im umi. fteunKo m. O UuMlonl, v peten J. oviosto 1925. Ceno Din rso aha j a iuk dan popoldne! izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnsera ni davek posebej. — M Slo v enaki Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D =» Upravntetvo: Knatlova olioa štev. 5, pritličje. — Tele'oa stev. 304. wm Uredništvo Bnallova ulica it. 5, I. nadatropfe. — Telefon štev. 34. M" Poštnina platana v gotovini. Amerikanski kapital Te dni je prispel v Beograd naš poslanik v VVashingtonu, g. Trešić-Pavičić, da informira zunanjega ministra dr. Ninčiča o razmerah v Združenih državah. Pri tej priliki so ga obiskali novinarji, katerim je podal zelo obširna pojasnila glede finančnih razmer v Združenih državah in o možnosti ev. amerikanskih kreditov za jugoslovensko industrijo. Njegove izjave zanimajo tudi naše gospodarske kroge, zato jih prinašamo v daljšem izvlečku: «Moram priznati, da so nam strankarske borbe in da nam je politična neurejenost v domovini silno škodila, ker je nastopala ogromna neprijateljska propaganda po amerikanskem časopisju prav ostro proti naši državi. Sedai bo vse drugače. Naša politična urejenost se zrcali v porastu dinarja, v uravnoteženem državnem proračunu in v aktivnosti trgovinske bilance. Vse to deluje v Ameriki kar najpovoljnejše. Amerika razpolaga z ogromnimi kapitali. V inozemska industrijska podjetja je že vložila nad 22 miliiard dolarjev. Sedaj, ko si urejamo svoje politične razmere, bomo lažje dobili posojila. — Amerikanski kapitalisti ne dajo radi svojih kanitalov v dežele, kjer preti revolucija ali kier divjajo vojne. Doslej so mislili, da je Balkan revolucionarna dežela prvega reda, da preti od strani Pa-dičevcev revolucija in da se je Radić zvezal z Moskvo, ki jo Amerikanci še posebno sovražijo. Amerikanci se pritožujejo, da jim naša država pri industrijskih podietiih ne gre na roko. Ne ugaja jim zahteva naše države, da mora najmani 50% delnic mineralnih, hidroelektričnih ali drugih industrijskih podjetij pripadati Jugo-slovenskim državljanom, ker si misliio, da bi jih sprejem takih pogojev izpostavil šikanam naših državljanov in političnih oblasti. Prepričan sem, da se najdejo naši ljudje, ki bi znali prepričati Amerikance, da se zanimajo za našo državo, zlasti za naše prirodno bogastvo, za naše rudnike, vodne sile, za regulacijska dela itd. Naši ljudje pričakujejo vse od poslanika v VVashingtonu, ki bi se moral po njih mnenju izpremeniti v agenta, mesto da so sami agenti svojih podjetij m svojih gospodarskih stremljenj. Poslanik se v glavnem bavi z diplomatičnimi posli. Naivečii kapitalisti bivajo v New-Yorku, Filadelfiji. Pittsburgn, Clevelan-du, Detroitu, Chicagu, Los Angelesu itd. Poslanik je pripravljen podati informacije vsakomur. Nisem prijatelj posojil v Ameriki, za katera treba plačevati 8 % obresti poleg 8 % diskonta od nominala. Ti pogoji so neznosni. Pač pa odobravam kredite za rudarsko, šumsko in električno Industrijo in za železniška podjetja. Amerikanske banke so natrpane z denarjem, ki ga oddajajo po 6 in celo do 5 Naši odnošaji z Ameriko so izredno prisrčni. Uživamo splošne simpatije Amcrikancev. posebno odločujočih čini-teliev. Amerika pa zahteva od nas. kakor zahteva od ostalih držav, da ji plačamo voine dolgove. Trgovinski odnošaji z Ameriko so v Dovojih Matematično pa sem prepričan, da se bodo ti odnošaii v naikraiŠem času razvili v ogromne dimenzije. Paz-polagamo z marsičem, kar potrebuje Amerika. Na pr. imamo ogromne rudnike boksita in hroma Boksit rabi Amerika za industrijo aluminiia. še več pa za izdelavo boksitnega cementa, s katerim zida ceste. V okolici Skonlia imamo naravnost neizčrpna hromska polja. V Ameriki bi morali otvoriti še več konzulatov s trgovskimi strokovnjaki, ker pravniki niso doveli izvežbani v teh poslih. V Newvorku naj se ustanovi trgovska zbornica, po ostalih važneiš;h gospodarskih središčih pa trgovske aeenture. Ne zahtevaimo vse od vlade! Te stvari treba vzeti v lastne roke. Amerika si ie svoje bogastvo ustvarPa z zasebno inicijativo! Naš narod razoo-JaT.i s talenti za trgovino in industriio. Ha' kmalu zapusti brezplodno politiko in se naj raie posveti ustvarjaiočemu delu brez politikov, državnikov in državnih subvencij. Bogastvo je na dlani. Pri nas vlada enaka ega!ity oportunirv kot v Ameriki. Za 20 let doživimo, da bodo vsak dan prihajale v naše luke velike prekmorske ladje z amerikanskim! zastavami in da bodo plovile naše ladje v Ameriko. Promet bo večji kot z vsako drugo državo Evrope, z izjemo morda Rusije.* MEJA Z ALBANIJO — Pariz, 5. avgusta (Havas) Poslanl-Ska konferenca je defnitivno določila alban-sko-jugoslovenske meje, Radić pripravijo pohod u Slovenijo Radićeve politične fantazije. — Zveza z Bolgarsko in Romunsko. — Enotna jugoslovenska seljaška stranka. — Fadićeva vojna napoved dr. Korošcu. — Rekor - trukcija vlade na jesen. — Beograd, 6. avgusta, (Izv.) Današnja »Politika« objavlja daljši dopis svojega sotrudnika iz Baške, ki Je imel priliko se dnevno razgovarjatl z voditeljem HSS, s Stepanom Radićem. Sotrudnik sam naglasa, da mu je Stepan Radič toliko in tako govoril, da bi ne zadostovale tri Številke »PoMtikec za objavo vseh razgovorov. Ob-enem pa je Radie sotrudnika prosil, da ne objavi nekaterih stvari. Gotovo so delikat-ne In mogoče tuđ! konfuzne. Stepan Radić je najprej začel govor'ii o otvoritvi liške železnice in o voditelju samostojnih demokratov. V Liki prebiva ponosen narod, toda PribičeviČ ga je hotel napraviti za krviželjnega. Po Radlčevi izjavi sedaj radikali med Ličani zelo pridobivajo na terenu, ker so radikali seljaSka stranka, PribičeviČ pa Je žandar. Pribije, vič je hotel s pomočjo Ličanov pokolje. — V Liki prebiva 100.000 Srbov in 100.000 Hrvatov. To pokolje bi bilo grozmejSe nego revoinri i a Radič je dalje zanikal, da bi bil po-1 vplivom avstrijakanstva. D\maj je veliko in čisto slovansko mesto. Split pa mora po. stati prvo jugoslovensko mesto. Poprej s^m mislil, da b! bilo potreba, da to postane Zagreb, pozneje, da to postane Reka. Sedaj vidim, da ni temu tako in smatram, da ni treba, da bodi prvo mesto niti Beograd, niti Zagreb, nego Split. Na pripombo, kaj m i« H glede sporazuma in dejstva, da ga tudi odobravalo nekatere opozicijonalne stranke, je Stepan Radič izjavil: Vlada ostane taka kot je! Kakor hitro pa pride do revizije ustave, ki ne more imet! državnopravnega značaja, je brezdvomno, da se vsi ti elementi, ki so za idejo sporazuma, udeleže pr| delu urejevanja In preurejevanja države, morda se udeleži tega dela tudi g. Svetozar Pribičevie. To angleškem vzgledu naj bi postala opozicija tudi sotrudnik vlade. Ml nismo imeli proti kralju nikdar ničesar, bili smo le proti načinu režima. Stepan Radič je dalje govori!, kako Je uradništvo teplo seljaka To je bolelo, ker so bili tepeni najsiromašnejSi. Ko smo o tem govorili Stojanu Protiču, Je ta dejal* »To nI nič! Dvajset batm po našem zakonu pomenja 30 Din!« Položaj se Je tako razvil, da sta bila iz tega stanja mogoča le dva izhoda: ali revolucija ali sporazum! M! smo si izvolili drugi izhod. Vstopili smo v vlado, da sodelujemo. Med radikali sem imel tudi že poprej mnogo prijateljev. — Sedaj smo mi (radičevci) hrbtenjača države! će zlomite nas, zlomite državo! Stepan Radič je dalje zopet govoril o Bolgarski. Naglašal je. da pride Bolgarska k nam. pa vseeno na kak način. Irelevantno je. kako k nam pride. Bolgarska bo za nas plus. Romunska je seljaSka in slovanska država. Tudi ona pride k nam. Tako hočemo ustanoviti novo gospodarsko državo, ki bo boljša in močnejša kakor Avstro-Ogrska. Glede enotne agrarne stranke v Jugoslaviji je Stepan Radič med drugim kratko izjavil: Vprašanje enotne Jugoslovanske seljaške stranke Je končana stvar. Izvšcna ie ni samo formula. Radič o odnošajlh do Slovencev. Zanimive izjave je podaj Radič o stališču Slovencev napram sporazumu RR. Radič je dejal: t Kakšni so odnošaji? Nikaki, dokler je dr. Korošec rastopnfk Slovencev! Ta Je slabši, kakor PribičeviČ, mnogo slabši! Ako bi bile volitve normalne, on ne bi bil več zastopnik Slovencev Jaz (Radič) Vam garantiram, da postanemo pri prihodnjih volitvah mi (radičevci) zastopniki Slovenije^ Korošec Je slovenski seljaški narod vzdrževal z lažlsocijalizmom. Klerikalna stranka je bila ustvarjena Iz spovednlce, ker se nI mogla ustvariti s prižnice. Pri bodočih volitvah preplavimo Slo. venijo «n razvnamemo slovenskega selj?ka. Ko bo seljak ra«svitljen> je dr. Korošec končal. Treba Je razlikovati religijo od cerkvene politike, papeža od cerkvene politike. Papež nam Je vzel Reko! GovorU Je Radič dalje o važnosti in pomenu velikih političnih strank Radič simpatično pozdravlja fuzijo Davidovičevih demokratov In bosanskih muslimanov. V narodni skupščini prečitana vlailna deklaracija je samo kratka vsebina sporazuma, ki ne bo objavljen radi nekega odstavka, ki govori o samostojnih demokratih. Radič se je pa končno tudi pobahal. Dejal je med drugim, da vs| faktorji žele, da vstopi v vlado. Zelja najvišjega faktorja je, da vstopim v vlado kot njen pod. predsednik. Na Jesen bo rekonstrukcija vlade. Radičevci doba ie en resor. Radič je dalje izjavil, da ostane v Baski še 10 dni. nato odpotuje v Zagreb in od tam h kralju v avdijenco na Bled Politično mrtvilo o Beogradu Ministri na oddihu. — Koketiranje davidovićevcev z Radićem. — Beograd, 6. avgusta (Izv.) Radi parlamentarnih počitnic je nastalo v Beogradu popolno politično mrtvilo. Niti v vladi niti v narodni skupščini ni nikakih važnih dogodkov Vsi poslanci so zapustili Beograd. Tudi večina ministrov je odšla na Bled. Vrnil se je samo radi aktualnih notranjepolitičnih zadev notranji minister Boža Maksimovič. Tu čaka notr. ministra vodja HSS dr Vladimir Maček, ki ima ž njim končno urediti razna politična In administrativna vprašanja za Hrvatsko in Slavonijo. V glavnem gre za odpravo takozvanih komisariiatov, ki so bili postavljeni nad renitentnimi radićevskimi občinskimi upravami. Ore dalje tudi za razpis novih občinskih volitev na Hrvatskem. V Beograd ie prispel znrni pop Gjoka Popovič, velik nasprotnik radikalov In srm-patizer Stepana Radića. Kakor znano, je govoril v nedeljo na rad čevski prireditvi v Crikvenici namesto Stepana Radića. Popovič je tudi posetil Radića v Baski. Popovič je dopoldne dali časa konferiral z U David-vvićem. Misijo Popovića tolmačio politični Vr^"i kot V--*' j:—:~ rfavfđovfćevcev z radičevci. To tolmačenje podpira tudi uvod d?ne* objavljenega proglasa Davido-vićeve stranke. Proglas Davidooićeve dem. stranke je za približanje vladni koaliciji, proti hrvatskim zajedničarjem ter kritizira vladno upravo in politiko finančnega ministra, ki je politika razsipanja. — Beograd, 6 avgusta. (Tzv.) Stranka Davidovičevih demokratov Je izdala snoči proglas na narod, ki sta ga izdelala poslanca Milan G r o 1 in dr Voja Marinko-v i ć. Proglas je obširen devet strani. Po svoji vsebin! Je jako rezerviran In izraža željo- da se davidovičevcl približalo vladni koaliciji. Prinaša ustavni historijat ln pravi, da Je pustila ustava velike praznine, radi česar Hrvatje niso hoteli sodelovati pri državnem vodstvu, iz česar so nastale nezdrave razmere. Demokrati so spoznali, da je edini lek za državo, da se rudi Hrvati udeleže vodstva državnih poslov. V nadall-nem govori o borbi proti radikalom ln SDS, k) Jo je vodila celokupno opozicija. HSS pa nI vzdržala borbe do kraja. Proglas ugotavlja, da so Davidovičevi demokrati do-vedli Hrvate na redno parlamentarno delo in da so se pod njihovim vplivom izvršili veliki prevrati v HSS HSS je prišla do prepričanja« da obstoja rešitev hrvatskega problema v ustvaritvi brezhibnega zakonitega reda za vso državo in v odl-čevanju »režima narolne volje«. Proglas obsoja v nadaljnem občutljivost v nekaterih hrvatskih krogih, ki le nastala z zadnjim Ra 'Ičevim nastopom bi se Indirektno obrača proti zajedničarjem m radlčevsklm disidentom. 2e samo dejstvo, da se hrvatsko vprašanje odstavi z dnevnega reda, pomenja veliko pridobitev. Demokratska stranka bo nadaljevala svojo akcijo kot dosedaj, ker vidi v sedanjem položaju triumf svoje ideologije. Proglas napada radikale, ker nastopalo Isti ljudje Iz prejšnje politične stroje danes v popolnoma nasprotni politiki Iz tega razloga ne more radikalna stranka Izvršiti nobenega resnega posla v narodni skupščini. V kritiki vlade pravi da obstoja ie verno velik nered In kaos. kar se posebno vidi v našem finančnem gospodarstvo s sprejemom dvanajstln. Dvanajstine so bile kar na hitro izglasovane. Dejansko obstoja velik deficit v budžetu. V dvanajstlnah so mnoge odredbe reakcijonarne in nezakonite, tako posebno določbe, ki jih je vnesel minister za agrarno reformo o fakultativnem odkupu zemlje. Izigrana je vsa agrarna politika, dana Je možnost korupcije, odvzete so z dvanajstinami mnoge pravice državljanom, posebno državnim uradnikom. Najbolj so zadele nove dvanajstine poljedelske kroge, ki jih pritiska težko davčno breme. Minister financ vodi politiko razsipanja denarja. Kaj bo šele takrat, ko bo treba odplačevati vojne dolgove. Proglas napada tudi zakon o poljedelskih kreditih. Radikali so vedno pokazali, da se izogbljejo polaganju računov. NI sporazuma brez široke ln resnične narodne samouprave. Politika demokratske stranke se Je vedno gibala v duhu narodnega sporazuma in seljačke demokracije. Demokratska stranka ostane tudi v nadalje v dosedanjih odnosih s skupinami, ki odobravajo njeno stališče in ki se borijo za vzpostavitev zakonitega reda. Vznemirjenost Poljske radi varnostnega pakta — London, 6. avgusta. (Tzv.) Belgijska nota k nemškemu odgovoru glede varnostnega pakta se približuje angleškemu stališču, zlasti v načelu, da se morajo vporabitl pri sankcijah proti Nemčiji v soglasju z m-teresiranimi državami le institucije Društva narodov. — Varšava. 6. avgusta. Velika vznemirjenost se pojavlja v poljski javnosti rali poročil o stališču Belgije napram varnostnemu paktu, ki se približuje angleškemu in oddaljuje od francoskega, poljskim zahtevam naklonjenega. »Kurier Poranny€ globoko obžaluje, da Belgija priznava le nemške predloge m da zapušča stališče Francije. OstaM listi ostro napadajo belgijsko zunanjo polftfko in napovedujejo, da bo morala Francija zapustfti svoje stališče ter sprejeti angleško-belgijsko stališče. Na ta n&fiin postaja frajicosko-poljska p>goana Radića. Pa čujmo, kaj piše »Dom« 5 tej važni zadevi: »Batinaški občinski komisarji so w—i——- začeli vprav divjati, od kar je bila imenovana nova radikalnoseljaška vlada. V svoji brezmejni pokvarjenosti se maščujejo nad seljaškim narodom v napačni misli, da bo narod zakrivil dejanja, ki naj batinaške brodolomce znova rešijo v vlado. Zato ni drugega izhoda, kakor da se vsi komisarji z enim mahom odpuste in odstavijo s službe, ki jo itak vrše v škodo naroda in v sramoto države. Istočasno se morajo še ta mesec razpisati občinske volitve, da sel jaški narod sam prevzame občinsko upravo in občinsko gospodarstvo v svoje roke. Občinski komisarji so se postavili, ker radićevski občinski sveti niso hoteli na Radićevo povelje prisegati kralju in ustavi! Sedaj bodo! Zato nadaljuje »Dom«: V nekih občinah so se volitve že razpisale. Prosimo naše organizacije, da nas o tem takoj obvestijo. Pri volitvah le treba paziti, da se Izvolilo samo takt odborniki, ki redno (podčrtal »Dom«!) čita jo »Dom«. Naši ljudje naj ne glasujejo za gospode trgovce, obrtnike, gostilničarje In svečenike, ako niso naši predplačnlki. Na to je treba paziti že pri kandidatnih listah.« To je dobesedno iz Radičevega »Doma«. Kako bo izgledalo občinsko gospodarstvo na Hrvatskem in v Slavoniji, kjer se bodo postavljali in volili obč. odbori po »kriteriju« naročnine na Radičev list!! Ubogi narod, ki je tako zaslepljen, da ne vidi afera-škega ozadja, ki tiči za celokupnim nastopom in delom Radićeve stranke! Prosvet Danska pisateljica proti D' Annunziju Danska pisateljica Karin Mihael kot nemško lastnino. Vflo bi bila po vojni Thoderjeva vdova sigurno nazaj prejela, ker si je njen mož v številnih publikaolčah o italijanski umetnosti stekel za Italijo velike zasluge in ga je v priznanje teh zaslug odlikoval celo italijanski kralj. Po končani vojni se je pa vzgnezdil v viti pesnik taštama D'Annunzio in začel z vdovo sramotno igro. Ce je prišla k njemu, se je solzil od ljubeznivosti in ji obečal, da ji vrne vilo. Besede pa pozneje n! dTžal. Dragoceno opravo vile je razme-tal kakor pravi vandal. Po irtfH volji je brskal v Thodejevi literarni zar/usčjni, odpiral pisma iz njegovega intimnega življenja. Često si je dal D'Annunzio podpisati prejem stvari iz tc zapuščine, potem pa zopet ni držal besede. Končno je morala vdova v odprtem pismu na ves kulturni svet razkrhrkati nadutega pesnika — šarlatana. Karin Mihaelis navaja, da se Je D'Annnn-zio rodil na neki ladji, ko je plula po Jadranskem morju. Knjii2fca učinkovito razsvetljuje značaj italijanskega pesnika, ki nosi še poseben naziv »reškega princa...« ★ ★ ★ i—' »La dame de Monsoreau« — »Zvestoba do groba«. 9. zvezek knjižnice »Jut-rovih« romanov je pravkar izšel. »Gospa de Monsoreau« šteje med najboljše Duma-scve histerične romane in je vsekakor prva za glasovito trilogijo o »Tren mušketirjih«. Prevod sledi francoskemu originalu in je ne skrajšan. Posebno prednost eno pa daje, da je bogato ilustriran ter prinaša deloma posnetke originalnih ilustracij velike francoske luksuzne izdaje, deloma pa ilustracije — lesoreze — domačega Ilustrator j ki je povsem pogodil dobo in žanr. Knjiga obsega 28 pol aH 419 strani, naslovna slika je ori-ginalova, notranji naslovni list pa prinaša tuđi dobro pogođen portret avtorjev. Roman je pofln divne stare romantike, ki je ni več v moderna literaturi Slovenski prevod bo v današnji dobi, ko je tako malo zares dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker še za obširno, pa zelo okusno {zdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka. (45 Din broširana, 55 Din v pclplatno in 65 Din v platno vezan Izvod.) — šola za higijeno v Zagrebu. Mini. Btretvo narodnega zdravja Je sklenilo ustanoviti v Zagrebu golo za higijeno, v kateri se bo dajala primerna strokovna izobrazba gojencem ministrstva za higijensko atnSbo-vanje v drŽavi. Zavod se namesti v posebni novi zgradbi, za katero Je Že odobren kredit. 16. avgusta polože zgradbi na svečan način temeljni kamen v prisotnosti predstavnikov ministrstva za narodno zdravje. — Šolska poliklinika v Belovaru. Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, da otvori že v tekočem mesecu v Belovaru šolsko rJoUklmSko. —' Zbornik »Iftaden«. Makedonsko štu-dentovsko društvo »Vardar« je izdalo šffrl zvezke zbornika »Ilinden« z nad 400 stranicami. Zbornik prinaša pred vsem gradivo o makedonskem ustanku. — Ukrajinske narodne melodije. V Newyorku je nedavno tešla nova obsežna zbirka narodnih ukrajinskih melodij pod naslovom: »Ukrajinski zvoki. 600 ukrajinskih melodij za en glas«. Ogromna večina melodij je vzeta od Usenka, Kolesja, Ste-zenka, Vahrrjanina,* Jaroslavenka, Turula, Bflfkovskega to drugih. Naučna, glasbena In kulturna vrednost zbornika je zelo dragocena. — Poljski narod za pisatelja Reymonta. Dne 15. in 16. avgusta priredi poljski narod v Wierzcoslawicah in v Krakova velike svečanosti v proslavo poljskega književnika Wl. Reymonta, ki je zanesel poljsko ime med sodobne narode. Pri ti priliki se odkrije tudi spomenik »Narod sebi« kot narodni dar za WI. Reymonta. — Novo delo o Makedoniji. Kot drugi zvezek »Makedonske biblioteke« (Sofija, makedonski znanstven! institut) je izšlo delo G. Baždarova »Makedonsko vprašanje včeraj in danes«. Knjiga prinaša sledečo vsebino: Izvor makedonskega vprašanja. Revolucijonarna borba v Makedoniji. Velike sile in makedonsko vprašanje. Mlado-turškt režim in Makedonija. Balkanske države in Makedonija. Makedonsko vprašanje danes. Etnografska karta Makedonije. Pogovor z bivšim nemškim prestolonaslednikom Poveličuje Nemčijo in Anglijo, filozofira o evropski propadajoči kulturi no Spen-glerju in si Želi svetovnih potovanj kakoT angleški prestolonaslednik. Ladv Drummond Hav, sotrudnica londonskega »Dailv Express«, je uspela inter-vjuvirati bivšega nemškega kronprtnea, ki ji je podal nastopne Izjave: Nemčija in Anglija sta logična in naravna zaveznika. Skupaj sta procvitali v preteklosti, naj napredujeta skupaj tudi v bodočnosti! Ta Cilj je moj ideal. Ce ga nisem dosegel, naj nadaljujejo to delo moji sinovi. Hočem oprostiti Nemčijo klevete, da je odgovorna za svetovno vojno. Radi te klevete obstojajo še danes na Angleškem predsodki glede Nemčije. Predsodki niso na mestu med naravnimi zavezniki. MoJa' največja skrb je, da uničim te predsodke. Nato se je »mali VVrllvc, kakor ga imenujejo na Angleškem, spustil na lUozofično polje, vzdihnil globoko In dejal: Ostwald Spengler ima prav. Evropa je stara žena, ki se oblači kakor devojka. Zapadna dvilizacrja propade. Ce se we zave Evropa pravočasno, bodo rumenokožci aH črnci podjarmili belokožce. Angleška naj računa s pomoto, k! }o je storila, ko je uporabila proti Nemčiji kolona jalno vojsko. Cmokožnf vojaki so se naučili moderne vojaške organizacije. Danes vidite posledice v Maroku, kjer so se proti Franciji vprli prebivalci Ri-fa. Enak slačaj imate v Indaji in povsod drugje na Vzhodu. Z vsakim letom postaja nevarnost večja. Nfcem aterarfst In ne verjamem, da se zapadna civilizacija lahko razprši v par dneh. Dogodki pa le dokazujejo ta cilj, če se preje ne združimo. Najbolj obžaluje bivši kronprtc podom Hohencolemcev m zavida angleškega pre-stolonasiednika. da lahko potuje po svetu: Zavidam angleškega prestolonaslednika! Gre, kamor hoče! Jaz tudi ljubim potovanje In bi rad šel v veliki svet. Pa ml je prepovedano! Morda mi pozneje dovolijo? O svojih treh sinovih pravi krouprinc, da bo prvi poljedelec, dasi bi rad šel v vojsko. Sedanja republikanska vojska ni zanj. Drugega srna posveti kronprinc trgovini in ga pošlje v Hamburg in v Ameriko. Najmlajši pa postane šumar, ker »gozdovi pomenijo bogastvo Nemčije in nj:h eksploatacija je prava znanost.« Ko je nato kronprinc pristopil k oknu, je dejal angleški novinarki: Miče me gledati na cesto. Nemški narod zasluži občudovanje. Kdo bi se bil vzdramil tako hitro, kdo tako vsestransko vzdignil? Sem ponosen na ta narod, sem navdušen Nemec, sem ponosen na današnji »rajh«. Sokol — Zabavni In godbenl odsek Sokola I. priredita v nedeljo 9. t m. izlet v Medno k br. Cirmanu. Ker se člani zabavnega odseka ne moremo in ne smemo na lastnih prireditvah zabavati, se hočemo v nedeljo zato tembolj, tako da bodemo vsi zadovoljni. Za zabavo, ples in dobro postrežbo preskrbljeno. Nasproti hiše teče Sava ter se lahko vsakdo tudi koplje. Zbirališče ob 2. url na Taboru, odhod z vlakom ob 250 z glavnega kolodvora. Posebna vagona preskrbljena. Za Člane obeh odsekov izlet obvezen, drugo članstvo pa prosimo, da se ga v največjem številu udeleži. — Predsednik. — Sokol Polzela priredi v nedeljo dne 9. t. m. ob 15. uri na travniku g. Cvenkekia (poleg kolodvora) v Št. Petru v Savinski dolini javen telovadni nastop. Vse prijatelje sokolske misli prosimo, da se prireditve v čim večjem številu udeleže. Železniške zveze so zlasti z ozirom na izletniške nedeljske vlake nadvse ugodne. Ker je poleg tega Št. Peter priljubljeno izletišče zlasti Celjanom, pričakujemo obilne udeležbe. — ZdTavo in na svidenje! — Sokol Polzela. — Prihod srbskih Sokolov na zlet t. zv. hrvatskega Sokolstva. Časopisi, naklonjeni hrvatskemu Sokolstvu, so donesli vest, da se udeležijo hrv. sokol, zleta tudi srbski Sokoli. Obrnili smo se na kompetentno mesto in dobili sledečo izjavo: »Na celem teritoriju naše države ne obstoja niti eno društvo, ki bi bilo srbsko, niti ni v državi članov srbskega Sokola«. Ravno tako ni točno, da se zleta udeležijo Ukrajinci in Bolgari, ker ne spadajo v Slovansko sokolsko zvezo. Ameriško Sokolstvo je o tem dobro informirano. Julijsko brniino —j Velik požar v Barkovljah. V tovarni mesnih konserv v Barkovljah je nastal požar, ki je napravil škode nad 150.000 lir. —J Iz Soče so potegnili pri Turjaku truplo tiskarskega strojnika Antona Božiča iz Gorice, ki je pred dnevi vtonil pri kopanju. —j Požari. V Marjanu je nastal požar v Falzarijevi tovarni za pohištvo. Škode je nad 300.000 lir. V Mirnu je napravil požar znatno škodo na premičninah in nepremičninah pri posestniku in obrtniku Lestami. škode je 14.000 lir. v Šempasti je nastal ogenj pri Antonu Lovrenčiču. Škode je na poslopju in senu nad 3000 lir. —j Na Reki so aretirali bančnega blagajnika H. Longobardija, U je pobegnil iz Genove s 13 milijoni lir. —j V Idriji je imenovan za občinskega komisarja dr. Fran Medirazza, rodom iz Trogira v Dalmaciji. Imenovanje komisarja pomeni, da občinskih volitev morda ne bo še dolgo. Pripravljajo se tla, da bi imela občina tako zastopstvo, ki bi povsem prijalo fašistovskim svrham Kam vodi politika slov. krščanskih socijalcev? —j V Pomjanu v Istri je bila v nedeljo ustanovljena fašistovska organizacija, ki šteje okoli 100 članov. Slovesnost je bila ] običajno velika. Razvili so tud! svoj prapor, ki ga je župnik Zlobec blagoslovil. Organizacija pomeni novo zalego za nemir v pomjanski občini. —j V Poreču v Istri je letos polno ko paliških gostov, mnogo več nego navadno —j Konkurenca Sveti gori. Gor SIJ krščanski socijalci gonijo sedaj ljudi na Sv. Višarje. Tam je v povojnem času Mati božja, ki vsem pomaga in bo torej dala pomoč rudi goriškim Slovencem. Sicer Je to romanje zelo drago in dolgo ter težavno, toda »kvišku srca in marš na Sv. Višarje«! Ali ni več dobra bo-žja pot na Sveto goro? Ali je Marija zapustila Sveto goro in deli milosti samo še na visokih Višarjah?! —j Goriški odbor za proslavo spomina dr. K, Juga, V Gorici se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi spomenik r.a Triglavu ponesrečenemu dr. Klementu Jugu, rojenemu v Solkanu. V odboru so zastopana društva: Akad. fer. društvo Ad-rija, planinski društvi v Gorici in Trstu, tolminski planinski klub in Zveza prosveN nih društev. Sport — Beogradski sportski IzvestitelJ profc premestitvi nogometnega saveza iz Zagreba v Beograd. V beogradskem novinarskem klubu se je vršila konferenca tamošnjih športnih izvestiteljev, na kateri se Je razpravljalo o stališče, ki naj ga zavzamejo sportski izvestitelji napram nameravan! premestitvi nogometnega saveza iz Zagreba v Beograd. Izvestitelji so se z večino izjavili proti premestitvi. Na konferenci so nato ustanovili klub beogradskih nogometnih izvestiteljev. — Dunajski »Slovan« v Beogradu. Prihodnjo soboto in nedeljo igra dunajski »Slovan« y Beogradu dve tekmi proti BSK In Jugoslaviji. To tekmo igra Jugoslavija zadnjič na svojem dosedanjem igrišču, ker postavi mesto na tem zemljišču medicinsko fakulteto. Jugoslavija je prejela od občine v bližini mesta drugo igrišče za dobo 30 let Novo igrišče se uredi tudi za lahko-atletične sporte. Otvori se 25. in 26. septembra s tekmami proti praškemu DFC. — Finale za kraljev pokal se Igra v Za. grebu. Predsednik JNS g. dr. Krenedič je bil te dni sprejet v avdijenci od Nj. Vel kralja. Finalna tekma za kraljev pokal se vrši 30. avgusta v Zagrebu v slučaju, da premaga Zagreb Ljubljano, Beograd pa Osijek. Pokalne tekme za kraljev pokal začno 22. avgusta. Prihodnje leto se vrši finale teh pokalnih tekem v Beogradu. — SK Borac. Split, za HaMukom najboljše dalmatinsko moštvo igra 22. in 23. avgusta v Zagrebu proti Železničarjem. Borac je v pokalni tekmi tepel Hajduka. — Semlflnalne tekmo za kraljev po. kaf. Glasom sklepa JNS igrra zmagovalce Ljubljana — Zagreb v mestu zmagovalca Beograd — Osijek, Subotica pa v mestu zmagovalca tekme Sarajevo : Split. — GAC, izborno graško moštvo, igra v soboto in nedeljo v Splitu proti Haj luku. * »Lovec«, list za k>v ki ribarstvo, prinaša v avgustov! številki tole vsebino: Co-mes Huberti: Kaj je lovski pravično, Kapetan Zvonko: Letošnja strelska tekma v Ljubljani. — Janko Ravnik: Progresiven vrtež; — ali je naprava progresivnega vr-teža mogoča? Dr. Janko Ponebšek: Legat aH čebelar. — Ing. M. š.: Za divjimi svinjami. — VI. Kapus: Glasovi m klici srn jadi. — Vladimir Kapus: Avgust. (Pesem.) Dr. Avgmst Munda: O gojenju postrvnega zaroda. — Iz lovskega nahrbtnika. — Razglas!. — Članom SLD. — Mali oglasi. — Lovska razstava v Zagrebu. — Nov! Ust »Gimnasrlkon.« Pred me» seci je začel izhajati v Zagrrebu nov list sGimnastikon«. posvečen gimnastiki. List prtaa5a zanimive razprave o gimnastiki In girrmast!čni ritmiki rzpod peresa najboljših strokovnjakov. Za številne vežbe so pr;!o-Žen- kojnega princa vam obeta različna presenečenja. Potrudite se tudi spoznati, kako je treba ravnati z zagonetnimi silami, ki so vam na razpolago. Nikar se preveč ne dolgočasite, dragi moj ženil! — je pripomnila razposajeno. — Pisala vam bom. Ko pa snamem črni pajčolan in se vrnemm k vam, bova praznovala medene tedne, ki so le kratek hip »opojnosti in samopTevare. Sanjala bova o dolgem in srečnem skup.iem življenju, dasi prave sreče na zemlji sploh ni. Vse je samo domišljija. Pa kaj zato? V življenjski pustinji človek ne sme prezirati niti trenotne blaženosti. Ne da bi čakala na Morganov odgovor, je Nara v slovo zamahnila z roko in odšla z balkona. III. Morgan se seznani z Ahasverom in »Letečim Holandcem«, Ta dan in naslednja noč sta minila brez posebnih dogodkov. Čas je potekel v posvetovanju s krojačem v ogledu dvorca in dolgiočasnem pogovoru z Giuseppe Rosati, ki je izročil gospodarju knjige izdatkov in račune ter se pomenkoval z njim o raznih upravnih zadevah. Drugo jutro je spremil Naro na kolodvor, toda ona mu ni povedala, kam potuje. Ves otožen ln slabe volje se je vrnil v dvorec, ki se mu Je zdel brez nje prazen. Po kosilu je odšel v svoje sobe fn prepovedal služinčadi. da bi kdo motil. Hotel si je o«d£daii- razne reči v spalnici in predalčke v pisalni mizi. V enem je našel vezan zvezek, v katerem so bili spomini pokojnega princa. Površno je Morgan prečital nekaj strani ter se prepričal, da je bil to pokojnikov dnevnik, v katerem je Narajana beležil, kakor je pač naneslo, dogodke iz svojega življenja, različne opombe in vtise. Zadnje strani tega zvezka so bile prazne. Ralph bi bil rad prečital, kar je napisal ta čudoviti mož nazadnje. »Ali je Še kaka druga tako strašna bolezen, kakor preobilje? — je pisal Narajana. To je obup, ki vas goni Iz kraja v kraj, ki izčrpava Človeku vse potrpljenje in ga pripravi tako daleč, da mu je neznosno vse na svetu. Samo deto lahko ubije čas — tega groznega orjaka — ki je strašen po svoji temni in neznani bodočnosti, po svoji sedanjosti, ki se neprestano izmika izpod nog, in po svoji preteklosti, v kateri je vse polno nepozabnih spominov. »In vendar Je najstrašnejša — sedanjost, do-Čim se lahko poglobim v preteklost in preselim v duhu v bodočnost, so mi v sedanjosti vedno na poti ljudje, ti ostudni črvi, ki trgajo s svojimi strupenimi zobmi dušo, če že ne morejo uničiti telesa. »Ostudna, nizkotna, pocestna in nehvaležna druhal se hlini in klečeplazi pred bogatinom ter gazi z nogami siromaka, ki ji ne more poplačati z zlatom njene izdajalske tn hinavske družbe. O! Ta laž je prepojila vse bitje teh krutih in nič vred- Jiudt ki se sovražijo, obrekujejo, kolieio in uni- | čujejo ter trgajo drug drugem košček kruha iz ust, I obenem se pa objemajo in kopljejo v tej hinavščini. brez katere ne morejb Živeti. Gorje tistemu, k: mora životariti z odprtimi očmi brez vsakih iluzij! Tak človek vidi povsod — v rodbinah, med zakonci, sorodniki in prijatelji ostudno, spačeno laž in razume vso nizkotnost, zahrbtnost in zlobo Človeške družbe, pa mora vendar molčati, ker bi ga nihče ne razumel. »Ubogi nesmrtni! V strašni osamljenosti tvojega nenormalnega življenja planeš prostovoljni: med to druhal, da ubežiš samemu sebi. Stremiš za vsemi njenimi nesrečami, ljudje te varajo in izdajajo, pa se jih ne izogneš, samo da ne ostaneš sam. Vedi, da postane celo ljbezen — ta velika gonilna sila, ki je v oporo ljudem v trenotni življenjski borbi — neusmiljen krvnih večnega popotnika. Sama smrt se mu posmehuje in kriči: zaradi neomejenega življenja položi na moj oltar vse, kar ljubiš! »Vem, da lahko preziram smrt in da ie v mojih rokah sredstvo ,s katerim ji lahko iztrgam njene žrtve, kadarkoli hočem. In vendar ne uporabljam tega sredstva. Ne smem obsoditi drugega bitja na te muke, ki jih prenašam sam. To, kar se mi je zdelo vrhunec sreče, je v resnici neznosno breme. Nobene želje, nobene nade ne poznam več, ne borim se več za vzvišene cilje in človeštvo ie zame samo še mrtva beseda, Stev. 177 »Slovenski n ar |»d« dne 7. avgusta 1925. Stran 3. Dnevne vesti. V LjubijanL dne — KraJJ se udeleži svečanosti v Za-i-eba, Zagrebški listi objavljajo, da so za-mpnikl Hrvatskega sokolskega saveza za-rosfii za avdijenco na Bledu, da povabijo eraija na svečanosti v Zagreb. Razširjajo a vesti, da je kralj pripravljen posetiti to Tlreditev in mesto Zagreb. — Kraljevi gostje. Kneginja Jelena, rine Pavle in princesa Olga, ki so bili la ledu dlje Časa gosti kraljevi, so odpoto-ili v Inozemstvo. — Prihod češkega episkopa v Beograd, piskop Češke pravoslavne cerkve g. dr. orazd je prispel v Beograd. Njegov prihod 3 v zvezi z reorganizacijo pravoslavno ?rkve na češkoslovaškem. — Poljski poslanik pri trgovinskem ministru. Poljski poslanik na našem dvoru k en jek! Je posotil v torek ministra trgo-•ii« tn Industrije Krajača in razpravljal z jim o gospodarskih 6tikih med našo državo tn Poljsko. — Osebna vest, Gospod dr. N. Z u p a -lic*, bivši minister, se je vrnil iz Beograda :n konferiral včeraj dalje časa z notranjim rrinistrom g. Maksimo vičem v vladni pa-*afi. — Novi šolski disciplinarni predpisi. Ministrstvo prosvete je izdalo nove disciplinarne predpise za učence srednjih in strokovnih šol. S tem odpadejo dosedanji predpisi, izdani tako od ministrstva prosvete kakor od bivših pokrajinskih uprav fn ki se tičejo obnašanja in kaznovanja učencev srednjih in strokovnih šol. — Univerzitetni observatorij na Aval«. Beogradska univerza je prejela tTi vagone materijala za svoj observatorij, ki ga gradi na Avali. Materija! obstoja iz raznih optičnih in mehaničnih naprav, ki so potreb :,e za observatorij. Observatorij se otvori tekom letošnje jeseni. — Poljedelska izobrazba v naši vojsk'. Vojno ministrstvo organizira v sporazumu s poljedelskim ministrstvom pri vseh večjih edinicah tečaje o poljedelstvu. — Uniforme finančnih stražnikov. Generalna direkcija carin je sklenila dati vsem finančnim stražnikom uniforme. Uniforme bodo angleškega kroja, šajkačo nadomesti čepica ruskega ali angleškega tipa. — Brivski kongres. Letos bo v Beogradu 1. kongres brivskih organizacij našo države. Kongres je določen za 17. in 18. avgust. — Tovarna aeroplanov v Skoplju. Tekom avgusta se osnuje v Skopi ju. tovarna aeroplanov. V to svrho se je konstituiral;) akcijonarsko društvo. Tovarna bo tretja te vrste v naši državi. Prva se nahaja v Novem Sadu, druga v Beogradu. — Sankcija zakona o tisku. Na današnji avdijenci na Bledu predloži minister dr. Srskić kralju v sankcijo in podpis novi tiskovni zakon, ki stopi najbrže s prihodnjim tednov v veljavo, ko ga objavtjo »Sltfžbene Novine«. — Odkup železniške proge. Ministrstvo saobraćaja namerava odkupili privatno železniško progo med Pribiničem In Maslo-varjem pri Banjaluki. Odkupna cena znaša 40 milijonov dinarjev. — Nov Radičev list v Splitu. Radičevcl nameravajo Izdajati v Splitu nov list pod imenom »Slobodan Naroda. Dosedanji njih organ »Hrvatska Sloga« je začel ljuto na-padati Radičevo politiko, očitajoč mu, da je Izdal narodne interese In to iz egodstičnih razlogov, rad sebe in svoje rodbine. Radič je kriv vsega trpljenja, ki ga mora prenesti hrvatski narod. — K poglavju analfabetov v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih iz preteklega leta tvorijo v naši državi: Srbi 92, Hrvati 70 in Slovenci 5% analfabetov. To beležimo v album »Jutarnjega lista«, ki mu ob enem kličemo: Hic Rhodus, hic salta! —e— — Veliko pomnožltev nemških osnovnih šol v naši državi smemo pričakovati s prihodnjim šolskim letom kot posledico naredbe ministrstva prosvete z dne 18. junija t. 1. Ministrska naredba namreč določa, da se morajo povsod, kjer se pojavi najmanj 30 otrok neslovanske narodnosti, otvoriti posebne paralelke v učnem jeziku manjšinske narodnosti. Ako pa v enem razredu ni toliko neslovanskih otrok, pač pa jih je na celi šoli nad 30, se morajo razredi spojiti. Svabski »Krlturbund« je razvil vsled te naredbe živahno agitacijo med Nemci po celi" državi ter roti nemške starše v časopisih in po posebnih agentih, naj povsod 6. avgusta 1925. vpišejo svoje otroke za nemške šole. Kako pa je z našimi rojaki v Avstriji i'i njihovimi šolskimi pravicami?! — Napravite red! Iz učiteljskih krogov se nam poroča: Letos je bilo mnogo učiteljev upokojenih, nekaj na lastno prošnjo, nekaj uradnim potom. Do tu bi bilo vse v redu; ni pa v redu materijelna stran teh upokojencev! Vsaj vseh ne! Nekateri teh starih mož, ki so bili upokojeni že pred tremi meseci, še do danes nimajo dekreta o odmeri pokojnine, še manj pa nakazano pokojnino, ki jim gre, odnosno »akontacijo«. Od česa naj zdaj ti ljudje žive in se 2—3 mesece prežive, zlasti če so oženjeni in če nimajo kakega premoženja ali pa prihrankov? Za tako upokojence so to pač pravi — pasji dnevi, ki pa prizadeti oblasti niso v čast. Napravite toTej red in izplačajte ljudem, kar jim gre!! — Spomenik Gavrllu Principu. Na predlog sarajevske Orjune odkrijejo prihodnje leto na Vidovdan v Sarajevu spomenik na-cijonalistu-mučeniku Gavrilu Principu. Pri ti priliki se vrši v Sarajevu zlet vseh Or-jun. Organizacija zleta in nabiranje prispevkov za spomenik je poverjena oblastnemu odboru Orjune v Sarajevu. — Polovične vozne cene za športna nio-mostva ukinjene! Ministrstvo saobraćaja je ukinilo polovične vozne cene za sportska moštva. JNS se je obrnil na kompetentno mesto, da ukine zabrano. Uspeh?? — Dopis z Bleda. — Sezona na Bledu je postala nekoliko živahnejša, ker prihajajo ljudje od morja nazaj. V hotelu »Toplice« je mnogo odličnih gostov, med njimi: minister notranjih del g. Božo MaksI-movič, ki je dospel v pondeljek na Bled, minister general Bcdrero, italijanski poslanik v Beogradu, ki ostane na Bledu cel mesec, španski poslanik Rafiel Fonss, rumun-ski konzul Mircevo Vristesco ter generalni konzul Srross iz Egipta z družino itd. Vsi ti gostje se izborno počutijo na Bledu, hvalijo lepoto Bleda in okolice ter prireditve in zabave, ki se jim nudijo in katere odgovarjajo zahtevam odlične in razvajene internacionalne publike. Tako je tudi prireditev v lepi kavarni Toplice v nedeljo zvečer sijajno uspela. Bila je zbrana naj-elegantnejša družba, ki se je pri konku renči najlepših ifog, cvetličnega orakla, izbiranju najlepšega para, plesom, ter — last not least — pri flirtanju izborno zabavala. Prvo darilo za najlepše noge je publika prisodila gospodični Joli Weil z Dunaja, drugo gospodični Nebrigič iz Beograda, tretje gospej Lizi Mayer iz Ljubljane. Kot najlepši paT sta bila z veliko veČino izvoljena gospodična Helena Stross fe Aleksandri]"e ter eden naših elegantnih gardnlh častnikov. Te prireditve so cen-trum vsega družabnega življenja ter nadomeščajo vse delovanje, ki bi bila sicer dolžnost zdraviliške komisije. Upamo, da se nam bode na ta način posrečilo tujski promet zopet oživeti in tudi našo sicer tako kratko sezono nekoliko podaljšati. — Poljane nad Škofio Loko. V nedeljo o. avgusta ima tukajšnji Sokol Javen nastop s telovadbo in veselico ob 3. uri popoldne. Kdor hoče vrdeti, kaj se da tudi s priprostim! kmetskim! fanti, dekleti in de-co pri trudapolnem delu in vztrajnosti doseči, naj pride ta dan v Poljane in podpre našega Sokola, ki je napram nasprotnikom vsestranske podpore potreben in vreden. Zadnji čas so bili turisti, namenjeni na Ble-goš ali obče skozi dolino, ovirani pri obisku grobnice pokojnega dr, Iv. Tavčarja in morda njegove spominske sobe na Visokem radi po zadnji katastrofalni povodnji odnesenega visoškega mostu. Ta nedostatek bo do malega že ta teden vsaj v toliko odstranjen, da se bo koncem tedna moglo čez most, ki se ravno zdaj stavi, če več ne, vsaj peš. Most bo postavljen v stari obliki s streho. Komur je bilo znano počitniško žit je pokojnega dr. Tavčarja na Visokem Čez poletje, ta ve, da je bil ravno ta most njemu v nekak izprehod, na katerem je hodil malo drugače kot po celo uro sem in tja, ozirajoč se na spodaj šumeči potok sam ali pa s kakim morebitnim obiskovalcem, razgovarjajoč se o političnih, leposlovnih in drugih vprašanjih; če sam, pa gotovo o svojih načrtih, ki jih je imel v svoji glavi. Posebno mu je bil ta kraj na mostu ljub med vojsko in takoj po vojski, dokler se je čutil še dovolj trd- Boris Lazarevskij: Kornet* Težko je najti pravo ime za ta pojem . . . Izraz »Nemezida« zveni nekam preveč suhoparno, a »zob za zob« diši po sedišču. In vendar sem opazoval v svojem življenju ne pet ali deset, nego še več takih slučajev. Enega teb slučajev hočem opisati. L. 1904 sem potoval na vzhod v sibirskem ekspresu v skupnem kupeju s prijaznim in inteligentnim artiljerijskim nadporočnikom. Njegova žena Lelička je bila sama v damskem oddelku. Drobna, nežna, prej podobna dekletcu, nego dami, se je prištevala med usmiljenkc in voina io je zelo zanimala. Smrti se ni bala in Često je ponavljala: — No, nič posebnega, Če ubijejo Gorjo. takoj si pomagam s ciankalijem, da pojdeva skupaj na oni svet. — Če Bos da. ne ubijejo niti tebe, niti mene... je odgovarjal mož mirno in prižigal drugo cigareto. 2e takrat sem vedel, da je pri ženskah med besedami in dejanji velik prepad in nisem verjel, da so na svetu srečni zakoni. Toda ta zakonska dvojica me je izredno zanimala. Bilo je preveč jasno, da se Igor Aleksandrovič in Lelička res ljubita. • Kornet se je imenoval v bivši ruski armadi kavalerijski podporočnik. Cesto sem se umaknil na hodnik, da bi ju ne motil v pogovoru, dolgo sem stal tako pred oknom, ki je bilo vse pokrito z ledom, in mislil o svojih opravilih. Kadar se je vlak ustavil, sem slišal v kupeju sladke poljube, včasih pa tudi neoprezno izgovorjeno strastno frazo in celo zadatek ali konec njunega pogovora. Menda je bilo to v Samari. Nekaj minut, prednjo smo prispeli na kolodvor, je prišla k nama Lelička. Oblekel sem suknjo, vzel kučmo in odšel iz kupeja. Ko se je vlak ustavil pred peronom, sem zaslišal Leličkhvglas: — Cuj! Saj to je res ogromna, redka sreča, če preživita zakonca dve leti tako. kakor sva preživela midva, potem pa skupaj ali skoraj skupaj umrjeta, ne da bi si kdaj lagala, ne da bi ugasnila strast ... V tem je vse, razumeš, mili moj — vse . . . — Vidiš, za to vse bo moral eden izmed naju prej ali slej žrtvovati vse, — je odgovoril nadporočnik 'zamišljeno. — To je povsem neutemeljeni fatalizem — Je zopet zažvrgolela Lelička. — Ne, ni fatalizem, temveč nespremenljiv vsemirni zakon. In smrt v takih slučajih ni najstrašnejše, kar se more zgoditi. Usoda — to je železni obroč, ki oklepa spočetka roke in noge, potem Pa potegne z živega človeka kožo. — Ti sam ne vel, kaj govoniš. nega. — Drugače pa v dolini slabo vreme nagaja daleč na okrog Letina obče ne obeta biti preslaba, postno če bo jesen lepa. Kar kazi, je to, da Utos ne bo sadne letine, kar Je obče za dol no velika škoda, ker je bilo sadie pri a bri letini prvovrstno. — Društvo železniš^ h vpokojencev naznanja svojim članom, in, črna vina 5, vina iz 1. 1924 6— 6.50, frna vina 4.50 Din. Na Madžarskem so izgledi nove letine izvrstni. Stara vina stalno padajo v ceni tako, da notirajo že zdaj 440 nrK, boljše vrste pa 540 mK liter. Novo letino cenijo na 6—9 milijonov hektolitrov. Situacija je Nespremenjena. Na Češkoslovaškem je položaj nespremenjen. Veletrgovina je neha-ia kupovati vino, ker na drobno ne gre v jromet. V okolici Bratislave notirajo vina |z 1. 1924. 6—7 Kč, v okolici Beregszaza 4.20—5 Kč liter. V Trstu vlada na vinskem trgu zatišje, v izvozu pa stagnacija. Sicilijanska vina notirajo 11.50—12 lir. Grških l/m sploh ni na trgu. 15 odstotno namizno belo vino ponujajo ab Trst po 110—115 lir oektoliter. * ★ ★ —g Znižana tarifa za izvoz gradbenega lesa. Prometno ministrstvo je znižalo železniške tarife pri prevozu oblanega in tesanega gradbenega lesa. Znižana tarifa \toy\ v veljavo 1. septembra. —g Uprava fondov bo zopet dajala potonila na hipoteke in sicer od polovice avgusta dalje. Posojilo bo znašalo polovico ocenjenega imetja. Za ta psojila je na razpolago 25 milijonov Din. —g Trgovinska pogodba s Španijo. IMed našo državo in Španijo se v kratkem zaključi trgovinska pogodba. Spanfja vstra-ija na tem, da potom trgovinske pogodbe zasagura naša tržišča za špansko tekstilno industrijo, dočim je pripravljena fconeedira« razne dalekosežne ugodnosti naši lesni industriji. —g Pravilnik o gostilnah. Finančni m notranji mftrister sta podpisala pravilnik o gcstflnah in drugih trgovinah z alkoholnimi pijačami. V tem pravilniku, ki obsega 108 členov, je natančno predpisano točenje alkoholnih pijač po vseh lokalih. Pravilnu« stopi v veljavo 10. t. m. —-g Koliko stanejo Štrajkt Državni statistični urad na Danskem je priobčil poročilo o velikem delovnem konfliktu tekočega leta. Obsegal je skupno 82 delovnih dni in število štrajkitfočih je znašalo 95.000. Zgubilo se Je 4,002.000 defovnih dni tn mezd v znesku 48 milijonov kron. K temu treba prišteti nadaljne izgube delavskih plač v višini 2 milijonov, kakor torfi od organtzacij izplačane podpore pTrblržno 20 miHjonov. Tako je skupne izgube 70 miHjonov kron. —'Z Zedfnjene države kot Izvoznice zlata. Tekom minulega polletja se je uvozilo v Zedfajenc države (v milijonih dolarjev) 40.68, izvozilo pa 190.92. Lani je bilo v istem času uvoza 226.24 in izvoza 6.26. Tako vfdimo napram lanskemu letu temeljito izpremenitev v smeri zlatega toka. Poročila pa dostavljajo, da se ima gibanje izvoza zlata smatrati skoro za zaključeno. Le Nemčija je v prvih štirih mesecih tekočega leta dobila fe Zedmjenin držav za 60 milijonov dolarjev zlata. —g Dobave. Pri intendantskem slagali« šu v Ljubljani posluje posebna komisija, ki kupuje seno in slamo direktno od proizva* jalcev. Potrebuje se 350.000 kg sena in 160 tisoč kilogramov slame. — Komanda III. ar* mijske oblasti v Skoplju sprejema ponudbe za dobavo plaht in pokrivanje vagonov. — Direkcja državnih železnic v Ljubljani spre* jema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave mecesnovega leea. — Dne 20. avgu* sta t. 1. se bo v pisarni artiljerijske radioni* ce v Ljubljani sklenila direktna pogodba za dobavo 120 komadov svetilk. — Vršile se bedo dne 26. avgusta t. 1. naslednje ofertal« ne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave okroglega železa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznega materi iala (krtače, kamena soda, platno, cunje, sukanec, smir* kov papir, klej, terpentin itd); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakoval za kotle. — Predmetni glasi z na* tančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono Grozovit zločin na Dunaju V nekem gozdiča pri Dunaju so našli nedavno strahovito razmesarjeno truplo mlade ženske. Celo telo je bilo razrezano z ostrim nožem, prsi so bile odrezane in so ležale par korakov proč od trupla. Truplo e bite popolnoma nago, a elegantna poletna obleka je ležala vsa okrvavljena daleč ob strani. Pogled na sadistično izkaženo truplo je bil strahovat Policija je kmalu izsledila sadističnega zločinca, ki je prvotno rekel, da je Andrija Golub iz Macinca pri Zagrebu, a ker so poizvedbe dognale, da to ni njegovo pravo ime, je povedal, da se piše Ivan Ivančić, doma iz Crikvenice. Pripovedoval je, da je bil 12 let delavec v pristanišču na Reki, na*o pa v Kraljei'id. Nedavno ie prtšel na Dunaj, a ker ni imel dela, je sklenil, da nekoga oropa in unije. Ko se je dne 35. Jurija sprehajal po Mariahnlfcr-strasse, je zapazil lepo mlado damo, katero je zasledoval do tia, kjer je na osamljenem kraju izvršil zločin. Svoji žrtvi je za-mašfl usta, jo najprej posilil, nato pa zabodel in razrezal. Končno je žrtvo oropal. Vzel jI je bTiljantnt prstan, dve težki zlati zapestnici in denar Dosedaj se še ni moglo dognati, ali je zverinski sadist res Ivančić iz Crikvenice. Zadnja beseda francoskega ginekologa Vsaka žena naj postane mati pred 25 letom. Poldrugi ntflijon francoskih žen je obsojenih na celibat. Pariški dnevnik »Matfoi« prinaša razgovor svojega poročevalca s slovirhn francoskim gen ekologom prof. Pinardom. Razgovor se dotika zanimivega vprašanja nezakonske matere. Profesor Pinard je rrne-nja, naj bi vsaka žena rodila pred 25 letom, ker spada porod k njenemu zdravju. Profesor Pinard opozarja na strahotno Število poldrugega milijona francoskih žen, ki so obsojene, da žive brez zakona in na ta način tudi brez otrok. O zloglasni besedi »nezakonska mati« ali »mati - devojka« je izjavil prof. Pinard nastopno: Odpravite to nesrečno besedo, ki pomeni pravo sramoto. Beseda pridevlje nc-omoženi materi javno sramoto. Moje mnenje? Zelo enostavno: na Francoskem je nad poldrugi milijon žen, ki se ne morejo omožiti, ako predpostavimo, da vsak mož vzame po eno ženo. Prepričan sem, da Žena ni zdrava, ako ne rodi pred 25 letom. Tekom svoje 501etne karijere m tekom svojega dolgega kliničnega dela nisem trčil na ženo s šesterimi otroci, ki bi kazala znake posebne obolelosti radi porodov. Nisem pa tudi srečal osamele devojke, ki bi bila na stara leta zdrava. Resnica je, da je sterilnost proti zdravju. Zakonodaja, ki jo omogoča, je nečloveška in nasprotuje mor al L O tej stvari napišem za akademijo razpravo. Bo moja zadnja beseda v tej stvari. Pozneje se bodo prepričah*, da sem imel prav. AH naj opozorim, da sem v parlamentu skupaj s tovarišem Brctonocn dosegel progresivno znižanje veznih listkov na železnicah za člane številne družine? In da sem zahteval za vsako nosečo ženo ali mater malega deteta, da se jima prodajata sladkor In kruh po znižan! ceni? 2ena nima le pravice, da izpolni svoj naravni fizuološki in telesni poklic, ki :o v bistvu osrečuje in ozdravi. Od trenotka, ko se začuti mater, ne glede na nač"n, kako je postala mati, vrši celo najvažnejšo socijalno nalogo, ki ji daje pravo na počast m nagrado. Zakoni niso pravi! Ne govoriva gospod o očetovstvu in njegovi dolžnosti. Vem da iščejo očeta po drugih deželah in da zadostuje n. pr. na Dunaju prisega na evangelij. Govoriva rajši o zablodi »upravičenega splava«, k* toliko škodi sodobni družbi. Zakaj? Ker je sodišče vedno oprostilo mater. Ali n! morda imelo prav? Ali naj se zasleduje žena - mati aH pa brezsrčni oče, ki zasluži prisilna dela, dasi prepoveduje, da ga iščemo? * Tatvine v trgovskih skladiščih Iz Newyorka poročajo, da se po ogromnih trgovskih skladiščih dogajajo v vedno večji meri dTzne tatvine. Velika skladišča s prodajo na dTobno so francoska iznajdba, počasi se razširjajo po svetu, v največji meri pa so se vdomačfla in razvila v Zed'injenih državah. V Newyorku, Chnca-gu in drugodi tvorijo taka trgovska skladišča takoTekoč majhna mesta. Vsakemu je dovoljeno hoditi cd izložbe do izložbe, iz nadstropja v nadstropje, ne da bi bil primoran kaj kupiti. Pri tem se delajo velikanske kupčije. Nameščencev je v takem podjetju nad tisoče, imajo pa povsodi tudi svoje izve žbane detektive. Eno izmed takih podjetij razpeča na leto blaga za 300 milijonov dolarjev. Posebnost v teh skladiščih je to, da se vsak dan da v razprodajo kaka stvar, ki posebno vleče ženski svet. Okoli takega razpečevaUšča se naberejo cele množice žensk ki drvenje in vrvenje je ogromno. To pa daje tudi lepo priliko za tatvine. Ameriška poHcija je konstatirala, da so se vrgle v glavnem ženske na tatvine po trgovskih skladiščih m da je silno težko priti na sled prefriganim taticam, k1 so produkt te nove trgovske institucije in od nje neločljive kakor meni ameriško policijsko poročilo. V Parizu je dolgo časa vodila tatvine po trgovskih skladiščih neka 35!etna Parižanka, ki je imela izborno organizacijo. Zadnje dneve vendar se je posrečilo prijeti jo in spraviti v zapor. Kazenska razprava bo zelo zanimiva. Prvi letalec nad Meksiko Prvi pilot, ki je plul nad Mehiko, je bfl neki Ya«nkee, mož ne baš dobrega slovesa, znan policiji. Napravi je prvi poskusni polet v mehikansko deželo. Vse se je izvršilo v lepem redu m ko se je letalo spustilo na tla z vso eleganco, so ženske, zlasti starke, kar norele, ker si niso mogle predstavljati tega, da se nahaja v letalu prav! pravcati človek. Nemški konzul Lan-denberger, ki je takrat v Mehiki to videl, pripoveduje v nekem nemškem listu, kako je prebivalstvo pokleknilo in kako Je neka ženska zaklicala: »Sveta Marija iz Ovada-Iupe- ta mladenič je svetnik!« Toda ko se je letalec pojavil pred policijo, ga je pridržala v zaporu. Nad krajem Sierro v Mehiki sta plula pozneje dva aeroplana, ki sta zgreSila svojo smer. Dolgo časa sta krožila po zraku z namenom, da bi se varno spustila na tla. Indijanci so gledali, se čudili in mislili, da sta ti dve letali dva zmaja ali pa kako drugo nadnaravno bitje. Hiteli so k župniku m rekrt, da se hočejo izpovedati svojih grehov. Tak strah so imeli pred aeroplanom, meneč da prihaja nad nje božja kazen. StaJi so pred župnikom, ki je moKl, Indijanci pa so mu naštevali svoje grehe. Med tem sta oba letalca srečno pristala na zemljo. Prebivalstvo je bilo silno začudeno, kjer je videlo pred sabo dva navadna človeka m le težko je bilo odgnati ljudi, ker so ju hoteli napasti in ubiti. • Velika tatvina draguljev. V Cnrfhu jt bila izvršena pred par dnevi v opoldanskem času, ko zapro trgovine, pri juvelirju Me»i-strn velika tatvina. Predrzni neznanci so odnesli dragulje, bijonterije itd. v vrednost: 700.000 frankov. Tatvina kaže, da so jo izvršili ljudje, ki dobro poznajo vrednost draguljev, briljantov, brož, koijejev itd. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOV1K BARAGA« gSgjjg Selenburgova ulica O C (9 »N e N Soba bukova drva odrezki od parket in žage SE PRODAJAJO tudi manjše količine po znižani ceni, dokler traja zaloga. Drva 1 m dolga Din 15 za 100 kg. — Drva kratka (takoj poriabna za štedilnik) Din 20 za 100 kg franko skladišče. Na željo dostava na dom po lastni ceni. Bvan ŠiSka, tovarna parket in parna žaga LJUBLJANA, Metelkova ulica 4 2454 to 01 N 3 N* 9 3 o o a 3 3 edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo i%!«i3tt in Izpadanju las ter prhutam. Za eno po-Pl Uli picSI polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetički aatod LEDA, Zagreb, Nikolićeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za Liubliano: .SALUS* d. d. _ 113—L Tovorno pohištvo FRANJO VEHOVAR, CELJE, Kersnikova ulica priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše od — inozemskih tovarn. = Izdelujem po naročilu: spalne sobe, jedilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestransko zadovoljnost Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejše IGRALNE MIZE ter se priporočam za obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem F. VEUOVAR. Baiattarej&at slovenska/1 delavnica šjf Ivan Brlcelj, Dunajska e« 19, te priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne, 179*5 Bali oalaeč, a?a*llo w posredovalne in soofal-ne namen« občinstva, vsak« beseda BO par. ■ejmenjai znesek Din 6. HLI OGLASI Zeeltvev donlsovanJe t«f oglasi strogo trgov- •kepa ansosls, vaška boeeaa Din I*—, ■al man) i i znesek Din 10 LMSkuš Untjni lota ki 15 r mh noji nas seZn&ov In sotocnl-kov tir iprihajalo]* palic Pcpmila it irvrloiefi talne is sili** Maturant iščo službo v pisarni za popoldanske ure. — Po* nudbe pod ^Maturant 2559» na upravo «Slov. Naroda*. J. SfjepuSIn =5 Sisak = krtponiti najbofit tambura, lica, siftttarel asfalt BOtretitint ta m filai- Kuharica ali kuhar — se išče za boljšo restavracijo; ozira se samo na dobro moč z dobrimi spričevali. — Pi» smene ponudbe pod «Ku« harica/2644» na upravo •Slov. Naroda«. Konjski hlapec priden in. zanesljiv, išče službo v kaki graščini. — ronudbe pod «Trczcn 2051» na upravo «Slov. Naroda*. Strojnik zmožen vseh popravil na parni žagi — se sprejme takoj na parno žago — Gorjanci pri Novem me* stu. — Ponudbe na: Ivan Stika, Ljubljana, Metel* kova ulica 4. 2652 Kurja cte^sa. SkladlUe v lekarnah ali drogerf- !! lah aH naravnost l* tvornice in * * glavnoga asladlito i sMinlat. lelanar. M jE LOKOMOBill Kl Wolf-Lnnz do 600 HP tvorniSko novi ali generalno popravljeni 0 tvornfSkltn jamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin Dieselovi motorji biez kompresori« motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Notorealabrlk, Oarotadt Mlinski stroji Tra n smisli« Poglejte naše sklad tiče I — Plačilne olajšave — Kompletna montaža BRACA FISCHER D. D. ZAGREB, Pantovtak lb Prodajalka, starejša moč. pridna in poštena '— išče službo na deželi, kjer bi imela hrano in stanovanje v hi* Si. — Ponudbe pod *Pro* daialka/2630» na upravo •Slov. Naroda*. Izložbeni aranžer prevzame vsa aranžerska dela za Ljubljanski vele* sejem. — Cenj. ponudbe pod «Aranžer/2661» na upTavo «Slov. Naroda*. Strojepiska, začetnica, išče službo; vešča slovenskega, arbo* hrvatskega in nemškega jezika. — Dopisi pod «Marljiva/2656» na upravo «Slov. Naroda*. Krasno posestvo se proda v Kostrivnici, najlepše mesto tega kra* ja. Hiša kot vrla, 9 ora* lov zemljišča, blizu Rogaške Slatine pri cesti, terkvi in železniški po» staji. Cena 115.000 Din. — Vprašati: Jager, trgo* vina Potplat, železniška postaja in pošta. 2663 Klavir se takoj proda. — Josip Jaklitsch, Kočevje ste* vilka 201. 1485 Fižol za kuho mešane vrste, kilogram Din 1.75. čiste vrste ki* logram Din 2.25 — pro* daja Sever d Komp., Ljubljana. 149/L i E51 Stanovanje t-eh sob in kuhinje na Glincah — se zamenja z euakim v mestu. — Po* nvdbe pod »Zamenjava 2625» na upravo cSloven* sVega Naroda*. Mikroskop za zdravnika, sestav Leitz Wetzlar — poceni napro* daj. — Lokaj, Maribor, Frankapan o-va 48. 3662 Žensko kolo, dobro ohrani eno — se proda. — Dopisi pod *Nizka cena/2655* na upravo «Slov. Naroda*. Prodam hišo v Gotenici, okraj Kočev* je (4 sobe, kuhinja, klet, hlev za 2 govrdi z zem* IjiJčcm, vse cd eno srre*? ho) — Hiša je bila pred j poldrugim letom popo\ roma prenovljena, stoji blizu parne žage, priprav* na za gostilno. — Več pove lastnik Ivan 2aga% Žutnica, Krapina. 2660 Oprava za trgovino z mešanim blagom, dobro ohranjena — naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2466 Naprodaj Vomplctna postelja, di* van in razno pohištvo. — Ogleda se lahko vsak f^an razen nedelje od 9 do 17. ure. — Kongresni tr* 5, I. nadstr. 2659 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. — Ponudbe na upravo Slov Naroda* pod orZračna soba/2657* Delavnico iščem v Ljubljani. — Po nudbe na: Klobučar Medvode. 2651 Suhe gobe M GERŠAK. Ljubljana Kongresni t'g 10 129 L lokali i Trgovski lokali s pisarno se oddajo z no« vemberskim terminom — samo skupno — na Val* v-izorjevem trgu. — Po* p.udbe pod «Lokal?/2619* na upravo «Slov. Nar.». Trgovski lokal