaj vedrega m volnenega, kakor na klasičnih rimakih nlah. in zračno lahkega ter prijaznega. K temu vtisu pomaga posebno tudi svetla in topla barva kamna, saj je vsa stena spomenika prijetno svetlo rumena, kip pa popolnoma b^l Ta soba je delo akad. kiparja Borisa Kalina, ki je v kratkem zaslovel po svojib prikupnih delih na pokopališčih, zlasti pa po velikih spomenikih dr. Gregorju Žerjavu, gasilskemu organizator i u Bari rtu. umrlim člancm Vin-cenciieve. družbe ha nešteto manjših, prav rako pa po svojem velikem dekorati^mem relijefu visoko gon na pročelju palač PZ ob nebotičniku in pa po elegantnih dekorativnih figurah na Trgovski akademiji. Mladi umetnik pa ni ^am kriv. če javnost navzlic taki množini odličnih del niegovo ime še vedno premalo pozna Frav redko je gost umetnostnih razstav tn tudi svoje kolektivne razstave >e n: dospel prirediti, ker je pač neprestano pn delu za pokopališča ali velika poslopja. In ne morejo čakati na naročen*1 plastike da bi jih zbral več in razstavil.
ac marmor
ljudje najbolj občudujejo Josipa Streklja
Dej štrekljeve grobnice pri Sv. Križu • KaHnevo Madorv>
Kalinov a nežna ki mila »Mati s detetom« je sicer nova, vendar pa v Ljubljani že tako znana, da jo ni treba več opisovati, razen tega jo pa objavljamo tudi v sliki, da to veliko umetnino spozna tudi dežela. Poleg eterične »Brezmadežne« Toneta Kralja, ki smo jo občudovali na razstavi Ma don na velesajmu, sedaj pa krasi vilo za umetnost vnetega industrijalca Bonača na Bledu, gotovo nimamo boljše in lepše slovenske Madone, kakor je Kalinova pri Sv. Križu, pa če jo analiziramo s kritično strokovnega stališča še tako strogo sli ce stopi prednjo še tako preprost, za lepoto dovzeten človek. Lepo in veliko je to Kalinov o delo res visoke umetnostne kvalitete, da splošno občudovanje tudi po pravici zasluzi. Ni nam treba govoriti o izrazu deteta
m matere in opozarjamo samo na to mehko modelirirano toplo telo, ki se odraza skozi tančico obleke.
Dejali mo že, da k učinku vsega spomenika mnogo pomaga tudi njegova svetla rumena barva, ki je pri nas še popolnoma nova Seveda so ta kamen in sploh vsi trije krasni marmorji tega spomenika za našo iavnost novi, ker pač niso \z Italije, Avstrije ali pa celo iz Švedske m Egipta, odkoder z dra-gim denarjem naročimo razne noarmorie in druga vste kamna, temveč so H čudovito lepi in plemeniti kamni domvči.
Kar se tiče vpeljave domačih marmorjev ha tudi granita, ima v resnici veliko in tudi iznajdljivo kamnoseško podjetje Fr. Ku-covarja izredno velike zasluge. To podjetje ima spi ob rudi največ zaslug za regeneracijo umetnosti na naših pokopališčih, da se ♦"udi na tem polju lahko merimo z najkul-rurnejšimi narodi Ko je tvrdka pred dobrim letom izdala svoj z najfinejšimi barvnimi reprodukcijami opremljeni katalog, ;e iwed vsem opozarjala na umetnostno kvaliteto in na domač materijal nagrobnih spomenikov. Ze tedaj nam je v barvah po kazala lepoto pohorskega granita, podpe-skega črnega in belo štoTjkastega ter črno-belo lisastega marmorja, nadalje nenavadno apartno barvanega novomeškega školjka stega in podolgasto školjkastega marmorja ter svetlozelenkastega kraškega in belja-škega modrega marmorja, že prei je pa uporabljala prav srečno tudi druge lepe domače kamne in jim spet pomagala do veljave, kar drugi kamnoseki le preveč zanemarjajo in zato še vedno pošiljajo ino remsrvo velike vsote, ki bi lahko ostale d■> ma.
Krasm svetlorumenkasri marmor Strek-Ijev© grobnice je iz Pučiscs na Braču, kjer so starodavni ogromni kamnolomi in so rudi vse strehe pokrite z domačim belim marmorjem. Plemenito oblikovana vaza, steber in konzole spomenika so pa še iz lepšega kamna, ki deluje skoraj kakor orehova ali jesenova korenina zaradi temnorjavih školjk na svetli rumenkasti podlagi. Ta plemeniti, res občudovanja vredni kamen je spet iz okolice Splita. Se bolj se bo pa javnost čudila odkritju, da je rudi krasni snežno beli marmor kipa domač. Ni s Tirolskega ali talijanske karare, temveč iz Segata pri Splitu! Vse te prvovrstne marmorje je rabil tudi že projektant našega nebotičnika arh inž. Vladimir £ubic pri novi palači Pokojninskega zavoda v Splitu. Tudi Kalinov relijef. ki krasi grobnico Novakove družine na pokopališču na Viču, je iz tega marmorja, prelepi rdečkasti marmor tega spomenika je pa iz Ihana, podobno pisane marmorje pa dobivamo tz Škofje Loke, Hotovelj v Poljanski dolini in iz okolice Krope, ki so tz njih napravili naši stari kamnoseki toliko lepih stvari, sedaj so jih pa spet prvi pričeli rabiti mojstri Plečnik, Nubic in tudi mlajši arhitekti. NajboMj znan je podpečan v raznih odtenkih, a popolnoma črn marmor dobivamo z Drenovega griča, ki ga v Ljubljani lahko vidimo na portalu Samčeve trgovine na Mestnem trgu. Zelenkasto sivi novomeški marmor z belimi školjkami pa nt samo lep, temveč tudi zelo trpežen in ga dobivamo tudi v prav velikih kosih. Rumenkasto rdeč marmor lomijo v Stranjah pri Kamniku, popoln oma belega in popolnoma po topli belini karar-akemu marmorju podobnega imamo pa na Pohorju, zlasti pa pri Žrečah. Tudi drugod po Sloveniji imamo še dosti raznobarvnih marmorjev, še lepše imajo pa Dalmacija, Bosna in Srbija, kjer imajo tudi živo zelene in popolnoma rdeče marmorje, ki jfh pa k nam še ne dobivamo. Kar se torej marmorjev tiče, nam ni treba iskati dragocenih kamnov v inozemstvu, ker imamo doma dosti najraznovrstnejšega krasnega marmorja po nizkih cenah.
To že vemo, da imamo na Pohorju tudi granit v raznih sivih barvah, sedaj nam je pa Kunovar na grob dr. Korunove soproge postavil velikansko sloko vašo, ki vzbuja splošno pohvalo. Popolnoma črni granit se pa ni pripeljal iz daljne Švedske, temveč iz bosanske Jablanice na Neretvi, ki ga je pretakal šef mineroloskega instituta na univerzi unir prof. V. Nikitin in ocenil, da med   hrperstenovfm gabrom,   kakor se ta
SLOVENSKI NAROD«, cfae K). norocnfara 1934
^256
Danes velika premiera
največjega filma, snimanje na tečaja
OII1RIICJBLE
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Radi ogromne dolžine programa predstave danes ob 4-, 7. in 9.15, jutri ob 3.. o-, 7. in 9.15.
(JUNAKI ZRAKA)
S^nzacijonalna odkritja v južnem ledenem morju.  Film, ki nam pokaže sUo moderne avijacije.
Predprodaja od 11. do %S. ure.
DNEVNE VESTI
— Razstava fotografij tz živliaoiia kralja Aleksandra v Pragi. V razstavni dvora-n knjižnice praškega narodnega muzeja ie bila v četrtek dopoldne svečano otvorje-na razstava fotografi: \z življenja n zadnje poti kralja A tek s a mir a I. Zedinite-ija in 'francoskega zunanjega ministra Barthoua. Razstava, na kateri ie zbranvh okro« soo fotografi;, ie razdeljena v 14 oddelkov: z življenja kralja Aleksandra I-. kralj Aleksander f- na Češkoslovaškem leta 1922.. iz žvlieni^ ministra Barthoua, minister Bar-thou v Prag:, kralj A^ksanđer v MarseM-l>u, rocieb ministra Barthoua, zadnja pot kralja Aleksandra (Split), prizori iz Splita, v Beograd.u, žalni sprevod v Beogradu, vojska na pogrebu, po beograjskih uticah. Oplenac in žalna svečano«* v Pragi. Po uvodnih be-sedah ravnatelja kni'-žn ce narodnega muzeja WoLfa ie pozdravil oficijelne goste in jim razkazal razstavo pred-seduk centralne zveze češkoslovaškega diiaStva Plecltv. Otvoritvi so prisostvovali vsi trije protektori razstave, ju-gosloven^k; poslanic dr. Orisogono, fran-coski posanik Leon Noei in praski župan d-. Baxa. poleg njih pa zastopniki vojaških in civ lnih oblasti, društev in organi-• e- ^ra-Skli v^nklh šdl
Zivčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, lasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenrice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah.
— Velik dijaški dom kot spomenik kra-Hu Aleksandru mučeniku. V Karlovcu ^o sklen ii zgraditi v počastitev spomina na Nagopokojnega kratja Aleksandra I. Zed -nirelia velik dijašk: dom. Društvo za podpiranje siromašnih dijakov je določilo 100 tisoč Din za temeljno glavnico fonda, iz katerega se bodo črpala sredstva za zgraditev doma.
— Potreba konference vseh trgovskih zbornic. Ban j a lusk a trgovska zbornica je naslovila na vse trgovske zbornice v državi predlog, naj bi se sklicala se pred sprejetjem novega državnega proračuna medzbormška konferenca, k. b: se na nji izdelal osnutek davčne reforme. Banja'u-ška zbornica stoji na >tal."scu, da bi bilo treba opustiti obdavčenje po stanarini in driKrh zunanjih izdatkih, names/tu tega pa uvest obdavčenje po prosperiteti poed;ri'h gospodarskih panog bodisi z »zpremerntbo seda:i::h davčnih stopenj ali pa z znižanem za§č>tnlh carin.
OD DANES DALJE
POGREBNE SVEČANOSTI
blagopokojnega Nj. Vel. Viteškega kralja
ALEKSANDRA I. Uedinitelja
Film je izdelala tvrdka vJugoslo-venski Prosvetni Film«. Beograd
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7. in 9.15. jutri ob 3., 5., 7. in 9.15
— Prepovedana knjiga in list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši držav; na Madžarskem izdano knjigo *Versd Ma cvarOr&zag« in v Parizu izhajajoč? komunistični list »-Protiv glavnjaee
— Iz državne službe. Premeščena sta agrarni uradnik .lanko Križan ;n agrarna uradnica Marija Pfeifer od sreskeg« načel-stva Maribor levi breg k Henriki upravi v Ljubljani; dTŽavna služba je prestala arhiv-nemu uradniku pri bansk: uprav, v Ljubljani Francu Rejcu.
— Iz banovinske služb?. Za banovinskoga pomožnega knjigovodjo pr- banovinska podkovski soli v Ljubljani je postavljen banovinski uradniški pripravnik H. Crurda.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni 1 st kr. banske uprave dravske banovine« št. 91 z dne 10. t. m. objavlja odločbo o teritorijalni pristojnosti kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, odločbo o ukinitvi pedoloških odsekov nri poskusnih in kontroln h postajah v Ljubljani, v Splitu in Osijeku cdlcjbo o kontroli uvoza sadnih sadik, gozdnega in okrasnega drevja in grmičja. 'zpremcinb 3 pravi o obliki, sestavi in ozna-menovaniu meri in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti, izpremembo točke a člena 2 pravil o pregledovanju in žigosanju- ob,;k:, sestavi in zaznamenovanju steklenic in posod za alkoholne pijače in mleko, objavo o pobiranju državne troša-
rine na avtomobilske žarnice n strokovnem preizkusu blaga, pri uvoznem carinjenju, sezname strojev, izdelovanih v državi, odločbo oboe seje državnega sveta št. 16-261 1934, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 m razne objave iz suSltižbenih Novin«.
— Zanimanje inozemstva za naše Primorje. Na Sušaku se mudi znani ameriški publicist PranclLn Adam«, ki je prišel k nam z namernem zbrati podatke za obšlrn" članke o uasib ttiristicnih krajih
in življenju naših ljudi. Članke bo pošiljal ameriškim listom. Dam os je pa prispel na Sušak znani pariški publicist Andnoiee Got, ki je narmenjem v Crifcvenico, kjer bo Kost kopališkega poverjen i štva. Nap.eati namerava okrog 60 člankov o naših turističnih prilikah za francoske fn belgijska liste.
— Pokojninski zavod ia nameščene* v
Ljubljani oddaja za ureditev dvorane v vb-iektu III. in adaptacijo v IV. nadstropju nebotičnik« naslednja dela: zidarska dela, mizarska dela. instalacijska dela. parketna dela. pleskarska dela. slikarska dela. keramična dela, tapetniška in kamnoseška dela. Vsi pogoji in proračuni se dobe v gradbenem uradu Pokojninskega zavoda. Gajeva ulica 5., II. nadstropje, soba 221 od 12. tm. dalje Ponudbe ie vložiti do 16. ton. pri istem uradu.
— Obrtniški sejem. Krajevni odbor združenih obrtniških organizacij v Ljubljani priredi v nizu prireditev »Obrtniškega tedna« od 1. do 8. decembra sejem za domače rokodelske izdelke Odbor je pre-skrbel za to primerne lokale na Mestnem trgu št. 23, kjer bo vsa palača na razpolago razstavljalcem Prosimo vse obrtnike, ki nameravajo svoje izdelke razstaviti na sejmu, da se prijavijo do torka 13. t. m. pri Okrožnem odboru obrtniških združenj v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. kjer dobe vse potrebne informacije.
— Za mrtve proglašeni. Okrajno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Avgust Jeršek iz Ljubljane, Franc Dolinar z Sebenja, Matevž Hribar iz Mengša, Anton Grčar iz Selc pri Litiji. Alojzij Pavlic iz Nadleska pri Ložu in Janez Platnar iz Iske vasi.
2e štirinajstletne izkušnje pričajo o tem, da
A R B O RIN
najuspešnejše sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnib zajedavcev. Zahtevajte vedno le originalni Arborin, znamko, ki je zakonito zaščitena proizvajalcu:
-    »CHEMOTECHNA« družba z o. z-, Ljubljana, Mestni trg 10.
— Odprte planinske koče SPD.:  Dom v
Kumniški Bistrici je stalno odprt ter je krasna celodnevna tura. Hoja ie mogoča hidi po novi cesti, ki je kraievno odlično speljana. Od >Korlna< v Stahovici se odcepi pot na Veliko planino, kjer nudi koča SPD z romantično okolico vsakomur prijeten nedeljski oddih. Iz Kamnika je lepa enodnevna tura na Dom na Krvavcu in nazaj ter si naj osobito smučarji ogledajo že sedaj terene okrog Doma na Krvavcu, kjer bo v najkrajšem Času najugodnej&a smuka. Dom na Mrzlici je dostopen iz Trbovelj ter ie priporočljiv povratek preko Sv. Šmohorja na železniško postajo LašTco- Postojanke v Logarski dolini so stalno odprte. Mozirska koča na Golteh vnbi izletnike. Val va zor jeva koča je stalno oskrbovana. Vedno mikavne pa so postojanke ob Bohinjskem jezeru t. j. Sv. Janeiz in Zlatorog: odhod v soboto v skupini najmanj Sest oseb tudi ne zahteva prevelikih srtrosTcov.
— Poseben »lak za obisk zadnjega počivališča Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitel|a. organizira Putnik v Ljubljani, v dneh 20. novembra 1. in 2. decembra t. 1. Cena vožnje Ljubljana-Beograd-Mlade-novac-Oplenac, tja in nazaj n. razred Din 273—, III. razred 178.—. Prebrana za ves dan Din 50.— za osebo. Vlak odpelje v petek, dne 30. ton. iz Ljubljane zvečer, ter 6e vrne v Ljubljano, dne 2. decembra. — Udeleženci izven Ljubljane bodo imeli od svojega bivališča do Ljubljane in nazaj polovično vožnjo. Prijave sprejemajo občinski uradi in >Putnik« v Ljubljani za nebotičnikom do 2S tm.
DANES
Senzacijonalni film iz življenja gang-sterjev
žig sramote
AL CAPONE kralj banditov
ZVOČNI KINO DVOR telef. 27-30 Danes ob 4., 7. In 9. uri, jutri ob S.,
5., 7. in 9. uri zvečer ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50-
— Vname. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj ie razen v Liubliarr tn Mariboru deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 18, v Sarajevu in Splitu 16. v Beozradm 14, v Rog-Šk' Slatini 12, v Zagrebu 10. v Ljubljani 10.4. v Mariboru 9. Davi je kaza1 barometer v Ljub'jani 762.4. temperatura le znašala 3.2.
— Smrtna nesreča rudarja. V Krap m-«ketm premogovniku »e je smrtno ponesreči; »Jetai ru-ćar Stjepan Leljafc. V rovu je aavoail vanj vagonček, ki ga je s tako atk> tredeil db steno, da Je obležal mrtev.
— Cigani zastrupili prašiče. Glede na Skandalozne   kupčije z  mastjo poginulih svinj v Som boru, glasom poročila v vče- i rajanji številki Vašega cenjenega lista pod ! gornjim naslovom dovoljuje si staro znana ■ renomirana tvrdka H e r z i sin, Banatski i Karlovac, tovarna salam in mesnatih izdelkov, opozoriti cenjeno občinstvo, da naj . pri nakupa masti zahteva izključno le zanesljivo in znano blago. Pri nakupu masti naj se pozi, da je sod ali zaboj opremljen z znamko tvrdke »Herz«. Žig tvrdke Herz i sin jamči za priznano najboljšo in najčistejšo domačo svinjsko mast.
KAM PA V NEDELJO 7
V nedeljo gremo vsi v Št. Vid nad Ljubjlano, in sicer v gostilno „PRI JAGRU" na krvavice, pripravljene z „Aromatinom". — Talio dobrin M ob as še niste jedli.
Pridite in poUusitel
i
KATHE NAGY
*£WILLY IITSC
\i Ltaftlfaac
_4j Povečana slika prvega dolenjskega smučarskega doma je razstavljena v izložbi tvrdke A. Goree na Tvrševi cesti Na sliki vidimo, kako lepa je tudi zadnja stran doma in kako slikovita je n tegova okolica. Dom je zgrafen na ravnici pod romantično cerkvico Sv- Duha in ima na obeh straneh krasni, tndi mnogim ljubljanskim smučarjem že dobro znani smučališči. ki bosta zdaj še bolj privlačni, ker stoji v neposredni bližim moderno urejen smučarski dom. v katerem bodo pozimi smučarji, poleti pa izletniki in letovišcarii vedno dobro postreže ni. Dom je fotografiral znani lotograf iz Stične-kolodvor e- Janko Erjavec. Do ^*v-Duha je od Žalne. Višnje gore ali Stične eno uro hoda.
—lj To bi naj bil rrt.. ! Ob dramskem gledališču v Gradišču je bil menda nekdaj vrt- Nekakšna zanemarjena senozet je zdaj tam. ograjena z razpadajočo ograjo. Na trati gnije listje in rrohni razna nesnaga, ki pO čudnih potih prihaja rja, Polecr v hramu j umetnosti   se   manifestira   naša   kultura,   a j nič mani značilna za našo kulturo ni ne-snaga ob kulturnem zavodu. Ari sega kriza i tako daleč ali «) pa tako kratkovidni?
—lj Umrli so v Tvjubljanl od 3. do 9. t. | m. Grtibar Antonija roj. Ramovš, S5 let. vdova želectiišfke^a uradnika, Poljanska e. 1€. Ru<par Ivan. 7l let, trgovec in posestnik, Celovšfka cesta 90 Tesar Doroteja roj. Kleindienst, 77 let. vdova železničarja. Vl_ dovdanska cesta 9. Blumauer Josipina, 79 let, zasebnica, Emonska cesta 10. Magister JosUp. 32 let, Vižmarje, občina Št. Vid. Jarc Ivan, 69 let, železniški ^prevodnik v pok., Grablovceva ulica 18. Marčan Bogomira, 25 let, zasebnica. Rimska cesta 21. Hribemlk Karol, 75 let, železniški uradnik v p,, Janševa uiica 10 Podroac Rudolf, 39 let, abs. jurist, Zolgarjeva ulica 4. Baum-gartner Katarina, 82 let, zase"boica, Ključavničarska ulica 2-1 Cesar Marija, 71 let, bivša kuharica, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnici so umrli. Kumik Ma. rija roj Habjan. 69 let. vdova sprevodnika drž. žel., PraŽakova ulica 3. Kropar Marija roj. Pavlic, 61 let. žena upokojenega svetUničarja dri. žel.. Kapiteljske 11 Rožnik Jakob, strojar, Zaklavec, Horjral Juvanc Franc, vpokojeni drž. uradnik, 76 let, Bleiweieova cesta 20. Maveer Ivan. 57 let, prosjak. Ljuibljana. nestalno biv. Urban Franc. 32 let. dninar. Vuzeniea 54. Bole Rudolf. 20 let. dijak, Willin?en, Nemčija. Majnik Ana. 63 let, žena užitkarja Levčeva ulica 7. šauer Janez. 60 let, dimnikarski mojster, Pred konjušnico 2. Lav-rih Franc, 15 let, čevljarski vajenec. Velike Dol? 4. Zaear Anton 37 let. dm nar. PTOzid 43. Jerlah Peipca, 3 leta. hči posestnika. Dol. 21. obč Št VM Do7č Jožica, 7 mee.. hči prodajal&e, Sv. Petra na sip 71. Antonov Peter, 59 let. trgovski potnik, hotel Tivoli. Ambrož Marija roj. Belaj. 56 let. žena pleskarja. Rimska cesta 11. Jui nnt Stanislava, 1 mesec, hči dekle Gora Kamnik. Gašperin Janez, 13 -et, učenec. Zaloška cesta, gluhonemniea. Bobnar Ivana, 5 mes hči prejr!. fin. kontr.. Cesta v meetni log o
—li V komandi Ijublian^kega vojnega okrožja, se sprejemajo stranke vsak delavnik samo med 10. in 12. uro dopoldne.
_li >Pan< impregnirane ovratnike brez
pranja, svilene samoveznice po Din 8.—, rokavice: nappa. triko in pletene, najceneje pri PERNAT, Sv. Petra cesta 22. in Poljanska   cesta   1. (Pejglezen).
—lj Srafce, bele modne in športne, kravate, naramnice in žepne robce, ima najceneje tvrdka Milo? K a r n i č n i k . Stari tre št. 8.
_li Novi »sačetniški plesni tsfaj< za dame in cospode prične v ponedelieik 12. tm. ob 20. _ Jenkova šote. Kaizina. Vsako nedeljo >popoldar«ki plesni tecai< °d pol 4. do 7. Posebne ure dnevno. Dijaki-nje imajo popust.
—lj Izgubljena broška, v torek je neka dama rzgrubila u& poti z Vodnikovega trg-a mimo stolnice po Stritarjevi ulici, tromost ju. Prešernovi ulici in Aleksandrovi cesti do pasaže broso ki ji je nenadomestljiv drag spomin, zato pa dobi nenavadno lepo nagrado, kdor najdeno broso odda v uredništvu >Slov  Naroda« ali »Jutra«.
—li »Rokovnjace« ponavljajo v Šentjakobskem srledališču danes  in jutri zvečer
ob 20.15. Pri predstavi sodelujeves ansambel odra. Pevske točke, ki so vpletene med de-ianje je u-slasbil Viktor Parma. Ker 80 bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, prosimo cenjeno občinstvo, da 6i kupi vistopnice f predprodaji. ki bo od danes  dalje od  10.  do  12.     in od   15- do
17. ter eno uro pred začetkom predstave in se tako izogne navalu pri večerni bU-srajni •
—lj Otvoritev rawta?e mariborskega umetniškega kluba >Brazda< bo jutri, v nedeljo ob enajstih, v Jakopičevem paviljonu. Razstava je pod pokroviteljstvom gospoda pomočnika bana drja O. Pirkmajarja lri v oskrbi Narodna galerije. Vabimo vse pri-pri »atelje likovne umetnosti, da se udel^ie otvoritve  razstave  mariborskih gostov.
—li Nižji samarjanski tečai Rdečega križa v L.jnbljani Začetek tečaja bo objavljen v dnevnem časopisju. Prijave se še sprejemajo v pisarni Rdečega križa. Delavska zbornica,  vhorl  bonova  resta  5t. 1.
E
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-S7.
Film očuh z ulice
BLODNICA
V glavni vlogi lepa Svtvia Sidney. Paramountov film v nemškem jeziku.
Predstave: v soboto ob 7. in 9. uri; v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri; v ponedeljek ob 7. in 9. uri,
V dopolnilo nov Paramountov tednik
Pride: »Moje hrepenenje si Ti!
— Poroka. Danes dopoldne se je pore čil v kapelici kne*\Skofijeke palače \ Ljubljani jeseniški trgovec g. Riko M e ž i k z učiteljico na jeseniški osnovni Sol: gdč. Marijo Schitnikovo. Poročil ju Je jeseniški rojak stolni kanonik dr. To mai Klinar   Obilo sreče!
— "lOletnlca dr. Pavličkove smrti. Jutr mine 10 let. odkar se je ob Savi za Koro-5ko Belo na lovu po nesreči 8 »Lbram smrtno  nevarno obetrelil  blvsi qeneratn tajnik KTD dr. Ju lian Pav liček   S Si brani, si Je zastrurpll kri in tako mu zdravniik niso mogli rešiti življenja. Star je bil late 445 let. Kmahi mu je sledila v večnost tudi soproga, da sta ostali hčerki  Sonja rn Tatjana siroti.
Iz Celja
MASLENE DIETRICH
v vzvišeni pesmi materinske ljubezni
PLAVOLASA VENERA
Predstave danes ob 4., 7. in 9.15, jutri ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer
ZVOČNI KINO IDEAL,
—C  Ob obletnici  raPalls^e pogodbe bo
v nedeljo 11- t. m. ob 8. zjutraj maša v župni cerkvi, o*b 10. pa bo spominska svečanost v mali dvorani Narodnega doma. Udeležite se svečanosti v čim večjem Številu'
—c Umrli sta v četrte* v celjstel bolnici 571etna žena tovarniškega -delaven Ma rija Pohajačeva iz Trnovelj pri Celjm ln 661etna delavka  Tere-zija Ulagova  vz Lož pri Rimekih toplicah.
—c Plačilo davkov za 4. četrtletje. Davčna uprava v Celju ra-zsrlaša: Skrajni rok za plačilo davkov za 4. četrtletje 1934 poteče 15. t. m. Vsem. ki davkov do tega dne ne bodo poravnali, bo davčna uprava nredipisala opooninske stroške v ane&kiu 1 % dolžne vsote ali najmanj 10 Dim. razen tega pa bo računala 6% zamudne obresti. Po noteku nadaljnjih osmih dni to je po 23. novembru, bo izvršen za vse tudi takrat še neporavnane davke rubež, ki bo združen s stroški v znesku 9% dvižne vsote ali najmanj 15 Din. V intr resu vsoh davčnih zavezancev je. da po ravnajo davke najkasneje do 15. t. m. in se s tem izognejo vsenn stroškom in zamudnim ob res tim
—c  Nedeljski  nogomet.    V nedeljo 11 t. m. ob pol 11. dopoldne s« bo pričela rte Glaziji  drugorazredna  prvenstvena tekma med  SK Jugoslavijo in  SK  Atletiko. So.
11 bo g. Seitl iz Celja. Ob 14.30 na se bo na Glaziji pričela zanimiva podsavezra prvenstvena tekma med SK Celjem ln SK železuičarjem iz Maribora Tekmo bo sedi' z.  Cimoerman   iz Ljubljane.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petfca 16. t m lekarna Pr: Križu    na KTalja  Petra cesti
— K°me*nora<»jja   za blagOj>okojmrn
kraljem*. V počastitev snominn btafopo, kojnega kralja Aleksandra T Uedinite-ljem se Je vn&Ua včeraj v mestni župrn cerkvi slovesna cerkvena komemoracija kl so se je udeležili predstavniki nraclov in zastopnik: društev ter veliko Stev-Uo me-56anov.     Oba  zvočna   kina  pa. predvajata
te dni spominski film o kraljevem življe, nju. smrti povratku v domovino in pogrebu Tudi v gimnaziji se je vršilo dopoldne cerkveno opravilo s .'rpominskirn nagovorom. Prav te dni je narasel >fond kralja Aleksandra«, ki je namenjen za podpiranje revnih, pridnih dijakov na lO.OOO Oin Tako so meščani. -lijaki in profesorji s prispevka za ta fond naflep&e počastili spomin blagopokojne era kralja Poročali smo že o sklerui kranjftke mestne občine, ki namerava zaraditi v Kranju javno bolnico kralia Aleksandra. Krani ska oblina je povabila v ponesel 1ek v občinsko posvetovalnico na vrčje zborovanje zastopnike vseh večjih gorer-^lch občin, ki bodo podrobno in vsestransko pretres««. H o vseh vTrra£«mtrh ki ar tičejo z*rmrlbr bolnice.
— Občni zb<>r rini*ko^T>ortnetra odreka SPT> se bo vršj1 v petek 23 nOTeiUtim or» ?o v reofcavra      pvj PetaHSru
MARTINOVA NEDELJA v hotelu „STARA POČTA"
ki je pripravila Martinovo gos in bobe. Prispela so tudi pristna dalmatinska črna vina. znani viški opolo, liter po 10 EHn, čez ulico 9 Din
— SK Korota« — Krauj v nedeljo ne igra prvenstvene lekme na Jesenicah 2 AJŠK Gorenjcem, ker jo je slednji prepustil s 3:0 p. f. Prav zanimiv bo spored v Kra. nju, koder se bodo srečali ob pol 14. SK Jadran (Ljubljana^ : SK Korotan ob 1B. pa SK Radovljica I   : SK Korotan I
— Po/ar. V četrtek zjutraj ob 6. je nenadoma izbruhnil požar pri mizarju Fran cu Pretnarju v Predtaboru pri Naklem V petih minutah je bila v ognju vsa  opa. k: je pogorela v poldrugi uri do tal V lopi *t bilo in p:gorelo 500 kg sena, 200 k^ otave. 450 kg slame, voz suhe praproti, trije veliki sodi za namakanje sadja, deske za nr zarstvo,  kopalna kad.  slamoreznica želo zen plug, ročni voziček, mizarska miza tei mnogo ročnega in poljskega orodja Skup. na škoda znaša okrog 20 000 run,    ker je bilo poslopje skoro popolnoma novo Kd< je zanetil požar, še ni znano, morda ie za. žgal kak brezvestne* namenoma   S a pr-moč je prihitela takoj gasilska četa s Pod, brezja, ki pa lope ni mogla rešiti, pač pa je ogenj omejila,    d»» **> ni ra*#?ril «> nr. bližnja poslopja
— Tečaj za prekf*je\;m}*-. Te dn; se j vršil v moderno urejeni prokajevJaki delavnici mesarja g. Mihael? Ostermana te čaj za preka>vanje.    ki ga vodi fHmajski stroko\mjak g  Theiss    Tečaj je odobrila Mesarska zadruga v Kranju m je ime' na men strokcA*no izp<>polniti    naS*» domače mesarje, da bodo s svojimi   izdelki lahko konkurirali s tovarniškimi proizvodi. Jutri in v ponedeljek bo v prodajalni M Oster-mana zanimiva    razstava    prrkfj;rvalskih izdelkov,  ki bodo pokaza!i  napah tečaja
9Zr
—li  Teta!  za  smučarsko   telovadbo, fcj
g-a priredi SPD se vrši v sredo dne 14. tm. točno ob 19.15. uri v telovadnici II. drž. realne simnazije na Poljanah« vhod h, Ciril Metodove ulice Nadaljne prijave sprejema pisarna SPD na Masarvkovi cesti od članov m od nečlanov. Udeleženci morajo imeti telovadne Čevlje. Učitelju ie treba pokazati potrdilo o plačani pristojbini.
—li Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja vse cenjene crs. člane na svoiečasni sklep uprave fflede dajanja daril Glasom tega sklepa se es. trgovci opozarjajo, da ne dajejo nikomur nikakih daril bodisi v blacu ali gotovini raznim društvom ter ustanovam, če nabirale* n;maio od uprave združenia posebnega potrdila ali priporočila. Uprava.
— Komemoracija za kraljem mučenikom. Včeraj dopoldne je bila v župni cerkvi komemoracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom. Cerkev je bila polna predstavnikov oblasti, rezervnih oficirjev. Sokolov, gasilcev, zastopnikov društev in organizacij ter šolske mladine z nčitelj-stvom. Po žalni sjvečanoeti je bilo na m a bistra tu vpisovanje v žalno srvominpko knjigo.
— Razstava sltk. Znani jeseniški fotoamater Slavko Sraolej je razstavil v izlož benem oknu podružnice »Jutra« in ^Slo venskega Naroda« tri krasne povečan? slike. Prva kaže škrlatico, druga črn zastavo na križu vrh Skrlatlce, tretja pa mc. gočen križ na škrlatici. Razstavljalec je dobil na lanski fotoamaterski razstav; * • seniake »Sokole« prvo nagrado in tudi na letošnji fotorazstavi v Zagrebu je donese! len uspeh
— Nevarnost povodnji odstranjena. Sava s pritoki je bila zadnje dni močno na. rasla, posebno visoko je segala v sredo Ker preurejeni tovarniški jez avtomatičn. reamlira odtok vode. hiše na desnem bre 2?u Save niso več v nevarnost: S predlan sko preureditvijo jezu ?e pa^c1 «<o4oataj ?p *>rib!ižnf 130 r*m. kar «e norn« *udi že v zgornjem le1" =Tvsk*» struge ob Milanr vem logu.
Xedelja, 11. no\ *Mi»Ur.«.
7.00: Telovadba I Pustišek Diago). 7.30: Resna glasba na p.oseah. S.00: Poročila. 8.15: Orgelski koncert lArnič Hlazj 8.45: Plošče 9.00: Versko predavanje (lr. Re. galat Oebulj). 9.15: Prenos iz trnovske cerkve 10.00: Specifične delavske bolezni, njihovi vzroki m posledice iN O. > 10.20: PloSče 10.45: Radijsk. orkester, vmes poje Svetozar Ranovec. 11.50: 1'renos z boinesra polja pri Verdunu. 12 05: 6as. Radijski orkester. 1B00: \ inske l>olezni in napake (ing. Gorjup Ekrga))- 16 30: Man dolindstični kvartet. 17 30: Prenos iz Strassburga 20.00: Nac. ura: Zimski šport v Jugoslaviji 20.25: Otroške žalne pesmi poje ga. Sok lic-Dolenčeva. 21.00: Radijski orkester, vmes čas in poročila. Ponedeljek, 12. ii«»veml>r.i.
12.15: Plošče 12.50: Poročila 13.00: Cas, plošče 18 00: Mladina in njena .^mo. stojnost (dr Stanko Oogala) 18.20: Radijski orkester 18.40: S'oven^čina (dr Kolarič) 19 10: Nac ura: Gjure Hančič. 19.35: Plošče 19 50: Jedilni list, program za torek 20 00: Zdravniška ura (dr. Bogo. mir Magainai 20.20: Komorni trio (klarinet, viola, klavir 21.30- in pomočila 21.50: Radirki orkester
T°rek, 13. n»veri)hr:.
12.15: šolska ura: Od drevesnega den la do papirja  (Josip fcabkar)   12.15: Plošče.    12.50:  Poročila.    13.00: Cas. plošče. 18.00:   Gospodinjska  ura:   poročilo  o in-tern   kongresu v Berlinu za gospod, po. kJic (ga. Zemljanova)   18.20: Otroška ura (ga. Gabrijelčičeva). 18.^0: Nemščina (dr Kolarič)   19.10   Nac. ura:   \ugust Senoa 19 50:    Jedilni  list     program    za ^redo 20.00: Sokol: Smer sokolske vzgoje (Pran-njo Lubej)   20 20: Žalne k ravnice na kla. virju Izvaja Jr   švara. 21.00: Biblij=ke pesmi cd Dvofaka poje Drago Žagar. 21.30: Čas  poročila radijski orkester.
♦
SLOVENSKI  rf A r* O Dc. dne 10. novembra 1054
irrati o.
Raymond Poincare in ženske
Prva njegova vroča ljubezen je bila lepa gledališka
igralka Wanda de Boncza
Kakšno vlogo so igrale ženske v življenju Raymonda Poincare a? O tem bi se seveda ne dale napisati obširne razprave, kakor o Goethejevi ljubezni, kajti Poincare je bil preveč zaverovan v svoje hrepenenje po vladanju, da bi imel še čas pečati se s problemom ljubezni. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da se slavni francoski politik in državnik ni zanimal za ženske.
Znano je, da je, bo je bil še m' A minister, njegova mati o njem često zatrjevala: >Pravite, da je minister? Kakšen položaj pa je to za mladega moža?c Takrat je bil do ušes zaljubljen v W"ando de Boncza, znano umetnico iz gledališča Odeon, ki jo je pa pobrala prerana smrt, kar je Poicare-ja hudo po trio. Ko je ta dražestna igralka umrla, je bfl Poincare tako potrt, da v prosvetnem ministrstvu v svojem kabinetu več dni ni hotel nikogar sprejeti. Takrat je imel udobno pritlično stanovanje v rue de Matftuirios blizu
kolodvora Saint-Lazare, kamor je nila-
da umetnica često prihajala in se z njkm posvetovala o svojih rodbinskih zadevah v Rumuniji. Poincare ji je pozneje izposloval angažma v Comedie Franca i se.
Znano je tudi, kako se je kot advokat z vso vnemo zavzemal za interese dame, ki je postala pozneje njegova žena. Videč, kako se mladi advokat zanima za vse slavne igralke, ni hotela veljati za preprosto, nerodno meščan* ko in tako je začela še kot gospa Ba-zireeva nastopati na gledališkem odru »Les Pamains«. (ki je z redkim samo-zatajevanjem *in požrtvovalnostjo študiral zelo slabo revijo enega izmed svojih članov, namreč Louisa Henriqua Duluca, poslanca Indokine.
Ko je bil Poincare kandidat za mesto ministrskega predsednika in ko ga je napadala levica, se ni hotel odpovedati kandidaturi, ker je bilo ime njegove žene zapleteno v politične boje in ker je moral braniti svojo čast, kakor je sam trdil. Ta napad na Poincareevo ženo je izrabil rudi »oče zmage« Cle-menceau in baš zato je znal drugače vljudni in uslužni francoski narod prvič reči »tigru« kategoričen »ne«. Proti svojemu pričakovano u Clemenceau ni bil iz-voljen za predsednika republike.
Gospa Poincareeva je bila vzorna žena, ki je dolga leta z redfko požrtvovalnostjo in vdanostjo stregla svojemu možu. Ko je Poincare zapuščal svoj položaj predsednika republike, je bil gmotno skoraj uničen, kajti ne samo vse svoje dohodke, temveč tudi vse svoje privatno premoženje je bil žrtvoval med vojno za podpiranje vdov in sirot po padlih vojakih. Poincare je bil vzor poštenega in značainega francoskega državnika, pa tudi preprostega državljana in patrijota.
Matuschka pred sodiščem
Veliki budimpeštanski listi pišejo, da je izključeno, da bi bil Matusohka pri zdravi pameti. Iz vsake njegove kretnje in besede gleda blaznež, ki pa napravi tu in tam vtis normalnega Človeka. V četrtek je obtoženec pripovedoval, kako je bilo z atentatom pri Via Torbagv. K obravnavi je prišlo mnogo vdov in otrok, žrtev strašnega atentata. Sedeli so tik za zločincem in mnogim so se zaiskrile soLze v očeh, ko je Matuschka priinovedoval: »Prisopihal je vlak z dolgo vrsto razsvetljenih oken tik mimo mene, da je v naslednjem trenutku izginil v blisku, razsvet-ljujočem vse nebo.« Tuda Matuschka je pri tem zaplakal, potegnil iz žepa robec, ki obrisal oči in pripomnil s tihim glasom: »Tega nisem hotel.«
Potem je podrobno opisoval, kako je pritrdil pod tračnice ekrazitne patrone in električno napravo. Kontakt električnega toka je Šel po dveh železnih palicah, ki ju je morala lokomotiva stisniti skupaj. Delo je trajalo dobro uro. V Budimpešto se je hotel vrniti peš, še predno se je pa odločiL je prisopihal brzovlak in nastala je katastrofa, ki je zahtevala 22 človeških žrtev. Atentator je odšel potem v dolino pod železniški most, da bi videl kaj se je zgodilo. Brvi hip sploh ni vedel, kaj storiti. Ko so prihiteli delavci, se je izdajal za potnika, ki se je slučajno rešil. Kričal je, da mu je nekdo ukradel denarnico. Ko je zaslišal izpod razbitega vagona stoke ranjenega otroka, >e začel kričati, da naj najprej rešijo otroke. Ko je predsednik čital imena 22 žrtev, so ljudje   v   dvorani zaplakali.
Predsednik se je obrnil na obtoženca z vprašanjem, ali vidi te solze. Matuschka je povesil oči in odgovoril: »Molim za mučenike!«
Potres mu je prinesel milijone
V Cansas Citv je umrl te dni mož, ki mu je prinesel potres milijone. Mo-mentio. kakor se je pisal ta čudni ljubljenec sreče, se je izselil s Sicilije v Ameriko s trebuhom za kruhom. Takrat so bili ljudje še prepričani, da kraljuje sreča iziključno v Ameriki, da je treba samo priti tja, pa mu pade kar sama v naročje. V Col oradu ob vznožju gora je hotel kopati zlato; bil je trdno prepričan, da bo našel zlato rudo. Ni pa imel toliko denarja, da bi najel delavce, kakor drugi podjetniki, a sam tudi na mogel razkopati vsega. Mislil je pač, da je zlato skrito visoko v gorah. Vendar sta pa začela s prijateljem kopati, toda delo je Šlo počasi od rok.
Neke noči se je Momentio nenadoma zbudil, ker je zabobnela zemlja pod njim. Bil je potres. Iskalca zlata sta bita prepričana, da je potres zasul vse, kar sta bila odkopala. Ko je pa prišel Momentio zjutraj na kraj, kjer sta bila začela kopati, je opazil, da je nastala po potresu v skalah široka votlina, vodeča globoko v gore. Na stenah razpoke je našel značilno barvo zlate žile. Hitro se je razširila vest o zlatu po vsej Kaliforniji. Od vseh strani so prihiteli iskalci zlata in za bogato zlatonosno žilo se je vnel krvav boj. Končno je posegla vmes vlada, ki je določila, da imata pravico do zlata samo Momentio in njegov tovariš. Tako
41
Itelej?« cevtta
Niti grcanja z aretacijo, niti prigovarjanje ni nič pomagalo. Izjavil je, da je pripravljen sprejeti nase vsak sum, toda če bo ukrenjeno proti njemu kaj drastičnega, se bo pritožil zaradi javne žalitve in neutemeljene aretacije. Za aretacijo doktorja Dun-ninga ni nobenih razlogov. Zato zaenkrat ni bil storjen noben sklep. Na vprašanje, ali pozna dobro Saro Futlerjevo, ni dal zadovoljivega odgovora. Posebno dobro ne, je dejal, več pa ni hotel povedati.
Naročil sem uradniku, naj zasliši druge člane Dunning&ve rodbine. Gospa Dunnin-gova je videla Fullerjevo, ko je prišla k njim v ponedeljek zvečer, toda to je smatrala za navaden poklicni poset. Pozna jo samo površno iz družabnih stikov s pokojno gospo Doornovo. Edith Dunningove ni bilo doma tiste pol ure, ko je bila tam Sara Fullerjeva. Služkinja je izpovedala, da je bila Fullerje\>a zaklenjena z doktorjem Dunningom v njegovi privatni operacijski sobi ves čas poset a. Potem se je Fullerjeva vrnila k Doornovim (glej raport AA7 — Doorn).
ZAKLJUČEK: Se da se nič storiti, razen pritiska, da pr'de na dan, kaj sta go\*orila Fullerjeva in Dunning. O važnosti tega pogovora ne more biti nobenega dvoma. Fullerjeva in Dunning sta pod stalnim policijskim nadzorstvom. O nadaljnjem razvoju bo poslano poročilo.
— Se vedno nič, — je za mrmral župan nevoljno. — Slabo izpričevalo za vaš depertement, gospod komisar, če ne morete pokazati večjih uspehov, kakor so tj. Ali smatrate tega Oueena
za dovolj sposobnega, da bi vodil preiskavo v tako zamotani zadevi?
Manhattanski prezident se je obrnil na stolu. — Bežite no. — je dejal razdraženo, — saj ne morete zahtevati od tega starega vojaškega konja nobenih čudežev. Ta vražji primer je vendar star komaj 36 ur. Mislim, da mu ni ušla nobena sled. Jaz ...
— In ne samo to, — mu je posegel v besedo policijski komisar, — toda to vendar ni noben vsakdanji umor, gospod župan, pri katerem bi imela po-hoi-ja ravno pot. To je čisto izreden primer. Zdi se mi...
2upan je zamahnil z obema rokama. — Kaj pravi naslednji raport?
— Govori o Edith Dunningovi. Stenograf ie vzel nov akt in začel citati:
RAPORT O EDITH DUNNIN<X>VI
— Nič zanimivega, vse, kar je počela v ponedeljek dopoldne, je očividno povsem nedolžno, čeprav se to ne da do podrobnosti dognati, ker je bila večkrat v bolnici in je v ponedeljek dopoldne pred operacijo tudi večkrat odšla iz nje. Od takrat je zabeležen vsak njen korak.
Edith Dunningova ne more pojasniti niti zločina, niti njegovega motiva, kakor nien oče doktor Dunning. Znana je dobro s Hil-do Doornovo, ne zna pa pojasniti očividno hladnega in napetega razmerja med svojim očetom in gosoo Doornovo drugače, kakor da nista nikoli živela v posebno dobrem prijateljskem razmerju.
ZAKLJUČEK: Z nadaljnjimi zasliševanji v tej smeri se ne bo dalo nič doseči.
— Oh, to je samo ob sebi umevno, — je pripomnil župan, — Kdo pride zdaj na vrsto? Požurite se!
je postal Italijan milijonar, zemlja sama mu je odprla svoje bogastvo.
Umetni kavčuk
Du Pontovi ameriški kemični tovarni se je posrečilo sestaviti sintetični kavčuk, ki so mu dali ime dupren. Bred naravnim kavčukom ima to prednost, da je mnogo odpornejši proti olju, maščobam in kislinam. Računati moramo torej s tem. da se bo razširil, če-rrav je zaenkrat še štirikrat dražji od navadnega kavčuka. Izdelujejo ga iz acetilena, kuhinjske soli in vode. Tudi v Rusiji se je posrečilo sestaviti umetni kavčuk, ki so mu dali ime sovpren. Za bazo jim je služil alkohol iz krompirja, a ker je v Rusiji krompirja predalo, si hočejo tudi tam pomagati z acetilenom. Kakor ameriškega, tako tudi ruskega umetnega kavčuka ni treba vulkanizirati z žveplom, temveč samo s segrevanjem.
V obeh primerih gre za triurni moderne kemije. Dupren in sovpren sta trdna in prožna, kakor najboljši para-kavčuk. Pnevmatike iz rusKega umetnega kavčuka so bile še dobre, ko so prevozile na poskusni vožnji 27.000 kilometrov. Ali se bo umetni kavčuk razširil, je odvisno v prvi vrsti od cene acetilena ki alkohola. Iz teh se izdeluje ogljikov vodik isopren. ki ga predelajo v merilisopren, z drugim vmesnim produktom pa v ogljikov vodik ery-tren. Oba ogljikovodika se kondenzi-rata v kavčuk. Zelo se zanima za izdelovanje umetnega kavčuka Nemčija, ki ji je začelo primanjkovati sirovega kavčuka.
Ženitovanjsko potovanje okrog sveta
V avgustu 1925 se je oženil v Mo-nakovu delavec Hans Hencker s svojo družico v tovarni, znano turistko. Na tem ni bilo nič posebnega, pač je pa postala zadeva zanimiva takoj z ženi-Utovo napitnico, ko je Hencker izjavil: »Tudi midva sva namenjena na ženitovanjsko potovanje, ki pa ne bo vsakdanje. Trajalo bo do 1. 1937. Prej se ne vrneva v Monakovo.« Svatje so bili prepričani, da ga ima maio pod kapo in da se šali. Te dni je pa priobčil berlinski »Tageblatt« vest, da sta prispela pred dobrim mesecem na Filipine mlada zakonca, ki sta peš prepotovala vso Evropo in Azijo. Na Filipinih sta se po kratkem počitku vkrcala na tovorno ladjo in odpotovala v San Francisco.
Zakonca Hencker pa ne potujeta več sama, v devetih letih ženitovanj-skega potovanja s:a dobila prirastek — tri sinčke. Prvi je bil rojen v Jeruzalemu, drugi v Bombavu, tretji pa v Tokiu. Tako pestro družino kar se tiče rojstnega kraja bi si lahko dovolil samo visok diplomat. Dolgo ženitovanjsko potovanje je tudi drugače dobro vplivalo na žilavega očeta. Iz preprostega delavca se je razvil dober pisatelj. Nekemu monakovskemu založniku je poslal svoje prve stihe in črtice, ki kažejo zelo nadarjenega pisatelja. Vzdih lepotice.
— Ce bi bila tako bogata, kakor sem lepa. bi ne bilo potrebno, da sem tako lepa.
Med živimi mrliči
Pogled v umobolnico na Studencu, kjer so zaprti naj-
bednejSi med bednimi
Pri najhuj&ih amo. Zopet temačne celice, gola telesa, smrad, slama in rjovenje, vendar pri ženskah hujše... Vse zamreženo. Troje žrtev v sobi. Eden v prisilnem jopiču, drug s spuščeno mrežo, mirnejši. Gol divja po kletki, kriči >sestra, dajte mi mojo knjižico, prvi je, ki me je obiskal, če me reši. dobi 1500 Bin.« To vsoto je povišal do 40.000 Don. Potem je pravil, da je ves dan študiral — ugotovil, da ima vrv v sredi žico in da se bo obesil. Zaradi varnosti  sta  strežaja    pregledala kletko
_ nič ni bilo! Potem smo v drugi celici,
v kletki čepi gol nestvor, živ mrlič, hoditi ne more, prenašajo ga. Cepi in se smehlja, s smehom, ki te zasleduje. Pri tem nerazumljivo golta. Dan in noč tako in s kazalcem desne roke kroži v obliki kroga. . K drugemu Kristu pridemo. »Komisija« mu je prisodila 5 let, 10 dni manj kot 15 mesecev še ... Sliši glasove iz Amerike — Egipta V Ameriki je bil dolga leta, vrnili so ga — blaznega. Ve, da je nov kralj, pa kaj če. pravi, amnestije ne bo, saj jih ne morejo spustiti. . . ker so bolni. >Zdrave že, zdrave ...« pravi, ko smo odšli.
Tudi v kopalnico smo prišli, trije so bili že po več ur v topli vodi. Kadi pokrite z rjuhami samo glave so bile vidne. Prijalo jim je v vodi, zadovoljni so bili. Samo eden je planil pokonci, ko nas je zagledal.
Dvakratni morilec je stalno privezan na posteljo, na posteljo poleg se vsedem: >Kako je?« vprašam. >Kako? Slabo!« »Kaj ste bili preje?« nadaljujem. >Kar je
bilo
šele pride
Balkan?«   V Rog.
Slatino bi šel rad, tam je dobra voda, vse hitro pozdravi ...
še en nesrečnik je na strani, gol in beden. Hrope, glavo zavito v slamo. Sestra ga pokliče: Pepo! Tedaj se obrne in blede. »Harmoniko, o harmoniko mi dajte, veste tako kitaro, tisto za na usta, o, harmoniko... Ne tako pum — pum — pum ... štiri leta sem star, pa tako lepe noge imam. Pa citre bd rad. Koliko bodo koštale ? Pa kekse, kekse ...«
Posnemal je igranje na orglice — drumljaJ je neko popevko. 21 let je star! že pet orglic je dobil pa je vse polomil! Pred dnevi se je vojaška oblast zanimala zanj, no, služil ne bo! Mnogokrat besni, žvižga, vse onečedi, zato je obsojen na slamo ...
Revež, ki je skočil svoj čas v Donavo, pa so ga izvlekli, potem se je vrgel pod avto, zgubil je sluh. dela same papirnate hišice iz časopisnega papirja. >Kdo ste?
Ha! Ha! Jurist? Prokleti grofi, vi škodljivci, največji škodljivci države. .. FeJ, ha, ha!« Njegov drug je epilepLik, miren je in se samo smeji bolnim izbruhom sotrpina.
Iz celice stopi visok možak, s svečanim izrazom pozdravi »Hvaljen Jezus«. Sestra: »na veke dni! »In gospod?« pravi »zakaj ne odzdravi?« »Amen na veke« pravi — in tedaj mi je povedal, da sem božji namestnik, iSpoznal me je . ..« V eno je govoril o sarajevskem umoru, o marsejskem zločinu in h koncu pokleknil »Domine . ..«. Ta nesrečni Janez je bil 35 let zaprt po vseh zaporih Avstrije, 69 let ima, sedaj je v zadnjem azilu. »Zdravniki nočejo pomagati« pravi, »Slabo vidim«. S silo me je hotel še zadržati, obljubil sem mu, da se vrnem. 2> Sestra, prečastita, ali so zaprta vrata?« Potem mi zaupa: >Taljan je vzel naše zemljo! . .. Jaz sem za Avstrijo ...«
Naprej greva — zopet sva med onimi, ki so čez dan v skupnih sobah. Sestra me opozori na smrt obsojenega M. Tri je ubil in zažgal hišo z žrtvami vred... Visok kmečki človek. Nemško govoriva. Mirno kot z vsakim drugim izza zidu. Kako se ima, ga vprašam. Dobro, včasih slabo, le srce ga boli! »Es ist liberali schvver...« pravim, ko je pristopil nekdo, ki je zblaznel zaradi alkohola. »Hudiča ist schvver, kdor hoče delati, lahko živi, samo mi moramo živeti na državne stroške...« se je razburil in nemirno korakal od skupine do skupine. Tu stoji eden, ki z dvignjenimi rokami in mrtvim izrazom v očeh bulji v strop, tam župnik, pogreznjen vase, drugi so zopet tik za menoj in okrog sestre. Obrnem se in za menoj mlad člo
vek.  »Kako pa  s teboj?«
Molk. čez
čas: ». . mi smo složni — mi smo složni...« naslednji hip si je odgriznil gumb na telovniku in delal geste kot da bi streljal. Na vse, strežaja, sestro in mene. Strežaj ga je potisnil v kot... še zadnji oddelek: rekonvalescenti . .. Kakih 30 jih bo, v sobi velika kletka s kanarčki, krog bolniki, v vseh treh sobah. . . Izza mize vstane visok gospod z očali, knjigo je bral. Sestra predstavi: p rim arij dr. B. Povem kdo sem in kaj želim. O vsem, o marsičem sva govorila. Kako žive bolniki? »Tako, tako, vsi 'majo eno željo: ven, prostosti si žele, no. saj pa ni niti čudno, saj si jo še mi, ki smo tu za nje, želimo in radi gremo ven! Kako so sprejeli rekonvalescenti marsejski zločin? »No, veste, ti ljudje se za to ne zanimajo, tu ni pravega veselja, niti prave žalosti, so brez
čustev..., nič ni pristno . . .«
»Veste, meje med največjim zločincem in blaznežem sploh ni! In če pobijajo zločince, zakaj ne bi tudi ...«
»Ali gospod primarij, to je težko...«
»Vem, da, saj smo zdravniki dosti © tem razpravljali je res težko, ali koner koncev, iz človeškega stališča ...«
Ob spominu na one na slami, moške in ženske — sem mu sam pri sebi pritrdil.
Potem me je vodil od bolnika do bolnika in mi razlagal posamezne slučaje. Malega dečka je pokazal, z veliko glavo in skrivljeno hrbtenico, velel mu je, da Je hodil gor in dol in tolmačil hibe. Četrt ure sva hodila* in si ogledovala bedne reveže Vprašal sem ga Če se kaj spoprimejo med seboj, če jih napade. »Ja, imeli bi včasih dosti dela . . . Hudo je včasBi z njimi . . .<
V drugi sobi med gručo bolnikov je bil eleganten gospod, gladko obrit, inteligentnih potez in skrbno oblečen, čital je časopis. Vprašam sestro kdo je. »Naš učitelj«, pravi. Grem k njemu, se predstavim in mu povem, da sem prišel, da vidim Življenje tu. Vstane, pove svoje ime in mi v dolgih stavkih pove svoje vtise, predoči vso grozoto, ki ji ne ve izraza. Inteligent! >Sedaj je že boljše! Znatno boljše. Bile so pa nevzdržne razmere . . .« Kakih deset minut sva debatirala o usodi ljudi, ki ao obsojeni na bivanje v tem svetu zase! »Bom čital, kar boste napisali«, pravi, kr sem se poslovil in krepko mi je stianil roko...
Pot mi zastavi dobrodušen mož, ki pove,, da je žrtev družinskih razmer. Tudi njegova žena, da je tu, »hudobo ima v sebi«. Otroci so doma. — Sestra mi je povedala, da ni res, samo on je bolan! Za njim še mlad človek, ki hoče govoriti z menoj. Za roko me pelje v kot. »Ali je zaradi zdravniškega pregleda?« »Ne,< pravim, nakar se globoko prikloni in obrne k steni. Na hodniku so se še vedno zbirali bolniki. Ta zamaknjen, oni čepi na tleh in boža cunjo, drugi zopet mrmra in poje, eden s povešeno giavo, Hrvat, pristojen sem, pove. da je na »živcih« bolan. Em z mirnim, spokojnim izrazom, drugi zopet z grozečimi pogledi. Poslovil sem se še od prizna rija in Sel. Oddahnil sem se, ko ava s sestro stala na vrtu in so se zaprla vrata.
Zunaj ml je povedala, da je primarij dr. B. že 20 let bolan, v svetovni vojni Je zblaznel, sedaj ima idejo, da Je prlmarrj umobolnice. In učitelj že 8 let.. .
Streslo me je!
Vsi, bolni, vsi, pa vendar sta mi toliko povedala, o čemer niti pametni, zdravi ne vedo . . . Sestra Pavla je videla, da sem bil v svesti, da govorim z ljudmi zdravega uma in se mi je nasmehnila. »Da. da, vsi so bolni. ..«
Konec drevoreda sva se s sestro Pavlo ločila. Zahvalil sem se ji in odšel sem. Vrnila se je nazaj vršit svoj človekoljubni, vzvišeni posel.
Vratar mi Je odprl železna vrata, na cesti sem bil, zunaj v meglenem večero, prost, a držal se me je oklep groze, ko sem se vračal proti Ljubljani.
Grobišče živih sem zapustil, videl naj-bednejše. vendar so še bednejši. Ti so v bivši prisilni delavnici. Ne vem. Če se bom odzval vabilu. Vsaj tako kmalu nel Kar sem videl in doživel je tako grozno, nepopisijivo,  to se more samo otočutttl.
Ozrl sem se nazaj ln zdelo se mi Je, da še vedno čujem krike, smeh in krohot, da mi slede pogledi, jasni in nejasni onih številnih reveže v, ki so onkraj zidu...
Samo navček je v jesensko noč pel, da se je duša ločila od telesa...
Ni treba bogastva, dovolj Je, da imamo razum in najsrečnejši smo lahko na svetu.
Ko bi to videli in vedeli vsi, bd se besedice norec in Studenec ne izgovarjale tako kot se, ampak s šepetom, polnim groze in bojazni ...
Mnogi bodo odšli in se preselili v boljše življenje, ker so pa ostali že na tem svetu pozabljeni, jim najbrže tudi ne bodo nosili svečic in cvetja.
Našli bodo pa mir, spokojnost, ki so jo zaslužni, ker so ie preveč trpeli...
Rajko KO«.
Slabo znamenje.
— Kako se kaj razume tvoj prijatelj
s svojo mlado ženo?
— Hm, ko je prišla štiri tedne po poroki zakasnela brzojavna čestitka, j« ni hotel sprejeti.
VojaSka.
Stotnik v šoli rekrutu: »Kaj si torej misliš, če vidiš na bojišču vihrati zastave?«
»Da piha veter, gospod stotnik.«
Stenograf je nadaljeval. 2e je začel Čitati, pa se je ustavil, kajti okrog mize se je zaslišalo radovedno mrmranje. Vsi kot en mož so primaknili stole bliže k mizi. Stenograf je začel znova citati:
RAPORT O DOKTORJU JANNEYU — L>oktor Jannev se je vrnil ob 9.07 v ponedeljek zvečer v svoje stanovanje v hotelu Tarevton. Izstopil je iz avtotaksija, kakor izpoveduje detektiv Rittes, ki mu je bilo naročeno nadzorovati Janneya. S poznejšim zaslišanjem šoferja avtotaksija Morrisa Cohena je bilo dognano, da je vstopil Jannev v avtotaksi pred kolodvorom Grand Central in naročil, naj ga odpelje naravnost v hotel Tarevton. Ostanek večera je preživel Jannev v svojih sobah. Večkrat so ga klicali k telefonu, toda vedno njegovi prijatelji in znanci, ki so ga spraševali po Abi-gail Doornovi. Jannev sam ni nikogar klical.
Danes dopoldne (v torek ob 11.45) je bil zaslišan zastran Svansona. Odgovarjal je mirno, obzirno in lokavo. Človek bi mislil, da je bolan tn zelo utrujen. Ponovno je odklonil govoriti o Svvansonu in njegovem bivališču. — Vprašanje inšpektorja Queena: Doktore Jannev, vi ste včeraj zvečer svojevoljno prekršili mojo prepoved. Dejal sem vam. da ne smete zapustiti mesta. Kaj ste počeli včeraj zvečer ob šestih na kolodvoru Grand Central? — Odgovor doktorja Jan-neya: Nisem zapustil mesta. Na kolodvor sem šel samo odpovedat svoj vozni listek do C hi c aga. Saj sem vam vendar včeraj povedal, da nameravam odpotovati, vi ste mi pa odgovorili, da ne smem. Tako sem sklenil, da bo zdravniški kongres opravil brez mene. — Vprašanje inšpektorja Queena: — Aha. vi ste samo odpovedali naročeni vozni listek. Ali se niste nikamor odpeljati z vlakom? — Jannevev odgovor: — Saj sem
vam to že povedat. O vsakem mojem koraku se lahko prepričate.
PRIPOMBA: Na kolodvoru Grand Central je bilo takoj ugotovljeno, do sta bila vozni listek in naročeno mesto v kupe j u res stornirana približno v času, kakor ga navaja Janney. Ni bilo mogoče dobiti opisa moža. ki je prišel odpovedat vozni listek
— železniški uradnik se ga ne spominja. Tudi se ni dalo dognati, koliko je resnice na Janneye\'i trditvi, da ni kupil drugega voznega listka.
Vprašanje inšpektorja Queena: Iz hotela ste odšli ob 530, na kolodvor ste se pripeljali okrog šestih. Toda v hotel ste se vrnili šele ob devetih zvečer. Pa vendar ne boste trdili, da ste rabili cele tri ure, predno ste odpovedali vozni listek in naročeno mesto, kar bi bili itak lahko storili telefonično. — Janneyev odgovor: To je seveda trajalo samo nekaj minut. S kolodvora sem odšel na daljši izprehod peš po Peti avenui in v Centralni park. Bil sem slabe volje. Potreben mi je bil izprehod na svežem zraku. Hotel sem biti sam. — Vprašanje inšpektorja Queena: Kako to, da ste pred kolodvorom poklicati avtotaksi, da bi vas odpeljal domov, če ste bili v Centralnem parku? — Janneyev odgo\for: Nekaj časa sem šel peš, toda bil sem truden in tako nisem mogel nadaljevati poti peš. — Vprašanje inšpektorja Queena: Ali niste na svojem izprehodu srečali nikogar, ki bi lahko potrdil vaše navedbe? — Odgovor: — Nel — Vprašanje Ellery Queena:
— Saj ste inteligenten mož, kajne? Odgovor: Tako pravijo o meni. — Vprašanje: In po pravici, doktore, s polno pravico! Kaj torej poreče vaše bistroumje na naslednje misli: Nekdo, se je, recimo, izdajal nekaj časa v bolnici za vas. Da bi se mogel izdajati za vas, je vas moral najprej za nekaj časa odstraniti iz bolnice.
— Zdaj pa pazite. Mož pod imenom
Snvanson pride k vam pet minut pred . četkom te sleparije in vas premoti ta čas, ko je bila Abigail Doomova umorjena, potem vas pa pusti približno ob istem času. ko je lahko morilec že odnesel pete. No, kaj poreče na to vaša inteligenca? — Jan-neyev odgovor: Golo naključje. Nič drugega to ne more biti. Saj sem vam že rekel, da moj gost nima s tem groznim zločinom nič skupnega.
Ko so Janneya opozorili, da bo aretiran, če ne pove, kdo je Srvanson, je to molče poslušal. Toda na obrazu se mu fe poznalo, kako mučno mu je to.
ZAKLJUČEK: Zadeva je jasna. Janney je lagal, ko je trdil, da je hodil od šestih do devetih po ulicah. Jasno je, da je kupil vozni listek najbrž do kraja v bližini Naw Yorka in da se je tja tudi odpeljal. Uvadli smo preiskavo, da doženemo. ali bi mogel kateri izmed sprevodnikov ali potnikov onih vlakov, ki so ob tem času odhaiali s kolodvora, spoznati v doktorju Janneyu potnika, ki se je z dotičnim vlakom odpeljal.
Preiskava še ni dosegla zažeijenega dlja.
Aretacija doktorja Janneya brez zanesljivega dokaza, da je lagal, bi bila brez pomena. Pa tudi, Če bi se to ugotovilo in dokazalo, bi bila Janneyeva aretacija odveč, če bi obenem ne izsledili Svvansona. Možno je tudi, da pripisujemo zaradi trdovratne Janneyeve molčečnosti in odpora Su-anso-novi osebi večji pomen, kakor ga zasluzi. Proti Jannevu imamo samo to, da noče m besedo na dan.
Stenograf je mimo potožil raport na mizo. Zupan iai policijski komisar sta se namreč sjpogledate. Potem je župan vzdihnil in skomignil z rameni rekoč:
9tTSn A.
»SLOVENSKI NAROD«.
10.
1984
Na ponovno prošnjo naših cenj. strank iz Ljubljane tudi tem potom sporočamo, da prodajamo TI VAR obleke razen glavne zaloge t PREŠERNOVI ULICI štev. 54, nasproti glavne pošte tudi v novi prodajalni na
Sv. Petra cesti št. 26
Upravitelj te prodajalne je g. RAMOVŠ«
prosim, PAzrri!
ttvar OBLEKE morajo biti previđene s tem tovarnifidm listkom. Proalmo naše cenj. stranke, da nam javijo, 6e se vam bo ponudilo aH prodalo manjvredno m
tuje blago, kakor nada originalno TTVAR
Istočasno se zahvaljujemo našim cenj. strankam za poverjeno nam zaupanje ki naklonjenost. Mi se bomo tudi v nadalje potrudili, da si to zaupanje z našim vestnim delom obvarujemo.
TTVAR obleke
Prešernova ulica štev. 54 nasproti glavne poste,
SV. PETRA CESTA 6TEV. 36
Naznanjam cenj. občinstvu,
da mi je poverjena proaaja dobro poznanih
TIVAR oblek
Podpiran z dobro sortirano zalogo in znano nizkimi cenami, se bom potrudil tudi s pazljivo postrežbo, da cenj. odjemalce v vsakem pogledu čim najbolje zadovoljim.
2 odličnim spoštovanjem
ŽM. £Ramovš
Ljubljana, Sv. Petra cesta 26.
i
61 valni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvo-kolesa od Din 950 naprej. > Sachs« motorji od Din .5000 naprej pri
»TRIBUNAc F. Batjel. Ljubljana, Karlovaka cesta 4. — Ceniki franko.
t LISE za volane v različnih guban. SPECLELN1 ENTEL oblek, volan, šalov L l (L -v 2 L lil K .AN J E. en te) vložkov Is čipk. PREDTISRANJE. VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila
Hitro, fmo to poceni izvrši
:
f Matek & Mikes, Ljubljanr
♦ poleg hotela Štrukelj
«
!
Ne zapravljajte denarja
za tuje revije in ne skrajšajte si veselja, ampak takoj naroČite najboljšo  slovensko družabno revijo
Jlil POTA
Ljubljana, postal predal U 4 Celoletna naročnina Din 60-—
MALI OGLASI
V vaen m al ifa oglasih /eija beseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za .-nali oglas Dto 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, tanko tudi v znam-kan — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko   -  Popustov m male oglase ne priznamo
PERNICE
izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-. 300.- in 340.- Din. Ia puh pa 450.-. 550.- Din. Garantiramo, polidna postrežba — pri:
RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg Stev. 2.
367T
»MUZIKA«
prodaja prvovrstne inozemske
klavirje is planine tudi pre-i grane ter popravlja in ugla-suje strokovnjasko najceneje. _ Rnafl jeva ulice 4.
SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, in kuhinjske uprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 61/T
ia,  ZIMSKA ŠTAJERSKA JABOLKA,
strogo sortirana in prebrana po sortah, čem od 2.25 Din dalje, za kuhanje tudi ceneje Oglejte si »Stalno sadno raz. stavo« Kmetljsk« družbe v Ljubljani, Novi  trg S. 3242
APNO
žgano, sprašeno ali apnenčevo moko za apnenje vrtov dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg St. 3. Sprejemajo se naročila. 3279
Preproge: Perzija, Smyrna Banvai, Angora. Pirat itd: najcenejše pri
„ČILIM"
PASAŽA NEBOTIČNIKA
Trenchoatl
usnjeni  suknjiči  itcL najbolj*
nakup pri
PRESKERJU, LJUBLJANA. 8^   Petra c 14
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim slan fcorjero vknhan — se dobi o*
malo ln veliko v LEKARNI DR. G. PICOOLl LJ U BLMNA.   Oimajnka  a *
NAZNANILO! Cenjenim damam is g os polom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20%. — Česal m salon NA VTNfiER. LJubljana. Selenbnreova ulica. 60/1
Obleke, zimske suknje
modernega kroja po meri ln   vsa  druga   kroja«'a dela — izdeluje po zmernih
J. JELOVSEK,
modno krojaatvo LJUBLJANA. Kongresni trg **ev- 8
IVAN   KACIN, DOMŽALE tvornica glasovirjev   in harmonijev.    Zaloga Ljubljana Gosposvetasa  cesta  12 (dvo risce). Prej ko si kupite pia nino ali harmonij oglejte nase najnovejše izdelke in cene. Is to tam   se   sprejemajo popravila in uglaaanje klavirjev
3245
PRODAM
IPERANO SPALNICO z ogledalom in psiho prodam za 2000 Din. — Bitenc, mizarstvo, Gosposka st. 10. 3306
20.000 m* ZEMLJI66A prodam po zalo ugodni ceni na lepem prostoru blizu gorenjskega kolodvora. Vodovod ln elektrika v bližini. V postov pridejo tudi knjižice Mostne hranilnice ljubljanske. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3297
UŽARSKE POMOČNIKE traži sa nastupom odmah Tvornica konoplje d. d., Srpski Ml-•etić (Bačka). 3399
CVETLIČNI MED od 50 kg navzgor, prodaja po 10 Din kg čebelarstvo Blaže-vac, Piakorevd. via D Jakovo.
MAJHNO POSESTVO z novozidano hišo, gospodarskim poslopjem, njivo, hmeljiščem, travnikom m sad o. nosnikom, 10 minut od trga Žalec po nizki ceni uroda. Franc Kovša, Vrbje — Zaiec.
KUPIM
TRANSMISIJSKO OS
50—90 mm, dolgo 1.50 m, 4 ležišča, svedrina 50—60 n>m in 5 jermenic 60—150 cm premera, rabljeno, kupi Alojzij Petrič, Lipsenj št. 39. posta Grahovo — Rakek.
PEŠČENI PAPIR IN BRUSILNI STROJ za glajanje lesenih predme, tov. s ličen zatesnilnenui stro. ju, Id lahko gladi preamete do 60 cm. v dobrem stanju, išče Srelen Strfanovič, knjižar. Nis.
SLUŽBE
FRIZERKO samo dobro ondulerko, sprejme Pire,   Ljubljana, Florijanaka ulica. 3304
in lralurico
par Ižsasno aa planinski dom >Polževo* pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. — Imeti morata najboljšo prakso v gostimi ali penzijonu Kuharica mora biti prvovrstna. — Ponudbe na upravo >Slovenakega Naroda« pod »Oskrbnik«.
TRASI SE VASPITA-CICA kod jadna devojčlee, stare 6 godina, aa znanjem francuskog m njemačkog jezika, sviranja klavira i po mogućnosti šivanja na stroj. E. Hersl. Zemun, Kr Petra62.
ŽENIIVE
VDOVEC SREDNJIH LET brss otrok samostojen obrt. nlk, hišni posestnik s zadolženo hišo bi poročil gospodično ali vdovo, ki bi skupno odplačevala dolg. Dopise pod »Ta. kojanja pomoč« na upravo »Slov   Naroda«. 3270
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
NH>KI*M
GOSTILNO NA DEŽELI
vzamem v najem, aii grem za poslovodjo v podružnico trgovine. Prevzamem pa tudi kako potniško stroko s 1. dec 1934. — Anton Ortan Preva-lje.
HRANILNO KNJIŽICO
Od 15,000.- dO 17.000.- Din Od ljubljaaakih zavodov isčam, — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zaslužek 3281«
Damske krznena plašča m jo-piee tar razno drugo krzno v veliki izbiri po jako ugodnih nudi
vo
LJUBLJANA, Meatni trg St. 5.
naročajte
$0
0®
NAROČNINA
dih 12.-
Ureja je Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeaorsek, — Za upravo b
tn* del
Oton ChnstoL — Vsi  v Lrubh«n