¥ ccHOvtal
Leto LXI. flev. 8Z.
V UoMlonl v soboto J. aprila 1928.
Ceno Din Y
izhaja veak dao popoldne, Lzvxemži nedelje in  praznike.  —  Inseratl  do &n petit a 2_     Din. do 100 vrst 2J50 Dio. veejl tnaeratl -petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru, Lose ratni davek posebej.
»Slovenski Narod« veJja letno v Jugoslaviji 240.— Din* u inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Koaflova ulica St 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica St 5, L aadstropfe. — Telefon 2034.
^Politično Vstajenje
Devetič obhajamo v svoji lastni državi veliko noč, praznik vstajenja in prebujenja, obnove življenja v pri: rodi, probudo k novemu naponu živ: Ijenjskih sil vsega živega. Listi, organi javnega mnenja, mislijo te dni tudi na obnovo političnega življenja, na prerod vseh onih sil, ki ptinašajo razxfoj in napredek.
In pri nas smo si v desetem, jubU lejnem letu obstoja svobodne domo= \*ine vsi na jasnem, da je preporod nujno potreben. Nikdar še niso bili na našem političnem obzorju nakopičeni tako temni oblaki, nikdar še nismo s tolikim strahom zrli v negotovo bo? dočnost, kakor letos. Spričo režima in razmer, ki vladajo pri nas sedaj, vsakdo, ki mu je res pri srcu usoda našega naroda, usoda naše skupne ju* goslovenske domovine, s strahom premišljuje, kam plovemo in se sprašuje, kdaj pride tudi za nas na političnem polju vstajenje, vstajenje k novi po* litiki, ki ne bo poznala zgolj osebnih in strankarskih interesov, k politiki, ki ji bodo interesi naroda in drsave res vz\~išeni cilj vsega delovanja in ude j; stvovan ja.
lTsakdo. ki količkaj pozna naše ljudstvo, soglaša v tem. da smo mla* da sila, ki ima v sebi velike sposobno* sti. Naša preteklost to sama najjas: nejše dokazuje. Kajti narod, ki je mo-gel v tako kratkem času pokazati tako lepe uspehe, ki kaže kljub tako obupnim razmeram še vedno lep napredek, narod, ki se je takorekoč iz nič, iz brezpravne mase podjarmi jenega kmeti skega prebivalstva, kulturno, socijalno in politično potisnjenega na najnižjo stopnjo, povzpel do lastne eksistence do kulturne, nacijonalne in politične samostojnosti, tak narod je sposoben še veliko večjih dejanj.
Toda ta junaški, trpinčeni, preizkus seni in odporni narod tlači danes k tlom nesposobnost onih. ki so poklU caju\ da mu vladajo in tako rekoč res rejo kruh. Neenakost, partizanstvo, korupcija, nasilje, nezakonitost, nad* vlada enega dela naroda nad drugim, to je plevel, ki ne pusti do zraka, do življenja in solnca onega, kar je zdravo in sposobno. Gospodujoča oblast v naši politiki, določujoča smer in k\a= liteio našega javnega življenja, je ona nesreča, ki nas ugonabl ja.
Zato ves naš narod težko pričakuje političnega   vstajenja,    ki   bo zlomilo
okove in nas rešilo spon, da bomo zopet svobodno zadihali, da bo naš na: rod res na svoji zemlji svoj gospod!
A ni nam treba obupavati! Temni oblaki na našem političnem obzorju se trgajo in mnogo znakov govori za to, da vstajenje ni več daleč! Duša na* roda živi svoje lastno življenje in često se zdi. da spi, da jo je umorilo trplje--nje. da je neobčutljiva za vse, kar se dogaja v javnosti. Toda v usodnih tre* nutkih se prebudi in takrat oživi vse. kar je v narodu dobrega in zdravega, kar stremi za rešitvijo in napredkom
Tako je tudi naš narod sam določil smernice in pota pravi narodni po; litiki in to še mnogo prej. predno so njegovi politični predstavniki dali te: mu javnega izraza. Kmetskodemo-k r a t s k a koalicija je samo na: knadno in določeno izražena politična misel, ki se je vživela v najširših pla= steh naroda in ki mu ni bila sugerirana, marveč le iz naroda izšla. Ta fnisel. ta ideja ima svoj točno določen cilj. ki je izrak. iskrene želje po siož: nem sodelovanju vseh treh plemen, vseh slojev naroda v dobrobit skup: nosti in državne celine. KDK predstav: lja prve početke našega političnega vstajenja, našo veliko noč.
Dolga in trn jeva je pot. ki vodi k temu cilju in težka borba je še pred nami. Zavedati se moramo, da stoje proti nam združeni nasprotniki enako-pravnosti vseh pokrajin in vseh držav* Ijanov. Toda fronta, ki jo predstavlja KDK. ta fronta vseh. ki so za enakost. pravico in pravo bratstvo, je tako močna in trdna, da zmaga ne more izostali Kajti tam kjer je pravica, kjer je združen narod proti tlačiteljem. je bila zmaga še vse: tej na njegovi strani. Morda bo še ne* kaj časa ved ril in oblačil nad nami ne= srečni VukičeviC:Koroščev režim, toda narod sam bo ž njim obračunal. In ta: krat napoči pravo vstajenje!
Trdna vera v ta naš preporod, v to naše narodno in politično prebujenie nam odpira lepše perspektive v boljšo bodočnost in nas dviga k bodrejšemu premotrivanju sedanjosti ter nas utr: ju je v prepričanju, da bomo s čistim veseljem. s somozaupanjem. zadovoljni na znotraj in krepki na zunaj praznovali svojo veliko noč srečni in zadovoljni!
A leluja!
.....iiiiillllllllllllim......
Rumunija in Italija na
razpotju
Mussolinije izjave lordu Rothermereu glede revizije trianonske pogodbe so izzvale popoln preokret v Rumuniji. — Značilii
komentarji romunskega tiska.
— Bukarešta. 7. apriia. Dočim je še nedavno izgsedalo, da bo Rumunija zaplavala v iialijartske politične vode in je zlasti po pr>seru iiunuuskega zunanjega nrnistra r. Titnlescua v R>nu obstojala bojazen, da se bo Rumunija odtujila MaLi annanti, je nastopil v zadnjih dneh v vsej rumunski javnost? značilen preokret. Danes je vsa rumunska }avnc*sT odločno proti Italiji in njeni politiki in Rumunija je še mnogo bolj navezana na Ma!o antan/to kot doslej Povod za ta nenadni preokret v rumunski politiki so dale izjave ki jih je podal Mussolini lordu Rothermercju in v katerih je odobraval njegovo akcijo za revizijo tr nonske mirovne pogodbe. Ves rumunski tisk vidi v tej Mnssoiinijevi izjavi dokaz, da zagovarja Mussolini madžarsko tezo in da podpira njeno revanžno politiko a to ne samo proti Češkoslovaški ia Jugoslaviji, nego tudi proti Rumuniji.
Nacionalistični »Cuventul« piše, da vodi Mussoiiniieva Italija ekspanzivističoo poli-t%o in da hoče tudi na Balkanu ustnoviti i\< je ko'onije, s čemur izziva neprestano
••»•imiillll!
BOLEZEN DR. SVEHLE
— Praga. 7 aprila. K bolniški postelji ministrskega predsednika Švehle je bil zo» pet poklican dunajski specijalist profesor \VVnlcebach, ki biva že v Pragi Zdravnic Šfci konzilij se jc odločil, da bo pozval k bolniku še profesorja Sorbonne dr. Vaquc* sa, ki je znan kot strokovnjak za srčne bolezni.
Kmečki spopad z orožniki
— Bukarešta, 7. aprila Na deželni cesti pri Turn Severinu je avto, v katerem so se vozili orožniki, zadel v kmečki voz. Kmetje so napadli orožnike, ki so pričeli streljati. En kmet je bil ustreljen, dva pa ttiko ranjena. Uvedena je preiskava.
spore s svojimi sr.scd;. »Mussolkd je proti Mali antant;,« piše list, »in hoče v tej borb' ojačili Madžarsko ItaMja hoče unetj močno Madžarsko na račun Male amante, kar je g Mussolini v svojih izjavah odkrito priznal. Musso! tnjeve izjave pa bodo imele popolnoma drugačen efekt, kakor pa si je zamislil g Mussoiini Njegove izjave ne značijo samo provokacije Male antante. nego tudi pro/okaciio  Francije in Nemčije.«
Informativni d^n^okratski <»Aćeverul<» pa piše: »Mussolinijeve izjave nas niso iznenadile, ker smo že davno pričakovali, da se bo g. MussoIUv odkri-to izjavil za revizijo mirovnih pogodb. Govoril ie tokrat neobičajno odkrito in nagiašal. da »hrabri« madžarski narod zasluž; »etnografske meje* Mussolini je kot »veliki prijatelj« Rurmi-iiijc rešil vprašanje prijateljstva na zelo čuden nač'n: rumunska vprašanja je rešil v prilog tnadžar sfc i m i n r e r c som.«
V enakem smislu pišejo trdi vsi osiali rumunski list; in podč-rtnvaio nagli preokret rumunskega javnega mnenja proti MnssoK-niju in Italiji.
umilnim.... Preprečena železniška nesreča
— Madrid. 7. aprila. Pri postaii Avilli bi se včeraj zgodila strašna katastrofa, če ne bi bil strojevodja pravočasno opazil ne* varnosti in ustavil vlaka V vlaku se je vozil ministrski predsednik Primo de Ri* vera. Izmed potnikov ni bil nihče ranjen. Rivera je prispel z nekaj ur zamude v Ma* drid.
Dolarsko posojilo Rumuniji
— Bukarešta, 7 aprila. Ravnatelj ru-mimske narodne banke je zaključil v Xew« vorku 7 in pol odsr. 80milijonsko dolarsko posojilo.
Borbenost radikalskih
nezado volj neže v
Paštćevci in centrumaši se ne boje Vukičevićevih groženj. — G. Vukičević si ne upa pred poslanski klub, ker ve, da nima
večine.
Beograd, 7. aprila. V sporu med vladnimi in nezadovoljnimi radikali je nastala nekaka perioda čakanja. Neza-dovoJjneži, ki so prvi pričeli ostrejšo borbo proti vladinovcem, čakajo sedaj, kako bodo nato odgovorili g. Vukičević in njegovi prijatelji. Vladi novci s svoje strani pa, če tudi kažejo sicer veliko borbenost, se še vendar ne morejo odločiti za konkretnejšo akcijo. Pač pa so poskušali vladinovci z raznimi grožnjami preplašiti pašičevce in centrumaše, vendar pa so ostali ti poizkusi brez vidnega uspeha. Tozadevno je eden izmed vodilnih oseb nezadovoljnežev izjavil novinarjem med drugim sledeče:
»Vladinovci nam groze z nekakem zakonom proti korupciji. To je sicer lepo, toda g. Vukičević bi se moral spomniti, da mi nismo nikdar bežali pred odgovornostjo. Pač pa je baš nasprotno g. Vukičević razpustil celo Narodno skupščino, da se je na ta način izognil odgovoru na številne obtožbe o zlorabi zakonov, ki so bile podane proti njemu z raznimi interpelacijami. Mi smo bili vedno pripravljeni, dati odgovor na vse in za vse to, kar smo delali in smo vselej, pa tudi sedaj, pripravljeni stopiti pred sodišče. Zato je povsem jasno, da se nas vprašanje protikorupcijskega zakona absolutno nić ne tiče. niti nas kaj posebno ne zanima.
Treba pa ie pri tem po vda riti še nekaj druzega. Zakoni se ne izdajajo za pojedince, marveč za vse. Zato je smešno, če govore, da se pripravlja ta zakon proti radikalskim nezadovolj-nežem.
Pri celi stvari, ki so jo pokrenili ne-zadovoljiveži. pa v ostalem ni važno, kdo je stvar pokrenil, marveč ie važno, kai ie pokrenil. Ni važno, kdo govori, nego kai govori. Mi govorimo o stanju v Vojvodini, oni pa nam odgovarjajo z zakonom proti korupciji. Naj g. Vukičević najprej odgovori na naše obtožbe.
••••• 111111111
potem pa šele naj misli na protikorup-cijski zakon. Sedaj je čas za odgovor na naše stvarne obtožbe, ne pa, da se dela gluhega in odgovarja na stvari, za katere ga ni nihče vprašal. Kadar pa pride na vrsto korupcijski zakon, naj bo g. Vukičević prepričan, da bomo tudi mi glasovali za to. da se ta zakon čimprej sprejme. Prepričani pa smo že v naprej, da se g. Vukičević s tem ne bo ravno hitel.
Dolže nas, da se mi upiramo g. Vu-kičevicu zgolj iz osebnih razlogov, češ da smo nezadovoljni zategadelj, ker sami nismo ministri. Netočnost teh trditev dokazuje že samo stališče gg. dr. Ninčića. dr. Stoiadinoviča in Bože Ma-ksimovića, k K niso niti hoteli sodelovati v vladi g. Vukičevića. Naša akcija je izključno načelnega značaja, ker se zavedamo, da Vukičevičev režim ogroža državne in narodne interese.
Grožnje vladinovcev, da bodo nas nezadovoljneže izključil iz radikalske-ga kluba, pa so tako smešne, da se o njih niti ne splača izgubljati besed. Ganeš ve že vsako politično dete. da si g. Vukičević ne upa stopiti pred poslanski klub, ker ve. da v njem nima one za-slombe. ki je predsedniku vlade neobhodno potrebna. Mi smo že ponovno sami zahtevali sklicanje kluba, toda g. Vukičević se je temu z raznimi izgovori stalno izogibal. Mi komaj čakamo, da se končno sestane radikalski poslanski klub in da se pokrene debata o splošnem položaju v državi. Radi bi poznali onega radikala, ki si bo upal v klubu izjaviti, da prevzema radikalna stranka odgovornost z politiko sedanje vlade.
Globoko smo prepričani, da se ie g. Vukičević s svojim postopanjem onemogočil za vsako bodočo vladno kombinacijo. Sedanja kombinacija z g. Vuki-čevićem na čelu je tako anemična, da je moral že sam g. Vukičević uvideti, da so dnevi njegovega režima šteti, i mimru••<•••
Zagrebški shod in naše
inozemsko posojilo
Angleži ne dajo denarja brez prečanov. — Kdo bo posojilo porabil in kdo vrnil. — Milijarde so že vnaprej razdeljene.
Dr. Bogdan Marković. naš finančni minister, hoće dobiti sankcijo od Hrvatov in Slovencev za svoje veliko posojilo na Angleškem. V Narodni skupščini razpolaga z dvema tretjinama poslancev, kljub temu pa čuti. da je prešibak za to akcijo. Angleži, ki bi posodili to ogromno vsoto, so iako previdni ter hočejo imeti nepobitna zagotovila, da jim bo posojilo z obrestmi in s provizijami vred točno plačano. Angleški kapitalisti pa vedo. da bo mogla naša država edino le z aktivnim sodelovanjem prečanskih krajev vrniti to ogromno vsoto. Prepričani so. da bodo Srbijanci sicer znali posjilo do zadnje pare porabiti, ko pa bo prišla na vrsto povrnitev, bo slonelo vse breme na pre-čanskih ramah.
V Narodni skupščini je ostala snubitev prečanskih poslancev za inozemsko posojilo popolnoma brez vsakega uspeha. Finančni minister dr. Marković pa si hoče ustvariti surogat. Zagrebški gospodarski krogi, povečini židje. in nekateri slovenski finančniki naj bi nadomestili parlamentarno delegacijo KDK. ki vztrajno in dosledno brani interese prečanskih krajev.
Pa tudi tega političnega konventikla se ne bojrmo. ako bo finančni minister povedal, kai se bo zgodPo z denarjem, ki bi ga dobili iz angleškega posojila. Čudno je, da do danes, ko stojimo po njegovih izjavah tik pred realiziranjem posojila, nismo slišali oficijelno nič konkretnega in natančnejša o pogojih in modalitetah tega posojila. Prvotno jc izjavil minister dr. Marković. da bo prvi del posojila realiziran že I. aprila, a danes smo že 7. aprila, a — hvala bogu! — denarja še ni.
Razumljivo je. da si finančni minister ne upa z barvo na dan. Saj bi resnica delovala porazno na vso prečan-sko javnost, posebno pa na prečanske gospodarske kroge, ki so sedai vabljenj v Zagreb. Rad? tega hoče minister pogoje za posojilo kakor tudi vporabo
denarja zaviti v nekaka meglo, iz katere naj blesti samo ogromna številka: 50 milijonov angleških funtov ali nad 13 milijard naših dinarjev!
Ta številka naj bi omamila občinstvo, da bi začelo plesati okoli njega, kakor okoli zlatega teleta. Poglejmo si Pa nekoliko bolj od blizu to ogromno transakcijo. Angleška bančna skupina nam bi posdila nominelno 50 milijonov angleških funtov, t. j. 13 milijard 850 milijonov dinarjev. Faktično pa bi dobili mnogo manj. ker bi šlo 15 do 17 odstotkov za izgube na kurzu, za stroške in provizije, tako da bi ostalo za nas komat 11.5 milijarde dinanev. Od te vsote bo porabil finančni minister za stabilizacijo dinarja 2.5 milijarde. Za druge potrebe bi torej ostalo komaj 9 milijard. Nadalje je treba rezervirati skoro 5 milijard za jadransko železnico, tako. da bo država razpolagala le še z ostalimi štirimi milijardmi. A tudi ta vsota je deloma že angažirana in sicer bo treba iz nje plačati 7 odstotkov obresti za posojeni kapital, kar bo znašalo v prihodnjih sirih letih — v tej dobi se misli namreč posojilo v štirih enakih obrokih konsultirati — nič mani kakor dve milijardi 800 milijonov dinarjev, tako, da bomo razpolagali samo še z vsoto 1.200 milijonov dinarjev. Končno pa je tudi ta znesek že več ali manj vezan in skoro docela konzumiran. Ako bo šlo po sreči, se bo namreč z njim zgradil drugi tir na progi Beograd— Zagreb.
Moralni in materijelni maček pa se nas bo lotil šele po štirih letih, ko bo posojilo popolnoma izčrpano in ko bo treba predpisati posebne davke, da bo* mo mogli plačevati obresti in anuitete, kar bo znašalo preko l milijardo dinarjev na leto.
Vsi. ki pojdejo v Zagreb dne °. t. m. z namenom, da bodo deležni velikega posjila. bodo jako razočarani. Posojilo je že razdeljeno, če sploh pride. Tudi če ne bi bilo še razdeljeno, ali smejo
Cenjenim naročnikom „Jutra"
Radi nenadnih tehničnih ovir v ti* skarni, ki leže izven naše moči, nam žal ni bilo mogoče današnje številke «Jutra* ekspedirati za vse izvenljub; Ijanske naročnike s prvimi vlaki in so jo raditega mnogi naročniki dobili ka: sneje. Tudi velikemu delu ljubljanskih naročnikov smo morali list dostaviti s precejšnjo zakasnitvijo.
\'se cenjene naročnike, ki lista niso pravočasno prejeli, prosimo, da nam to blagohotno oproste. Uverjeni naj bodo. da je ta nezgoda, ki se nani je pripetila baš z velikonočno, tako skrbno pripravljeno številko, nam samim najbolj neljuba in mučna.
«Uprava Jutra >.
pričakovati prečanski kraji kaj dobrega iz Beograda, kakršen je danes? Še to, kar smo imeli, so nam ponašali: Poštna hranilnica. Državna hipotekama banka. Narodna banka in druge centralne institucije so odnesle skoro ves denar iz prečanskih krajev v Beograd.
Težko je. da se še dobijo naivneži, ki mislijo, da morajo iti poslušati v Zagreb g. finančnega ministra zato. da bodo deležni dobrot iz angleškega posojila. Prekasno! Ce pride to posojilo, je že rezervirano za srbijanske kraje, prećani pa bomo smeli plačevati... Spor med radikali
Angležinja preplava gibraltarsko ožino
— London. 7 aprila. Iz CVbraUar-a poročno, d.T ie angifeSka plava&ica včeraj preplavala gibraltarsko ožino. Startala ie žiutral ob S.50 z nt>ka Polornnsa pr' Tariiii na španski ohjti in (£r>se&$a ob s>.40 pri Punn Leoni v bližini Zone airiš.ko obalo. Muk> po pr;hodu se je S pjrnikom. ki      je spremlia!. vrnrla v Tariffo.
Kooperacija  novčaničnih bank
— Dunaj. 7. aprila V p: i'iodrpili dnevih se bodo v Parizu sestali zastopniki najvftZ* nejsih novčaničnih bank vsega sveta So» delovanje teh bank v vprašanjih stabili/a* cije posameznih \alut je že ilohjo na dnev* nem redu. Na pariškem sestanku bo usta* nov 1 jen a posebna mednarodna poročeval* ska služba po vzoren ameriških Federal Reserve bank Pri tej priliki se bo raz« pravljaJo tudi o vprašanju kako urediti mednarodno gibanje zlata in o vprašanju stabilizacije franka
Začasna likvidacija angleško-egiptskega spora
— London. 7. aprila. Egiptskl mili Istrski ptrd-sedirk Nahas paša je i7]avil v zbornici, da -.e effiprska vlada ne namerava odiujiti Angliji. Nota,  ki   jo  je  vlaJa   *vo^'asno  od«ibri!a   30. marca,
ie bila potrebna, da DnnbvBO Dfotevi itattSCC vlade slede neodvisnosti Cjc:p^j- tafteSka vlada
je na to noto odgovorila z drn^o. v ki*eri je ravno  tako  obrazložila  mednarodnopravno nazi-
ranie.
Madžarska propaganda na Slovaškem
— Košice, 7. aprila. V zadniem času ie policija razkrila nove volumske afere. l>r-žavno pravdništvo v Bratislavi ie ;lalo aretirati madžarskega državljana JanoJa Po-sanskfcja. ki ie pred neknj mepeH s ponarejenim potnim listom prišel v Bratislavo, kjer je vršil vohunsko službo za Madžarsko. V Nvlri so oblasti izgnale ciganski orkester, ker je opetovano sviral madžarske iredon-tističii** pesmi. O drugih vohunih čuvajo politične oblasti strogo tajnost.
Smrt češkega ilustratorja
— Praga, 7. aprila. Slikar In oopnlami ilustrator Viktor Oliva je \ čeraj umrL Star jc bil 67 let
Novi čsl. konzul v Gradcu
— Dunaj, 7. aprila. Zvezni predsednik ie podelil eksekvatur novoimenovanemu ec* .škoslo vaškem u konzulu v Gradcu dr. ,la* roslavu Machacu. Ravno tako ic podelil eksekvatur novemu švedskemu podkonzulu Oskarju Calligarisu.
Incident na vojaški paradi
— Bruselj, 7. aprila Na VOiašk] paradi na čast kraljevega rojstnega dne je prišlo v Gentu do incidenta. Neki vojak 3. pc* hotnega polka je stopil iz vTSte in vr^cl puško pred generala Callatava, ki je pri« sostvoval paradi. Vojak, ki jc najbrž ko* munist, je bil takoj aretiran.
Aretacija španskih anarhistov
— Lyon, 7. aprila Policija ie danes arc-trrala zaradi prepovedanega povratka oba španska anarhista Askasa in Durutija. ki sta leta 1926. skušala izvršiti atentat na španskega kralj Alfonza XIII., ko se je peljal v Francijo. Oba sta bila takrat iz* gnana iz Francije.
Današnja številka «Slovenskega Naroda* obsega 16 strani in stane samo 1 Din. Prihodnja številka v torek popoldne.
<trmn 2
«R VITt NS 1CI K*VOD» dne 7. april*.
Jurist meče upravo in sodstvo v en koš. — Proč z diletafttskimi metodami! — Dr. Gosarjev načrt ft pod kritiko!
Dr. Oosarjtv znanj načrt »podaljšanja« **an-ivanjske zu&ite ie vzbudil tudi v prav* niskih krofiih začudenje, da ne rečemo pomilovanje
Ni dovoli, da izroča dr. Gosar skrb ta stanovanja občini, izprenutifa tudi kompe. tence ter meša upra\o in Sodstva kako* zelje in krompir Vsak novopečen »praktikant« pri nas ve. da mamo ločeno upravo m ločeno si>ds*vo v Sloveniji od tedaj, kc so nehaii obstajati iako zvani »«>kr»>žm uradi« »Bezirks6mi~r) Ce je torej vzdaia pri nas sodnija odlok, V ie podvržen ekseku. cir. ve že vsak lajik. da sme ta odlok, ta sklep izpreminjati. s»stirati le sodna oblast sama. ne pa upravna obrast Sedal pa pride dr. Gosar in dekretira, da sme upravna oblast In celo še njena nainižja ed:nica, občina, ki vršj državne p^ste v gotovih primerih in pod gobovimi poboji — izpremkijati sodne sklepe Iti iih sistirati! če človek to bere. se mora prijeti 2a glavo in vprašati, kako je mogoče, da inm doetor kaj takega predlaga. Le stran? oblast sala, kakor že povedano, le p<>Kl'"cana m Trna možnost, tozadevno kaj napraviti, a« pa zakon«»dajalec Nikdar pa — V pravno urejeni državi. — ni mogoče, da bi se upravna oblast. In nai *i bo tudi najvišja. — smela vmešavati v sodstvo ter izprerninjati sodne sklepe.
Seveda je pri nas. kjer se pozhivni za-Voiii izprermniajo, kier se n pr uvaia tako zvana »vožnia na desno« v — sinančnem zakonu, ki ne bi smel ničesar drugega vsebovati, kakor finančna določila, je seveda tudi goro.^ta^n' predlog mogoč, da sme navadna občina sist-rati sodni skleo.
Nehajte že vendar enkrat s tak:mi diletantskima metodami zakonodaje, ki nas smešijo med svetom!
Če ie potrebna odg cd t ev za 1. maj pretečih deložacii, — in nikdo, rudi g Gosar temu ne oporeka — ie treba to odgoditev statuirati avmrkativno, ex cathedra, od Stranj zakonodajalca.
Ugovarjati le pa tudi dr. Oosarjevim najjorbm giede dozdevno malega itevfia trank. kaierim preti deložacija, s at*Ksča statistike, ut kdor sodi površno o ttvan. bo anfgei trditi« da gre za navadno mofriJiza-cijo najemnikov Kdor bi se pa hote1 potni, diti malo na tfubftanslrv magistrat, teka bodo v atanovanjslrtšn oddelku kmahi dratač* poučr.li PovedaiT nru bodo morda, kako malo uspehov imajo posredovanja $ hišnim! gospodarji, in po veda K mu bodo, da se ceni število strank, ki bodo 1. maja na ce. sti. na 500!
Zanimivo b? tudi bi'o. zvedeti za one najemnike, ki so dr. Gosar ja »rotili«, na| nt podaljša stanovanjskega fakešna. fflenimc da so posledice 1 februarja, ki ie prinesel okrog 1200 odpovedi prj istem ostaiem Stvhu stanovanj, takim belim vranam (k? pljujejo v lastno skledo) pač odprle oči In da zdaj ne bodo več nikogar »rotili«.
Iti če klerikalno glasilo vprašuje, kako si predstavljamo rešitev stanovanjske bede, mu prav rad; postrežemo. Le z zidanjem stanovanj v prvi. drugi in tretji vrsti in z izpraznjeniem po državnih uradih zasedenih hiš. v kolikor niso last držav!
A v enem oz:ru rnia dr Gosar prav. t- j. ko pravi, da »zaradi stanovanjske zaščite Še n<tf>eden siromak ni dobil stanovania«.
Seveda mu to nase potrdilo ne bo na. pravilo nrno*o vesela, ker b, lahko ta dr Gosarjev izrek ilustrirah t zelo drastičnim? pntnerj iz klerikalnega tabora samega.
Smo v opoziciji. A če imartko izb-rat« med ^bema načrtoma glede podaljšanja stanovanjske zaščHe. dr Oosarievim in vladnim, se prav nič ne obortavljamo ter se zrekamo za vladni načrt, ki ie stokrat bolj ši, dasi tud: ne popolnoma zadovoljiv. Ziasti b« morala pasti določba o 1.hkratni predvojni najemnim, ki ne odgovarja zlati pariteti.
Zanemarjena in zapuščena deca
v Uubljani
Skrb mestne občine za deco. — V Ljubljani je premalo otroških igrišč. — Letos prično graditi Dečji dom. —
Silno narašča število zanemarjene In zapuščene dece v Li ubijani. Težke socija ne razmere zuhtevaio od mate*-, da ne ostanejo doma pri gospf.nl.nstvu. ampak z možem vred hodijo na delo Otroci so potem brez nadzorstva fn brez vzgoje prepnSčen- sam> sebi ^e hujše so posled-ce stanovanjske mizerije V podstresiih, vlažnih kleteh in v nagnitih barakah sprejemajo otroci prve kali b<Vezni. Vs!ed pomanjkanja prostora so primorani živeti skupno z odraslimi .n bit! prča pijančevanju m nemoralnim prizorom. Beda pošilja otroke beračit 'n kdo se potel se čudi. če najdemo že med otrocj rafinirane tatove.   .   ...      , .
Mestr.a občina ljubljanska izda iz svojih sredstev za mladinsko skrbstvo okrog 600 risrč I>in. Redno mesečno podporo prejema 305 utrok. diićm je v zavodih, oskrbovanih 27 otrok Mesečne podpore so malenkostne sai znašajo povprečno komaj 80 Din mesečno Naiboljše so prekrbljem otroci, ki so izročeni zavodom v oskrbo, vendar teh ie iz cele LJubljane samo 27 Na podporah izplača mestna občina za otroke 379.340 Din Poteg teca pa vzdržuje mestn obč no še dnevna zavetišča, počitniške kolonije in izda i a redne podpore za oblačila in šo'ske Potrebščine V dnevna zavetišča prhajalo šoV^bvezni otroci, kjer se zadrže čez dan pod nadzorstvom učitelja, kjer se uče In dobe tudi hrano Dnevno zavetišče na Pru-lah nbtsknft 20 otrok. doe\no zavetišči pr' Sv. Flori jami 45 otrok, na Taooru 20 otrok in v Spodnji cvški 45 otrok Prispevek za oskrl>o v dnevnih zavetiščh znaša 25, 50 in 75 Din dnevno, upoštevajoč premoženjske razmere staršev. Deloma so orroci prosti pristojbine. V zavetiščih prejemajo otroci opoldne hrano iS v popoldrtevnih urah kos kruha V iem 1927 so znašali stroški za dnevna zavetišča 121 500 Din — Vzgojno in sociia'jno nevzdržno je, da;so dobrot proste prehrane deležni le v Ljubljano pristojni otroci. V druge občine pr stoj«ni orroc* morajo plačati polno skrbnlno 75 Din dnevno: i če tega ne zmorejo. In veliko le takih, potem sicer lahko obiskujejo dnevno zavetišče, morajo pa opoldne zapustiti zavetišče in oditi domov ali pa k usmiljen m ljudem, ki ne ločijo lačnega želodca po pristojnosti kot dela to rjtfcljansfca občfoa
Za pcčiDiM'ške kolonije »e mestna občina izd-iia leta 1027 22 400 Din, vsota, ki ne pomeni veiiko. Organizacija počitniških kolonij je komaj v začetkih Slabotne otroke, otroke iz nezdravih stanovanj in iz težkih socijalnih razmer bi morali v počitniški do-, bi posojat na odd:h: na Gorenjsko v gorsko podnebje in na morje Ne bilo bi težko (frfenti na Gorenjskem več sel na razpolago, kjer bi se v lastni režiji nudiro otrokom iz-kjer b se v tatni režji nudik* otrokom Izdatno in ceneno hrano Projekt* so bih že izdelani, da slovenska avtonomna mesta rsrade ob morju dečje okrevališče Ostalo je pa le pri pr^iekfu Vn mestna občana pošlje vsako leto pod vod tvom Kola jugoslov. sestara le nekai otrok k modu.
Premam *mamo v Ljubljani otroških igrišč. V lepih solnčmh dneh nimajo otrno na razpela*" prorora. kjer W s« lahko igrali, grabili pesek »n Imeli obenem na razpre lago lepe travnike Predvidena je seda) nre-ditev novega otroškega igrišča v Trnovem SpodnH Steki m v Novem Vodrtiatu Zavedati se pa moramo, da otroška Igrišča in vrtovi oe smejo biti pod nadzorstvom oseb,
ki ne žive z otroci m iz katerih gleda sama strogost in patrca Otroci bi se tak:h Igrišč •>g;ban.
Sedanj; občinski sven Je uvidel nedostatke mladinskega skr*w\ra in napravi; hvalevreden sklep, da se Je letos prčne v Ljubljani z gn.d»tvi<jo dečjega doma, kamor bi se sprejemali v oskrbo otroci. k$ so ali brez starišev. ali pa Pri starijih ne morejo b va. ti. V dečji dom bi se sprejemalo tudi do-ience in obroke, ki obiskujejo šok>. Natpo-trebnejše bf izbrali in iih rešili sigurnega pogftia v soč^aln- riMzeritl da-našniih dni Občinski svet ie sklenM naleti pi>sojtto 2.500 tis-JĆ Din in ie v letošniem proračunu vne. šena že tudi anuiteta posol;la. V.»benega zadržka ni. da bo stavba že letos pod streho Dečie zavetišče, zgrajeno na zračnem m sfrlnčnem orostoru. bi imelo pre-stora zaenkrat za 50 ctrok k,
Dečjemu domu bo moral s^edlq vaien$ki dom
\H»d:nsko skrbstvo bo moralo bit? na mestnem magistratu dodeljeno posebnemu referatu Obstoieči socilalno politični mać bo reorganizirati tn razdelti na samostolnf oddelke Želimo sf več sistematike Odpfa. viri se mora prevelik birokratizem in urad niki socijalno političnega urada ne smeje sedeti samo na mrtvih predf>s;h. ampak se morajo gibati v živ»ieniu Urad ne sme obravnava v samo tiste stačaie k5 ^o se slučajno iavili. ampak m^^ra sam tnidjativrir' p«>seči y desolsaene ^riciialne razmere Kakn ie prav za prav a mladinskim skrbstvom v Ljubljani, točno ni tj presoditi ne moremo M^njk? vsake s'at'sfke Zto le treba naj oreie statistično obdelat! socijalne m zdrav stvene razmere mladne Pnnem bodo tno-gočT šeie končni zaključki rn tud* ukrep« za bodočnost
Ivan Tavčar.
Pomladni vetesejem v Frankfurtu a Main
Poset tega velesejma. ki se vrši od 22 do 25 aprila, e obenem i poučen i zabaven V okviru velesejma prirede tudi »Frankfurter l*ruh!infcs\voche* od 15. do 25 aprila 1928 Ta teden je posvečen zabavam in izletom.
Velesejem sam se deli v grupe: Nemške kvalitetne marke v pravi luči (Razstava tekstilij in oblačil). »PrebraiKK (intern. razstava v VVesthallen), »Ravna streha# (posebna grupa v Baumessc). »Tuiski promet« (intern. razstava turistike).
Velesejem v Frankfurtu a. M. le danes v vsakem oziru najbolje ureten in tudi najbolje obiskan nemški velesejem. to pa eato, ker zanimajo razstavljeni predmeti vse atole Trgovci, inženietii, obrtniki, ta Vsakega ie posebna razstava. Tudi oni, ki :bi želel napraviti le zabavno potovanje, pride na svoj račun. Na razpolago so mu teatri, kabareti in druga zabavišča, dana mu bo prilika pokusiti staroslavni »Appelwein< in obenem pokazati, kako se predmeti učinkovit eo in okusno izrazložio. »Prankfurter VVurstchen«.
Razstave so strogo strokovniaško urejene in način, kako so stvari ureiene, hoče obenem kopa za ti. kako se predmeti učinkovito in okusno razložno.
Uprava veJcsejma v vsakem oziru skrbi
za goste, pred vsem gleda na to. da cene nekjer. bodisi v hotelih, trgovinah ali za-nikier. niso pretirane.
Častno zastopstvo ima potovalna pisarna Jos. Zidar v Ljubljani, na katere otias v današnji številki opozarjamo.
Kispesti - Ilirija
Nedelja in ponedeljek. - Igrišče ----Ilirije----
Davščine ljubljanske občine
Mestna občina ima vedno večje izdatke, ki jih mora kriti deloma s dohodki od mestnih podjetij* — Vse davščine gredo za
^     socijalno skrbstvo.
Splošna gospodarska kriza ogroža tudi finance ljubljanske mestne občine. Občinski stroški stalno naraščajo posebno v pogledu socijalnih dajatev, dočim so občinski dohodki vedno nižji. To se zrcali tudi iz mestnega proračuna za ieto 1928. Proračunsko ravnovesje se je doseglo le na ta način, da so k pok nt ju "primanjkljaja prispevala mestna podjetja. Toda tudi to ne poide v bodoče. Mestna podjetja so se obremenila z investicijami, ki bodo nekaj let zahtevale ves dobiček, prj drugih podjetjih se bo pa moralo znižati ceno proizvodom in bo vsled tega tudi dobiček manjši. Kajti mestna podjetja niso samo za to, da krijejo upravo mestne občine, ampak rudi za to. da s ce-ninirn proizvodi koristijo konsumentu, bodisi privatniku ali gospodarskim celotam. Izven dvoma je električni tok v Ljubljani predrag m bo ceno pri prvi prilik, znižati.
Ljubliana je že sedaj davčno preobremenjena Računa se, da plača vsak liublianski prebivalec povprečno letno 2)00 dinarjev davka (državne, oblastne in občinske davščine, stanovske in socijalne dajatve) Marsikatera industrija se je izognila Ljubljane, kakor hitro je proučila lokalne davčne obremenitve.
Z novimi davčnimi obremenitvami se tore! ne bo pospešilo razvoia Ljirbiiane. Ako se bo uvajalo nove davščine, ne bodo smele biti takega značaja, da ovirajo industrijalizacijo, ali pa da obremenjujejo gospodarsko Šibke sloje.
Glavn? davčni vir mestne občine tvorijo:
Občinska doklada na državne direktne doklade. ki znaša 3556 na hišno najmarino in 13596 na vse ostale direktne davke, ki po zakonu niso oproščeni občinskih doklad Občinska doklada na državne davke le v letošniem proračunu mestne občine prora-čuniena na 4.534.867 Din.
Gostašcina se pobira v izmeri $% od uradno ugotovljene povprečne naiemnine in ie za leto 192$. proračuniena na 2,140.000 dinarjev.
Kanalska pristojbina se pobira v Izmeri 2% od uradno ugotovljene povprečne naiemnine in prinaša 500.000 Din dohodkov.
Davščina na prenočišča v izmeri 30% od kosmate oddaine cene s korekturo, da se davščina v dobi od L iulija do vštevši 31 avgusta \92S zniža od 30% na 10%. Od celotne inkasirane davščine mora občina Klstopiti 14.67% Gostilničarski zadrug* za vzdrževanje strokovne šole. Davščina na prenočišča donaša 600.000 Din.
Davščine, k! se zaračunajo na osnovi naiemnine bo prihodnje leto znatno znižati, ker so med tem naiemnine silno poskočile in bi bil sedanji davčni odstotek oreveTko breme. Mestna občina že sedaj ne pobira
občinskih davščin od leta 1°27. dalie za vse nove stavbe, da pospeši gradbeno akcijo.
Po 300.000 Din donaša prirastkarina: po 350.000 Din donaša davščina na vozne listke električne cestne železnice (10% od cene za vozni listek in še 5 par za vsak vozni listek v prid pokojninskemu zavarovanju uslužbencev električne cestne železnice); po 350.000 Din donaša davščina na vozila (vozovi in avtomobili); po 350.000 Din občinske takse za zabave in predstave.
Vse te davščine pobira mestno knjigovodstvo, dočim fungira za pobiranie trošarine, tehtavine. uvoznlne in tržnih oristojbin poseben mestni dohoda rst ve nI urad, ki šteje 86 uslužbencev Za leto 1928. ie proraču-njeno. da bo dohodarstveni urad imel 15 % milijona dinarjev dohodkov. Upravni stroški (osobje, najetnnine, pisarniške potrebščine) mestnega dohodarstvenega urada pa znašalo do malega 4 milijone dinariev. Dohodarstveni uslužbenci zahteva to uvedbo osemurnika. Ako se nrhovi zahtevi upodi. narastejo upravni stroški na 5 milijonov dinariev. To se pravi, da je Izročiti eno tretjino vseh dohodkov od trošarine onim, ki jo pobirajo. Izven dvoma ie upravni strošek pri pobira nru trošarine previsok. Misliti bo na reorganizacijo, na no v način pobiranja občinskih davščin in .na eventu-etno ukinitev mitnic, ki so se ostanek iz srednjeveške dobe in ki ovirajo promet in trgovino.
V kolikor obremenhiie mestna trošarina živlienske potrebščine, ni povoda za pritožbe, da ie konsument posebno oškodovan Za posamezne predmete so trošarinske postavke tako nizke, da se ne daio prevaliti. Alkoholne pijače so sicer znatno obremenjene, a ne spadak> med — absolutno po-trene živlienske potrebščine.
Omeniti nam je še davščino na nočni obisk gostiln in kavarn, ki je proračuniena na 607.000 Din, davščina na igre v gostilnah in kavarnah s 110.000 Din, veselični davek s 600.000 Din in občinske takse na plesne zabave in za prekoračenje policirske ure s 110.000 Din. Kontrolni organi za davščino na nočni obisk gostiln in kavarn ter na igre v gostilnah in kavarnah stanejo fcS.OOO Din. tozadevne tiskovine pa 85.000 Dm. Torej znaša čisti dohodek davščine na nočni obisk in igre v gostilnah ha kavarnah letno 600.000 dinarjev. Veliko pritožb se je čulo ravno proti nočnemu davku, toda dokler ne dobi mestna občina drugje kritja za 600.000 Din, ga bo težko odpravi*!. Vse omeniene davščine se uporabijo izkliučno le za socijalno skrbstvo (ubožne podpore), ki le navzlic temu rzkazuje okroglih 3 miHione dinariev primanjkljaja. Ivan Tavčar.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Volitev najlepše Slavonke. — Mož, ki ga preganjajo duhovi. — Razbojniški napadi pri Subrtici. — Denarja se je ustrašila. — Trije poskusi samomora tajinstvene Bolgarke.
«Hrvatski Ust» v Osijeku je pred mesecem, razpisal natečaj za najlepšo Slavonko v tem letu. Redakcija tista je dnevno dobivala na stotine prijav in urija je z veliko težavo pregledaia vse glasovnice ter ugotovila, da je največ Klasov dobila Terezija Bukovič. hčerka vpokojenega uradnika. Izvoljena lepotica je bila rojena v Virovitici in živi sedaj v Zagrebu kot poštna nameščen-ka. Dobila je okoli 6000 glasov. Slavonski listi jo podrobno opisujejo, kako izgleda, kakšne postave je itd. Najzanimivejše pa je, da nima bubiglavice, kakor bi vsakdo pričakoval, temveč nosi še vedno lepe. dolge črne kite.
Na vesti zagrebških listov o možu iz Karlovca, ki ga preganja duh po sve-tu, je ta odgovoril, da se piše Ljubomir Piljufca in je posial zagrebškim uredništvom tudi svojo stiko. Pravi, da prosi za dovoljenje, da srne po svetu predavati o duhu. ki vlada nad svetom. Ta duh. pravi nadalje čudak, me preganja po svetu in ta svet so osebe, ki se nahajajo kraj mene. Ako so te osebe nečesa krive ali imajo kak greh na vesti, ali kani jo nekaj storiti, tedaj se zarote proti meni. Poleg njih ne morem ostati in ako me ne preženejo zlepa, tedaj se posamezni navali name, da bi me ubil ali storil kaj zalega. Glavno je. da se mu umaknem z duhom, ki me preganja po svetu. Ko mene in duha ni več, te osebe lahko nemoteno počenjajo vse ono. kar je bog prepovedal. Tako moram ostati često brez dela, če pa dobim kako nameščenje. me kmahi preženejo, ker se boje duha, ki ie vedno za menoj. Duh jih vznemirja in zmeša, da počenjajo razne lopovščine, katere skrivajo pred dragirm. Kadar pa jaz začnem govoriti o duhu. ki vlada nad poedincem in celim svetom, tedaj mi poreko, da sem norec, in me hočejo poslati v Stenje v a c. Napotil sem se na Francosko, misleč, da se bom znebil duha. pa mi ni uspelo. Prišel je za menoj. Končno sem se prepričal, da vse duše na zemlji pripadajo bogu in bog je odredil, da to jaz svetu povem in tudi da je po svetovni vojni prišlo do miru samo po božji
volji. Bog me je obdaril s posebnim sluhom in vidom tako. da sem pravi posrednik med nebom in ljudmi Bog želi povedati vsem ljudem preko mene, 1a je samo ona vera prava, ki uči sveto trojico. Ker sem siromak, prosim oblasti, da mi dajo potni list za Rusijo, da bi proučil tamošnje duhovno življenje. Iz Rusije sem se vrnil 1. 1918. v Karlovec in od teda? me duh preganja. Mogoče bi se ga rešil, če se vrnei.. zopet v Rusijo. To izjavo je dal človek, ki ga preganja duh po svetu zagrebškim listom, ki dokazuje da je mož najbrž verski blaznež.
★
Poročali smo nedavno, da so ne* znani razbojniki napadli župnišče v Najamu pri Subotici. Vendar razboj* niki niso dosegli svojih zločinskih na* menov. Iz Subotice poročajo, da od te* daj to občino neprestano nadlegujejo roparji. Ponoči se često vračajo in po« skušajo razne vlome in razbojniške na* pade. Tako so predvčerajšnjim posku* sili vlom v poštni urad. Občina je u* stanovila posebno stražo, ki jo čuva pred razbojniki. Ta straža je tudi pre* prečila, da se razbojnikom vlom ni po* srečil. Isto noč so poskusili vdreti v občinski urad. In ker jim tudi to ni uspelo, so napadli hišo nekega boga* tega posestnika. Ta je bil baš na dvo* rišcu in ie zalotil vlomilce ter oddal nanje nekaj strelov, ki so alarmirali vas. Vaščani so zasledovali pobegle vlomilce, toda brez uspeha. Našli so tudi njihovo skrivališče, ki pa je bilo prazno. Blizu skrivališča so našli avto* mobil. s katerim so se razbojniki pri* peljali v občino.
★
Iz Sušaka poročajo, da ie predsnoČ-njim alarmiral tamošnji upravnik pošte vse policijske in orožniške oblasti rr Sušaku in javil, da je iz poštnega /"a izginila denarna  vreča  s 300.000 D n. Denar je izginil med vožnjo s ko!od\< rc, na susaško tlamo pošfc>. Na to ori.pvo so orožniki in policija odredili str kontrolo in preiskavo na poti med 1 dvorom in pošto. Ugotovili so. da med vožnjo odprla vrata pri vozi' m je
vreča z denarjem padla z voza. Poštni voz je namreč star in ruiniran. Denarno vrečo ie našla žena nekega delavca s Sušaka in jo odnesla domov. Doma je prerezala vrečo s škarjami in na svoje veliko začudenje zagleda!a veliko vsoto denarja. Poćnka'a je svojega moža. ki je med tem že zvedel o izgubi velike vsote denarja. Vzel je vrečo in jo na glavni pošti oddal poštnemu uprav*.iku.
Začetkom tega meseca je prispela iz Italije neka Roza Draganova, rodom iz Ruščuka v Bulgariji. Blizu Paračina je Bolgarka skočila iz vagona in padla pod kolesa. Strojevodja ie vlak takoj ustavil in samomorilki so nudili prvo pornoČ Odpeljali so io v bolnico v Ćuprijo, kjer je bila operirana in ostala pri življenju. V ponedeljek se je tajinstvena Bolgarka hotela zopet usmrtiti. Navezala si je rjuho okoli vratu in se obesila. Vendar jo je bolničarka še pravočasno rešila. Predvčerajšnjim si ie pa poskusila vzeti življenje že tretjikrat. Z navadnim nožem si je prerezala grlo in glavno žilo odvodnico. Toda tudi ta samomor se ji ni posrečil. Bolničarka ii ie iztrgala nož iz roke m ii ustavila kri. Trdovratna samomorilka je izjavila, da ji ni do življenja, ker ji je nedavno umrla mati. S sestro, ki živi v Italiji, se je sprla in jo zapustila. Na vsa vprašanja odgovarja tajinstvena tujka zelo rezervirano in premišljeno.
Izpred sodišča
Tatvina denarja v božični noči
V Zadvoru je t>ik> na sveti večer v »iomati vaiki ffostiini poln«; gostov, ki so čakali na pol-nočnico in se krepčali t vinsko kapljico. Mmjjo ffo&tov je prišlo še po polnočnici m si privoščilo kozarec dobrega vina. Gostilničarjeva hči Tončka se je pridno sukala med gosli. Popoldne je ona kasirala v trgovini puleK gostilne 3000 Din, zvečer pa se je naenkrat zbala tatov, zavila je denar v papirnato vrečico ter jo sknla v prazen predal pod pohcami v t rjavim. Tončko je ves čas skrbc'o. da ne bi kak nepovabldenec zašel v trgovino, ki je bila tudi zvečer odprta o4 notranje strani.
Pa je pnšeJ zvečer delavec France, izpil par kozarcev vina in plačal z bankovcem za 100 Din. Tončka ni imela drobiža, žaro je Šla z bankovcem v trgovino, vzela iz skrivališča spravljeni denar in menjala 100 Din. France je to dobro videl . . .
Ko je druso Jutro Tončka prišla v trgovino. Je spoznala, da je bil njen strah upravičen, saj denarja ni bilo nikier. Takoj se ii Je zazdeio. da ca ie odnesel PrMee.
Izkazalo se je. da je France res na sveti večer nagovarja! nekega svojega znanca, katerega ie skrivaj poklical iz gostilne, naj odnese denar« ki Je spravljen v »škernice'inu« v trgovini. Povedal mu Je tudi. v katerem predalčku ie denar. Ta delavec je bil pa poštenjak in je ra;e odšel domov. Denar je nato ukradel France sam -a ž r»!"im odšel.
Naslednji dan sta šla zakonca Frančišek ui Pepa k jutranji ma&i proti Sv. Lenartu in sta opazila, da je nekdo sejal bankovce Pobrala s'.:i jih 12 po 100 Din. 2 pa pu 10 Dm in j:h nesla župniku, ki je to oznanil na prižnici.
Ta denar je France izgubil v temi. Kn je žar»-mk oznanil, da se Je nase! denar, se ie zglasit nt-pošteni Ježe ter trdil, da je on denar zgubil, ki župnik mu ga je res izroč~:V
Zdaj sta zarad; tega ukradenega denarja obsojena Fra-nce *n J >že Franje ie bil že kaznovan, zato bo sede! 4 mesece v težki ječi. Jože ima pa samo 1 mesec ječe.
Stanečani pred senatom
StaneČani so mirni ljudje in malokrat imajo opravek pred kazenskim sodiščem. Zdaj jh jc pa vendar usoda kar 12-krat posadila na zatožno klop. tako da sto jim sluge komaj znosili skupaj  dovolj sedežev
Lani 8 iulija je vozil šofer Maks v tovornem avtomobilu trgovca Ranzingerja 1240 kg volne iz Kranja v Ljubljano Med vožnjo se je avtomobil iz neznanih vzrokov vnel. nastal je po. žar. vzplamtela je volna, vse je bilo hipoma v plamenih.
To  se  }e  zgodilo  blizu Staneč.  Prihiteli 90
kmetje, nekateri so s kult pričeli trgati volnene zavoje, da bi vdušili ogenj, vendar je skoro vse pogorele in se je rešilo samo kakih 300 ks voine in nekaj kos«?-v avtomobMa
Ljudje, ki so šoferju pomagali, so posamezne kose volne zvaliK s ceste po bližnjem bregu in jo razmetali, da so p'amen pogasili Volna je ležala povsod okoli Ranzinger je postavil stražo, sam se je odpeljal v Kranj h trgovcu Cirilu Vajtu. katerega last !e bila ta volna, da mu o tem poroča. Ranzmger se je vrnil, na lice mesta so pnšli orožmki, stražnik je pazil pred vsem na 2 velika zavoja volne; prvi je tehtal 50 kg, a drugi 20 kg. Ljudje so posamezne koščke volne pobirali, nikdo jim ni branil, celo 2 avtomobila, ki sta prihitela mimo. sta si jo vze!a nekaj malega za spomin. Vsaj tako zatrjujejo obtoženci. Ker pa je zmanjkal manjši zavoj, Id Je tehta' 20 kg, je bil to neposredni vzrok, da je zadeva prišla pred kazensko soda šče.
Orožniki so po S»tanečab poizvedovali. Ljudje, le so kaj vzeli, so se tedaj prestrašili in so skrili kose obžgane volne med deteljo, drugI pod pod. tretji celo v stranišče. Ukradeno balo je najbrže odnese! kak ttrjec, sa-} sta ga dva videla in tzjavija. da ni bil domačin Lovrenc, katerega  so prvotno sumili.
Obdolženci so se pred kazenskim senatom zagovarjali, da lim nihče ni branil vzeti volno. Čeprav so jih videli Vsi so smatrali ono obžgano volno za stvar brez vrednosti. Sele doma so našli v posameznih zavitkih kak kos volne, ki je bil še nepokvarjen. Tatinskega namena pač* nihče ni imel.
Vsi obtoženi, med katerimi Je bilo tudi par žensk, so bili oproščeni vsake kazni Kot raa-log ie navaja! predsednik senata, da so bili Stanečani v taki zmoti, da pač niso mogli sprevi-doti, da so. zakrivili knžensko dejanje, ker so odnesli kose volne, ki je ležala ožgana in raztresena vsenaokrog.
Lovrenca Je zagovarjal zelo spretno g. dr. 2i-rovmk. Vsi obtoženi so na dobrem glasu in skoro nobeden ni bil še kaznovan. Ko so začuli oprostilno sodbo, so se zadovoljno oddahniti tn veselo   kramljajoči   zapustili dvorano.
§   za Veliko noči
<;tev *?
«S HO VE NS K I NAROD, dne 7. aprila.
Stran 3.
Stara Ljubljančanka o Prešernu in
n esovi ljubici
Pose* našega urednika pri 93!e!ni Uršuli Vendling. — Kaj pri-povenduje simpatična starka o Ani Jelovškovi.   — Zanimive podrobnosti iz Prešernovega življenja.
Ra ljubljanski magistrat,   v oddelek za aori jalno skrbstvo, bodi zadnje ease starka in prosi pod | mre. To je 931elna 1'r^ula VVnd ling, ki, proseč podpore, kaj rada omenja, da je poznala in ae 5»* spominja f>e<inika Franrn ta Prešerna  In  posebno še  njegove ljubi*«3 Ane Jelovskove. Ta slarka je menda še edi na živeča ženska, ki je živela v času našega velikega pesnika.
Naš urednik jo je poselil v nadi, da mu bo povedala kaj zanimivega iz življenja Prešernove ljubice Jelovškove. O rem je bil tem bolj prepričan, leo j«- našel starko popoldne v drvarnici, kje je cepila drva. in *o mu njen obraz in njene zivane ori povedale, da )F starka navzlic težkeron bremena develib krt zev še vedno duševno sveža in zelo izobražena. Ko ji je naš urednik povedal, kdo je in kaj bi rad. mu je častitljiv* starka prijazno dejala, naj se potrudi k nji naslednii dan. ker mora podstrešno sobico pripravili ia obisk in sicer tudi ne utegne. Vtis Bt pjena lela zelo dobro ohranjene 'n duševno izredno rile starke je bil najboljši Za naslednji dan sla se domenila za 4 uro po pol <ine. Slarka sla nuje v podstrešnem stanovanju v Prečni ulici št. 3. Majčkena nizka sobica in kuhinja sla stark ino domovanje. Na mizici leži kup debelih knjig Radoveden je naš urednik odprl najdebelepo in *e začudil Bila je stara nemška izdaja zbranih Shakes-•pearjevih spisov. Druge knjige so bile leksikoni in kuharske bukve.
Veliko sem brala, je dejala starka, podnevi sem delala, ponoči sem pa prebi raki raznovrstne knjige. Posebno rada sem ritala Prešernove pesmi, čeprav tedaj še nisem ve-r"r>h», kako velik pesnik je. Sicer pa Prešerna nisem tako dobro poznala, kakor njegovo ljubo .Telovškovo. Stanovala sem pri svoji teti v Kaste liče vi hiši za vodo. Jelov-škova je pa stanovala pri starših v sosedni ]«iši, kjer je sedaj kemična barvarna Reich. Prešerna sem videla pri Kaslelicu. ki je bil lirealni bibliotekar in Prešernov prijatelj
Prešeren je polem bil vedno redkejši v Ljubljani in je prebival v Kranju. Bila sem stara komaj 1" let. Pri Ani Jelovškovi sem pa bila vsak dan Nosila sem ji juho za njo in njena otroka. Moja teta. Čeprav ni bila posebno bogata, je ubogi Jelovškovi pošiljala juho za-t on j.
Jelov$kova je bila delavčeva hči in se je preživljala s šivanjem rokavic Zaslužila je pa premalo, da bi preživljata sebe in Prešernove otroke. Zasluzila je kakih 10 kraj car lev nn (lan. ver le redko. Prešeren ji je pa dajal spočetka 5 goldinarjev mesečno, pozneje pa sploh ni pošiljal denarja. Saj je vso sam zapravil
— Ali ste ?r> z Jelovskovo kdaj pogovarjali o Prešernu?
_ Bila sem prav za prav še otrok in
Jelovškova mi ni zaupala veliko o Prešernu. Vedno je pa tožila, da je ne mara in jo je zhpustil Moji teti je zaupala vee. Vedno sta se pogovarjali o Prešernu. Ja, če bi teta še živela, ta bi vedela povedati marsikaj. Je-Imškova je pa bila sploh zeto tiha in mirna ženska in ni občevala mnogo z ljudmi Po postavi drobna in ne posebno lepa, pa tudi ne grda. Prešeren jo je imel rad v začetku, ki jo je spoznal pri dr. Hrovotu. kjer je bila pestunja. To je bila »vorensr? ženska, poštena in ne vrtoglava, kakor druge. Zelo iso-lid*. »eiufaht se je nosila in ni bila ko-keU.
_ Kakšno mnenje so pa tedaj imeli ljudje o Prešernu?
— Vsi so bili prepričani, da ni pri zdravi pameti. Imeli *o ga za pisrnuknjonega. Saj veste, navadni ljudje imajo človeka, ki je boli učen. vedno za prismojenega. Jaz sem takrat rada čitala njegove pesmi v >Čebe-lirit. Razumela pa sem, kaj pomenijo, šele pozneje.
Spominjam se prav dobro, kako je Prešeren nekoč pripovedoval, kakšen mora biti napis na njegovem nagrobnem spomeniku. Dejal je, da mora biti napisano: Tu počiva nemiren, nevaren Prešeren Gaden človek je bil Ka«telic mu ia vedno pisaril, naj kaj pešPe siromašni Ani. Pa vse zaman. Menda ie iskat kako bogato nevesto, pa je ni dobil. Katera bi era pa vzela? .Telovškovo sem pozneje neko? srečala v Tr=tu. kjer «em služila. Tudi ona ie bila služkinja in zelo skromno, dkoraj siromašno oblečena. Gotovo se ji ni gf>dilo dobro.
— Kako to. da ste tako mnogo čitali?
— Bibliotekarju Kasfelicu sem dnevno nosila kosilo in večerjo v licej ki se ga vi gotovo več ne spominjate. Kastelic me je imel rad in mi je dal vse knjige svoje velike - biblioteke na razpolago. Tako se mi je nudi'a prilika, da sem Pinf>?p čitala. O. veliko knjiff =em precitnla! Med drugimi tudi prvo slovensko biblijo Jurija Dalmatina. Tmam se Pušnn pašo škofa Barage, ki je 'epa knjiga in }o še tu pa tam v?^amem v roke Pa tudi časooisje vedno š*» berem. Reke ženske me obsojajo, ker berem *^lov Varod«:. meni se pa zdi. da ni pohujŠljiv. Vsak dan ga moram Čitati.
Tako je starka pripovedovala našemu uredniku o Prešernu in -]-*lovikovi. CVpra« OSletna. ima še vedno dober spomin, saj je trdna Horenika iz Rateč. Kot dekle se ie pisala Juvan Ker je starka popolnoma sama in živi v pomanjkanju, sprejema uredništvo »Slov. Na roda <r za njo prostovoljne darove plemenitih src.
in vpraša: Belo? Vode I Čaj. kaj ne? Vode!
Crno? _        Janez   končno   odstopi.   To ]e
obenem RvneSev najhvaležnejši rejon. Go* stie drugih rejonov ga ne poslušajo tako goreče. Eni zato ne, ker niso muzikalični, drugi pa zato ne, ker so mu preoddaljeni in zvoki njegove violine le težko proderejo skozi ozračje, ki je podobno tistemu pri Fi* govcu v zadnji sobi.
PRIBEŽALIŠČE IMETNIKOV IN BREZ* POSELNIH INTELEKTUALCEV.
To je oni del kavarne »Zvezde«, kjer so lože in ki je najzanimivejše. Publika se tukaj menja s filmsko naglico. izv ze nisi stalnega umetniškega omizia. stalnega o* usizja narodnih dam ob torkih in petkih in stalnega omizja brezposelnih inrclcktual* cev. ki jc takoj poleg umetniškega omizja. V ložah se stiskajo in zaljuhlicno gledajo zaljubljeni pari Oskrbuje jih, kakor tudi vse ostale natakar Edi. ki se odlikuje s svojo diskretno indiskretnom jo in čudovito prepričevalno simulira »"luhcncmost, kadar
ga kdo kliče. Sicer je pa zmožen natakar s prihodnostjo. Pri umetniškem omizju dominira Jakopič. Okoli njega se zbira umet* niško mnogo obetajoči naraščaj. Med temi je najzanimivejši literat po imenu Obloč* niča ali Ivan Grozni. Z zaokroženimi gc; slami ponazori svoje stolpe velikega hre* penenja. groznih slutenj in končnega spoznanja ter rumenega razočaraja. Njemu ob strani verno sekundira njegova Boginja. Malarski naraščaj se pridno vadi kar na beli marmorni mizi. Zastopane so vse stru» je. bombičizem. pokrvcizem, raaiešizem, cu» dermanizem itd.
Zelo pestro je tudi sosedno omizje brez« poselnih intelektualcev. Tam je Tone ne* koč svetoval, naj gredo v Meksiko d... te* sat. So rekli, da bodo še premislili. To je omizja, ki brezplačno konzumira največ »vodovja« in dela plačilnemu največ pre* glavic.
Nad vsemi pa bedi pozorno oko Ivana, ki je v Zvezdi« plačilni natakar in kaže veliko razumevanja za vse rejone.
Rinso napravi vodo v perilncm škafu polno pene in mila.
Ta nova vrsta mila prihrani predvsem trurlapolno namiljen;? perila. Ako namakare tega v raztopini Rinsa se omehča vsa netnaga tako, da ga lahko naslednje jutro igrale irperete.
Stem si prihranite mno«;o truda in go» riva ker je vsako ribanje alt dolgo kuhanje nepotrebno.
Rinso je za Vase veliko pranje iste koristi/ kod Lux ra volno, svila in drugih iinifi tkanin.
Rinso je ravno tako izvrstno sredstvo za kuhame perila.
Osrrca, R:s:<> Savuta ter Poročila iz domačih-glasben Fn listov, osebne vesti« preided k< ncer-tov iti oper ter drage razne glasbene zanimivosti — Vse. katerim |e bila dostav Meni 1 Številka N<»vc Muzike prosimo, da poravnalo čim preje oar-oćnino za je'o leto ali vsaj za Je-.a. Naročnina zna&a letno 100 Ihn. za b številk.
Poljski pevci, ki koncentrirajo v Ljubljani v sredo, dne U. I n.is hočejo na svojem Koncertu seznaniti izk!':>2n--> le s pol sko atnerno in narodno pesmijo Prvi de' koncertnega sporeda prinaša polet Drtt&rvenega ce*tla. ki za ie zložil njegov pevnvodja vrvi. Kwasotk« razne tipične poajske umetne tnošjce >dwre« ki jih bomo
pr.vikrat ču!| v Liiihlu'.ni Ml-J umni itr tud' Wa-lewskie!ev Psalrn. izrazito perkvenetra značaja, ki izredno močno deluje na pošlflsalca. Avtor njegov je d bil prvo poljsko državno nagrado
ter ie tr! odlikovan tudi na Imetnacifonalnvm festivjlu v Amsterdamu. Ve'ike efasbeoc vrednosti <:a radi zbora Zastave in Uve usodi, ki nam ilustrira slavo in triurni kralja, ki gre na vojsko in njegov povratek iz n*e, za eno pa tro-Ijenje navadnih voinikuv. V drngem d».iu oa nam prinaša zlv.»r kura<kteristične poljske narodne, med katerimi se odHknjelo nad vse znučihu poljski 'esi. Te narodne pesmice s- najlvd:ša slika sentimentalnosti slovansko-po liske duše. Izvedba zborov ie tirnctviska. Koncert <o vrš; v Fi!!ia moiiičiu dvorani, predorodaja vstopnic v Matični knjigami,
G. Mirko Horsky, bivSi član opere in operete,  zdaj  č!un  bratislavske opere,  slavi   14. t.
m. v Crvofakovi operi ijakolin* sv^'io 301etntco umetniškega delovanja m 5d!etnico ro-|srvai Kakor gospa Gabrijela Horvat »va. bivši čhm n:šc opere in odličn:i mezzosopranistka. ki le kot •Carmen* se marsikomu v Liubl.iani nepozabna, je bil tudi g. rWsky izvrsten bufio-tenor in se ga rudi spominjamo.
Na smrt obsojeni zopet pred sodiščem
Gi+ateljetn ie Si? df^bro v sonniinn. dn so ptcd dvema mesecema robemU iz zanora
v Biliaču triio na &mrt obsoieni razboiniki. Z žlico so razDraskali zidovie. se splazili na hodnik, ubili iecaria Jankoviea in se v okovih splazili na Drosto. Nekie v okolici BihaČa so si razbili okove, odvezali bližnji čoln in prcDcliali onstran reke.
Citn so bili tako zoDet na svobodi, so pričeli zooet z rokov niaštvotn. (kronali so v stanovanju ueitelia Jovana Ortiborja V Ma.ikič - Japri. dobavili si ori kmetih orožje, se skrivali v neki »poiati« in v obrambi nred zasleduiočitni Datruliarni ustrelili orožnika Dionka in Kulanzoviča. V tej borbi ie bil ustreljen tudi pobegli razboinik Kara novic.
Ostala dva begunca. Mile Tnmljcnović in Mehmed Ruliubašić sta oar dtii nato padla v roke orožnkom. ki so fu od Tnali na* zai v zanor okro/^eea sodeča v Biliaču.
V soboto 31 tm. se ie nričela razprava proti tema dvema ra zbornikoma, ki sta itak že obsoiena pa <;mrt. Navzlic temu. da krvnik Mausner komai čaka. da spravi na oni svet ta dva zloclasna zločinca, ie državni pravdnih vložil tožbo nroti njima zaradi umora iecaria Jankoviea. razbojstva v stanovaniu učitelia Gruboria in zaradi uboia orožnikov P'onka in Kulanrnviča.
Razboinik Tomlieno\1ć vali vso krivdo na ubiteca Kazancvića. ki da ie bi' inicijator beca, ter novzročiteli razboistva in nhoia obeli orožnikov. Tčiteli Jovo Gru-bor ie kot nričn izpovedal, da so razbo-nik; nnfbrž or'raVo^'at! da bodi nri nlcm našli deponiranih J^(jno»v» THh ^e*'a^k? zadruge in da ie razfcoAnm Ifara^oVć h-l posebno grob nanra-m a*am« in nleeovim svoicem. ker ie v blaratni na<čl «=aiiio 40 d'nariev. doeim ie TomNw>\Hć h! nekoliko doMolneiši. ker ie *kv4*l ooaiiriti Kara novica.
Prvi dan raznrave ie notekel v SDlnŠni rn^burtenosti. ki se Te stonu'evala tako. da ie senat odeod;! nadal?rvanip razora vena 6. t. m. Pravnike no«ebr-o zan;tnn '^id te razprave, ker se vrši oroti trem rn.zboi-nikom. ki lit? itak čakaio vešala.
Tipi iz kavarne „Zvezda"
Kavarna je razde!{ena na več rajonov, katerih vsak inra svoje stalne tipične goste. — Križi in težave plačilnega* — Tone je
važna «peršona».
Tzmed ljubljanskih kavarn nudi »Zvezda« nedvomno nalpestrejšo sliko. Vse druge so "več ali man' dolgočasne. Tudi »Fmona* in >Union'. V prvi se zbirajo takK ki imajo razen ovratnikov poškrobane t Bdi manire, v drugi so na gostic preresni. Kdo bi bil vedno resen? V živahnejšem tempu se življenje odigrava v ->Zvezdir. kier se zbiralo gostje in sc pornzdele vsak v svoj najpri-IjubTienejši del kavarne.
PLRGARSK1 KOT.
Tako se imenuje del »Zvezde« za blagajno- in tako ca imenujejo oni. ki ne hodijo v ta del in tudi ne smejo, kaiti tukaj so vse mize oddane in rezervirane za visoke sospode. ki nikakor niso pur;<ar?i in jih tako nazivajo samo za\istne.iši. ki iim ni usojeno, da bi bili visoki trocpod'e in sedeli v pursarskem kotu. Življenja Poteka v tem kotn dokaj mirno. Pokrovitelisko mesto v desnem kotu piirjrar^kejra kota zasede običajno sam gospod 2;veli tu pa tam ga nadomesti tudi sospa Živeli. Natakar France spoštljivo ustreza željam gospođa ravnatelja, gospođa vffioga svetnika, gospoda direktorja, ^o^podn predsednika ifd Sede Pri m:zah in čitaio komentarie. Včasi se Zgražajo, včasi pritr;uie;o in ponravljaio. vedno, so pa ogorčeni, da ima »Slovenski Narod« na prvi strani pestro ljubljansko kroniko, češ. da škoduje resnosti lista in jo zatetradcli na'prvo prečkajo, da se je zne-be. Kvartanic v tem kotu se odigrava mirno in dostoino. Igralcem primerno, tu pa tam nrLkiri'cno z d-'hov'tim dom'slekom gospoda profesorja. Če se v ta kot pomotoma izgubi zaliublien parček.' ie to za njegove stalne goste dogodek. Neprijazni pogled? od vseli strani so znamenje, da pur-garski kot ni zn vsakega
TONETOV FIRKEl.C.
Tone ie najmočneiša osebnost med natakarji in se zato del vZvczde^ pred biagaj-ro tudi po njen imenuie. Deli se pa v bistvu v omizia več alf mani vnesenih elementov in v omizia lahkonosrih in brhkih baletk in Terrperamentnib akademikov ?z vroč'h soln-cn"h krajev nnše mile domovine. Kdor ie v milosti pri Tonetu, temu se v njegovem kotu dobro godi. Kdor se mu pa zameri, je Izgi'bl'en. Tone sc vede napram nJemu skra'no uradno in rezervirano. Nairaje mu r.c nride v bližino. Uradno p°stopanie mu ie najbrž ostnTo iz niceove nnilepše dobe, ko je b:l ŽTndnrm v Srbiji, kar rad nove, kadar ie dobre volie.
Tono po ne ooravlia samo svoiega f:r-Ivelca. Dodeljen mu ie bil tudi kavarn'ški Moste Ca rio — igralnica, ki je v posebni
sobi in v katero se pride iz niegovcga rc-icna. Kdo bi si tudi sicer upal prevzeti poslugo v Mome Carlu. kier vlada neprestana razburjenost in kjer so gostje, ki «ib 'e obsedla kvartop:r*ka strast ali morda celo kvartopirski hud:č. Tu ie treba že imeti noim. kako ie ohraniti iavno varnost in Tcne ie tej nalogi kos.
MONTE CARLO.
Monte Cario v »Zvezdi« ie maUien in zato se v njem kadi od cigaret, cigar in piie kakor pri Figovcu v zndnii sobi. To pa igralcev ne moti. Razpoloženje v Mome Carlu je prav posebno. Skozi zakajeno ozračje slišiš besede, ki iih Ia;ik ne razu-re To ie kvartopirski žorgon. Unterfnzlai! da povelie igralec in obraz se mu skremzi. »Cinc* zadoni iz drujieca kota. »Hek « ga prekine igralec. Nemoj da me zezaš!« se zadere drugi. »Cvikla« veselo zakliče tretji. Slišiš še *gabota*. »hop«, »kic«. »sruia«, »f:rcig«. »lauf . »plotka*, »hezect*. ^tripla* ttd Zakajeno ozračie režeio te čarobne besedne in vmes kričanje in žuganie kibicem, potem pa zopet poooln mir. ki ga prekine samo plaherši *šeh< ali *šah mat«.
Ce ie razburienie zelo veliko, ker ta ali nni predolgo »gust'ra* in ie drugi mnenia. da ie »Miklavž prišel ob enaistih« ali tretii pretemperamentno vrže svoio vizitko kibicu (to ie nainoveiša metoda, da se iih igralec odkriža) z napisom: n idi v r . .. stopi v Monte Ca rio Tone in pomiri razburjen e duhove. Tone dr^e tudi »potrdila o frekvenciji« brucem, ki igrajo v Monte Carin namesto da br doma študirali. Zaston'kanem. ki so tudi v Monte Carlu. prinese Tone »eno vodovje«, kakor pravi sam. Ponuja pa tudi »cigaretarie', ki ga včasi vtihotapi v Janezov reion. ki meji na niegovo in se imenuie tudi rejon muzikaličnih devic.
REJON KLASIČNIH DEVIC.
Razen debelega natakarja Janeza, ki ima zastonjkarje posebno na piki. kraliuie v tem rejonu e Rvncš. kapelnik, ki ljubi predvsem klasično glasbo Slagerji mu ne pretio tako izpod loka. čemur pa ni sam kriv. amp'-ik oni. ki ima »šlagverk«. M"zi» kal icne mlade in stare device strme v Rv? neša. Pa ne nepr^.*fnno. ZagUvlnin sp hvH k^m dmrtam in ob posebno {tanliivib akor^ dih pritajeno vzdihnejo Kdo ve. zakaj in Čemu? Ta rejo-n bi se lahko tudi imenoval teion upnnia in nad aH pa tiMt reion ppom« ladnnskega hrepenrnia. Deheli Jmez ima zastonjkarje na p'ki. smo Že deiali. Nika» kor mu ne rjre v «;lavn. da .ta ali om na'-n* či samo vodene kifelce. Janez slabo sliši
Pereče šolsko vprašanje v Ljubljani
Za 15 šol imamo samo 6 šolskih Doslopij. — Mestna občina bo morala poskrbeti, da dobimo vsaj nekaj novih šolskih poslopij.
Cela vrsta peiečih vprašani čaka nujne rešitve po ljubljanskem občinskem svetu. Med najbolj nujnimi pa je vprašanje Ijub-lidiskili novih šol.
V Ljubljani imamo enaist mestnih osnovnih šol in štiri javne mestne meščanske šole, skupaj 15 javnih šol, a le 6 šolskih poslopij. Zato je po vseh poslop::h nastanjenih po več različnih šol, ki so že več let ua potu druga drugi. Pogubni, v vsakem po-gkdu škodljivi kasarnski sistem ie vsiljen šolam, kjer bi s higijenskega, pedagoškega in disciplinskega stališča baš moral vladati vzoren red.
Na Ledini so letos 1. mestna deška osnovna šola z 11 oddelki in 296 učenci: obrtna nadaljevalna šola za mehanske in tehnične obrte s 13 oddelki in 369 vajenci; Gremijalna trgovska šola z 10 oddelki iu 302 učencema; 1. mestni otroški vrtec z 1 razredom in h2 otroki ter končno še Vidovi-čeva šola z 1 razredom in 32 učenci. V poslopju pa je le 11 učilnic in 3 kabineti, 1 pisarna, telovadnica in hišnikovo stanovanje (soba s kuhinjo).
Na Grabnu (Zoisovi cesti) so: II. mestna deška osnovna šola z 10 oddelki in 2f>4 učenci; Pomožna šola s 6 oddelki in 72 učenci in učenkami; Manjšinska šola z 2 razredoma iti 42 učenci za stavbne obrte z 12 razredi in 361 vajencem ter obrtna nadaljevalna Šola za grafične obne v - oddelkih z 2;i vajenci. V poslopju pa ie le 13 učiinic. 4 kabineti, psarua, telovadnica in malo stanovanje za hišnika.
Na Vrtači (Erjavčevi cesti) so: III. mestna deška osnovna šola z 10 oddelki in 22S učenci, III. državna realna gimnazija z 11 oddelki in 132 dijakj ter Splošna obrtna nadaljevalna šola s 6 oddelki in 177 vajenci. V poslopju pa je le 9 učilnic, 2 kabineta. 1 pisarna, nobene telovadnice ter malo stanovanje v  podzemlju za hišnika.
Na Prulali so: IV. mestna deška osnovna šola s 5 razredi in 161 učenci: 1. mestna deška meščanska šola z 9 oddelki s 395 učenci; obrtna nadaljevalna šoh za umetne in oblačilne obrte z 11 oddelki in 343 vajenci ter Dnevno zavetišče z 1 razredom iu 21 otroki Poslopie ima 12 učilnic. 5 kabinetov. 2 pisarni, telovadnico in stanovanje za h'šjiika.
Pri Sv. Jakobu so: 1. mestna dekliška osr.ovna šola S 14 oddelki in 3^7 učenkami; 1 mestna dekliška meščanska Šola z 9 oddelki in 30;j učenkami ter obrtna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrte (ženski oddelek) z 12 oddelki in 323 vajen-karni. V poslopju ie 17 učilnic, 3 kabineti, 2 pisarni, telovadnica in stanovanje za hišnika.
V Spodnji Šiški so: VI. mestna deška osnovna šola z 11 oddelki in 348 učenci: IV. mestna dekliška osnovna šola z 10 oddelki in 313 učenkami: II mestna deška meščanska šola s 7 oddelki in 2S9 učenci ter 11. mestna dekliška meščanska šola s h oddelki in 239 učenkami. V poslopiu ie 21 učilmc. 3 kabineti. 4 pisarne, telovadnica in stanovanje za hišnika. Zbornico, telovadnico in sobo za učila imajo vse štiri šole skupno.
Licej: Dekliška osnovna šola z 11 razredi in 300 učenkami je le začasno v poslopju Mladike. Ima 11 učilnic, pisarno in telovadnico
Barje: Osnovna šola za dečke in deklice s 5 oddelki in 130 otroki ima 3 učilnice, ka-bmet. delavnico, pisarno in stanovanje za upravitelja.
Oh štirih meščanskih šol v Liubl.iani nima torej nobena lastnesa poslopia, dasi ima-o supno 1253 učencev in učenk.
Že leta 1922. je skleni! ljubljanski občinski svet, da se zgradi v Karel Kotnikovi ulici skupno poslopje za dekliško os nov ti o in meščansko šolo ter se najame 15 milijonov kron. Toda pokrajinska uprava ie prošnjo zavrnila; mestna občina ie nato ponovno prosila za posolilo, a bila ie zopet zavrnjena. Novo prošnjo leta 1924. za dovo-H»ev posojila 10 milijonov dinariev je veliki župan zopet odklonil češ. da *zcradba šol ni nujna in da investicija v to svrho ni produktivna«. Ljubljanski občinski svet pa spričo razmer po šolah ni odnehal in je aprila 1924 iznova sklenil naprositi za posojilo 10 milijonov Din, s katerim bj se zgradilo polej; kombinirane dekliške šole v Kotnikovi ulici tudi kombinirana deška osnovna in meščanska šola na vocelu Toma-nove in Ga leve ulice. Tudi velika župan je zavrnil to prošnjo: pritožbo pa ie zavrnilo tudi ministrstvo za notranie zadeve. Leta 1925. pa ie veliki župan sam pozval mestno občino, naj §radi šole. ker so postale med tem razmere po poslopjih nevzdržne in neznosne, češ da »so -mestna deška poslopja v zdravstvenem in prostornem oziru do skrajnosti nedostatna«.
Oerentski svet (dr. Puc. Likozar in Turk) je z radostio poprijel iuiciiativo in sklenil, da bi se zgradilo poslopie v Gajevi ulici ter se povečali šoli v Spodnji Šiški in na Prulah s prizidki: obenem ie prosil za dovoljenie najeti posojilo v znesku 8 milijonov dinariev. Toda — čudno in ne-Etroljivol — posoiilo naieti se iznova ni dovo'ilo Isti veliki župan, ki ie zahteval, nat občina zida nove šole. ni dovoli' najet-ia posojila v zahtevano svrho! Taka je uradna logika , ..
Med tem so postale razmere po ljubljanskih šolskih poslopjih seveda še težle in še bolj kvarne nele otrokom, nego tudi uči-teliem. Država ne zida niti zase šolskih po-slopii in dela gmmaziia na Vrtači že več let največio zadrego mestni osnovni šoli. A pos|oD»e na Vrtači sploh nikakor ne ustreza šolski svrhi ter je zlasti v higoenske n pogledu skraino nedostatno. Zato se mora to poslpje čim preje prepustiti stanovanjskim namenom, namesto ulega pa zgruditi novo posiopie! Pos'opie y Spodnij iš'ški ie danes ogromna Šolska kasarna, ki se mora čim preje razbremeniti. Zato bo treba zgraditi* novo poslopje za deco izza Be/iirrada in iz kolonij za topničarsko vo:ašnico.
Šolski odsek občinskega sveta se temeljito bavi s problemom novih šol ter namerava predlagali, da se najame posoiilo za sledeče šole:
1 ) namesto zasilne šole na Vrtači naj se zgradi novo poslopje za dečke v okolici sodišča, morda ob Dunajski cesti:
2. ) v okolici Ahacljeve ceste nai se zgradi dekliška sola:
3. ) v okolici topničarske volašnfce nni se zgradi poslopje za dečke ter za 1. in 2. razred za deklice.
Kasarnacija naj sc preneha, izvede čim večia decentralizacija ter zgradi čim več poslspij za manj močne šole. S tem se prepreči, da ne zahaja toliko otrok v gruč:;h v oddaljene šole ter se po poti med seboj ne zavajajo; v primeru epidemij ne bo treba za rva rja ti velikih šol in prikraišati pouka za več sto otrok naenkrat. Nadeiati se ie, da se mestni občini posoiilo končno dovoli ter da se dvigne naše šolstvo na stopnjo moderne dobe.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
D r a ni a. 7. aprila, sobota: Zapito. S aprila, nedeljo: ob 15. I N R  1. Znižane cene. Izv. — Ob 20 : i. N K. 1. Znižann
cene. Izv.
9. aprila  pundeljek: ob 15 I. N   R. L Znižane e*»ri*». - Ob 20.: Nft«IHj>ki oddih. Ljud ska  predstava. Znižane cene.
Opera. 7 aprila, sobota: Zaprlo.
3. aprila, nedeljo: «»b pol 20. Carnieo. Gostuje g   Marij Šimenc. Izv.
9. aprila, pmileljek: ob !">.: Fiielio. Ljudsko predelava Znižane cene Izv. — Ob pol 20 : Lady X. Ljudska predstava. Znižane ceue.
Mali dunajski pevci
V četrtek, dne 12. t. m. bodo koncerti* rab v Ljubljani takozvani *Die VViener JSanijcrknaben«. To je zbor 16 mladih pevs cev, ki v prvi vrsti skrbijo za cerkveno glasbo, vežbaio pa *e tudi v umetnem zbos mvem petju ter prirejajo javne koncerte. Institucija «\Viener £)aiii»erknabenj» je zelo stara. Ustanovljena je bila pred več kot 450. leti, za časa vladarja Maksimilijana 1 Interesantno je, da je bil prvi upravitelj in dirigent te«»a zbora Slovenec, duhovnik Jurij Shidkonja, ki je bil v tisti dobi dvor. ni kapelnik cesarja Maksimilijana I. in pozneje dunajski škof. ki je pokopan v dunajski katedrali. Jurij Sladkonja je bil v takratni d.»bi poznan kot eden najbolj* ših glasbenikov svoje dobe ter je užival svetovni sloves. Zbor je redno obstojal do leta 1918., prevrat ie ustavil njegovo de* lovanje. a leta 1923 so ga zopet na novo ustanovili. V današnji obliki se nam poka* že na koncertu v unionski dvorani v če* trte k ob 20.
11. številka Nove Muzike ;e ravnokar izšla. Glu>betia pnlojja prinaša priljubljeno t Begunko pn z;heH» od Antona Lajovica, zek) m-tertrsanten samospev »Ka-k su zajec i lesica pu-tuva!> Zlatko Gr^očevica. ter 4 klavirske skladbe Srečko Koporja pod naslovom «Iz dnevnika žalostnega tovariša*. Mala Nova Muzika pa objavlja otrr>$k? zbor s klavirjem »Sncžee» Karla Pah<nia. «lntcrmczzo» za violino in klavir Ivana Ocvirka. »Rokoko« Saša Santla ter -Pjceija ' uspavanka* Marko Taićevića. — Literarna priloga ima izpod peresa Josipa Mantuanija nekrolog Frana  Serafina   Vilharja,   članke Koželja,
Srnn 4.
«SCOVENSKI NAROD, 'dne 7. »prit«.
Ster. 82
1 20B7E DEHTEČA USTA
^SARG-OV
w
Dnevne vesti.
— Kralj v Belju. Kralj ie odpotoval v Bc-Ije, kier bo 6stal preko katoliških velikonočnih praznikov. Po praznikih se vrne v Beograd. V kratkem odpotuje krali v London, vendar' pa ne prej, dokler ne odpotuje tja finančni rnuiistJr. ki se bo pogajal glede zunanjega posojila.
— Vsestovanski savez pevskih društev. Savez češkoslovaških pevskih društev \ je sklical od 7. do 14. t. m. svečano zborovanje vseh včlanjenih društev povodom proslave lOletnice češkoslovaške republike. Pri tej priliki bo ustanovljen vseslovanski savez pevskih društev. Naša pevska društva zastopajo gg. Viktor Novak. Kosta Ma-Tiojlović in Matej Tlubad. ki so odpotovali na Češkoslovaško včeraj dopoldne. Naše prosvetno ministrstvo bo zastopal dr. Mili-v ojević.
— Železniško - poštna konferenca. V
torek in sredo se ie vršila v Skopi ju železniško - poštna konferenca ekspertov iz cele države povodom novega voznega reda, ki stopi v veljavo kakor obieaino vsako leto 15. maja. Take konference se vrše vsako leto v svrho izpopolnitve železniškega in poštnega prometa. Konference se je udeležilo' okrog 500 delegatov iz vseh železniških in poštnih direkcij. Sodelovali so trdi delegati prometnega in poštnega "ministrstva, gencra'ne direkcije državnih železnic, posrne generalne direfcciic. Jadranske plovidbe in državne rečne olovidbe. Razpravljalo se je o vseh problemih, ki so v zvezi z novim voznim redom. Eksperti so z zadovoljstvom ugotovili, da se bo s 15. majem naš promet znatno zboljšal na \ «ch progah. Železniški eksperti so skuhali ustreči vsern željam poštnih .delegatov glede prometa s poštnimi pošilikamrT* Zboljšanje železniškega in poštnega prometa se nanaša na vse pokrajine, kjer doslej želez-niše zveze niso bile baš najboliše.
— Glasbena Matica t Pragi. Xas najboljši pevski zbor Glasbene Matice priredi t.od protektoratom praske mestne občine Vl t. m. v Sm<Manovi dvorani praske mest ne občine 2-1. t m. v Smetanovi dvorani praškega Mrstnejza doma slavnostni koncert V Prago prispe ve? pevski zbor Glasbene Malice. 120 pevcev in revk. pod vodstvom prof Matije Huba la Praški umetniški kroei. rJasli Češkoslovaška oboe pevecka. Umelec-ka beseda, I)ru>ivo fca moderno glasbo. Češkoslovaško- ju sros I oven s ka lica. Jngosloven-sko kolo in Jadranska straža ukrenejo vse V-o!robno, da bo sprejem naših pevcev v Fragi čim prisrčnejSi Po konop rtu. na katerem ..zapojo naši pevci vež reprezentativnih jugoslovanskih zborovih pesem od najstarejše do nahlovejše dobr*. se bo vršilo v veliki dvorani rta Slovan?k*»m otoku skupna večerja, katere se udeleže številni za-Mopniki češkoslovaške kulturne in politične javnosti. Ta ve&e/ je zamišljen kot mogočna manifestacija 'bratstva fn tesnili medse bojnih slfkov obeh narodov na polju umetnosti.
— Nateraj 7* *prejem aroj«»nr**v t brodarsko podčastniško šalo. V brnelarsko t>od^a^l-niško šolo se sprejme L oktobra 180 nda-deničev ir. civilnega prebivalstva in mornarjev iz stalnega kadra. Prošnja ]> treba-vložiti najkasneje rio 1. septembra pri komandi   &de.   Podrobnejši   poffnji   <so   razvi<Im ir
razglasa v P rad nem listu Št. 34 z dne o t. m..
— Iz Uradnepa Tista. Uradni list št. 34 z dne o- t m. objavlja pravilnik o polaganju državnoga strokovnega izpita za nadzor nike konju.Šnir in upravnike irebčam ter pravilnik o delovnem ča*u pri poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih v kraljevini
snsv      ' ■   ■ .......-
— Razšla-. V olik i feupan ljubljanske oblasti poziva vse verouČilelje. da takoj predlože prijave veroučnih ur za dobo od L iiov 1927 do 31. marca 1928, posebne prijave za polnino pa za čas oxl 1. nov. 1027 do 81 mana 1928. Prijave naj pošljejo veroučitelji Beposre«tiio računovodstvu delegacije mini pfrstva financ, odseku za ljubljansko* in mariborsko oblast v Ljubljani.
— Na velikih čeških pevskffh slavnostih, ki se VTŠe o Ve :ki boči v Pragi, bodo zastopali Ju/noslovenskj Pevački Savez dr. Vikt«or Novak, Kosta P. Manojlovht 'm Zor_ ko Prelovec, Pevsko zvezo pa "dr. AiKon Dol in ar/ ;
— Prvi kongres lugosloven. numizmatikov. V fdneh 17. In 11. aprila se bo v Novem ?adu vršil prvi kongres juiioslovenstafo numizmatikov, ki so ga - sklicali <ia«iifcaj<£tiji numizmatiki .dr. Moč, dr* Popov in profesor iNuber. TJdeležnikom je dmoliena polovična železniška voznik.
+r¥ Naši v Ameriki. Pred 5 leti si Je slovenska hranilnica in posoiiini-fca v Cleve-landu zgradila svoie lastno poslopje.' Pred kratkim pa "se ie Vršila otvoritev Prve nie-ne podružrlice v tepo napredujoči slovenski nfcsenVn! Nottfngham. Gradbeni strosk? so 7tiasali okrofdo 200.000 dokiriev. Poslopje
bo služilo za poslovanje hranilnice, obenem pa se bo v poslopja nahajalo eno najmodernejših gledališč, last jugoslovenskega rojaka Guzdanovića, ki ie pijornr na polju kina v državi Ohio. Sedežev v gledališču je 160U. Naša kolonija v Nottlnghamu šteje nad 7000 Slovencev. — V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je 1. marca predaval naš slovenski ameriški pesnik Ivan Zormart o naših pesnikih Prešernu in Zupančiču. Zanimivemu kulturnemu predavanju je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo tamkajšnje slovenske koloniie. — Nedavno je pred Common Pleas-sodišČem v Clevelandu sedel na zatožni klopi slovenski fant Anton Jontez, ki je zaradi litibosmnno-sti umoril svojo 19 letno ljubimko Alice Preskar. Jontez, ki je Sele lansko leto odslužil vojaško dolžnost pri obrežni bateriji na Havajskem otočju, je bil obsoien v dosmrtno ječo. — V Coll?nwoodn ie umrla zaradi poškodb pri padcu tx> stopnicah Marija Logarjeva, rojena Hribarjeva, rodom iz Vrha pri Žužemberku. V Clevelandu ie v starosti 41 let preminul Franc Crrnm. rodom iz Horjula pri Vrhniki. V Ameriki ie bival 21 let. Nadalje so umrli: Jera Kuhelj. rodom iz Smihela na Dolenjskem v starosti 73 let; Marija Vokač, rodom iz Fužin pri Žužemberku in Marjeta Plut, rodom iz Vrha pri Hinjah.
— Društvo za nabiranje narod, univerzitetnega zaklada beleži s priznaniem in zahvalo, da sta pristopila k druStvu kot prva pokrovitelja ljubljanski in mariborski oblastni odbor z enkratnim prispevkom 50.000 dinarjev, oziroma z letnim 5000 Din.
— Združenje slovenskih tabornikov bo priredilo rudi letos ob Šolskih počitnicah, svoje,veliko letno taboreiaie, katerega se bodo udeležili vsi rodovi. Letni tabor goz-dovnikrrv bo tudi letos v nasi divnl Gorenjski. Prijave ra taborenje sprejemaio za člane vodniki družin: nečlani, odnosno taki. ki bj se radi včlanili k gozdovnikom in se udeležili letošnjega taborenja, nal se prijavijo najpozneje do 15. maia starosti združenja g. Vladimiri«. Kravosn, strokovnemu tajniku, Liubljana, Šelenburgova ulica 7-II. Po tem določenem roku se ne bo'vooštevala nobena priiava več.
-— SenzacHonelna aretacija, V Litiji je bil aretiran predsednik okrajnega cestnega odbora g. Miha HostnJk. bivši 25 letni župan v Šmartnem pri Litiji. Kakor čuienio, gre za znatne zneske, katerih pravilne uporabe g Hostnrk ne more dokazati.
— Sežiganje kron. bankovcev. Na podlagi odloka general, inspektorata finančnega ministrstva se bo 10. t. m. ob prisotnosti državne komisije sežgalo v Beogradu 100.000 kg iz prometa vzetih bankovcev bivše avstroogrske banke.
— Drž. upokojenec šel v smrt zaradi bede. V Beogradu se je predvčerajšnjim obe sil Dimitrije Pantelič. upokojeni kontrolor finančne uprave. Zapustil je tri pisma, iz katerih je razvidno, da 5e šel v smrt zaradi bede.
— Vlak povozil gluho leno. !^a orog; med Brodom in Dervento ie vlak povozil Slado Zukanovičevo, ki je hodila po železniškem tirn. Slada je gluha, zato ni slišala, da se bliža vlak, stroievodja, ki le ženo v -*zad-nlem trenutka opazi!, pa ni mogel pravočasno ustaviti lokomotive. Slado so odpravili v bolnico, a je že na poti umrla.
— Stavka učiteljev. V niški splošni obrtni šoli so učitelji ustavili pouk. ker jim ni oil izplačan honorar Za nadure že več mesecev. Država in niška občina Hm dolgujeta nad 50.000 Dih, ki jih kljub ponovnim ar« ge*nc2ini še doslej niso izplačali. Učitelji so zato ustaviti poučevanje, učence pa razpustili
— Nazadovanje obrti v S ar a levu. Gospodarska kriza, ki pritiska vse sloje, se v Sarajevu zlasti izraža v nazadovanju obrtništva. Tekom letošnjega prvega četrtletja le bilo izbrisanih nič manj ko 146 obrtnih koncesij. Obrtnike so pritiskali davki, vrJiu-tega pa je nastopila popolna brezposelnost, ker narod, ki jrladuje in nima niti za najnujnejše žrvlieiiske potrebščine«, mdi za obrthi*re nfma pošla Mi zaslužka.
— Poset Američanov v Sara ie vil Meseca jitlija posetf Sarajevo in ostale južne kraje večja skupina Američanov, ki priTe* di izlet na naše Primorje in si namerava pri tej priliki oglbdati tudi druge *raje niše države. Praktični Američani ^so si že seda i rezervirali sobe in naročili vse potrebno, da dva dni, ki jih nameravajo prebiti v bvj*ansW metropoli, rte bodo trpeli pomanjkanja. . , '
_ Avtomati za piruhe. Rdeči križ v Sarajevu je.priŠeJ na originalno ideio ier je po vsem mestu postavil posebne avtomate* ki bodo čez velikonočne praznike prodajaH piruhe po dva dinarja komad. Leoo pTsanl in ž faznimi napisi okrašen! plruh? so izdelani rz *e»sfc."Že-ferVt! tftii je bil na avto-
mate velik naval, ker Je zlasti mladina bila navdušena za to novotarijo.
— Gradbena direkcija v LJubljani opozarja vse interesente na 21 ofertmh licitacij, ki se vrše od 2. aprila do 14. maja t. 1. za razna javna gradbena dela v Albaniji. Kot potrebni podatki navedenih licitacij se dobe na vpogled pri ministrstvu za gradbe v Beogradu.
— Otvoritev telelonske centrale v Sent Vidu pri Stični Dne 1. aprila t. 1. je bila pri pošti St. Vid pri Stični otveriena telefonska centrala.
— Podpirajte družbo sv. Cirila In Metoda! Družba je edino slovensko obrambno šolsko druStvo v Jugoslaviji. Družba je vredna in potrebna podpore.
— Dvodnevni sadjarski tečal na kmetijski šoli na Grmu se vrši drte 17. in 18. aprila t, I. Tečaja, na katerem bodo teoretični nauki združeni s pra"ktTč4iirn izvrševanjem ramih opravij pri sadnem drevju, se more udeležiti do 30 udeležencev. Zavod nudi vsem obiskovalcem tečaja brezplačno prenočišče in enim, "ki se izkažejo s potrdilom županstva, da niso premožni, tudi brezplačno hrano. Prijaviti se ie najpozneje do 15. a-prila pri ravnateljstvu kmetitske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Vsi prosilci bodo o prejemu v tečaj obveščeni.
— Turistični dom v Dubrovniku. V Dubrovniku so započeli akcijo za zgradbo tu-ristiČne?« doma. Akcijo vodi tamošnji župan
— Poljski dijaki v Dubrovniku. V Dubrovnik je v četrtek prispela večja skupina poljskih dijakov in profesorjev pod vodstvom prosvetnega načelnika Janovskega. Gosti so bili nastanjeni na otoku Lokrum ter bodo danes odpotovali v Split.
— Ukinjen je 'državnega odbor« xa 5te-denjo. Skoro neopazen o je prenehala veljavnost zakonske določbe o državnem od-beru za štedenje in upravne reforme, ce-gar ustanovitev je bila določena » finančnim zakonom za 1. 1927/"28. Ta odbor se sploh ni nikdar sestal, čeprav so se od njega pričakovali po vladnih napovedih naravnost čudeži. Letos je bil ukinjen, predno je mogel pokazati kak uspeh, vsekakor zaradi — štedenja.
— Neverjetna poiabljivost, Navadno imajo samo stare profesorje za pozabljive ljudi in zbijajo na njih račun razne sale. Te dni pa je neka mlada Bosanka dokazala, da ženske, zlasti kadar so zaljubljene, profesorje v pozabljivosti se daleč prekašajo. <*eka PrliČ je potovala z vlakoni k svojim sorodnikom ter je vzela seboj tudi svoje komaj par dni staro dete. Ko je vlak prispel na določeno postajo, kjer je morala izstopiti, je bila tako razburjena, da je pozabila v vlaku svoje l>s!no dete. Pograbila je samo prtljago in naglo izstopila, boječ se. da vlak ne zapelje naprej. Se le, ko je bila že na peronu in je vlak izginil s postaje, se je spomnila na dete. Seveda ni preostajalo drugega, nego da je počakala, da so ji s prihodnjim vlakom dete pripeljali nazaj.
pri prehudem zaprtju, napenjanju, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna grenčica »Franz - Josef< izdatno izpraznenje črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z izbornim uspehom vporabijajo vodo Franz-joset tudi pri ždravlienju tra-kulie. Dobi se v lekarnah, drogerija« in Š4>A-cerijskh trgovinah. 26T
\1
ti
•tu
—lj   Policija in snaga po naš'h oficah.
Pišejo nan%: Prepričan sem, da izbira direkcija naše policije za redarsko službo le inteligentne, svoje možgane tudi iz lastnega nagiba uporabljajoče kandidate. Hudi, ki znajo tudi brez povelja, samostojno misliti in ukrepati. Zato ne razumem, da redarji ne vidijo otrok, kmetov* pa tudi raznih mestnih zanikrnežev. ki mečejo Oko'i sebe po cestah in trgih razne odpadke jestvin. Zdaj je sezona pomaranč. Nevzgoieni ljudje razmetavajo olupke ter onečejajo javne prostore. Ta malomarnost in brez-vestnost pa ima lahko, tudi težke posledice. Nedavno je višji finančni uradnik zaradi pomarančne lupine padel in se malone ubil. Ako bi se ne lovil z roko. bi bil priletel na glavo ob kamen, tako pa si Je močno ranit in poškodoval roko. da zdaj Že par tednov leži v hudih bolečinah. Vse to zaradi zanika rnosti nečedneda človeka; Redaril naj bi torej pazili na take ljudi in naj iih ne le ukorilo, nego nazn^ni^o tudi v kaznovanje. Ako bo nekaj nerednežev plačalo globo, bo kmalu nastal red. Tudi po drugih mestih redarstvo vzgaja občinstvo. Na ptimer vtDraždanih živa duša ne vrže po cesti nobene lupine, nobenega papirčka, nobenega čik a L.cigarete ali cigane; zato pa so ceste in trgi vedno kakor pravkar pometeni. Tudi nase inteligentno redarstvo bi moralo paziti strogo na snažnost po ulicah ter liudj z dobrim in s kaznimi prisiliti, da se vedejo civilizirano. Naš občinski svet a naj bi končno dal postaviti rta gotovih točkah —Jcoševza odpadke* lupine, papir i dr. Kose bi izpraznjevali smetarji. Koristni bi bili tudi napisi s svarili in pouki občms'tva .Vzgoja., je vsaka ostra in draga, a irspeh poplača trud in troške. — Meščan,
—M Vprašanje izpremembe tržnega reda. Sedanje, tržne ra«m©re sihjo, da M mora reoganizvrati in modernizirati žrvHski trg, obenem pa Je postajo aktualno vprašanje izprembe tTžnefa reda, ki ie zelo zastarel. Povsem umesten Je bil zato samostojni predlog obč. svetovalca jr. Slerka na z?d«n ofcgnj. se>V. da. naj /se tzenl red modernizira. Predlog med drngini navaja: Mestni magistrat je že leta 1924 uvjdel mrj-no potrebo* da se obstoleCi tržni red za mesto Ljubljano izpremehi m izpopolni. Mestni magistrat le takrat nameraval skucati posebno anketo, ki bi predloga!« nOVi tržni red. Osnutek tržnega reda ie bi! takrat dostavljen interesentom, da ga- pre-gledajp in stavijo na anketi svoie pedloge. Ta anketa se fz neznanih vzrokov še ni vršila. Z ozirom na dejstvo, da Sedanji tržni
red nikakor ne odgovarja razmeram mesta, je nujna potreba, da se Čam preje izpreme-ni. Predlagatelj g. šterk je zato stavil predlog, da se izvoli poseben odsek, ki^aj v soglasju z intersenti prouči vprašanje izpremembe tržnega reda.
—H Iz mestnega središča TM. Na veliko-nečTii ponedeljek se bo vršil izlet na Sv. Jošta. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob pol 7. zjutraj. Bratje in sestre, udeležite se ga v čim večjem številu. V slučaju slabega vremena se izlet ne vrsi. Na svidenje! — Tajnik.
—lj Vozne olajšave vojnih Invalidov. Vojni invalidi, stanujoči v Ljubljani, ki žeie dobiti legitimacije za brezplačno aW znižano vožnjo, se poživljajo, da se zglasijo najkasneje do vštetega 20. t. m. na mestnem magistratu v sobi št. 42. Vsakdo naj prinese s seboj pravnomočni sklep okrajnega sodišča o invalidnosti, fotografijo (ne na kartonu) v velikosti 6X10 cm in znesek 10 Din. Priglasitve se sprejemaio do pori navedenega termina vsak ponedeliek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
— lj Promenadni koncert muzike dravske diviziiske oblasti v Zvezdi v nedeljo S t. m. ob 11. uri. Dirigent višM kapelnik dr. Josip Cerin. Spored; 1.) Kašparek: Slavnostni marš prezidenta Masarvka. 2.) Chopin: Poloneza. 3.) Kelcr: Blagoslov ljenje templja; uverttira. 4.) Th'OmašV'MijrnoA. 5.) Jake: Odmevi iz naših kraiev. slovenske pesmi. 6.) Siede: Svatba lutk. intermezzo. 7.) Cerin: Dekle, delaj pušelic, koračn"ca.
—ij Zaradi sanacije gledališča v LJubljani se vrši v torek anketa na magistratu.
—lj Nove umetniške razglednice. Serijo 10 razglednic po lastnih originalih sta založila slikar Stane Cuderman in grafik Miha Maleš. Razglednice predstavljajo reprodukcijo 5 Cudermanovih slik (Autoportret, troje ženskih tipov, in kompoziciio »Snemanje s križa«), Maleš je izdal »Tri risbe o ljubezni«, »Samo« in *MIado mater«. Reproducirane slike in MaleŠeve risbe so bile žc raztavljene in so vzbudile občo pozornost. Cela serija, ki prav dobro izdelana, stane samo Din 10. Okusne umetniške razglednice bodo brez dvoma našle mnogo kupcev in so prav primerne tudi za praznike.
—Tj Zadruga mesarjev in prekajevalcev naznanja, da se vrši izvanredni občni zbor dne 15. t. m ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma. Dnevni red Je: Volitev načelnika in odbora. 301 n
—lj Klub ljubiteljev ptičarjev v LJubljani priredi 15. aprila 1928 pomladansko vzrejno (deTby) tekmo ptičarjev v lovišču Ljirbliana in Moste. Na predvečer, to ie 14. aprila, ob 20. uri pozdravni večer v gostilni »Čin-kole«, Kopitarjeva ulica št. 4. Drugi dan (15. aprila) ob 7. zjutrai zbirališče na vrtu restavracije glavnega kolodvora. Istotam se vrši smotra psov, nato odhod v lovišče. Kosilo pri Sedmici (»7«) v Mostah. Zvečer ob 20. uri poslovilni večer v gostilni »Cin-kole-f, kjer se razglasi izid tekme in razdele darila. Vabljeni vsi, ki se za priredftev zanimajo, r ao2n
—!j Podjeten čevljarček. V Trnovem stanuje čevljarček Jože. Jože je velik prijatelj ptie-pevk in stalno jim je nastavljal limani-ce. Davi ga je pa pri poslu zalotil stražnik, mu zaplenil kletko, v kateri je imel zaprtega Dtička, ki je služil za vabo in mu uničil limaniee. Jože je priznal, da je pticam že od oktobra lanskega leta nastavljal limanic-e. Pticr» je prodajal ali pa daroval znancem in prijateljem. Sedaj bodo imeli ptički nekaj Časa pred njim mir.
—lj Brezobziren voznik. Fo Slomškovi uliri je včeraj vozil neki. dosedaj neznani veznik tako brezobzirno in neprevidno, da je povozil 84 letno starko Marijo Stoje. Starka je ostalu k «reči nepoškodovana, do-Čim jo je brezobzirni voznik pobrisal Sedaj ga išee policii» Kakor zatrjujejo očividci, je n^s^Čo zakrivil voznik, ki je vozil po levi in to lako naglo, da se starka ni mogla umaknili.
—Jj Nepreviden vajenee. V ftevčikovl delavnici v ^idov«ki etezi je nastala včeraj opoldne mala eksplozija, ki jo je zakrivil neprevidni vajenec Alojzij G. Vajenec je vr-eel oporok   rži«?alice manišo količino
smodnika, ki ie nahajal v škatlici v neposredni bližini Nastala je močna eksplozija in zrarni prilik fe bil tolik, d« so popokal* vse sipe v delavnici Vajenec sam je dobil lahk** opekline po obrazu in je moral k zdr*<-n:fcu «koda, ki je nastala radi eksplozije, j« n'».n»*na.
—lj Drobiž policijske kronike; Radi kroinjnrenja pfa bila prijeta neki Viko in neki Jakob. Tvan J. je bil pe prijet radi razgrajanja. Radi berečenja je bila aretirana ena oseba; poiVo leea «o pa na policijo prispele sledeče ovaobo* radi iatvme I, nastavljanja Umanje pticam 1. zglasevalnih pr^dpiscv t. kršitve pasjega konrumaca 1, trpinčenja živali 1, pijanosti t, neprevidnega rnvimnia s smodnikom t. prekoračenja P'dlriiske ure l. kršitve avtomobilskih predpisov 5 in prestopka cestnopolicijškega reda 4.
-4J Nogavice razne vrste v veliki Tz-ilerl kvtrfte najceneje prt Dobetca. Pred SfcoHio. j 33-T
— Otroške obleke, ffredpetnike od 80 Din dalja Najverja taloga, telko blago, dunajski todolai  Krfftofif-ftoftir. Stari ff%. 47 /T
—'i Sprejem v podčastniško lolo. Beograjska pwfčastui?ka čola sprejema kandidate dne 1. maja. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17. In ne starejši od 21 let Vsa, podrobnejša pojasnila dobi$b kandidati pri svojih občinskih uradih, orozntsktfi postajah in dru-jtfh vojaških poveljstvih.'" 177-n
S
o
S
o
Rvnutnska kraljica Marija
je svoječafno osebno   odpotovala v Ameriko  in  prisostvovala* snimanju filma
Vstarenje
v katerem je nameravala igrati važno vlogo.
■ C
o
Iz Celja
o
■
o o
m
o
IC
—c Rolo Jugoslovensklh sester v Celju
ima svoj letoSnji občni zbor dne 11. aprila ob 16. uri v čitalničnih prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
—c Sport Otvoritev pomladanske prvenstvene nogometne sezone v Celju se vr-Si na velikonočni ponedeliek na Glaziji. Prvenstvena nogometna tekma se vrši med SK Celjem in SK Atletiki.
—c Umrl je v Gaberju vrtnar g. Mihael Kokoši nek v starosti 59 let.
—c Nočno lekarniško službo opravlja v času od 7. do 14. aprila lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu.
—c Celjski Sokol priredi v četrtek 19. t m. ob 20. un v novi društveni sobi v Celjskem domu družabni večer. Program bo pester fn zabaven.
—c Sto let poteče letos, kar so v Cellu priredili znano Glazijo za sprehajališče. Tam je staja takrat statua Matere bežje, katero so takrat prestavili na Glavni trg, kjer stoji še danes.
Nove knjige in revije
Zbrani spi*i Ivana Cankarja 'Sedmi zvezek). Nova raioiba pošilja med Slovence že sedmi rvezek teh. s.krt>no urejenih io s posebno ljubeznijo opremljenih spisov (Vičuioi zvezek priauia predvsem knjijo »Mirno živijtnja«, da-He črtice in novel« iz I. I9U3 do 1904 ter kr> tičrne spi^e cd L I0O3 do 1906. Važnost teh spisov nn>rda predvsem v pesniškem oblikovnem razvoja ampak bolj v živem pisateljevem razmerju do slovenskega kuhurneca žsvljenia, ki je pesniku ffrenko de!o Ui pred katerim vendaT n: k!on!I. aaipa-k se ie pripravi4 Sv k srdite-jitmu naskoku naših gnilih razmer in ie Se cloblje pogledal v življenje Urednik zbranih spisov Izidor Cankar Je to pesnikovo duševno stanje skrbno odkril in še v opombah zbral potrebni knjiicv-no-
ZEodovlflski materijal. Cena brosirarri knjiji je 6S.— Din, Dolpiarno 84 Dn. polasnle 110 Din.
cUskrsli bogovi.* Slavno delo velikega ruskega   pesnika   in   genija   Himi-trija Sergejfeviiča
Mercžko\-s.ke2a eUskrsli bozovi» (Leonardo da Vinci) je izšlo v hrvatskem Jeziku baš te dn; in je pač le»p ve'.ikono-Čn-i dar. ki ga lahko poklonite vsakomur. V tem slovitem romanu \z dobe ita-Iljanske re<nesance ie pisatel! predoćll samega sebe:   dušo   modernega   ruskega intelektualca.
.Mercžkov^ki nam podaja v tem grandijoznem delu mojstrsko evokacijo ene davne znamenje epohe. Knjiga, ki spada med svetovne umotvere na polju književnosti, se naroča pri Jugoslavenski štampi D. D. Zagreb In stane okusno opremljena SO Din. trdo vezana 110 Din.
Album slovenskih književnikov. JiakjOVBa rs druga je založila »Album slovenskih književnikov*, ki ga Je uredil prof. dr. Janko Šfebinger. Knjiga je izšla na 139. straneh s slikami v ba-krotisku. Nedvomno ie to monumentalno delo, kakršnega smo do sedaj pr>xrešaii na domaČem književnem trgu wi s katerim se lahko ponašajo samo veliki narodi Razkošno opremljen album nam predstavlja 267 mož. ki so od početka naše kn'ževnosii pa do današnjih dni kakorkn!} pomagali graditi našo prosveto. To le predvsem ponosna vrsta naših leposlovcev. poleg njih se vrste znanstveniki, šotoiiki, narodni budite!'-, uredniki, publicisti railičndi naziranl m smeri, enajstorici gla>vnih stebrov našega slovstva pa je odmerjena po cela stran. Knjigo tRpopombi?« tudi abecedno kazalo, kjer je zabeležen glavni vir za življenjetpis dotičnega pisatelja Mnenja smo, da ta knjiga ne sme manjkati v nobeni siovenski hiši. iz nje bodo lahko zajemala v*i, omikana mla'dina jo bo s ponosom položila na svoijo mizo. UvaŽujoč. da more »Albam slovenskih književnikov »le tedaj doseči svoj namen, ako bo dostopen vsakemu kopcu, mn le določilo založništvo ne glede na bogato opremo rn visoke stroške skrajno nizko ceno. ki velja do 5. maja r°2S. Kniica stane broširana 130 Din. elegantno po umetniškem nač-tu vezana Din l*»n. Po 5. maju velja broStrtina knjiga 150 Drn, vezana 180 D'n. Album roplo priooročamo kot najlepše velškonoono darilo.
/enski lis*.* Iz^'a ie a.prids/ka S-tevi'IVa »Ženskega lista« pri h u bije ne ga modnega domaČega mesečnika. Ta SteviJka vse-bude v modnem delu izVane pomladne modele, večinoma v barvi, posebna paž-nva je tudi posvečena ročnim ;<n narodnim delom, zabnvni del pa prinaša razno aktualno gradivo. »Ženski flst« se naroča v Zagrebu in stane trimesečno 45 Dm. Uprava lista je v Samostanski ulici. Ufl se dobi no trafikah in knjigarnah fn ga vsem toplo priipo-mčanho. rv>«>amtzTia  številka stane  18 Din.
Očarljivost vdovskega stanu
pojema
Prve čase po vojni je imela vdova posebni privlačno silo in moški, zlasti mlajši, so dajal! vdovam mnogokrat prednost pred dekleti. Neka angleška psihologinja se je lotila razmišljanja o vzrokih tega pojava in objavlja rezultate svojih naziranj o tem vprašanju v, posebni razpravi.
Predvsem ugotavlja, da so se sedaj easi temeljito izpremenili. Kar je bilo aktualno 'prva leia po vojni, je danes že zopet prišlo iz mode. Moški so se v svojem naziranju v vdovah in dekletih temeljito preorijentirali.
Vdova že davno ni več predmet tako velike moške pozornosti. Zopet je prišlo do veljave mlado dekle, ki je v moderni dobi čudovito napredovalo. Danes ve IS- ali 20 letna mladenka dvakrat več nego njena mati in desetkrat več od babice. Vse te bogate izkušnje in verziranost v življenju so se nekoč pripisovale ob v do velim ženskam. Danes je mlado dekle prav tafco, če ne še bolj svobodno, nego je bila pred desetimi, petnajstimi ali ttvaj&etrmi leti vdova-Poleg tega je moderno dekle moškemu mnogo bližje. Privlačnost vdov je to: rej izginila. Današnja dekleta so izku-šenejša in tu<Ii bolj praktična, ne^o vdove. Tudi smisel za tovarištvo, katerega so prej videli samo pri vdovi, je danes premladem dekletu mnogo večji in boljši nego kdajkoli poprej. Tako je morala vdova stopiti s pijedestala, na katerega so jo postavili moški za kratko dobo. Vsi triki, vsa premetenost vdove dandanes ne drži več. Premagala jo je mladost ki edina ztnaguje in ustvarja ne samo trpanje, marveč tudi pogoje za boliše življenje v prihodnosti.
^ ^ Mftr
/van Albreht:
, 7. Zupančič:
Velikonočni govor
(Anno Domini MCMXXVUl.)
Ne vem, kaj bi dejal za ta slovesni čas. Težko, težko je menda vsem med nami in bolj prijetno bi bito nam v črni jami ko da vstajenje zdaj praznujemo prt nas
mTe deum» eni, «Miserere» drugi nam po jo. Komu verjame človek naj v tej obči zmedi? Jesti resnica zlata vedno v mirni sredi? Zaman razbrati pravo trudi se oko.
Imam prijatelja in Stud mu je ime, srd vsemu, kar z lažjo nas piehko veže, strupeno nas v meso in mozeg reže — Prijatelji, pošteno, roko na srce:
Zaman je trpel Krist, zaman je vstal!... Da stopil danes bi med nas, bi ga pobili in mu potem pogreb slo\>esen prirediti in kamen še na grob, da bi bolj trdno spal.
Pustimo to! — Zavesa! — Saj ni res. Vse je lepo in blago, prav med nami in v slednjem srcu se zgolj Aleluja drami in delež naš je Jagnje iz nebes, fn eno smo v ljubezni z\'esti vsi: na petek veliki bi radi našli Pusta in strupa polna srca so, molitve usta, vse v božjo čast in blagor naših dni.
99
Vstajenje'
Marija CroŠljeva:
Kalvarija
Kaj  vi ješ   v   nedogled  se strma
smrtna cesta, predzadnja muka božjega edinca, glej, z biči ga podžigajo biriči z mesta, ko klone noga mu, vsa težja kot
iz svinca.
In les vrh golih ram leži kot kamen, zajeda se v razbičano telo, a sinje ustne dregetajo: »Amen. Gospod, če hočeš, pa tako naj bo!»
sredi dveh križev vkopan, a kralj na njem opljuvan.
Na cvetno nedeljo kralj med Caheji,
prvi kovač, ki dvignil je kladivo,
da bi drugim srečo koval.
Na veliki petek ob treh
je imel žeblje v kosteh in trnjevo
krono na glavi.
Križ se je vzpenja/ k nebu. z ne* dolžno krvjo opran.
sredi dveh križev vkopan, a kralj na njem opljuvan,
ponižan, z biči razsekan in poln ran
ni bil več kralj v Judeji —
žig razbojnika so mu pritisnili farizeji-
In šli so po svetu črni grobarji, v skrlat in svi/o so se zavili, svojim hlapcem so dali kute. ves sok so jim izsesali in kri izpili, kot žive sence so jih po svetu pognali oznanjat čudo vstajenja.
A sami na grobu sede in se kutam reže. kamen k tlom tišče in nikogar na
Grob ne puste, da bi ne videl največjega čvda
metamorfoze: kako čepel je na veji Cahef, a zdaj sedi na nji farizej, kako trohni v zapečatenem grobu
kralj
z razholjniškim žigom na čelu in kako so črni grobarji privlekli iz groba — boga.
Vsako leto imajo grobarji vstajenje,
na svetu je vsako leto več kut,
na vseh vejah sede farizeji
in trhlo deblo se kar šibi.
A kraljzbog še vedno na križu Wsf.
\'es krvav, opljuvan tn poln ran
čaka vstajenja zaman.
■"MiiiiiMiiiiiiiiiniii,,,
Velikonočni običaji pri Slovencih
VelikonoČ, praznik prebujenja in vstajenja narave, obhajajo na deželi mnogo slovesuej se in z mnogo večjo svečanostjo, kakor pa v mestu. Meščanu je praznik le <lan počitka ia razvedrila, krnel pa praznike v resnici doživlja. Vse njegovo dejanje in nehanje je v nekaki notranji zvezi s pomenom praznika. Zalo so se na deželi vse do današnjega dne ohranili slari običaji, katere je tako zvana moderna doba drugod že davno izpod rinila lako, da jih mlajši svet, zlasti pa mestna mladina, niti ne pozna.
. Kakor se poedini kraji razlikujejo po narečju, fako so tudi običaji ob raznih pravnikih in svečanih prilikah različni. Zlasti velikonočni običaji so pri nas zelo slikoviti in pestri ter precej strogo diferencirani po raznih pokrajinah.
V Ljubljani
Velika noć je za Ljubljančana poglavje zase. Z naravo vred se prebudi iz mrtvila tud; Ljubljana in njeno prebivalstvo. Zanimivo bo ogledati si Ljubljano, njene šege in tradicije o veliki noči in jih primerjati z onimi na kmetih.
Najprej običaji. Da Ljubljančani kljub temu, da so framazonsko navdahnjeni, kar smo že nedavno omenili, radi tnoliio in radi zahajajo v cerkev, drži. Zlasti o postnem času in vse dni velikega tedna. Takrat po-hajaio in romajo od cerkve do cerkve, ogledujejo božje grobove in jih primerjajo, Češ, da je nunski lepši od frančiškanskega do-čim se drugi zopet navdušujejo za križan-
skega ali celo za viškega. Silno tudi spoštujejo vse tradicije in zapovedi Veliki teden ni baš najbolišu koniuktura za mesarje, če izvzamemo oba praznika. Za ta dva dneva se namreč Liublianćani bogato založe z- jestvlnami, celo preko porrcbe kakor bi se hoteli oškodovati za post.
K tradicijam spada v prvi vrsti problem gastronomije odnosno gurmanstva Ljub-liančan hoče imeti za praznike bogato obloženo mizo, četudi je poprei stradal In pazil na vsak dinarček Sfbfrl se mora miza pod težo potic, gnjati s hrenom, pir hov in pomaranč. Uboge gospodinj ves teden begajo po trgu, iščeio in love mleko, tarnajo, da ni masla in tudi med ;im ni do volji itd. Toda s tem za gospodinje še ni konec trplienia So še druge skrbi kako bo pek spekel potice? In da iih ne bo za-žgal ali prismodil ali celo zarnenial? Je križ s peki...
In pomiri'0 se šele gospodinje, ko jo v soboto popoldne mahnejo v cerkev S polnimi jerbasi in košarami gredo po žegen Ce potica nima žegna, Ljubljančanu ne tekne.
Za praznike se Ljubljančani založe in goste, da bi jim človek očital, da so gurmani. To pa ni res. kajti poleg vseh dobrot ki iih uživajo, si grene piaznike s posebno ledjo, ki prav gotovo ni gurmanska posebne st. To je »aleluja*. Kisani repm olupki, ki baš ne gredo posebno v slast, spadajo pa k tradiciji So baje spomin na slabe čase, nekateri celo zatriuiejo. da na turške
Med tradicije spada tudi za veza nje zno-nov na veliki četrtek, umivanje nog v stolnici 12 starčkom in vsi ostali cerkveni obrs-d: in ceremonile. To so dejstva, s katerimi Ljubljančan računa Omenit! pa ie, da ga poleg tega tudi zanima, kako neki gospod škof pogosti tistih dvanajst starčkov in kaj 'im servira za obed.
V Ljubljani ie tudi ukoreninien običai. da se potem, kadar so zvonovi zavezani, oglasi v cerkvi raglja. To mora bfti. In da je ragPanje čim efektneiše, kupuiejo rodi-teUi tudi svoji deci ragl'e. Ta ^oni potem tisto vretence do onemoglosti tako, da Človeka ušesa bole Deca ima s tem seveda veliko veselje, za fintiče ie pa *udi posebna radost, ko v soboto zjutraj svečenik pred cerkvijo blagos'ovi ogenj Zegnani ogeni nosiio nato no hišah in pokade stanovanie Seveda ne brezplačno, 'oda cene za tako uslugo niso Tksirnne in ie fo prepuščeno đarež'iivosti in gmotnim razmernm strnn-ke, či:c stanovanie je bilo deležno blago-
s!ovJipr!3g3 ogu'a
Velika noč pa ie tudi za Liubliančana ?lasti pa za LiuHlian'nnko. še posebnega pomena. 2e štirinajst dni poprei so avizira-ni in mobilizirani vsi kro;ači. š:vilie ne vedo, kateri bi najprej ustregle in modistke in.aio dela čez glavo. Za veliko noč hoče biti Liiibliančan nov. pri velikonočni proce-siii hoče paradimi
In če ie velikonočna sobot3 lepa rn solnčna — sam bog^ varuj, da bi deževalo — se nališpa'O. našariio tn »naštimaio< Ljubljančanke, da je veselje. Vse je novo, vse defcpti. živlienie kipi iz niih in res ?c. da ie velikonočna sobota nekaka pomladna in poktna revija novih toalet. pomladnih klrbučkov, čeveličkov in vsega drugega, potrebnega >n nepotrebnega. Seveda v tem pogledu tudi noče zaostajati močni spol in Hidi mošk' paradiraio v novih oblekah in svršnikih.
Proccsi'c so za L;ubl??.nčane zelo privlačne in v soboto popoldne je vse mesto na nosrah. Ljpbliančani pa niso zadovoljni z eno procesno, marveč bite od nunske k frančiškanski, od tu v Trnovo in zvečer v bainor razsvetljene Križanke, mnogo jih celo maha ob 4. zjutraj k cerkvi srca Jezusovega.
Omeniti je končno Še običai, da si v schoto vsak Ljubljančan, ki spoštuie tradicije, umiie obraz v hipu, ko zopet razvežejo zvonove Liubljančani namreč veru-leio. da ostane potem obraz vse leto lep... Za praznike se pa Liubliana skorai izprazni Ce ie lepo vreme, jo na>mani dve tre-t'in» Ljubiiančnn-ov mahne iz mesta, na ^rrarno goro. na Katarino in druge izlerne t^J'ke. edino sport ljubeča publika ostane doma
Na Gorenjskem
»ričn*» velikonočno razpoloženje in « prazniki združeni običaji že na cvetno nedeljo. Mladina že v postu prepeva samo velikonočne r»*^>nii. In vsakogar, ki bi poskušal kako drugo viž.> opominjajo, če že ne z besedami, pa z jeznim, znnuVvalnim oogledonj. Bos ne daj da bi kdo zapel kako poskočno tn razposajp tio pesem V pondeljek velikega tedna pa iz-vlečejo iz podstrešja svoje rnglje   in to od male tablic pa do velikega ronotea ^e preden zavežejo zvonove, ki * gredo v Kim«, ka kor pravijo rof*»ta fn raglja mladina na vseh koncili in fcraiih od ranega jutra do prane n^či   Ko zaropoče raglja v cerkvenem slo! pu. je že ves vaški drobiž zbran prod eer kvijo  Nekaj Časa ragljajo okros cerkve, nato pa jo u bere jo po vasi, neprestano ponavljajoč \»eliko tedenski ropot. V nekaterih krajih razbijajo tudi zaboje »n pravijo, da boga strašijo To traja vse od velike srede do ve like sobote.
Prvi glavni dan je velika sobota. Na vse zgodaj zakurijo pred cerkvijo , in to pred glavnim vbodom, »veti ogei.j  Vsaka hiša «*e
i   ^ -jr.
i ■-. * VI 3
mora preskrbeti ž njim   Eni nesejo domo\ ostauke žerjavice, drugi pa prižigajo razn« predmete, da jib nato polože ita domače og njišče. Najbolj običajno je pienašanje svetega ognja * kresilno gobo. Večji ali manjši ko mad. za kar je meredajna t*lda!jenosl od eer kvA, navežejo na žh*o. prižc?p gobo pri svetem ognju in jo nato neprestano vrteč, da ne ugasne, nesejo domov, kjer najprej pokade vse prostore od kaste do kleti od »vinjaka do hleva, nato pa -vrčejo na ognjišče in pri »tavijo velikonočno gnjat ter »bročijot piruhe.
Kakor fe odhod zvonnv v Rim t^žko pričakovan trenutek, prav tako zopet težko čakajo, da «e zvonovi vrnejo Ko *e na veliko •oboto zopet oglase iz cerkvenih lin. takrat pravijo, da teče 7ilata voda. ki oČUti kožo nji ozdravi najrazličnejše bolezni V«e. kar more hiti k potoku in se tamkaj umije, dru gim pa prinašajo vodo domov
Najbolj aveČano je vstajenj*, k* se obhaja deželi običajno že v soboto zvečer s pro-eesiio Vstajenja «e udeleži vse, kar se le gib t je K proeesiii gredo tudi ti=ti ki «icer božji hram raiSi gledajo od umaj Hotna od.mejn le bolniki in varuhi Pri rstaieniu prvič zagr me topiči ali možnarii in vsaka fara si stoje v svoio sveto dolžnost, da je v procesiji tudi godba
Po končani procesiji «e zbore staro in mlado pod vaško lipo. ki>r č^kn na vaška do-kleta, ki nesejo k >žegnu< O oni ki <e prva vrne pravijo, da «e bo še v tistem hdu so* tovo poročila  Viei na čast zagrme vsi M»pie1
Zelo trezno opravilo je na veliko snboto »udi >br«»čeni«< piruhov Zbirajo jih že ^ko-zi ves poat Zredno«t imajo jajca od starih kokosi To pa zato. ker so močneje in od-perneiša za *5trueanie Pravi gorenj«k' pi-rnhi morajo biM rdeči Phane piruhe so no-vzeli 5ele po drugih krajih, zlasti pa po Re-lckraiini
Na velikonočno nedeljo je vsa vas ž«3 na vse zgodaj pokonci. Ob prvem «vftn zadene zvonovi in grme topiči. da se rnzleizn od vn<i do vasi Fantje med seboj tekmujejo, kdo *»»a bolj nabiti, da poči kakor »največji kanon €.
Po končani jutranit masi se zbere vsa družina k velikonočni gostiji, pri kateri pa se ne sme uporabljati jedilnega orodja, marveč se mora v«e lomiti in trgati z rokami kakor *o to delati apostoli pri zadnj« večprji Po gostiji pridejo na vrsto piru^i  lz sklede sre di mize iib zbirajo in  pr***kušaio z lahnim tikanjem po zobeh. Prednost imaio oni. ki zvene" tr=e Ko so jih zbrali, pr.'čno **!ručat?« Eden drži piruh, drugi pa tole? najprej koničasti del na koničasti, nato pa r.opet topt na topi, dokler ni eden razbit  Razbiti piruh je zguba   Ponekod  piruhe  (mesto niih ponekod tudi [lomnranče) sekaio. ponekod p» >takalijo<   Na zeleni  'rati  položi nekoliko nagnjeno *? palici fin po niih spii^čnjo pimhe Kdor zadene sosedov pirnh. je dobit in na srrotnik mora plačati   Med staro velikonočne običaje pa spada tudi uživanie vtleluje« To je nrav okusno pripravljena jed iz posuše nib olupkov
Na velikonočno nedeljo nopoldne običajno pa v pondeliek. odbite vasčani -stari in mladi, na okeliske cenožeti. kier prireja rio razne igre Tega dne ie že dovoljena godba in povsod done vesele in poskočne pesmi.
Fan»ie in dekleta pa zbirajo piruha. Prt tem se navadno pokažejo simpatije in mar-sikaka Ijube-zep ima «voi izvor v piruhth.
Ne pozabijo pa seveda tud? živino ki dobi osfapke »gostijet. da se bolite redi.
Knitke-Boeker
šc vedno najmodernejše hlače. V najmo* dernejših    vzorcib   jih  dobite  kak«>r tudi krasne   moderne   obleke   za   gospode po brczkonkurenČnih cenah pri tvrdki
FRAN UlKit). Stritarje\>a ulica
Na Notranjskem
Velikonočne stare šege in običaji «a Notranjskem .se bistveno mnogo nt razlikujejo od onih na Dolenjskem in Gorenjskem- Lepe tradiciie scer izginjalo in na-rresto niih prihaia tudi aa Notramskern nov način življenja, prilagođen modernemu napi tdku ter sedarnim gospodarskim In socijalnim razmeram. Stari Notran'.ci so se krčevito držali svojih običajev. Se ni dolgo, ko so ljudje točno, vestno in po vseh cerkvenih predpisih držali 40-danski oost Ob siadkem makovničnem ali ob trdem ovsenem kruhu so preto'kli post in nato ie na velikonočno nedeho nastopilo v hiš' pravo pteroienie Na mizi se ie pojavil bel kruh m polen tega želodec, eniat. potice, piriu ;n hren. vse seveda blagoslovljeno Ponekod pa ie postavil glavar dru/me na sredo mize na cvetno nedeljo blagoslovljene oljke a pod me toliko pir hov. kolikor ie b lo članov družine Simbol miru in uprave se ie družil z veselo »Alelnjo!« Moderni časi so naravno rznremenili tudi način /ivlietra naših Notranlcev. ki splošno še vedno visoko cenijo stare običaie.
2e na cvetno nedel'o se pričenja med mladin-) sekanje pomaranč, ki tcaia v\s ve-'iki teden ter se stopuiuie na veiiko soboto oziroma oba praznika. Pred votnn so h li takratni avstrijski kraicarii nrav primerni za ta posel. Med vojno in prva leta po vojni, ko ie avstrijski kovani denar izgir.il ter aa nadomestil papirnati, ie sekanje skoraj prenehalo Polagoma pa ie sadnja leta /.opet oživelo. Dobri sekači so si shranili ktaicarle. i:h opl-ili in ? nimi sekajo da ie veselje. Ta »domači sport^ po/na samo dvoje pravil Prvo pravilo določa kako mora sekač globoko vsekati pomarančo, da veiia, da je novčič popolnoma skrit Drugo pravilo Pa zahteva, da se novčič prime lupine Sekaio ali za denar ali za pomarančo Sekan ie pir ho v sc erične na veliko soboto in je še čivahneiše neuo sekanje pomaranč. Sekanje Izvajalo na \<jč načinov Najenostavnejši način ie. da polože pirh na tla ob kak hišni zid Sekač mora potem ptIi sekati iz določene razdalje. So nekateri tako izurjeni, da zadenejo P"rli tidi na 10 in več korakov Drugi načn je ta. da lastnik drži pirh v rokah med palcem. Seveda se dobe pri tem poredni sekači, ki raie meriio na palec ali y roko, samo da lastn k potem miln zapoje; »Av, av!« Tretji način je zanimiv in ni povsod V navadi. Po nekaterih krajih iaice nav: le na drobno palico ter ga mora potem sekač v zraku sekati.
Največjo živahnost pa vzbuja med No-tran.ici trkanje pirliov Tu se poredneži preskrbi^ z umetnimi pirhi. največ s tako-zvanimj »smoiikainr-, s katerimi skušajo naivnega nasprotnika prevarati za iajce. Seveda so zelo redki sluča.ji. kajti vsakdo poprej pirh temeljito preizkusi irj ^a ogleduje na vse strani, končno pa ž niim potrka na zobe. Takoj spozna, ali je pirh nravi al: »smolika«. Ko so plrhe tako preizkusil:, se začuje kratko geslo: vSpička! Tresk': Ali narobe In že ie končano.. Nekateri kmečki fantje so v tem poslu zelo izurjeni in prineso domov do 100 ali še več pirhov v enem dnevu.
Vse to se vršj ponavadi pred farno cerkvijo ali pa na vasi. Prcneso pa tudi se-kanie pirhov in trkanje v razne gostilne...
Velikonočno življenje v družini poteka Notranjem v znamenju veselja, miru in družabnosti. Naisvečaueiši trenutek te v nedeljo po prvi maši. ko se prigrizne »ŽegenC Družina se zbere okoli mize. (iosp-jdm.ra p-inese na mizo narezan želodec, šunko, kose potice, velikonočno iajce in hren. Po kratki molitvi prično prigrizovati košček za koščkom. Vse drobtinice in odpadke pa z največjo skrbjo spravijo in zbero ter jih potem gospodinja sežge. Za naiveču greh
Spisala Marija Grošljeva:
Iz življenja Zajčkov Rjavo-srajčkov
Velikonočna basen.
Jutranji sokični žarki so objeli sveži vrh stasitega bora, da so se bujne igle zalesketale v jasnem zlatu.
Majka obilejra zaroda, gosDa Zajka je po krempeljcih pristopicala v zračno spalnico svojega zajčjega drobiža in odgrnila zelene zavese, da so solnčni prameni neovirano smuknili na mlade zajčje gobčke in se pokrili v mehke kožuščke.
Maika široko odpre razkliani gobček in zakliče: »Otroci, vstanite. čas ie že. kukavica na strehi se vam roj:a in kliče brez miru: Kuku. kuku, zajčkov ni tu.« Pa ni zaleglo.
Jakec liitrokrakec ie vlekel dreto, Mihec Popihec je v saniah momljal, Pavček Hrustavček ie sanial o sladkih korenčkih. Špelca ČeDelca ie skrivala svoj tolsti trebušček Dod odeio in najmlajši Punkeliček ŠtrbunkeliČek je ležal v mehki zibki in molel vse štiri od sebe Poganjale so mu ood noskom prve brčiće in prvi glodaček mu ie silil iz rožnih dlesen. Sirotek je Imel slabo noč in je šele ob zori zaspal.
Ker se potuhnjenci niso odzvali, prime maika svoje lene otročiče za dolga ušesa in pomeče drugega za drugim iz gorke postelie.
Branili so se. otepali so s tačicami, kobacali in cvilili, jezno do mehkem mahu preobračali kozolce, a slednjič vendar ubogljivo smuknili v svoje lipe. nove rjave srajčke.
Nato jih ie majka, gospa Zaika, t.a-govorila takole: »Dragi moii otročiči. Zajčki Rjavosraički. Velika noč ie tu, oprtajte si koščke, v gozd idetno po jajčka.*
To je bilo veselega vzklikanja.
Živahni otroški živžav Da ie zbudil Punkeljčka Strbunkelička. ki mu je majka privoščila pokojni sen.
Začel ie ihteti in milo prositi: »Maika, jaz iti s teboi. ne ostati sam, psički pliti, lajati hov, hov, puške ookati pif. paf.
In dobra jtrosoa Zaika ie vzela se Punkeljčka Štrbunkeljčka. živo pokor-co s seboj.
Pr vi jo ie brisal Hitrokrakec, za njim io ie pihal Mihec Popihec. nato se je zibala Spelca CeDelca. za nio je skakljal Pavček Hrustavček. za niim ie korakala maika Zajka. zamaikoZa1-ko ie drobil Punkeliček £trbunkeljček in vlekel majčico za reoek.
Skakal' so po travi in resju, oo veter-nicah in velikonočnicah. preko korenin, jarkov in krtin, skozi grmovje in sip-čevje ter si veselo prepevali:
»Hopsasa. čez tri gorice, idemo po iaička. nikdar ne bole nožice Zajca Rjavosraička!«
Spotoma srečajo Veverico, ki iim ie jezno pihaie prekrižala Dot.
»Kam pa. kam. tako slabe volje«, vpraša gospa Zaika.
*V Jelčin vrh. na Drotestnn zborovanje kola lugoslovenskili Veveric, cule smo. da nam hočeio zapleniti vse češarke. In ti:«
»Po velikonočna iedčeca.« •
In skačejo dalje, pa srečaio Ježa. ki ie nekam urno korakal proti gozdni jasi.
»Kam pa. kam. doktar Ježek Bodica, g-i vpraša Zaika.
»K sivemu Kuščariu v Skalnati grad.
Sihček edeinček Martinček ie vrte glavi! in švrkal po   prisotnih nečina' pa si je odščipnil reptoovo konico. Izr rem in zašiiem mu rano. nič hudega bo 7raste mu spet. In ti. milostiva?
»Po velikonočna jaičeca.«
In raztdeio se.
Skoro so prispeli na cili.
V votlem hrastovem deblu ie bila bogata zaloga lajčec. sveta zaičja prastara tarna.
Pokleknili so, so odprtali koščke in košare in iih zvrhom napolnili. Tudi Punkeljček Štrbunkeliček ie dobil drobno jajčece v svoj mali košek.
Vračajoč se. so zaceli:
»Hopsasa. čez tri gorice, polne so košare, varno dvigajmo nožice, da se kai ne stare!«
V veliki vijugi so se ognili lisičjega brloga, veselo vriskah m zbijali šale.
Toda Punkeljček Strbunkeljček se je prehladil. je staknil nahod in je začel kihati.
Maika mu ie obrisala mokri nosek-In šli so dalie.
Punkeljček Štrbunkeliček ie začel vekati: »Majka, busek buba.«
Majka ga ie odvedla za grmiček, pa mu ie kmalu odleglo.
In šli so dalie.
Toda. Punkeliček Štrbunkeliček se e spotaknil, prevrnil košek in ubil jaj-ece.
Maika ga dvigne in mu podari novo učeče. In hočeio dalie.
Toda Punkeliček Strbunkeljček je omagal in se ni ganil z mesta.
Majka ie silila naorei Punkeljček pa nazaj in bilo se ie bati. da ji izpuli mali repek.
Majka ga ie zadela š tuna ramo in srečno so dospeli domov.
Doma jih je že nestrpno pričakoval strogi očka Cllodaček Godrniaček.
Prinesel jim ie skodelice z. barvami in čopič. Stepli in pulili so st^ za nje in začeli pomakati čopiče globoko, skoro do dna! da se škropilo, curljalo in lilo vsenaokoli: po tleh, po jajčkih in po zaičkih.
Jakec Hitrokrakec ie slikal rumene, s cvetočimi zvončki vse vorek okrašene, od poldne do ene.
Mihec Popihec žareče kot mak, okoli pasu pa- vijoličen trak.
Spelca 2 banderci je slikala jančlce, Pavček Hrustavček oa same niščančke.
Punkelj naredil najlepšo je sliko, s šapo namazal je piko veiiko.
In ker ie kibiciral zdai tam zdaj tu, ie bil koncev koncev ves pikast, lisast in marogast. Pogledal se ie v zrcalu, pa se je od smeha priiel za pisani trebušček imel ie vijoličen gobček, rdeče uhlje, zelen repek, trebušček pa ves kot mavrica sama.
Zajčki so se pražnie oblekli in odnesli piruhe malčkom v mesto. Seveda ie šel tudi Punkeliček štrbunkeliček 7 njimi.
Stran 6.
•SEOVENSKT NAROD» dne 7. aprila.
Štev. 82
velja, ako bi kdo iz malomarnosti metal drobtme na tla. Ni potem hurse zamere! Kakor pripovedujejo stari notranjski očan-ci oziroma žene, so v starih časih praznovali »žegen« na velikonočno nedeljo še z večjo pobožnostjo. Okoli mize zbrana družina je najprej molila cele litanije, nato so žegen prigrrzovah kar po cc4o dopoldne. Imovitejši naravno so si privoščili rujno kapljico, ki je prišla navadno z dolenjskega Krasa m Goriškega odnosno Vipavskega-
Na veliko nedeljo miruje drugače veselja čenje, harmonika Še počiva v kotu. Na pcnedcltek pa se po gostilnah oglasi veseli in poskočni glas harmonike. Fantie se zbe-ro, pripebeio vaške krasotice hi začno se vrteti pozno v noč. Včasi so se na ta dan ponekod bojevitejši tudi pretepali, a pretepi so sedaj na Notransketn popolnoma izginili. Le male praske so še na dnevnem .redu. Notranjec je raje miren  in vesel.
Letos bo pa na;brž po Notranjskem harmonika počivala, kajti gostilničarii si bodo dobro premislili, predr.o bodo pri županu vzeli »licenco* z ozirom na tako visoko oblastno takso.
Na Dolenjskem
Gorenje rn Notranjec sta povedala o vetiko-woć?:iin š«gah in običajih na kmetih <r giavneui vse, kar se da povedati. Ljubljanske srajce ta ne pridejo v postev, ker knajo teater, kino. poišče ;n brecovKe k-to rn dan triko, da it đoUro nj-ti ne zavedajo, kolikega pomcaa je za želodec in dušo velika nič.
Da ne bomo ponavijaki, stlačimo dolenjske velikonočne običaje v jerbas, ki it tako re-koc s'a\-ni simbol aleluje. Ta Jerbas je vet k, p;san, okro-iiet in Lma dva ročaja, entga rta desni, dražega na ImI strani, ali pa enega spredaj, drugega zadaj, kako<r ga pač obTne*m>. ker j« kot rečemo okrogel. Mlade ali srare g».ispodiaje ga na-pokrijo navadno že v petek zvečer, najkasneje pa v soboto zjutraj s kračami, nepobarvan:mi ia>}ci, suhimi kranjskimi kloba&a-mi In hrenom, tia vrh pa petože ve Irk kolač, ki pa Iri strah, đa bi bil v s-redini uxel.tvk.rofc bi ga oa nič ne bilo, mafveč ga je okrog poMrupo ped ali pa Se vec na-vzgor in dobra dva komolca po zook-roženi dolžini. Ko je jerbas polo M pokrit z tepim prtj-če-m domačega izdelka, počaka v kamrici ali kašči. da !e delcten »žestm«. kai'ti bi brez br/,-jega blagovc»a gniat ne bila gn;a: in kranjska klobasa ne klobasa. One rospodini?e. ki krnijo b'izu zupj*o ali podružnično cenkev, odtleso jeT-base kar tia, druge po oddaljenih vaaeh pa čakajo, da priđpjo gosood »žcgnat« v vas, k>vc je treba zbrati v%e jerbase v eni hiši. da gre posel hitreje od rek. Gospod dobe od vsakega jerbasa po nekaj jajc in še dodatek v gotovini. V>jW> dc!o je vredno platila, delitev božjega «žejnia» takisto.
»Ze*gnam« jerbas p>čaka do velike nedetye »AuftraJ. ko se zbere družin« r» Jurtranji maši za mizo. Gospodinja ga odeme, gospodar se prekriža, vzame največji nož. kalr jih le pri b*i. na reže ffiijari, nastrže hrena, olupi ja:ca, racreže kolač wi velikonočna pojedina *e prične Pravijo, da gnijat ni nikoli tako dobra, kakor na velikonočno nedelj«. Jajca, hren. kranjske klobase in sploh vse, kar je v jerbasn. j* takisto Jako dobro, ker je »žegnaocv Ko je jerbas fetpraitiien. je prave velikonočne ;dile konec. Juha in meso, k* pride na veifeonočno nede-ljo in pondeljek na m'zo. že ne diši tairo dobro, kakor »žegen« iz jerbasa. A da je velika noč v prvi vrsti praznik, ko mora bio" želodec pošteno nabasan, ne bo menda trhče nsovarjal. Ce-o ba-jrar. k-i mora med letom poštena natfegovati Jermen, da ne izgnbi praznili č>ev, b; bi! ves nesrečen, če bi ne mogel o veliki n«?č5 napolniti želodca tako, da kar škraplje. V Littdeh pač fcivi spottmi na oue čase, ko *n ?e držala štiridesetdnevni pos-t. ki |e že davno taon še na papirju, iji zalo mislijo, da se le treba najesti za vseh 40 dn;. Čeprav se
0 ljubezni
— Nikoli ne čutimo tako velike potrebe po- ljubezni nego takrat, kadar ćutimo, da nismo več vredni ljubezni-
— V prijateljstvu je mnogo več ljubezni, nego v ljubezni.
— Nikoli nc ljubimo več ali manj. So samo trenutki, ko ljubimo ali pa so)oh ne ljubimo.
— Edina popolna ljubavna pustolovščina je zakon.
— Žene vodvjo može k njihovim lastnim ženam. Možje pa vodijo svoje žene k tujim možem.
— Sramežljivost je čut, o katerem moški menijo, da ga ženske res imaio.
Iz strumnih sokolskih vrst
Sokolska pomlad
Zima s« nekako obora v-1 vate poslavlja letos od na*. Počasi in skoraj neopaženo prepušča svojo vlado nastopajoči pomladi. Upajmo pa, da se bodo kaj kmalu razgrnile sive megle, ki Še zakrivajo mlado solnce. ki bo potem posijalo na nas s svojo blagodejne toplo:©, fn tedaj, bratje m sestre, bo rudi za na» končana dolga doba tihega in vztrajnega dela v tekcvadaici, saj bodo ozVvela naš« letna teiovadišča. Preseliti se brmo zopet na čisti in sveži zrak, ki tako dobro vpliva na misel, srce in celo telo. Kaj bomo? — Kakšno bo oaie delo spomladi?
Narava se bo obdala t v«tm svojim sijajem. Sveže zelenje bo pregrnilo naše boste in travnike, log« in gaje. Ptički bodo pričel; drobiti vsepovsod svojo drobno pesem, cvetlice pogr-nejo iemlk) £e« in čez. Ali naj ostanemo rn: doma? — Nel — r*0Jdtmo rudi mi, bratje in sestre, v mlado naravo in veselimo se i mi kakor vse ostalo stvarstvo novega vstajenja. Izkoristimo ta k-pi čas za pešizlete vsako nedeljo, pustimo za nami zaprašene Lo zatohle zidove naših seliši. Vsako društvo, vsak očitek naj priredi sleherni dan, ko dopušča čas, kak majhen itlct v naravo. Ne bojte se hoda nekoliko ur! T^ru-ŠTvo naj obišče dru>»vo. okrožja naj se sesta-nejo na odrejenih mestih io 'na,} posvetik1 po ne-kolfkoumš hoji nekaj trenoticov skupnemu na-vežbanju prostih vaj. nekoliko Časa pa tudi bratskemu razgovoru o naši stvari I Poleg so-dlscigJl.'n« pri puhodu pa vladal vesele! Prepevajte našf 'epe naredne in umetne pesmi, da bo odru. v a !o iz loga in gaja, da vsa narava ij/ra. d se tuds mi veselimo njenega vstajenja, nje-*e lep< »e.
V dnevih pa. ko nnm ni mogoče poleteti ven-kai. bod4 polno naše letno tetovadišče Zapustite čimprej telovadnic« ia urite se v vseh predpisanih :n prostovoljnih vajah na prostem zraku Tuka] lahko pridejo do veljave tudi vsa ona društva, ki nimajo še svojih telovadnic in orodja, saj se da na p-os!em vežbart toftfco različnih panog kihke atletike s prav velikimi uspehi. Te-U»vadršče )e oni pnmerh; krti. Wer ni sleoral rw'k»kšne otneritve prostora. Tamkaj lahko vež-ba 1 Sanstvo i naraščaj po mili volj« m v velikem 4t«vilu.
Pripravimo se tedaj v teh dneh, ko se poslavlja od nas zima. oa lepo pomlad. Pripravimo se vsi I Telovadci *n aetelovadci Trobentači, izurite se ropet ra d->bo nastopov, pevci feapojte. godbe zaigrajte Ko pa bo dbločen dan prvega pešizleta. na! »e hpostane »Hcdp! Vri se rv.opitno v bratsko kolo fn daleč po na*! lepi domovini naj nas vodi aasa sokolska pot!
Sokolska mladina
Sokojstvo je tvorba slovanskega duha Tvrž je videJ trpljenje hi muke svojega naroiia in mu je dal Sokoistvo, ki je on slovanskem severu zgradilo nepremagljive barikade oa rodove žilavosti, odpornosti in aktivnosti M naroda na tfvetu, ki bi se mogel punaSati s sličuo organizacijo. Tugi mi Jugosloveni injumo svoje Sokol^tvo^ ki je izšlo kot ono na. severu maše, slovansko! Vse drugo nam je tuje vsiljeno, nepotrebno.
A najlepše, kar imamo ▼ Sokolstvu. to je naša sokolska nm in/lina. naša d »ca in naš na rašČaj. V Jugos)ovet«skem Sr>kol.«kem Savezu je potrebna »islematičiia vzgojno-propagand na akcija, in sicer ne toliko zato. da se šle vilčno dvigne nasa sokolska omladina, temveč mnogo bolj zaradi tega. <1a t»e ta, kolikor je imamo, trajno priklene k Sokolstvu z vse mi vezmi moralnega in telesnega zdravja, da se dobro vzgoji in da tako vzgojena sama pomaga zajeziti, zaustaviti in preprečiti moralno in fizično propadanje mladega sveta, ki danes, tal,    po opolzkih stezah razvad mehkužuosti. £udn«*j?a uživanja in brezumne ga beganja od zabave k zabavi drvi niže in niže v globine bolezni in propasti.
Brezmiselni. s slepo ljubeznijo udarjeni ali pa degeneriraui «tarsi vlar-ijo svojo ^eco ki se je tako rekoč še drži materino mleko, po plesnih dvoranah in hrupnih, pijanih veselicah, kjer se brezstidno razgalja vea nagota pohlepnih strasti, spolnih ekscesov in zastrupljajočib uživanj, da se tamkaj mlada življenja izpostavljajo okužen ju. da vene lepota mladih dus. da usihajo vsi ideali, preden so jim se porasla krila, ki naj bi jih dvigala k ponosnemu vzletu v solnčne višave cveteoe in radosti polne mladosti! Ta-kp mladine ne vesHi nobeno resno delo ne doma ne v soli Vrtoglava, t? mozga na. izžeta se je blaziranu in pokvarjena 1eca že izli vela. ko *e živeti ni začela   strašna je nu*
fizična izčrpnost, a še strasnejša je praznota srca in duše — trhel, od praznine in brez-dušnosti zevajoč kalup, ki se zda j-zda j sesuje! Taki mladeniči in take mladenke — to so že starci in starke brez bleska v očeh, brez zdrave krvi v žilah, brez idealov v duši — sramota in rana našega časa in našega naroda! Ustna in lica cveto v umetnih barvah; to je še najlepše oa njih! Ali se naj čudimo, da je tak nebogljenec že vsega sit, da stoji na pragu v življenje brez idej, brez smotrov, ohromela in topa kreatura, ki išče in najde svoj bedni konec — v samomoru!
Nas« deea in naš naraštaj — to je drugo, veselo poglavje! V tem tesnem številu sokolske omladine je združena mlada energija - k i pečena zdravja in zadovoljnosti, de!* « volje. Svoj narod prem lajamo v sokolski omladini, v njej ga nn pravi jamo sposobn*»Q3 za vsako pošteno, resno, smiselno in smota eno delo. z njo »ia uspešjamo m vsak hztčni in duševni napor, njej lahko zaupamo in v njene roke lahko izročamo njega usodo! če smo ponosni na svojo sokolsko omladino, smo ponosni na to, kar imamo najboljšega v Sokolstvu: poroštvo v sokolski omladini utelešene pozitivne tvornosti, ki je zdrava in rTajna osnova bodočnosti domovine! Povej, kdor moreš, kaj stoji v življenju naroda nad tem?
Te čiste duše, Ia radostna srca. te jeklene mišice, ta zdrava rast, ta živahna pesem, to rodoljubno mišljenje, ta ponosna zave*t pripadnosti k slovanskemu Sokolstvu — v«e to je naše neprecenljivo bogastvo, je čast rn veselje našega časa in našega naroda! Naše je. naše*
Lepa in bogata je naša zemlja, a lepša in bogatejša je. kadar jo gledamo posejano z belimi in rdečimi cvetovi, ki se razsujejo po njej iz naših telovadnic Zdravo, mlado, čilo življenje se razliva po naši zemlji iz sokolske omlruline. To omladino neprestano navduševati, vežbati in jo vnemati .za ideale lepote, dobrote in resnice — to je naša poglavitna naloga!
Hajte, za upa jI e nam svojo de^o, da bodo * sokolsko omladino naprej žneU? v narodu kreposti in čednosti vaših duš!
E. Gangl.
Jubilejne tekme Sokola II v Ljubljani
Kot uvod v jubilej 201etnice svojega obstoja je priredil Sokol II. v času od 25. marca do 1. aprila t. 1. v telovadnici na realki društv^nf tekme vseh oddelkov, ki so prav zadovoljivo uspele. Tekmovali so de<*a, naraščaj in članstvo v vseh onih panogah, ki jih gojijo sokolska društva v zamski dobi v ovojih telovadnicah, to je na orodju, v prostih vajah, plezanju in skokih. Novost pri tekmi je bila prosvetna tekma, ki je oblegala vprašanja iz sokolske organizacije, o sokolski ideji in iz sokolskega življenja. Poudariti moramo, da so bili uspehi prosvetne tekme skoro pri vseh oldelkih odlični Tekme so «e vršile za moško in žensko deco ter moški narašča? dne 25 marca, ženski naraščaj 27. marca, članice 29. m*rcn in člane 1. aprila. Tekmo je vorlil agilni društveni načelnik br Stane Trček. s pomočjo vaditeljskega zbora, kot sodniki pa so fun-girali starejši bratie in sestre Tekmovaln«» vaje za deco. naraščaj i*i rlanire so sestavili po večini vodniki oddelkov, člani pa so tekmovali v vajah za višji, srednji in nižji oddelek iz 1. jugoslov vsesokolskega zleta 1. 1922 Disciplina, izvzemši pri ženskem naraščaju, je bila ▼ obče prav dobra: tudi število tekmujočih' ie bilo zadovoljivo, lahko na bi bit« še večje, osnbito pri moškem in ženskem naraščaju. Rezultati tekem so sledeči :
%en«ke deee je tekmovalo 20 deklic ter so od 50 dosefrliivih točk dosegle l Ručar Tilka 49.5 ali 99 odstotkov. H ftarlah Heda ♦9 50 ali 99 odst. III. Golja Adela 48.5 ali 97 rwi«totkov
Vaška Heea je tekmovala v višjem in nižjem oddelku Dosegljivih točk 70. V višiem oddelku je tekmovalo 7 dečkov ter so dosegli l Soklir Lojze 672 ali 96 odstotkov. TI Vilek  Gvide fififlo ali 94 3 odst. TTI Pro
chaska Jože 6525 ali 93.2 odst., v nižjem oddelku 10 dečkov ter so dosegli L AnžiČ Danijel 68.75 ali 98.2 odst-, IL Lokar Saša 67.75 ali 96.8 odst, III. Menart Franc 67.25 ah 96.1 odst
Moški naraščaj je tekmoval v višjem in nižjem oddelku. Od 80 dosegljivih točk sta v višjem oddelku dosegla I. Stepišnik Milan 78.50 ali 98.1 odst. in Peče Kamilo 77.74 ali 97.2 odst., v nižjem oddelku 7 tekmovalcev l. Longvka Bogo 78.12 ali 976 odst., II. Gr-iinič Albin 73 75 ali 92.2 odst., III. Bučar Adolf 72 24 ali 90.3 odst.
Pri »enskem naraščaju je bilo 8 tekmovalk. Od 60 dosegljivih toč so dosegle t. Rus Marija 55 ali 91.6 odst„ II. Goli Mila 54 ali 90 odst., III Mevlia Marija 53.75 ali 89.6 odst. Disciplina skraino slaba.
Članic je tekmovalo v višjem oddelku 3 in v nižjem 6 Od 60 dosegljivih točk so dosegle v višjem oddelku I. Londvka Ana 42.."0 ali 70.S odst., II. Bučar Slava 33.50 ali 56 odst., III. Pepelnak Erna 28.50 ali 47.5 odstotka: v nižjem oddelku l Leintelln^r Anica 58 7o ati 89.6 odst, II. Kete Franja v>2.50 ali 87.5 odst.. 111. Leinfeltner Francka 42.25 ali 70.6 odst.
Olani so tekmovali v višjem, srednjem in nižjem oddelku. Od SO dosegljivih točk je losegel v višjem oddelku (3 tekmovalci) I. br. Medved .lurij 75.75 ali 94 6 od.-t., v srednjem od-lelku 6 tekmovalcev l. Parzer Karel 77 50 ali 98 8odsl., II Ivanjšek Franc 72.75 ali 90.9 od*t.. III Pukl Franc 60.50 ali 75.8 odst.. v nižjem oddelku 6 tekmovalcev Stanič Mirko 7175 ali 89.6 odst., TI Kolnik Lovro 63 ali 77 7 odst, III Blaž Milan 62 ali 77.5 odst Skupno je tekmovalo 78 te-lovadečih. od katerih si je priborilo društveno jubilejno diplomo 53.
Z uspehom tekme moremo biti izredno zadovoljni, toda z eno željo, da bi agilni Sokol II. ob svojem 201etnem jubileju združil pod *voj novi prapor še vse one mlačneže in omahljivce. ki se samo z zabavljanjem in brezplodno kritiko odtegujejo trdemu sokol-skeniu delu in ki ne pojmuje idealnega sokolskega if»la za povzdigo in procvit naroda. Ponoćno apeliramo na naše napredne starše, pnšljite svoje deco v sokolsko telovadni« o. kje si bo s sistematično telovadbo krepila telo in duha ter postala vreden Član mogočne sokolske «lružine.
Kakor smo že omenili, je imela tekma pre«i vsem namen pokazati društvenim funkcionarjem, kakšne uspehe je rodilo zimsko delo v telovadnici, javnosti pa bo«lo pokazali svoje delo vsi društveni oddelki z veliko te-lovadno akademijo na realki, ki se bo vršila v drugi polovici tega meseca Spored in Čas bomo pravočasno objavili. Zdravo! I. H.
bratje in sestre, ki svoje društvene dolžnosti tudi s te straiii v redu in točno izpol-majejo.
t 17 Sokola I.
C'ani drikštva S-okola I. se obveščajo, da je te daii začel hikasant pobirati članarino za leto 1Q?S. Člani se naprošajo, da itfcka-santa ne odpravljajo z izgovorom, d2 bodo sami c&ebno poravnati članarino v društveni pisarni ali temu podobno. Iz izkušnje namreč vemo, da se to ponavadi ne z^odi, ker marsikdo na to kaj rad pozabi. Ob lobn-cu leta pa ima matrikar zaradi takih članov težko stališče, ker ne more skleniti bilance, moira pa po pravilih vsakega č'ana, ki ni plačal članarine, črtati iz seznama čiain-ov
Člani, ki članarine šc niso plačali, se sicer šc veJ.no vabijo, da jo poravnajo v društveni pisarni med uradnimi urami (od Hit, cio 19 ure), aH po položnici, će io še imajo, ker pr hranijo s tem društvu izdatek za i-nkasanta. manrrkarju pa olajšajo delo. To pa naj store takoj! Itikasant bo obračunaval namreč vsako soboto z matrikarjcui, ki mu bo ?»b rej priliki odvzel listke za tiste člane, k so med tem že izpolnili svojo obveznosti Le-tf člani naj even/ruamo došie-mu inkasantu na listek napišeio, da so članarino fe poravnali. Vsi drugi pa se naprošajo« da inkasama ne odkiomio. saj jih pride terjat tega, kar ^ bi'i dcAžnš storiti.
Kdor torej članarine za to leto še ni poravnal, naj mkasania z veseljem sprejme in mu plača S tem se reš? te nadaljnje skrbi m obenem še morebitne nevolje, če bi bd ob koncu leta znradn svo.ie ias<rne pozabljivosti črtan iz seznama Članov
Društvo živi tud" iz dohodkov iz člana, -tne  Zate morejo b'tJ Sani društva le raki
— Progrcm tehničnega dela JSS za 1929. in 1930. leto. Na seji zbora župskih načel* nikov v Kragujevcu se je v glavnih ptrtezah določil program za leto 1929. m 1930. na* slednie: 1 Takoj po zletu v Skopi ju naj se prieno priprave za II. ju^oslovenski vsc# soklski zlet v Beogradu V J030. ter čim prej izdado vse vaie zanj, teknvOA alne m skup* ne za javno telovadbo. — 2. L. 1929 mora vsako društvo prirediti lavni nastop z va* jami, določenimi za vscsokolski /let. — 3. Vse župe morajo 1. 1929 prirediti žurme zletc m tekme z vajami za vscsokolski zlet. — 4. Vsaka župa mora L 19,29 prirediti župni prednjaški tečaj. — 5 Da se o-mogo*
či čim večja udeležba na zletu, naj vsa društva uvede ie sistem Štednje, kakor ga ima župa v iNlostaru. Navodila za to ob* javi br. Colic.
— Ipri2še\' itino komisijo za savezne predn jaške izpite za tekoče poslovno leto tvorijo bratje: predsednik dr. V M umik. Stane Vidmar (predsednikov namestnik), ir«g. A. Požencl. Janko .lesih, Iivgen Lov* š-o   in   tir.  Tičar;   namestniki (namestnice)
pa bo bratje M. Vojinović. D. Sklice m dr. Krajec ter sestre A Juf^ova, D. llićcva in E. Skalar jeva.
— vS.'«eznr predn jaški tečaji. T.etos se visita v Ljubljani dva savezna predniašk* tečaja: za vodnike m vodnice naraščaja in đeoe bo od Io do 29 aprila: za člane in članice t>d 1   do 2S   oktobra 1°^.
— Sin\-noštni kroj za moški naraščaj JSS. Moški 'naraščaj je že jako nujno potreb---* val primeren slavnostni kroj. Letošnja glavna skupščina JSS je sprejela kroj, ka* kor ga je predložil brat Palčič iz Zagreba v sporazumu s TO JSS. Kroj je ličen in ne bo drau.
— Sokolske knjižnice. Opozarjamo so* kolska društva, da dobe lahko nekaj knjig za obogatitev svojih društvenih knjižnic, in sicer bccrplačmj od Ministrstva prna svete (Odeljenie za narodno prosvečivanjc) rn od Srbske Matice v Novem Sadu.
— So&olsfce razplednice. Jugoslovcnski Sokolski Savez izda sati jo iako lepih sok<>!* skth razglednic ki jih ie izdelal umetnik II. Smrekar. Ko razglednice izidejo, se šc povrnemo k njim
— P<-krajinski nnknfski zlet v Sknplur. ki bo obenem veličastna manifestacija n\* šega Sokotefva ob desetletnici obstoja naše države, jc pred durmi! Vsa bratska dre* štva ter vsi p«»edinci=bratie in sestre, pri* prnvljajte se resno za ta zlet po navodilih od starešinstva JSS.
Gosillničarska zadruga v Gornji Radgoni
V pondeljek 2. t. m. se ie vrš.l v gostil-ni>ki'ii prosiorih g. Vnjeca v Radcnch skup. ni sestanek gostilničarjev, včlanjendi v (io<ti!ntčarski zadrns; za 9©dtt vjkraj Ljutomer in Obrtni zadrugi gostilničarjev, mesarjev itd., III. skupina v Gornji Radgoni jc šlo za to, da se iziočiio gotihncarski obrti iz sedanje Zadruse gostikiiničarjev, mesarjev i/id.. III. skupna v Gornji Radgoni ter da se jib včlani v obstoječo OoiukKČar-sko zadrugo z-a sodni okraj Ljutfjiner, ki spremeni vsled te razširitve delokroga svoj sedanji naslov v Gostiln carsko zadrugo za srez Ljutomer v Liiromeru
Possctovanje je vodil zvezni načelnik g. Oset, ki je obširno pojasnil namen in pomen ©rsanizcij ter svetoval navzočim, tiaj sklenejo izločiti gostlničarje iz sedanja skupne obnne zadruge ter ustanoviti samo. siojiio sosiilii:čarsko zadi u^o za sodni okra* Gornja Radgona Po krajši dti>ati jc bd pred os z večino glasov s.jrcjet. V pripravljalni ocoor so bilj izvoljeni restavrater v (iornii Radgona Janko Karbaš, gostilničar pri Kapch Rudolf Horvat. Domanjko Franc iz Rade»ncev, gostihrčar iz Jurja ob Ščavnlcj Matija Domanjko, kavarnar v G. Radgona Janko Cirič. gostilničar v Apačah Karel Fiirst in gostikiičar v Gor. Radgoni Martin Piton.ja Za načeni-ka pripravljalnega odbora je bil izvoljen Jakob Karbaš. Sprejeta so bila pravila nove zadruge, v katerih je tudi določba, da ie novoustanovljena zadruga članica Zvoze gostilničarskih zadnig mariborske oblasti v Mariboru.
V šoli.
Učitelj: Povej mi, Janezek*, katera živaJ se najbolj priveze k človeku.
— Pijavka.
To je bil ponosen Irhaste hlačke in klobuček s krivčki so mu izborno pristojali.
Tiho, taino in nevidno so noskakaJi skori odprta okenca.
Jakec Hitrokrakec ie Dodtakni! pi-nihe v mehke blazmee Vaietove Tince.
Mihec Ponihec 5e ie odasil pri Ramovševih in jih položi! wxl boben in puško za Bjanka in Duško.
Spelca Cepelca i^h ie skrila v rdeče copatke Svetinove Zlatke.
Pavček Hrustavč<ik iih ie vtihotapil v otroško omaro za Jurčka in Maro.
In Pimkelcek Strbonlpeljček?
Motel se jc prav posebno odrezati in jo ie pogjunino mahnil h Pretnarjevim v spalnico. Hods! ie skočil na stolček In s stolčka na zibko, na rnaiceno Bir> ko. Jojmenc, neroda mala! Bibka se je zbudila in bušnila v iok. obema je zastalo srce od strahu in zroze. Punkelj-ček Štrbunkeliček ie zaenal v zmedi piruh kar na mali mehki rožnati nosek in v hipu sta bHa piruh in nosek enako rdeča.
Kaj se ie zsrndPo nato. nihče prav ne ve. Punkeliček Strbunkeliček je pri-šepal po treh k skrbni marki.
Razlajral ii ie v svoii nerazumljivi otroški govorici na doleo in široko, kai in kako in ihtel in ihtel. da so mu debele solze kapale od cobČka.
Panes ra te obiskal zdravnik, doktor Težek Bodica.
Punkeliček leži v postetfici in milo rlače. Ostati bo moral vse praznike v postelji. Ofoci. kadar boste iedli velikonočne n-iruhe spomnite se za htp abogejra sirotka.
Ivan Albreht:
Prve velikonočne počitnice
Nikoli ne bom pozabil tistih prvih velikonočnih počitnic, ki sem jih bil deležen kot študent. Prav za prav sem bil še šolarček. a zadnji razred ljudske šole stm obiskoval v mestu in sem sev»eda s starejšimi študenti vred jueaško priromal domov za veliko ooč.
Moja gospodinja ie bila zelo skrbna m pametma ženska, vestna in poštena stara koretiina, kakršnih je menda zdaj čedalje manj na svetu. Kolikor nas je stanovalo pri n'cj, se je zavzemala hi po svojih močeh in po svoji previdnosti skrbela za nas ko za svojo lastno kri. Jemala je vedno na stanovanje samo kmečke sinove, če$ da so ji najljubši, dasi je bila sama prava »ljubljanska srajca«. Nadzorovala je naše učenje m njrpredovanje: kadar je bilo pri komu v šoli kaj narobe, je bil doma pravi sodnji dan.
Nu, poletr tega nas je likala tudi v vedenju. Kako je treba vedno reči »Prosim* rn »Hva4a«, tudi v trgovi-ni, kadar Človek kupuje. To nam je šlo najtežje v glavo. »Kaj bom prosti, če plačam?« smo titrovarja+i, a polagoma smo se le privadiH.
Mimo tejra ie polagala posebno važnost na pozdravljanje. Z doma smo bili vafeni čisto. dragaČTTih pozdravov, ncKo iih *e žeJela ona. Doma smo se pozdravljali: »Kam pa greš?« — »Ali ste že orali M vas9« — »Let>o je dane«. Ali boS imal popoldne past?*
Taki in sličnf so bih" domači pozdravi. Da ibi pri tem privzigovali klobuke,
nam ni bilo mar. najsi smo jih tudi imeli, vsaj po zimi.
Gospodinja je vse te naše šege de-vala v nič in naročala, da je treba pri pozdravu v lepem loku dvigniti klobu ček m reči: »Dober dan«, ako srečamo sebi enakega, pri starejših pa: Klanjam se!«
V mestu smo <-e ze dokaj točno ravnali po tem odločnem navodilu,, za počitnice pa nam je še posebej žabici 1 a, da se moramo povsod pokazati olik?-.e in dostojne ljudi. To bomo pa najbolje izpričali z vljudnim pozdravljanjem.
Pred odhodom na prve velikonočne počitnice sem ji trdno obljubil, da se hom vestno ravnal po njenih besedah. In sem se tudi, brez zamere, prosim, prav pošteno sem držat dano besedo.
Ko smo se študentje pripeljali s po-staje na vas, bilo nas je menda pet, a jaz edini novinec -med vsemi, sem s svojimi zavitki moško korakal proti domu. Spotoma sem srečava! svoje nekdanje sošolke in sošolce, nekateri so kneli še sveže studenčke pod nosom, pa sem ktjub vsem svojim (paketom junaško vihtel klobuk in se jim priklanjal: »Dober dan!«
Otroci so me gledali ko Čudo naza-rensko, so se nasmihali rn brili norce, jaz pa sem v vzvišenem pomilovanju teh neotesanih sirot tem boli vneto kazal svoio oliko, ko sem opazit da se mi smejejo.
Ko sem prestopil domači prag. sem naiprei srečal staro dekk), ki me ie nekoč nestovala. Brž sem dVtfenif klobuk in v ntro*kem altu zapeT:
»Klanjam se!«
Dekla me je debelo pogledala in mi rekla »vi«!
Zdat šele, zdaj sem spoznal inoč olike! Materi in očetu sem se poklonil, se malo pomenkoval, potem pa po vasi, da obišoem sorodnike. Naj vedo vsi, da nisem bit zaman v Šolah! Tega jim ne morem praviti, kaj je pisal baron Janez Vajkart Valvazor, z oliko iim pa lahko pokažem, kdo sem in kaj.
Pa ti srečam po cesti Parteža. Par-tež je bil star pastir in volar in vse, kar je treba takih poklicev pri najbolj premožnem kmetu na vasi. Bil je raz. capan, da je vse viselo Od njega. Ljubil je žganje rn žvečil tobak. Kadar človek ni btf nahoden, ga je lahko ovohal ze iz precej znatne razdalje. Poleg tega je imel Partež še eno lepo lastnost Preklinjal je namreč tako gromko, da se je kar bliskalo. Nikoli ni izrekel treh besedi, da se ne bi bil vsaj dvakrat pridušil. Ali Partež je bil star, preko petdesetih je že moral imeti. Zanj torej ne bi bil na mestu samo navadni »Dober dan«! Gnal je živino napajat in je krepko pokal z bičem, ko mu pridem nasproti, na vso moč prijazno zavihtim klobuk in zapojem v prijaznem naklonu:
»Klanjam se!«
Oj, ti grpmska strela, kako sem se prestrašil. Se pokril se dobro nisem, ko začutim čez roko in čez lice ostro: »Švrk!« Klobuk odleti po tleh, Partež pa s hreščavim glasom :
»Na, hudič zeleni, prškavi, da se boš drugič vedel norčevati iz mene! Misliš, kaj si. če po šolah hlače trgaš, nihče zanikamo!«
In je bi'o vmes toliko duš krščenih, da bi bila vas premajhna, če bi se bile vse odzvab Parteževim klicem!
Roj otrok se je na vse grlo smejal in drl. ko sem ves rdeč in ko piruh pisan pobiral svoj zaprašeni klobuček. Jokal nisem, ali v srcu mi je biio tako težko, da bi bil umrl od žalosti in sramote... Vse počitnice in prazniki, vse je bilo skaženo!
In sem rekel potlej gospodinji, da je marsikaj lepo in prav, samo tisto za-stran olike pa. nak! Tega pa ne! Tudi na licu in na roki se je še poznal pa-sič. tako da mi je morala tudi gospodinja \erieti, kaj sem moral prestati zaradi olike.'
(fcme/Tmon
Carajl« ivo/u lepoto «*kih cuvmt« svoj«
vMfit  i       •*• -ntei* '.diif m ii tati
CR£ME SIMON
eftarUeurf po oreizKuttsmn i»bra*clh. o<v ,-trim * kott iieisni  uedo*tattk  io ji »rirJija leaoto   meH<o*i  In vohnost e, oriit*  1« t>' ** *Yorl»e cub«
Puder & milo Simon ( Pariz
ŽModa in drugo, kar spada k nji
Dva vzorca promenadnih oblek za pomladno sezono.
••••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin....
Revija pomladne obutve
Cim posije toplo pomladno solnce, sc hočemo iznehiti vsega zimskega. Hitro odložimo kožuhe in zimske suknje ter oblečemo sezonske plašče in svršnike, čeprav nas v njih še zebe. Toda to nič ne de. Kožuha smo se čez zimo naveličali in morda je tudi oguljen ali pa ne odgovarja modernemu kroju in zato mora romati v omaro. Pretveza se najde tudi pri obleki in klobuku, ki smo se ga čez zimo naveličali.
Ko odložimo kožuhe, zimske suknje, oblefre in klobuke, je treba odložiti tudi zimske čevlje, ki nas na vsakem koraku spominiuio na brozgo. Spomladi si je pač treba omisliti nove čevlje, (iic-de čevljev pa je izbira zelo težka, ker moda pri tem ne pozna tako točni!, predpisov, kakor pri obleki. Spomladi potrebujemo v prvi vrsti nove prome-nadne čevlje. Letos imamo v obutvi veliko izbiro, tako da si lahko omislimo najlepšo in najprikladnejšo. Zadnja leta se izdelujejo čevlji iz dragega materijala, največ iz pristne krokodilove, gadie ali kuščar je ve kože. Navadno se te drage k*)?? kombinirajo z navadnim usnjeni v enaki ali pa drugačni barvi. Kuščar se kombinira zlasti z jelenovo kožo in lakom, kar velja tudi za gad:o kožo. Krokodil se kombinira z rjavo barvo.
Take luksuzne čevlje si pa lahko omisli samo dama, ki more kupiti vsako sezono več parov čevlje\, kajti malo-kateri omenjenih čevljev bi bili prikladni za vsako obleko. Vsaka moda mora imeti kako ekscentričnost. Isto velja tudi za čevlje. Lani so veljali za zelo ekscentrične modri, čevlji, toda čez leto so se že tako udomačili, da se nam niso zdeli več kričeči. Med luksuznimi čevlji vzbujajo zdaj največjo pozornost filigranski čevlji iz rjavega kuščarja, kombinirani z belo antilopo. Toda v Ljubljani bi težko nosili take čevlje, ker so narejeni izključno za. rivijero. Seveda pa s tem ni rečeno, da mora vzeti dama s seboj take nepraktične čevlje, če gre na počitnice na morje. V morskih letoviščih se nosijo večinoma beli čevlji. če hočemo imeti za vsako
ceno kombinirane bele čevlje, jih lahko kombiniramo z rjavim usnjem. Res praktični so beige čevlji, ki jih lahko nosimo skoraj k vsaki obleki. Svetlorja-vi čevlji, ki so bili še pred dvema letoma zelo moderni, se nosijo zdaj veči-Doma samo k športnim oblekam. Pro-rnenadni čevlji so večinoma polokrogli. pete so lahko nizke, pa tudi visoke. Visoke pete so ozke in ravne. Nizki čevlji se zapenjajo na zaponko ali gumbe.
Tudi pri športnih čevljih je opažati letos dvojni materijal. Ker plešemo ne le pozimi, marveč tudi spomladi, še bolj pa poleti, se moramo pomeniti tudi o večernih čevljih. Ti so bolj špičasti, nego promenadni, peta mora biti seveda visoka, francoska. Brokat se je moral umakniti srebrnemu In zlatemu chevrcuxu. Zelo priljubljeni so tudi pestri atiasi, ki se prilagodevaio barvi obleke. Večerni čevlji so zelo podvrženi okraskom, brez katerih niso dovolj elegantni. Večerne bi lahko nazvali tudi domače čevlje. Vsaka dama rada odloži plesne čevlje in obu.ie domače iz mehkega usnja, žameta, duvetina ali sukna. Tudi domači čevlji so okrašeni, če hočemo imeti elegantne, seveda pa ne tako. kakor plesni.
Plesalkam in plesalcem
Doslej še ni bilo rešeno vprašanje, je-li dovoljeno med plesom prevzemati plesalcem dame, ali pa je treba to navado opustiti.   Prav tako nerešeno je bilo tudi vprašanje, cla-li more in sme iti dama sama po plesalca. Da dobi točen odgovor na ti dve vprašanji, ie razpisal list »Plesna revija« anketo, na ka- i tero je dobil mnogo odgovorov. !z vsei odgovorov se da posneti, da ie prevzemanje dam med plesom grda navada, k jo je treba čim prej opustiti. Ta navad: izvira še iz časov, ko je bilo v mod kolo, in lahko rečemo, da moderni plesi samo podpirajo prizadevanje, da st ta grda navada opusti, kajti pri modernih plesih je prevzemanje dam boli redko.
Omenjeni list tudi ugotavlja, kdo ie kriv, da plesalci dame med plesom prevzemajo. Nekateri pravijo, da propagirajo prevzemanje dam med plesom
plesni mojstri. To pa ni res, kajti vsak plesni mojster dovoli ali odredi prevzemanje dam samo zato, da pridejo vse na vrsto, kajti navadno je na plesu več plesalk, nego plesalcev. Če je pa slučajno več plesalcev. bo vsak .plesni mojster prevzemanje prepovedal. Oboje prakticirajo plesni mojstri samo kot nujnost med plesnimi urami in zato ne moremo trditi, da bi bilo prevzemanje dam med plesom pravilo. Na plesu se nikoli ne sme uveljaviti praksa iz plesnih šol.
Prevzemanje dam med plesom je prijetno menda samo onemu, ki iih prevzema. Gotovo pa ni prijetno plesalcu, ki mora odstopiti plesalko drugemu, pa tudi ne plesalki, zlasti če se dogaja prevzemanje pogosto. Sploh je nerazumljivo, kako si morejo nekateri plesalci lastiti pravico, da prevzemajo med plesom damo. cesto celo nevesto, plesalcu, ki je prišel samo zaradi nje na ples. Prevzemanje dam med plesom ie za plesalke do gotove meje žaljivo, tudi če niso vse oddane. To ie torej grda navada, ki jo je treba izkoreniniti. »Plesna revija« apelira na dame, naj dosledno odklanjajo plesalce, ki jih hočejo med plesom prevzeti. Družabni običaji jim dajejo v to popolno pravico in ni se jim treba bati bojkota od strani plesalcev, kajti pravi plesalci imajo vedno dovolj smisla za pravice plesalk. Plesalec, ki tega ne razume in ki bi hotel izvajati bojkot dotične dame, je v družbi nemogoč in plesalki ni treba biti žal. če zapusti plesno dvorano. List apelira tudi na vsa društva in korporacije, naj pouče svoje člane, da prevzemanje dam med plesom ni dovoljeno.
20 Veliko noči
Letošnji damski klobuki
Proč s klobučevino, kliče letos modna revija »l-'emina«. ki se ozira pri tem na izid ankete med pariškimi modistka-mi. Klobučevina. ki je zelo trpežna in ki se da večkrat predelati tako. da dami ni treba kupiti novega klobuka, je prišla letos ob ves kredit. Moda .io je enostavno črtala. Pariški modni saloni so poslaii v svet celo serijo širših klobukov, ki jih beđo mora'e dame hočeš nočeš nositi. »Lončki*, ki so se tako dobro prilegali huhiglaWc:-im. so prišli v nemilost. Morda jih je zadela bridka usoda zato. ker so se držal; cela tri leta. V nadomestilo so dobile dame letos bogato izbiro klobukov. Prevladujejo razne vrste slame, med katerimi je najbolj moderna črna panama siama, ki je skoro tako trpežna, kakor klobučevina. Ta slama je sicer precej draga, vendar pa ima to prednost; da lahko klobuk predelamo. Moderni so tudi klobuki iz raznih eksotičnih pletenin kakor hankanga. togala. petala itd. V barvah prevladuje črna. ki se pogosto kombinira z rdečo, modro, zeleno, žolto itd. Moderni so tudi rdeči klobuki. To barvo so dame že več let ignorirale, dasi vedo. da jim dobro pristoja. Vsi ti klobučki so bogato okrašeni s svilo. Blesteča slama sc okrasi z motno, motna pa s svetlo svilo.
Vse modne revije so prinesle letos model zelo širokega klobuka, okrašenega spodai s ploščatimi rožami.Ta klobuk >a ni nič kaj posebno lep. V splošnem ahko rečemo, da ie malim klobučkom -dzvonPo. Ženske nočejo več nositi kio->ukov, .ki so podobni moškemu. m
Modni detajli
moderne, v krasni izvršitvi, najlepših ..jod*
n:h vzorcev, boste kupili pri tvrdki FRAN LIKIČ. Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Pod modnimi detajli razumemo šale. nogavice, dežnike, žepne robce, ročne torbice, nakite, rože in sploh vse, kar spada kot nekak privesek k elegantni obleki. Ti priveski se nam zde malenkost, pa so vendar zelo važni. Eleganca zahteva, da priveski vedno harmonira-jo s celoto.
Na prvem mestu ie treba omeniti ročno torbico, ki ji posvečaio dame največ pozornosti. Najmodernejše ročne torbice so vrečaste, zgoraj nabrane, narejene iz safijana. krokodila, gada. av-tolaka. a često tudi rz težke svile. Svilene torbice so večinoma okrašene z ročnimi deil. Na večernih torbicah so okraski v obliki gobelinov ali fantastičnih brokatov. Zadnji pariški modeli ročnih torbic za miniaturne manicure, v katerih ima dama vse. kar rabi za toaleto. Iz mode so prišle torbice v obliki kužka. ker res ni bilo posebno esteiič-no, če je dama vlekla iz pasjega trebuščka razne toaletne potrebščine.
Namesto Šala se nosi sedaj pisana ruta. ki ie zelo elegantna in ima to prednost, da lahko zakrijemo velik dekolte, če jo za vežemo na rami. Dežniki so postali tako majhni, da b! človek mislil, da niti glave ne moreje zakriti. če\iih gleda v izložbi. Će jih na odoremo. vidimo, da so vendar še dovoli veliki. Moderni so letos temnomodri. rjavi jn zeleni dežniki. Mnogi so okrašeni s širokimi trakovi drugačne barve. Modelne so giace rokavice svetlih barv. K veliki večerni toaleti spadajo dolge bele glace-rokavice.
Lenoba vseh grdob grdoba
Znameniti ruski pisatelj Dostojcv* ski slika v svojem romanu «ZloeIn in kazen» tragedijo mladih ljudi, ki žive brez dela in ne vedo, kaj bi s časom. Pa padcu starega ruskega režima vidimo junake in junakinje tega romana v čisto drugačni luči, nego smo jih videli pred vojno. Takrat smo videli v Dos stojevskem novega Kristovega aposto* la, modernega evangelista, ki je ozna* njal usmiljenje in odpuščanje grehov. Zdaj vidimo v njem genijalncga opa* zovalca in umetnika, ki analizira bo* Vzni ruske duše z občudovanja vredno preciznostjo. Družba, ki jo opisuje v svojih romanih, že v času, ko ie Dosto* jevski še živel, ni bila sposobna inte* jektualno voditi ruski narod. Sele sedaj vidimo iz romanov nesmrtnega Dosto= jevskega, da jc sploh čudno, da se je ta način življenja v Rusiji obdržal šc 50 let. Tako, kakor so živeli vclepo* sestniki, študenti in meščanstvo Dosto* jevskega, sploh ni mogoče živeti.
Čudoviti so ženski tipi v romanih Dostojevskega. V ospredju večine nje* govih romanov stoji prostitutka, po* klicna ali amaterka. Dostojevski ob* ravnava te ženske postave zelo rahlo* čutno in usmiljeno. Če pa odgrnemo kopreno laskavih besed, vidimo v sa* njavih bitjih ženske, ki jim je dobro* došlo vse, samo delo jim ne diši. Do* stojevski nam slika ženske, ki mislijo, da so ustvarjene z- razuzdanost in le* nobo. Prav nič se ne sramujejo dolgov, prosj tčenja in prostitucije. Nekak mu* čeniški fatalizem jih žene, da žive na tuj račun. Zdihujejo, pretakajo solze in more svoje znance z dolgimi tira* dami o svoji nesreči in trpljenju, pri tem pa niti s prstom ne ganejo, da bi postale srečne. Za nobeno delo ne pri; mejo in vendar se čutijo zapostavljene *n užaljene, kakor bi hotele nekoga obdolžiti, da ie kriv njihove nesreče. Očividno si domvšljaio. da jih mora nekdo rediti in oblačiti.
Edina iziema v «Zloeinu in kazm> ie Razkolnikova sestra. Ona je nekak simbol, ki kaže pot iz tega moralnegr blata. V časti, ko je Dostojevski pisal svoj roman, so bile take ženske še bele vrane na svetu sploh, kaj šele v Rusiji. Toda razmere same so prisilile tudi ženski svet, da se je otresel gnilobe in oprijel praktičnega dela. Razkolnikova sestra je dekle, ki sc zanaša samo na
V. R.:
Bil je zelo bogat trgovec. Po trgovskih opravkih je potoval celo v Španijo. Vsako leto se je udeležil sejma v Okazhu pri Mekki, ki je bil združen z raznimi svečanostmi, rokoborbami in recitacijami pesnikov.
Tam je tu Ji prvič zagledal krasno Hešo. Obraza ni imela zastnega. Pri pogledu na n?o mu je zaprlo sapo. Samo mimogrede se je ozrla nanj. pa so ga njene divne oči takoj očarale. Bila je vitke postave, lepo zagorelega obraza, nežne, na dozorevajoče breskve spominja joče polti in črnih oči. Abelu i Nedžed je bil podjeten trgovec. Ženiti se še ni nameraval, čim je pa zagledal Hešo, se mu je vnelo srce in zaljubil se je do ušes. Njen očarljivi pog'ed ga je tako mamil, da se ni mogel premagati in da je napel v.«^e sile, da se čini prej seznani z njo. Meša je bilo dekle iz pastirskega rodu z sor v jemeem in z brati je prišla na sejem. Krasno biserno ogrlico jc resla domov kot darilo Ab-dnla Nedžeta zato, ker se mu je prijazno nasrcrhnila.
Abdul ni mogel dočakati prlndnje-ga sejma. Bil je blazno z a 111' 'en in ljubosumen. In kakor se je pri kupčijah vedno odločil naglo, tako je vzel tudi HeŠo za ženo. ne da bi dolgo razmišljal. V svoji hiši io je obdal z razkoš
jem, njere nožice so se pogrezale v perzijske preproge, na stenah so viseli dragoceni svileni prtiči s citati slavnih pesnikov. Na vrtu so rastli in cveli fikusi, palme, akacije in druge eksotične rastline. Da bi se ji ne tožilo po gorah, je dal zgraditi staje in ograje za vel-blode, najlepše arabske konje, gazele, noje, pavijane, koze in osle. Vse to je Abdul kupil, da si ohrani njeno ljubezen.
Toda zdelo se je. da ga krasna fleša ni ljubila iz vsega srca. Vedno je čepela med svojimi ljubljenimi živalmi, s katerimi je kramiiala in jim nosila slaščice. Abdulova duša je trpela peklenska muke. Siromak ni imel nikjer obstanka.
In nekega dne, ko ie ves nesrečen opazil, kako fleša poljublja osličke, je izrazil nepremišljeno željo: »Da sem oselv bi me ljubila boli nego moža.«
Komaj je izgovoril te besede, se je izpremenil v pravega osla.
Sam se ie ustraši! te izpremembe. toda tolažila ga je zavest, da se je zgodHo to zavob'o pogleda krasne He-še. Odšel je med osle in nihče ni opazil, da je na svetu en osel več. Osli imajo vedno srečo.
In res se je njegov položaj mahoma zboljšal. Heša je taV»oi opazila inteligentnega osla, ki io je razumel in jo ubogal tako. kakor uboga osel na dveh nogah lepo ženo. Kar zaljubila se ic v
svojega oslička, nosila mu je slaščice, kakršnih njen mož nikoli ni videl. Cesarji dobil kot zakonski mož, ie dobil kot osel. Na tihem je triumfiral in bil je ves srečen.
Gospodarjeva odsotnost ni vzbudila nobene pokornosti niti pri služinča^i. kajti Abdul je često potoval po trgovskih opravkih in se mudil v tujih krajih dolgo. Samo Heša je bila nekaj časa zamišljena. Toda njena žalost ni trajala dolgo: kajti v ljubimkanju z liuSklm osličkom je našia oliko razvedri'a. da se ji po možu ni tožilo.
Osliček je bil ves srečen in želel ;e, da 3:i ostalo tako vre večne Čase. In bil bi res vse življenje tako srečen, da m...
O. usahnite solze, da ne boste kalile oči. Utihnite vetrovi, da oblaki ne bodo zastirali sinji ne uboge duše.
Ko je minilo leto dni in Abdula še ni bilo nazaj, si ga je Heša izbila iz glave. Da bi ga popolnoma pozabil ii je začel dvoriti pesnik Ariš. ki se je na neki pesniški tekmi proslavil. Gospa Heša je bila lepa in bogata. Tj dve vrlini pa zadostujeta tudi nesmrtnim pesnikom v njihovi skromnost!. Abdul sam ga ni imel rad, ker mu je bil pesnik dolžan, pa ni poravnal dolga.
Pesnik je začel opevati lepoto bogate Heše. v svoie stihe ie vlival nrr-gk>Min čustva, hr^p^neti''^ po li"^ezr,i in med vrsticami tud' pohlep po denarju. In njegove pesmi so zazibale lepo
jiešo v rajske sanje.
Osliček ie ves prestrašen opazil nenadno izpremembo. kajti Heša ie po-staia zamišljena in ga je začela zanemarjati Njegovo presenečenje je doseglo vrhunec, ko je prišla-nekega večera v luninem svitu v najlepši obleki in zašepetaia vsa razvnela osličku na uho:
— Pojdi, dragec moj, v palmov gaj, tam me čaka lujbček Ariš, ki kar koprni po mojih poljub h. In tebe sem izbrala, da me poneseš v njegovo naročje.
Usliček je žalostno za rigal, ušesa so mu štrlcia kvišku in repek je nekam čudno zavihal. Bridka ttiga je napolnila njegovo dušo, ni se mogel več obvladati m spozabil se ie tako daleč, da ie zarigal s človeškim glasom:
—Ah, Heša moja. ta udarec me spravi v grob!
In prestrašena Heša ie zakričala, kaiti sirota ni vedela, da govore osli tudi s človeškim glasom. Bila bi omedlela, da ni prihitela na njen krik slu-žinčad. ki je pograbila debele palice in pretepla oslička do smrti. Čuteč, da se mu bliža smrt. je osliček izrazil svojo zadnjo željo:
— Oh. zakaj nisem ostal do smrti osel!
Tako zapravijo v živJienju mnogi svojo ta ino srečo, ker ne vedo. da bi moral biti ta klic njihovo življensko gesio.
svoje delo. Preživlja se sama kot do* mača učiteljica, pri tem pa še podpira brata*študenta in mater. Obeta se ji poroka z bogatim ženinom, toda kmalu spozna njegov podli značaj in mu vrne dano besedo, češ da se hoče še nada* ljc preživljati z delom svojih rok.
Zadostuje prečitati roman "Zločin in kazen«*, da spoznamo, kako so gnile ženske duše srednjih slojev v brezde* iiu. na katero iih je obsojala takratna družba in kako mizerno je bilo njihovo življenje v času, ko bi morale odra* sle hčerke z doma. pa so sedele doma in pasle lenobo, če so jih mogli rodi* tel j i rediti. Če jih pa niso mogli retliti, so se udajale prostituciji. Gnile so nc le v Rusiji, marveč po vsem kulturnem svetu. Moralo se ie nekaj zgoditi, da se rešijo. In zgodilo se je. Dekleta so se otresla predsodkov, lotila so se pra* ktičnega dela in zdaj so ženske, kakr* sne opisu ie Dostojevski, že bele vrane. Delo in gmotna neodvisnost je za vsa* ko žensko najboljša opora, zlasti ta* krat. ko ji vse drugo odpove.
taeristišni kotiček
G^do sumničenje.
Žena možu: Že zopet si se ga na-žehtat. Sroči si prilomastil pozno domov in štorklial po stopnicah t?ko. da si spravil na noge vso hišo.
— Izključeno! To nisem bil jaz. Sel sem po stoprrc:'b tako tiho, da me ni mogel nihče slišati. Iz previdnosti hodim namreč vedno po štirih.
Da ne zamudita. On: Imam dva sedeža v operi. Ona: Tako, torej se moram takoj obleči.
— Prav. prideva \>.ai enkrat pravočasno, kajti vstopnice so za jutri.
Kočliivo vprašanje.
— Koliko ste stari, gospodična'
— Videla sem 21 pomladi.
— A koliko let ste bili slepi?
V trgovini.
Dama: Ali jc ta ročaj iz pristne slonov ine?
— Jamčim vam, da je iz slonovceja zoba, žai vam pa ne morem jamčiti, da sloni ne nosijo umetnih zob.
V zverinjaku. Uslužbenec zverin jaka pojasnjuje posetnikom :Ta zverina, cenjene dame in gospodje, ie krvo'očen bengalski tiger, ki pogoltne v četrt ure največjega osla.
Neka dama potegne svojega moža za roku v, rekoč: Dragi Jaka, nc stoj tako blizu
Skrben dušni pastir.
Župnik se ie zaman trudil, da bi raz ložii svojim vernim ovčicam nekatera verska vprašanja. Ves obupan ie tarnal sam pri sebi: Kaj porečem gospodu bogu, če me vpraša na sod»uji dan. kako sem pasel svojo čredo? Najbolje bo, da mu odgovorim: Zverine si mi poslal, dobri bog jn zverine ti vračam.
Nedeljski lovec.
Nedeljski lovec pripoveduje: Lisica je najbolj zvita žival. Pomislite, včeraj so moji psi zavohali lisico. Zbežala je. jaz pa za njo. Že sem misill, da jo imam. pa mi je zopet ušla. Po treh urah se mi jc posrečilo ustreliti io. Toda lahko si mislte moje presenečenje, ko sem zagledal pren seboj psa namesto lisice. Pa naj še kdo reče, da lisica m* zvita.
Dvojno sočutje.
— Ah, prijatelj, okraden sem bil.
— Smiliš sc mi.
— Ukradli so mi vse moje oesmi.
— Potemtakem sc mi smili io tudi L tovi.
Tren'ran kandidat.
Ravnatelj varijeteja hoče sprejeti v .užbo mladega prosilca, s katerim dela razne vratolomne poizkuse.
— Če hočete ostati pri meni v službi, se morate dati za pet minut zapreti v skrinjo.
— Za pet minut? To je malenkost. Saj sem bil že tri leta zaprt, pa me ni bilo konec.
Lahka pomoč.
— Dragi gospod, sat dobro veste, da ne trpim, da bi kdo govoril o mojem denarju.
— O, če je tako, vam pa prav lahko pomagam. Izročite mi denar in zagotavljam vas, da ne boste nikoli več'sli-šali o njem.
Pri fotografu.
— Izvolite zapreti usta.
— Ne gre, gospod, saj vendar hočem, da bi se na fotografiji videlo, U4 imam zlate zobe,
Osemurnik. . .
Oospod beraču: DejaJi ste, da ste slepi, a snoči sem vas videl na klopi v parku čitati novine.
— Je že mogoče, gospod. Po osem-urnem deli: si človek pač lahko privošči malo razvedrila.
V vaški krčmi.
— Čemu ste mi prinesli tega petelina?
— Saj ste vendar zahtevali budilnik, da bi vas zbudil ob petih zjutraj. Ker pa nimamo budilnika, sem vam prinesel petelina, ki poje točno ob petih.
# Težka izguba.
— Tako. zdaj jo pa imam. Izgubil sem žepni robec.
— Saj to ni tako velika izguba.
— Kako, da ne? Napravil sem si na njem vozel, da bi na nekaj dni ne pozabil, zdaj je pa konec mojega spomina.
17
Stran 8*
«SCO VENSKI NAR OD* điie 7. april«.
Štev. 82
Nekaj o kuhi ■
, Vsaka kiharica ni gospodinja, toda vsaka gospodinja bi morala biti dobra kuharica. Živimo v Času, ko se skoro nobena nek) ne ceni in tako je tudi deio v gospo-dlnjstv* v očeh- <rružbe mnogo »zgubilo na avojem ponaeniv, Samostojne ženske nimajo časa, da bi se ukvarjale s kuho. So pa tudi mlade name. ki nimajo druge skrbi n«go gospodiujstvo, pa menijo, da bi bilo pod njihovo čast k) stopiti k štedilniku. Gospodinjstvo poverijo služinčadj, Jti jiela po *vo-jem, kct:dObro,ve, d|i 3C"gospa. v. gospodin> sivn ne spozna. Tako gospodinjstvo stane m no gro denarja, pri tem pa "nihče ne ve, Ifcim sne «4en»i!^ :, j .r(.i j'J**J:o.j| 'jIb{ > s t>d t Cerina; mlada gospodama kuhati/fše nT rečeno, da mora sama stati ved«no pri štedilniku, seveda/ če jo razmere same ne silijo k temo. Toda santo 'teoretično vodstva gospodinjstva ne zadostuje. Vsa*a teorija le* prazna, tetrtbob pa teorija o gospodinjstvu in kuhi. Pri kuferi je treba vse praktično pre-» izkusiti ?n kuharica mora biti v svoji stro-f ki temeljito podkovana. Mnogo se gfcvori rJ večjih pravicah moderne žene. Večjim pravicam pa .morajo vedno odgovarjati večje dolžnosti, ker dnigthže ni pravega razmerja Glavno vprašanje pri gospodinjstvu je čas, Žena, ki nima smisla za orgamzaeiio dela, odreže vedno slabo. Gospodinja, ki zna svoje delo dphro organizirati in urediti, ima pa vedno dovolj časa tudi za zabavo in razvedrilo.
jj V tem* pogledu smo na boljšem kakor so bile naše matere in babice. Plin in elektrika sta znatno olajšala tudi gospodinjstvo. Domače delo opravimo prej Jn z manjšim trudom kakor so ga opravljale gospodinje v prejšrrjih časih. Toda za mod eni 6 ureditev gospodinjstva mora- i med žena dovolj denarja in smisla. Mnogo je domačin og-nv'Jč, Kier'bi *srroški za organizacijo dela ne prišli v poštev, pa se vendar gos^podt-nii po starem,, ker se. zdi gospodinji škoda denarja za boljšo ureditev gospodinjstva, dočim ga pri toaletah ne štedi. To ie napačno ne 16 iz njenega, marveč tudi iz splošnega vidika. Ne smemo se Čuditi, da so razne moderne naprave za gospodinjstvo Se vedno tako drage.-Dokler ne bo povpraševanje po njih večje, se ne morejo po-
ceniti. «
,    :r   «• ----g ;
Kako osrečiš moža
Malo .te-sreeniti zakonskih mol a vendar rvidevnt in Pametni ženi ni težko osrcčltV svojega možička. Potrebe moških so enostavne; kakor so enostavni mo*ki sapii. Glavne potrebe zakonikih mož so; l. vžigalice. 2. Vžigalice. 3. suhe brisače V kopalnici. 4. nekaj, kamor lahko vržejo. Umazane robce, nogavice in cigaretne ogorke, ne da bi žena godrnjala. 5. dobra iu-dača in za spremembo čaša dobrega vina. 6. mir, zlasti zvečer, in 7. vžigalice.
Ne trdimo, da ie to vse. kar zahteva mož od živi i en ia. toda pomisliti moramo, da ie malo zakonskih mož, ki bi vse to imeli Možje so skoraj vedno žrtev ženskih nazorov o tem, kaj mož po njihovem mnenju3 potrebuje: Vsaka žena misli, da ie moi' že srečen, če dobro Srkrbi za niegov želodec. To pa ne drži, kajti vsak mož ima* priložnost jesti dohro izven doma, kjer si lahko ptivroči vse, kar mu poželi srce. Izven doma tanko dobi tudi taka jedila, ki iih doma ne kuhajo. Da potrebuje mož. ki opravlja oušavno delo, ifneVno najmanj eno škatVRco vžigalic, tega žena navadno ne razume. Pametna žena poskrbiš ha ima mož vedno pri rdkali vžigalice, da mu ni treba hoditi po nje v ktihinlo nli celo v trafiko.
Moški imajo z redkimi iziemami grdo navado, da mečejo umazane robce, nogavice in perilo« sploh, kamor pae nanese. Copate ali čevlje puste sredi sobe. hlače, telovnik -in suikn?ič vržejo kar na posteljo ali dfvan iiri takb je v sobi čez dan vse navlečeno, če žena za možem takoj ne pospravi. Mož seveda noče priznati, da je sam kriv, če ni stanovanje lepo pospraviieno. Zato mora, pametna žena paziti, da možu ne da nikoli povoda, da. bi godrnjal?* če*. g.Vcj, kako ie vse razmetano in umazano. Važno je rudi. da ima mož pri. rokah vedno, svežo brisačo, kajti zakonski možje so večmoma zelo malenkostni in sitni. Značilno je za moža, da ima po dobrem obedu ali večerii pri sebi najraje samo svoio ženo. Nikoli ni žena tako mikavna in privlačna, kakor čc ostane po obedu ali \ečerii sama z možem.
■ T~r;i
B. V.
J
1
Moderna žena
Moja žena ie prepričana, da je debela, v resnici pa ni. Dejal bi, da' je baš taka, kakršna mora biti; Toda mnoge dražestne ženice mislijo, da so tfebele. kajti moderna linija je ravna in 'zahteva, da mora biti ženska stiha kakor trska. In zato se moderne žene skrbno izogibajo vsega, kar zbira v telesu maščobo* >■
v Nekega dne ie nfoja žena pri obedu sklenila odreči se vseh dobrot. Položila mj je zelo veliko porcijo na krožnik, sama je pa držala roke ha kolenih in me gledala. 1
— Kaj ne boš jedla? — sem jo vprašal.
— Postim se. — je odgovorila.
—- Ali se ne počutiš dobro? — seru jo vprašal prestrašeno.
— ZeJo dobrp se- počutim, samo suha bi rada postaia. Če se mi to ne posreči, raje umrem. • • • •
,f Ta alternativa je bila vefjenia, če bi se moja žena sploh odrekla jedi. Toda protesti Val nisem. Upal sem. da bo zahtevala narava svoje, ko pride -čas za večerjo. Pa sem se zmotil. Ko sva
Vse skrbi in delo. Čez dan ima že za seboj in tako lahko posvet) vsa l eno ali dve uri izključno inozir. Samo tam,' kjer zna žena moža po delu razvedriti, razume mož, čemu se je oženil. ' -■ ■ ■ •
Zdaj pa Se nekaj prakt'čnin nasvetov miidim zakonskim ženam in dekletou!,-''k! se nameravajVi emoaiti:
Skrbi vedno, da bo Hrtcl mož Pri rokah vžigalice* ^1 1 .....: '
Pazi, da bo brisača vedno stiha* Se že hi povsem čiita.      -'
Ne H&raj še anozu. č*4 fee ćeamiMtl z mo-%UUi9.' ki Ima avtatffebii -s 100 ffl* Ce bi *e t Vrij m6ž he bi 1*1 oženil, bi tudi lalAb imel avtomobil s IDO MP.
Zau0a'f možu.   » ■ u u '■•' ■ ■■ > > ■" t JftMniBl MPtaUftM fclkletiitl -ha .Som.
- PVn*o8či fna po delu čez dan odčft-ek m malo razvedrila.
Ne prepoveduj mu prepevati-v kopalnici. Mislijsf. da je akustika dobra.
Plaiolaske izumirajo
VseučU&ki profesor dr. \*Ltringer v Bufr falo je zi>đn biolog. Te Ani je *>l>javil re» ztltate svojih opazovanj in poizkuso\'. Več let je zbiral podatke o novorojenčkih žen* skega srr>la in prišel je do »akljucka. d« je od 10O novorojenrh deklic komaj 5 pl-a* volask. Ostalih 95 deklic ima kostanjeve, temne ali čfrie lase.
Na podlagi teh podatkov ptavi atnerf* ški.bkjrcg. da bo<lo plavolastce fcmalu zek> re^ke in da se bodo lahko čez 100 let ka* zale v cirkusu kot redek biološki pojav. Plavo*ask bo 6ez nekaj desetletij tnataj. ka* kjor. je setlaj rdečelask. S t^m t^* svet ne bo mnogo- i«^oWt kajti pla\-oUr«ke 46 na* v a dno slabotne in bolehne, -doo*m so čmo» laske fizično močnejše in se znajo tudi bolje pTHajjoxi'iti rezkim živi jen tskim raztne* ram. Sicer pa znajo žen,ske lase tako dobro barvati, da čk^%-ek nte ve, kakšni so bili ptA-otno. Mnoge crrrdlaiske nosijo lase svet« lorjave barve in nrenda se ni bati, da bi čez 100 let Ženski svet ne poznal te umet*
i
Revija grdih žensk
Francoska edravnica Susanne Noel si je i^brahi ^>r*8tt5cen poklic. Svojo karijero je postavri« na zd^ravo podlago, nan>reč na hrfpefnenje venskega Sveta po mladosti in lepoti. Neikvno je ppedavak v Pragi o svojih operacijah n« f^T° estetiene kmiTs g'!je en dvorana je bi3a nabito polna starih, pa tudi s -starostjo r>6eečih se žensk. l>a ni bilo usmiljenje teme, ki je pot rebrna za skio^icne slike, bi.bH pogled na obraze f»oslu^alV mo^rda le zanimivejST, in povicnej» si. iiego predavanje sa'mp. Na obrazih se je vSdek> tako tmrverzaJno hrepenenje tako neverjetno zanimanje in nad«, kakršne mo* re vzbuditi samo predavanje o pomlajeva« hjtr ^ reprfra*turi ženskega obraza. Noben moški oprae, pa naj bo še tako lep, hi ne fnogel vz^iiditi takega zanmianja, kakor je vladala ra Jikioptitne slike £rdih, bradavi* častih; nj2guir>an:n fh deformiranih obrazov žensk; k\ jih je francoska zdravnica ope* frrala. Neretusirane fotografije so bi!e zelo rw^veoarie. tako da so se videli vsd sladovi časa, bolezni, ne^rieče fn r^rozdanosti. Vsaki slrki je sledila slika »tega obraza po čudocJelrti operaciji.
Težišče operacije je v tem. da se m a* Kadrava m "bradvicasta ko^a na^me na ta nacih, da se en del enostavno* izreze, potem pa koža zopet sesije. Poleg operacije bbra* za je 1 demonstrirala zdravica tudi opera* cijo feieiMi. Skkjptione slike so kazale, ka* ko se dajo popraviti vi»e€a prsa, odsitra* niti rrtaS60b* na stegnih, gube t>a trebuhu itd. Zanimive so httt openacije starih rok, ki si jih Ada jo operirati večinoma filmski igralci in igralke. Pri filmskih igralkah iz* reže zdrarnica koŽo»*a dlatii, ker ne tno» rejo zakriti operiranih delov v zapestju z man še rt. kakor mosk"!.
Predavaje francoske zdravnice je bilo v * plodnem revija grdih žensk, ki je poka* /sh», ka5to se cloresk*'dali bori jjroti gmoti in oasu. Nekateri obrazi so po operaciji res taki, kMkrsai so b* pred "3*. aH 30. leti. drngi pa postanejo se grš4. Predava* teijioa je naglašava pomen takih operacij za žene. ki Se morajo same preživljati, ni pa -rmenila. da je estetična kirurgija v bi? stvu prcntčuTHUM na žepe bogatih im, ki bi rade ostale vSe živila je mlade. Kazala je -slike  maserk,  gospodinj  in bolnr5kih
strežnic, o katerih je trdila,,da lahko dobe po operaciji "5olj5c službe. 5lafor )c Verjet« no..'da bi ženske, ki ae morajo »ame prc=» žh^jati, investirale v riskantno'* poctyetjc pomlajevanja -ar o je; kVvavp^zaslužene pri* nrahk.fe. Pač pa še lahko navdušujejo za esteUcno kirurgijo amerSke milijonarke, ki vidijo crlj življenja v tem. da imajo okrog sebe dovolj mla,d;h fcayalirjev.
Naši mijlnp prijatelji
Ce govorimo o ženskah, ne smemo pozabiti tudi- njenih avestlh p»H*Teliev — kužkov. Ti so tako vdani, poslušni in potrpežljivi, da -se tiahi tedi^Jcalkip da niso samostojna bitia/imarveč samo stvari, t\i'i stvari, ki «b f>tei moa-v rokatt svoHh to* spodaric. V velemestti Te t«lo nerodno imeti kužka, vendar iih pa vidimo v Parizu le vedno zelo.fflitogo, kajti Parižanke so znane pv> svoji ljubezni do psidkov. P;s elegantne dame je ptavra^jrav nten Živi okrasek, kateremu lahko posUeti svof proSti čas in tndi denar. n
Ni torej čtida, da se moda.r&zteza tadi na kuike. Lnibljencc bOKitih pariJleih dam je zadnje čase ljuotei pekHiois. Ni sicer korenjak, toda ntegov zavihana nosek In velike oči so tako prikuplirve, da «a mora človek nehote ljubiti. PeklttKeti so zelo dragi m zato tudi redki. Pred vdino je no* sila vsaka dama,'ki ie hotela biti elegantna, v naročju malega brasdjskega pinča. tako zvaeiega opičjega plnča. Toda ta spada že med preveč degenerirane rase. ki niso VeQ v modi. V prejšnjih časih So bfle elegantne dame navdušene za bernardince in malo-kateri romati preteklega stoletja & ie končal brez njrh. Zdaj natn sfcef irtmoiiira nn-hova orjaška postava, tofla v bemarrJmcih ne najdemo one inteligence in živahnosti, ki jo zahtevamo pri psih.
Tud.1 hrti so že prišli iz mode. Letos so h'h hoteli v Parizu zopet uvesti v modo in zato so organizirali velike tekme hrtov, na katerih so bile razpisane visoke naftrade za dame, ki imajo najlepše pse te pasme. Morda no V> pripomoglo, da pridejo hrti zopet v modo. Bu'.dogi, angleški in francoski, so tudi preveč degenerirani, da bi mogli dobro hoditi ali tekati. Zelo liubki in navihani so terrterji. Njihova zunanioRt sicer ni posebno prikupliiva, toda nadomesti io inteligenca, ka ie pri psu tudi zelo važna. Če hočete imeti s psom posebno, veselje in prvovrstno; zabavo, si omislite dobeemana, ki se da zek> lahko dresirati. Dos^u ki je bila v prejšnii Časih znak bogatih veleposestnikov, tudi izanrra. Njena prehrana je zelo draga in zato vidimo doge samo tam\ kjer mora čuvati hišo na samem.
.Zanimiv preokret i« nastađ zadnje čase v P?<r:zu, kjer so se zabele elegantne dame zanimati za navadne plebeiske kužke, ki čuva;o kmečke hiše ali pa se klatiro po ulicah brez gospodarja. Parižanke pravi;o, da so taki kužki zelo dovzetni in da v marsičem daleč prekašajo svoie bratce plemenitih ras. "toda to naziranje je naibrž samo reakcija na oboževanje plemenskih psov. V tem je bilo mnogo snobizma. Javno mnenje $e. ie obrnilo v nasprotno smer iti daje prednost navadnem pslfckom.
■ ■ i ...... ■   i 1
Zakonski dopusti
Nedavno smo poročali o prizadevanji
Američanuv, ki hočejo zakonsko življenje reformirati tako, da bi ne bilo več toliko nesrečnih zakonov in razporok. Med raznimi predlogi in načrti glede omilienja krize zakonskega življenja ie tudi oni, ki priporoča tako zvane zakonske dopuste. Avtor tega predloga pravi, da bi morali zakonci živtti od časa do časa ločeno, kar bi imelo blagodejni vpliv na zakonsko življenje. Toda Praksa kaže, da hi se to najbrž ne obneslo.
Neki zakonski mož" pravi, da ima načrt glede zakonskih dopustov v sebi mnogo dobrega, obenem pa trdi, da bi se obnesej samo, če bi zakonci ne živeli predaleč drug od drugega. Zakonci, ki so se poročili iz liu-bezni, spadajo in morajo spadati skupaj, drugače je l.mbezni kmalu konec. Dotični zakonski mož ie živel dve leti 100 kilometrov daleč od bivatfsea svoie žene. Neprestano so ga mučile sT ' kaj ie z ženo in deco. ali so zdravi, m ni kaj pri-
petilo itd. Vsak teder. vozil domov,
žena ga je z veseljem s». .ko je pa odhajal, je plakala.
Drugd vprašanje so otroci. Ali nai se mladi liutije'poroce s prepričanjem, da toliko in toliko let ne smeio imeti otrok? V takem primeru jim sptoh ni treba sklepati z&kona, ne glede na to. da1 pri prav! ljubezni potomstva brez posledic za ehega in diugega zakonca ni mogoče preprečiti. Živeti ločeno, pomeni uničiti domaČe ognjišče, s tem pa tudi zakonsko življenje kot tako, kajti žena se ne more uveljavljati v gospodinjstvu, možu pa uhajajo misli in želje drugam.
Mladi zakonci morajo živeti skupaj, če hočemo dvigniti notranjo vrednost zakonskega življenja. Kriza zakonskega življenja, o kateri se toliko govori in piše. bo premagana samo tedaj, če se zboljša gmotni položaj nižjih in srednjih slojev, ki zdaj večinoma nimajo toliko sredstev, da bi si ustvarili pravo domače ognjišče.
Lep primer ženske žilavosti
Za najbolj žilavo žensko lahko smatramo mlado Irko Marijo Thorulev. Te dni je izpolnila 36. leto in šele zdaj je sklenila poiskati si moža. Celih 20 let ni imela časa misliti na možitev. Vso svojo euergiio je posvetita svoji karijeri in zaslužku. Ze kot 16ictno dekletce je odšla z doma in že takrat je sklenila, da mora postati bogata. Proti volji, svojih roditeljev ie'odpotovala v Ameriko. Ko je prispela v Newyork, je imela v žepu 40 dolarjev, v srcu pa trden sklep, da mora obogateti.
Takoj prvi dan po prihodu v Newyork. je zaslužila s prodajo cvetlic 15 dolarjev. V ef.em tednu prihranila 200 dolarjev. S tem denarjem se je lotila kupčik kupovala In prodajala je mlečne Izdelke, kokoši, jajca iti drugo tako robo. Cez leto dni ie iaiela že dobro jdočo, trgovino. V,dveh letih je na-rastlo njeno premoženje na 50.000 dolarjev. Toda razmere v Ameriki u niso konvenirale in zato Je prodala trgovino ter odški na Cevlon. kjer je  začela špekulirati s
S V E
iT I
S L A V
JUTRI!
JUTRI!
Za velikonočni rpored prinašamo veliko prem i je ro razkošnega filma
„SIRENA"
v glavni vlogi oboževani naš jugoslavenski filmski umetnik
Sveflslov Petrovu
vsem se v spominu iz filma <Orlov> Režija: Leonce Perret — Krasni u?ralH. Tajna ljubezen pomorskega ka petana. — Sirena, kraljica morja. — Skriti zaklad ha samotnem oloku. — Lov oa visokem mprju. — Nesreča. — Izginula nevesta. — Sirena nesrečno zaljubljena. — V kraljestvu morskih vil. Ta film prekaša po lepoti in razkošju vse doslej predvajane. Predstave v nedeljo in praznik ob: pol 11. dop^ popoldne ob; 3, poi 5, € -t •   pol S. in 9 tiri.
Kino Ideal Kine Ideal
P
E T R O V I
sedU k većem ni hotela uioeSar jesti. To nre je vzite&iirtlo.
— Cin\ draga ženica, fe^ti vendar moraS, saj veš, da prazna vreču ne more Stati pokonci.*
— Ne, pod nobenim pogojem. Človek lahko ostane tri dni brez jedi, samo malo dobre volje fe treba. Nekdo je zdržal v stekleni krsti 40 dn* brez jedi.
— Hvala boguvda nimamo steklene krste, — sem dejal in priporm«! resno: Pa pojdi od mize, če nočeš je«ti.
— Ne, od mize pa že ne grem. Radat te jdedarn, kako navdušeno ješ.
Zvečer, ko je ležala žena, na' diranu, ie nekdo tefefonifal. Deial Sem mu, da s-poročim ženi njegovo žeVio. ker sama ne more priti k telefonu. Bila je namreč tako račna,. da sploh ni mo«tla vstati.
— Hvala kpaf — je dejal <glas na drugem koncu. — Spprdfcite ji. prosim, naj pride jntri popoldne v solo, kjer dobivaio ženske navodila glerle ravne linije.   ' .
Sporočil sem ženi, da ima drugi dan šolo. Prikimala je z glavo m pozvonila. Ko je prišla smžlrfnta, jo je vprašala, če je prišel na njen na, slo v kak zavojček. SlužTcroJa je odgovorila, da je prišel. Žena sf je oddahnila in ko ie služkinja od sla, je dejala:
— To je sredstvo,-s katerim se naj. lažje odstrajni maščoba. Ne venr še, kuko se z nji m ravna. Pjovem ti samo. da sem se zapisala v Solo, kjer se učimo negovati telo. Za pouk plačujem samo 100 Din tedensko. ;
— A koliko s?tane tisto sredstvo? — sem vprašal radovedno.
T'— j\, to je zelo poceni. Dobi se že za 50 Dm.
— Tako torej, k*ar pjloraiimo na hrani, izdamo za tvojo šolo in sredstva »oper rrtašvcFbo. Res je ^icer, da bodo obleke cenejše, če boš suha. Vendar b* ti na priporočal, tla vsaj malo prigrizneš.
Drugi večer je bila žena nekam zamišljena; 1
—-Kaj se je egodilo? — sem jo vprašal.
Ne' morem ti povedati. To je posebne vrste tečaj.
— Vsak mofc lnw pravico vedeti, kaj počenja njegova iena, — sem ugovarjal.,
Toda bila je neizprosna. OejaJa je« da tildi mo£je ne povedo, kaj delajo v framazoniski loži. Pri večerji seinepa-zil, da.šo njeni^žlvcj zelo razdraženi jn 7a to je nisem hotel nadlegovati z vprašanji.
Drugo jutro, ko sem šel v kopalnico, da se obrijem* je zaklenila za me+ioj vrata, , . j, ii4 ,
'— Ka? pojenjaš? — sem vzklikrdl.
— Telovadim, —je odgovorila. Ne žuri se z,britjem.
Bil sem že davno obrit in sedel sem na vani že 20 minut, ko mi je kolčno vsa rdeča in zasopla odprla. ti
Ali boš počenjala to vsak dan? — sem vpraSal nervozno.
<— Seveda, — je ogovorila, — drugače nima s t ni sla.
Pri obedu se sploh nisva videla, ker je bila tako utrOjena. da je morata znova v posteljo. Pepojdne je Sitaia knjigo »Dijeta aH -smrt*. Ta.knjiga menda ni prepovedovala jesti, kajti zvečer je žena vzela mehko knhano jace. katero ie po nesreči zlila na obleko.'Ta nezgoda je njo in mene zelo potrla, kcn$e po-«enUa novo obleko.
Skrteni! sem, da je treba nekaj ukreniti hI kupil sem vstopnice za.veseloigro. Šla sva v gledališče in bred odhodom sem dejal ženi. da: se odebeli, če se ne bo smejala. J(o sva se vrnila i« ko: se je hotHa' žena sleči, je naenkrat nekaj počilo in začul sem prestrašen krik svoje žene. .
— Za boga. obleka mi je počila.
kavčukom. Na ta način si ie pridobila ogromno imetje. Kupila je akciie rudnikov srebra in ko je izbruhnila volna, je ustanovila delniško družbo za trgovino z volno in bombaževino. Srela ji ie bila naklonjena in njeno bogastvo je začelo rapidno naraščati.
Seveda podjeina Irka ni drža'.a rok križem. Delala je od ranega jutra do pozno noči. Povsod je bila prva, vse je sama nadzirala. Spočetka so se Ji smejali in jo nazivali »trgovski genij v krilu«. Naiboli se ji je rogal trgovec Jack Maroney, ki il je skušal delati konkurenco. Toda podjetna Irka ga je kmalu spravila na kant. Po tem uspe-Ini je zaslovela med ameriškimi trgovci kot izredno nadarjena trgovka. Dobila je nove trgovske zveze «1 zdaj znaša nieno imetje nad 50 milijonov dolarjev. Ljudje sicer pravijo, da mora biti trgovec brezsrčen, toda mifcs Mary hna dobro srce. Spomnila se je trgovca Maronevja, ki je moral postati bančni uradnik, ker je upropastila niegovo trgovino. Sklenila je olajšati mu življenje na ta navin, da postane njegova. Tudi to se ji je posrečilo. Te dnj sta se poročila.
Hškerčeua klet
nasproti tehnične srednje lote v Aškerčevi ulici 3 — podaljšan Cojzo* graben
priporoča
rroja pristna In Izborna VINA iz dolenjskih, baloških ter ljutomerskih goric, osobito iz-bornega pikercana. — Za praznike čez ulico pri litru 1 Din eenejel
Kulturna propaganda v inozemstvu
Pri nas sc češče naglasa potreba intenzivnejše kulturne propagande v inozemstvu. Brez dvoma naša poslaništva na eksponiranih mestm. kakor ie n. or. Pariz, niti zdaleč ne izrabilo vseh oriložnosti. ki se nudijo za afirmacijo tugoslovenske kulture v vranjem svetu, vendar oa ne smemo pozabiti, da je kulturna propaganda v inozemstvu e*ta naidelikatneišili in hkrati najtežjih zadev. Cehi in Poljaki so se v poslednjih letih mnoco bavili — teoretično in v praksi — s tem vorašaniem. Marslkak njihov neuspeh, ali uspeh jc lahko tudi za ^is veljavna izkušnia. V 11. letošmi številki češkega kulturnega tednika »Pfitomnostc ie napisal o tem zanimivo razoravo P. Eis-ner, ki ie znan fcot prevaialec čeških literarnih spisov v nemščino. Podajamo krattk izvleček, ker njegova izvaiania veljajo v veliki, oziroma celo še večii m$ri tudi;iia nas. ' f.
Če£ka kulturna prozanda v inozemstvu naletava predvsem na d vole velikih c\ir. Prva te dcistvo. da se zaoadna Evropa vštevši Nemce ne zanima za Slovane. To nc zanima n ie ie že tradiciionaluo. Vojna je vzb'ndila na zapadu žanimame za Poljak?, Jugoslovene. Bolgare. zna*n^ man! za Cehe in Slovake: bila oa ie *o dcceTa vnania galvaJiizaciia in tq zapimanie ie danes že ugasnilo. Zanimanie za rusko kultur^, k: ga ji podžgala revoluciia. Da nemška inflacija f ruska založm'štva. ki so se ta'Ktat osnovala v Berlinu, so -že zdavnai likvidirala), je tudi opešalo. Stare besede »Slaviea non le-gurtur« veliaio danes za evropski zapad v polnem pomenu besede. Da '\e samo o knil-gah, ampak o narodni,i ku'tnrah snloh.
Druga in specifična ovira narodova rnaloštevilnost. Danes ie >vet nfof:tarsku kar se čuti tudi pri kultur 11*1 vred nota k. Taku v pr. Nemci ve* da n na po.iske kultni ne pojave nego na č^ške. čcD'-av vid.jo v Poljakih svoje naihuiSe s ^vražniko v Ev-rt pl. Eden največjih ij?7iških dnevnikev objavlja redna poročila o poLsk^ui sLrr\r-stvu; priobčevala Uh je celo za časi na»-osrrcišega trgov^Vsko-oo".^IČi^ga. boja i-ned Ntmcivo ih''Polivko: cla.ik»'0 cevki ku'tur: Pa meče v ko\ Čeprav Th BosHia avtnr. č-gar o i!ge orispevk: rad spriicma To pa no pomeni, da bi b a Po!raki snr-:ne ku'-turni pr^pagatorji od Cehov; ne. za Nenfce je 3D milijonov več ko 10, miliionov. Menim, da je ravnodušnost zboe tako dobičkarskfh motivov slabša od politične sovražnosti ia inspiraranega boikota: slabše zaradi tega, ker nj od danes^ do jutri. Ž rrto moramo stalno računati.
Stvar se zapleta tudi s tem. đ>a sta n. pr. Francija in Anglija bili vedno v kulturni sferi, predvsem pa na literarnem področju, dokaj samovšečni in da često celo najboljšim možem teh narodov nedostaia organa za umevame tega. v čemer vidi slovanski rodoljub tako važno In dragoceno reč...
Uspeh dveh čeških dramatikov in Janačka ne more izpreitteniii tega deistva: k uspehu ie pripomoglo današnie oomanjkanje v svetovni dramatski in oDerm" produkciji. Te so spravili Nemci y svet. ker niso našli drugod rivalov \ti ke¥'?so prevajalci z neumorno agitacijo silili vanie. Deisrvn je. -da imajo vsi prevajalci iz češčme v kolikor niso že obupali nad svoiim delom — svoje predale prenapolnjene z rokopisi.
Upoštevati ie tudi to. da hna češkaikul-tura v vseh t>anogah izvirne in dobre plodove, nikier pa ni nič senzacionalnega, epoiialnega.,Usodna komolikaciia ie tudi to. da naizjiamcniteiši češki kulturni produkti spadajo v ono vrsto, za katero ni zanimanja na trgu, Višek cele češke umetnosti ni n. pr. posrneianovska glasba, marveč lirika*. Tu oa ni predmet, ki bi no niem Evropa povpraševala* Veliko več PTodainc verjetnosti bi imela proza, ali v tem oravca češko slovstvo ne more vzdrlati mednarodne tekme. . ,
Iz vsega teg£ se da posneti to-Ie: kulturna propaganda, ne more biti zares uspešna. Če se ne vrši no stalnih nasvetih 'resničnih pomavaHoev ratrner, ki lahko svetnieio: to naj se opusti, ono se lahko*Prevede, In kako naj se spravi v svet. Nikdar ne sme pr! presojanju veljati merilo po katerem neki produkt doma ugaia. Kar ie dobro doma, m vedno dobro tudi v tuuni. zakaj, de gu-stibus est disputandum.' In svet le vedno volian disoulirati o teh rečeh tako. da iih kratko in malo prezre. Treba ie izkoristiti modo in dane tendence Posameznih plasti v tujmi: tako \e treba poiskati n. or. prole-tarske. katoliške in druge kroge v tuiini in dati ir. naše 1'terature to. kar bi te kroge predvsem zanimalo. 1
Stev. 82.
eSEOVENSK! NAROD* dne 7. april«.
Stran 9.
M
Kaj delajo, mislijo in
Muha cece grobar
Muha cece je iztrebil« v Afriki že cela plettetta. — Prenaia bacile spalne bolezni, ki je bila še nedamo sploh
lfiva.
Zloglasna muha cece. ki jo poznamo mi k sreči samo po imenu, ni večja od naše domače muhe, pač pa zna imenitno prenašati v človeško kri bacile, ki povzročajo navadno smrt. Ta muha je iztrebila v tropičnih afriških krajih že cela plemena, ki so živela v pokrajini med vzhodu obalo NigifU do vetetoka Zamezi. Eldorado smrtonosne muhe cece so zlasti močvirnati ktaji ekvatorijalne m belgijske Afrike. Višje ležečih kraje* se izogiba. Prvotno se je držala ta nevarna muha le v nekaterih krajih, toda divja plemena so jo zanes sla na svojih pohodih od obale Indijskega morja do Atlantskega oceana tudi tik, kjer bi se ne bila najbrž nikoli pojavila. StanlevjeVa ekspedicija, ki je prepotovala pred dobrimi 50 leti Afriko, je mnogo pripomogla, da se je .»ta zahrbtni sovražnik človeštva, znan pod imenom glossin, zelo razširil.
Pik. te muhe je zelo nevaren, večinoma smrtonosen. Žleze se napno. človek oslabi in postane zaspan tako, da ni sposoben za nobeno delo. To bolezen so. poznali afriški črnci že davno in zato so kupovail razni trgovci samo taike sužnje, ki niso bili okuženi. Človek,, ki ga piči muha cece, dobi najprej hudo .mrzlico, podobno malariji. Pozneje ga začne boleti glava in udje. oči se same zapirajo, roke se začno tresti, bolnik vidno hi na i a kmalu se ga loti spanec, ki traja včasi po več dni. To bolezen nazivajo Francozi maladtte du sommeil, Angleži sleping sicnes, Portugalci pa, doenca do. somno, V tretjem stadiju bolezni izgubi bolnik zavest jn umre v globokem snu ali pa podleže vnetju pljuč, i
Spalna bolezen je že od nekdaj kosila zamorce tropične Afrike, toda v Evropi sq zvedeji za njo šele predika-kimi 130 leti. Takrat so prihajate pretresljive vesti iz Srerre Lione in angleški zdravniki so se zajčeli zanimati za to bolezep. Zdravnika Forti in Dut-ton sta prva opazovala pod dobrogle-dom kri spalni bolezni podvrženega zamorca misleč, da zagledata znane bacile malarije. Toda namesto teh s4a opazila povsem neznane bacile, podobne mikroskopičnim kačjeam. Ta bacil je znan sedaj pod imenom trvpanoso-ma in o njem pišejo vse knjige; ki obravnavajo tropične bolezni. Pozneje so našli trypanosomo pri črncih, ki so
imeli spalno bolezen, tudi v drugih pokrajinah guinejskega zaliva. Posebne ekspedicije, ki so se Vrnile nedavno iz okuženih pokrmiin. so potrdile prvotno domnevo, da prenaša spalno bc-lezen mirila cece. Te mane letajo samo podnevi v senc! in v mocVIraatin Icrajih same podležejo bolezni, ki jo prenašajo. Bacili se množe v Človeški krvi z neverjetno brzino. Zadnja leta se je muha cece tako razpasla, da se je bati, da iztrebi cele pokrajine, če ne bo pravočasno zatrta. Domačini moralo obdelovati zemljo z moti kami. ker jim vsa živina pogine. , V nekaterih afriških krajih nosilo tovore/crnci, ker se boje pustiti v gozd živino, da bi je muhe cece ne opikale.
Na - to nevarnost v tropičnih krajih je opozarjal že 1. 1914 profesor Schilling. ki je po naročilu nemške vlade posetil kolonije, da bi ugotovil, kako bi se dalo zatirati pogubonosno muho. Prvotno* je mislil, da bi zadostovala izsušitev močvirja, toda kmalu je ugotovil, da prenaša spalno bolezen tuđi neke druge vtste muha. ki ji močvirje ni potrebno. Zato je začel razmišljati, kako bi se dalo ugonobiti bacile same. Bolezen napreduje počasi in doseže vrhunca ko pridejo bacili y možgane. Nekateri bol nfki podležejo čez nekaj mesecev, drugi pa bolehajo več jet
Kako Strahovito razsaja spalna bolezen v francoskem ozemlju Gabun, sjedi iz trditve dbmačinov, ki pravijo, da je pri njih vsak človek bolan. Nekatera plemena so res že izumrla..pri drugih pa se je število skrčilo fta eno petino. Muha cece je kriva, da iz gabunskih pragozdov ne morejo v potni meri izvažati znamenitega, mahagonijevega lesa. Dr. Albert Schweitzer je sklenil pomagati nesrečnemu prebivalstvu pokra-jine Gabim. Zbral je potrebna denarna sredstva in ustanovil v pragozdu ob reki Ogove bolnico, v kateri le ftrosto-ra za 350 bolnikov. Pomagata mu dva asistettta m zamorci prihajajo od viseti strani, da jih reši sigurne smrti. Domačini pripovedujejo, da jih beli doktor najprej usmrti (nailcotizira). potem jim pa vrne življenje 1H pošlje zdrave domov. Đr. Schweitzer ienazva? .svoj !ek germimin. Oxrbrdskf biolog Hn*tey pravi, da bb to lekarstvri zaveznikom koristilo več, neto vse nemške reparacije. - :
Nova metla v Parizu
Pariz je dobil novega policijskega prefekta, ki se fe spravil na nočne lokale tako, da je začel sloviti Montmartre propadati«
Vsak novi pariški policijski prefekt je spočetka nova metla, ki zna imenitno pometati iJarižani imajo poseben izraz za racijo ali nenaden vpad policije v sumljive nočne lokale. Takemu vpadu pravijo rafle. Policija pa potrka včasi, indiskretno tudi na vrata hotelske sobe, kjer prenočujejo zaljubljeni parčki. Takim nočnim pose toni pravijo Parižani descente. Vsakemu človeku se pa lahko pripeti, da naleti v Parizu pozno ponoči na falango več ali manj uniformi-ranili gospodov s kolesi in brez njih, ki ga uljudno vprašajo, če ima pri sebi potrebne dokumente, da se legitimira. Će jih nima, ga v jnienu zakona zelo ne-uijudno povabijo1, naj gre z njimi prenočevat na policijo.
"Tako se dogaja v Parizu po vsakem imenovanju novega policijskega prefekta. Toda nova metla se kmalu obrabi; in* razuzdanost gre zopet v klasje. Sa-» mo sedanji policijski prefekt Chiappe, ki vlada že 4 mesece, tvori častno izjemo. Od I- oktobra do 1. marca,, je. izjavil Chiappe na seji občinskega sveta, so ustavili policijski organi v mestu 225.0001 oseb. Na policiji je prenočilo ta čas 13 tisoč oseb. Od <teh ie ostalo 11.419 v tesnejših stikih s policijo. Policija je posredovala v 2260 primerih zločinov in prestopkov, v 849 primerih proti tujcem, v 3756 zaradi prostitucije in v 996 zaradi hazardnih iger.
Čiščenje Pariza se pa ne ^omejuje samo na racije po mestu in nočne po-sete po .hotelih,   marveč sega glofclje.t Policija je zaprla od 1. oktobra do l.| marca 28 nočnih lokalov, kjer so bili gostje preveč razposajeni in zaljubljeni-' Zapreti pa ni primeren izraz, kajti pariška policija je v takih primerih zelo, stroga. Lastniku nočnega lokala odvzame dovoljenje glede godbe, obenem pa postavi pred vrata redarja,- ki vpraša vsakega gosta, kdo je in kaj hoče početi v lokalu. Policija pazi tudi na por-nografične publikacije   tujega izvora. Tudi prostitutke, ki ponujajo po cestah svojo ljubezen, sc večinoma tujke. Pod vlado policijskega prefekta Ciappea so se spremenili tudi pariški bu Iva rji. Chiappe pravi, da noče brli profesor morale, marveč hoče iztrebiti grdo navado, ki se je razpasla zadnja leta v Parizu, 'a namreS molki nadlegujejo na cest! -.2ko Žensko, pa naj bo Je tako dostoj-i m poštena. Parižanke so že po navi vesele in zato ni čuda. da živahno amlja.io.   ko hodijo v službo in po ,\r-*vkih. Tujci, pa tudi domačini, mi-
slijo, -da Imajo opraviti s prostitutkami in jfh na vsakem koraku nadlegujejo. Novi policijski prefekt pravi, da motajo tujci spoštovati Parižanke in jih pustiti pri miru. In res te zdaj zelo težko seznaniti se na bulvarju z žensko* Chiappe« se je posrečilo ngnati nadležne moške, ki zdaj dobro pazijo, s kakšno žensko imajo opraviti. Tudi vrste raznih sumljivih spretni je valce v. Vi so opravljali ponoči svoj posel blizu kavarne de la Paiz jn pri Operi, so se znatno skrčile.
,,Po odredbi policijskega preiekta Je vzela policija na piko tudi tako zvane mondene plesalce. To so večinoma starejši gospodje, o katerih ktfoziio po mestu take vesti, da bi morali za rdeti celo razuzdane: svetopisemske Sodome in Gomore. Čim izgine kaki Američanki dragocen nakit, čim nastane kaka družabna afera ali pa se rodi kaki mladi Parižan-ki nezakonsko -dete, obdolže te gospode in sicer z redkimi izjemami po pravici. Potez tega so vsi Osumljeni, da se pečajo s tako zvano vagabondage special. Med poklicnimi pjesajci je največ'priletnih gospodov.Tki znajo izkoristiti vsako priliko, da. si napolnijo žepe. Zelo radi prirejajo Pod krinko družabnih piesov orgije, pri katerih izgine topa tam tudi kak dragocen nakit, ki za potem lastnica zaman išče.
Posledice liiie? zraki
V neki newyorški letalski sol! se je pripetil nedavno , dogodek, ki priča, kakšne posledice ima lahko trma. Slušatelj te sole O'Neil ie samožavesten, duhovit m podjeten mladenič. Njegove r>oYke na zemlji'in "v zraku so imponirale tovarišem. Tte pa učitcljo letalstva, ki je zelo resen in vesten moi* Učitelj je hotel kaznovati 0*Neilovo vrtoglavost in soomnil se je starega pravila, ki pravi: Če hočeš koga naučiti plavati, ga vrzi v vodo* pa naj si sam pomaga k brezu, kakor ve in zna.
Šolsko letalo ima dve krmiH. Učitelj sedi zadaj, učenec pa spredaj. Učitelj lahko krmilo med poletom odviie. In to možnost ie izrabil O'Neilov učitelj, da kaznuje razposajenega učenca. ICo Sla se dvignila visoko nad letališče, je odvil krmilo, ga pokazal ONpilu in vrgel iz letala. Učenec je takoj vedel, da more voditi letalo samo on in da lahko pokaže, kal zna. Hftrb je odvtl dtugo krmilo in ga vrgel iz letala. Učitelju so se začeli ježiti lasje. Letalo je ostalo brez
re po svetu
Soila.
Če se s svilo pravilno postopa, bo vzdržala dolgo m se ne bo potrsala niti razpald.
Radi tega svi'a ne sme priti v vročo vodo ampak jo ie treba nalahko premečkati v mrzli raztopini »/?a-DIONA*.
Ker ie *RAF)!0N« izredno sredstvo za vranje, ie tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo Čisto opere.
Po takem pranju se svila iznere v mrzli vodi. a prvi taki vodi se doda malo kisa da se Dokaželo barve v svojem pravem siiaiu.
Posebno važno ie kako se svila suši Svilo ie treba zaviti v platno in gladiti z Ukalniknm ko ie še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj.
r- -	t *• * -':			i l t
	. r -.   . .i \		. v V. &. f • — >	
krmila. Hoječ se katasrofe, je skočil s padalom iž letala Učenec je pa mirno sedel V letalu in se začel V krogih polagoma spuščati. Letalo je brez Vsake nezgode pristalo. Skoro istočasno se ie spustil na tla tudi presenečeni učitelj, ki je mislil, da je učenec izgubljen. Kmalu se je izkazalo, da je učenec imenitno potegnil učitelja. O' Neil je namreč za* vohal, kakšno kazen mu je namenil učitelj in zato je vzel v letalo rezervno krmilo, katero je vrgel na t!a.
50.000 vohunov v Rusiji
Sovjetski režim sloni na dveh glavnih stetorh\ na armadi in na vohunski organizaciji, ki šteje okro-g Sto.000 članov. ZlogHsna carska Vohunska 'organizacij^ nij-niČ v primeri z* boIjšVvištko. Vohunov mrgoli po, mestih in vaseh. Ljudstvo Je tako zastrašeno, da nikomur ne zaupa,, ker ni nikoti varno pred vladnimi vohuni. Tujec, ki prispe v Moskvo, ali sploh sovjetsko Rusija, takoj spozna, da za povsod opazujejo in zasledujejo. Ze opetovano se je pripetilo* daf so tujci, ki so imeli opraviti s sovjetskimi Oblastmi,. presenečeni spo-.zaiaJi, da so oblasti točno jniormirane o vsakem njihovem koraku.
Posebno pozornost posvečajo sovjetski vommi inozemskim poslan«tvmn, konzulatom in trgovskim misijam. Preti vsakim inozemskim zastopstvom stoii-ta dva vojaka, ki .sta obenem vohuna. Tud5 med uradniŠtvoni je vse polno zaupnikov tajne policije. Mnogi inozemski diplomati so nalašč snrejeli v službo vladne vohune, da bi ne bili pod stalnim nadzorstvom, ne da bi vedeli, da Jih viadni zaupniki zasledujejo, sovjetska vlada ne štedi z izdatki za Vohune. Z zlatom se ji je posrečilo kuptl celo estonskega poslanika Birka, ki se na zafttevb svoje vlade ni ho,tel vrniti v fteval. marveč je.oijkrj.to prestopil v boljševiško službo. Te dni se je vrnil Ifcrk kot preganjala zver v poslop;e norveškega poslanršrva. kajti bolišcvš-ka vlada ga je odšlo v Ha, češ.'da njegovih usftrg vPusiji sami Vre potrebuje. Birk je pokleknil pred norveškega poslanika in ga prosil, naj r^si. ker . n.« bili agenti čezvičajke neprestano za peiami in ker ca je boIJševiška vlada ppstila stradati. Izjavil je. da gre raje v estonske zapore, nego da bi bA pod stalnim na«dzorstvo™ v Rusiji.
Reklama na neb«
Najmodernejša reklama je ona na nebu. ki datira iz 1. 1900. Izumil jo je angleški major Sagrave. Konstruiral je aparat š Ićaterim je;'lahko napravil ve-tikfe oblake gostega dima. Ta aparat je hotel praktično, izrabiti z letalom v zraku. Toda ralcrat letalstvo še ni bilo razvito in rrw>deTna tehnika ni poznala letala, ki bi se lahko z večjim tovorom dvigni 16 v zrak. Reklama v zraku je težavna letalska umetnost, za katero so potrebni izkušeni, letalci Aparat majorja Sagravea napravi kemičnim potom v eni n* dkro.sr 700 kubičnih metrov dima. Oblaki dima se dajo s pomočjo vročega zraka, iti puhti iz motorja, razdeliti talfo. da nastanejo v zrakn paralelne proge. V ta namen je pritrjena na niotoVju posebna cev, skp-zi katero letalec regulira diru jri dela vrstno v zraku ogromne črw. y«ako sekundo lahko izpusti .7 kubičnih metrov dima. .
Črke so vioke -okrog 1.500 m. da se dobro vidijo z zemlje, če hoče letalec, da so te ogromne črlce z zemlje dobro čitljive, • jih mota pisati v višini 4000 m. Taka reklama se vidi kakih £50 km da-leč'*K*toir tako..da Je res prvovrstna. Odvisna je pa seveda VTemeJna/Ce . je nebo obtočno, so črke na nebu brez
pomena, ker se itak ne vidiio. Letalec, ki hoče delati reklamo na nebu, mora bit zelo spreten in izkušen, ker mora napraviti z letalom pot. ki tvori obenem črko. One'dele zračne ooti, ki ne -spa dajo k črkarm mora preleteti z zaprto cevjo. Poleg tega mora preleteti črko narobe kakor v zrcalu, da io lahko ljudje na zemlji pravilno čitajo. Naravno, da so potrebni za reklamo na nebu prvovrstni letalci, ki se morajo za svoj težaven posel temeljito pripraviti Navadno se vežba pilot za pisanje reklame s kolesom na zemlji. Toda tudi po dolgem vežbanju se letalcu težpo posreči napisati visoko v zraku črke tako, da bi bile enakomerne in pravilne.
Da se te ovire odstranilo, so poizkusili v Angliji nov način, pri katerem se črke na nebu ne pišejo, marveč tiskajo. Pri tem načinu pilotu ni treba delati vi jug v obliki črk, marveč izstrel iz pištole poedine črke, iz kaetrih se napravi na razdalji kaMh 100 m od aeroplana napis, če ne piha močan veter. Da se olajša pilotu delo, sestavi o iz pištol skupkio tako, da nastane iz izstreljenih črk cel napis. Pištole se izstrele vedno istočasno in naboji eksplodirajo v zraku tako. da nastanejo na nebu podnevi napisi iz rdečega dima. ponoči pa svetlobni napisi. To reklamo lahko dela pilotov spremljevalec tako. da se pilotu ni treba ukvarjati z njo.
Orijent se prebuja
Potovanje afganistanskega kralja Amanullaha m njegove soproge po Evropi ie vzbudilo veliko zanimanje za to eksotično sredmeazij^ko deželo, ki dela sedaj prve korake, da dohiti v kulturnem in tehničnem napredku to. kar je v mnogih. stoletjih zamudila .Potovanje kralja Amanullaha po frvfopi ima t*idi velik poetični in simbolični pomen. Saj je to prvi primer, da potuje afgan^ki mogotec po deželi »nevernikov«. Kakor nekdaj ruski car Peter Veliki, ki ie nastopil dolgo študijsko potovanje-no zapadni Kvfcopi. da hi motreč v f?ii^:ii uvesti zapadnoevropske reforme, rako se je napotil tudi Amanullalt v tivropo, da se seznani z napredkom civilizacije ih kulture. S Svojim spremstvom je za-pustilprestoiico Kabul že 30/ novembra preteklega leta in se napotil preko Indije. Egipta. Italije, - Nem Jie, Francije, Anglije. Riisije in Turčije v Perzijo, od koder se vrne domov.
Amauullah Han je stopil na afganski prestol po svojih prednikih, ki so si tudi prizadevali osvoboditi in j povzdigniti afgansko državo. Njegov ded Abdar Rahman je ustvari iz fevdalnih državic poedinfh plemen enotno državo pod an-glo.-iridijskim protektoratom. Amanulla-hov oce je začel prvi uvajati v Afganistanu tehnične reforme in simpatizirati z idejo panislamskega pokreta. Po njegovi nasilni smrti je dosegel v avgustu 1919 sedanji emir Amanullah priznanje popome neodvisnosti Afganistana od strani Anglije in od tistega časa je znatno utrdil neodvisnost s prijateljskimi pogo<rbarrri s sovjetsko Rusijo, Turčijo in Perzijo. V prestolici Kabui ima:o zdaj diplomatska zastopstva Rus ja. Angiija, Turčija. Perzija, Francija, Nemčija in Italija.
Po osamosvojitvi Afganistana je začel kralj uvajati številne reforme, pri katerih mu je pomagal zlasti zunanji minister Mahmud Han Tarzi. Takoj prva leta njegovega vladanja so bile ustanovljene nove šole in 1. 1923. je bil proglašen splošni obvezni in brezplačni Šolski pouk. Pravne razmere Afganistana slone še vedno na starem islamskem pravu, zvanem saria. Čigar glavni vir sta koran in stari mohamedanski cerkveni predpisu Verska svpbo4a v Afganistanu Se ni tako velika, kakor v
novi Turčiji. Poleg pravovernih moha-medanov so dovoljene samo nekatere verske sekte. Obligatni tedenski praznik v Afganistanu je četrtek. Prebivalstvo govori razna nareč.ia. ki so zmes indijskega, perzijskega in turškega jezika. Uradni jezik ie perzijski. Afganistan ima sedaj že telefon, radiopostaje, kinematografe, dobre ceste in kralj ima doma celo letalo. Železnic pa ta orijen-taiska dežela še nima in glavno prometno sredstvo so še vedno velblodi in konji.
M igro umrla
Bndimpeštanska policija ie zvedela, da sezbira v neki hiši v Fsterhazvjevi ulici vsako noč večja družba Seveda je polici-ia takoj mislila, da so gospodje v frakih in dame v večernih toaletah komunistični zarotniki in zato se je začela za zadevo zanimati tajna policija. V torek ponoči so detektivi vdrli v stanovanje veleposestmka Josefa tlorva-tha. kjer so res našli zbrano večjo družbo. Tri sobe Horvathavega stanovanja je imel v najemu francoski grof in bivš; tajnik Viktor Levaul. ki je porabi] eno sobo za ieralnicfK.
Detektivi so našli v sobi 40 gospodov in dam pri hazardni igri. Žena ne-ke?:* bančnega ravnatelja je dobila hude živčne napade in je Začela histerično plakati. Vsi so se moral: ng:t;mirati in detektivi <o jim denar zaplenili. Nato so hote'i detektivi pregledati še druge sobe, misleč, da so {tudi tam tajne igralnice. Pršii so pred zaklenjena vrata, ki so se na ponovno trkanje odprla. Presenečeni detektivi so zagledali na postelji mrtvo žijrio, kraj nje pa objokanega moža. Mož je bil veleposestnik Horvat h, č!gar ženo je zadela med ha-zardno igro kap.
Boj z antilopo in kačo
Neki južnoafriški list poroča o skoraj neverjetni, toda po pričali potrjeni pustolovščini, katero ie moral doživeti neki farmer, ki se ie naselil v južni Afri-kiV-Mož ie'živel že nekaj dni brez mesa in se ie podal na k>v. da bi si priskrbel nekaj slastne pečenke Farmo je zapustil v petek popoldne. Čez dva dneva ga še vedno ni bilo nazaj in njegovi prijatelii in znanci so začeli ugibati, kaj neki se mu je moglo pripetiti. Sli so ga iskat m so ga po čudnem naključju našli ter mu rešili življenje.
Farmer je na lovu zasledil antilopo. Ranil je žival s kroglo m antilopa mu ie hotela ZbezatT. zatekla se je v votlino nekega mravljinčarja, kamor ji je lovec sledil. Ker se je žival zarila z glavo v neko manjšo odprtino, se je skuša'a otresti zasledovalca na ta način.- da je brcala z zadTTjhna nogaima. Tako se je antilopa skoro popolnoma zakopala v pesek in je odprtino votli: ne maioue zadelala. ;
Farmer, ki še nikoli ni doživel stičnega dogodka, sedaj ni več mislil na to. kako I o antilopo premagal in jo vzel domov, temveč si je skušal resiti I življenje. Izdolbel je majčkeno lino, sko-] zi katero je mogel po malem vdihavati j zrak- V tem stanju je prebil 12 ur od večernega mraka do jutranje zore. Zjn-tcaj je posijalo sobice in lovec je bil vesel, da bo lahko prišel na prosto. Začel ie odkopavati pesek z rokami — toda glej, jedva je odkopal toliko, da bi lahko zlezel na prosto, že se je pojavila nred njegovim obrazom ogromna kača, ki se je metala proti njemu, da bi se ga ovila ter ga usmrtila s smrtonosnim strupom. Lovec se je teh napadov brati 1 s peskom, katerega je metal kači v glavo. Dva dneva in -dve noči je trajal farmerjev boj na živlienie in smrt s kačo, potem pa so prišli njegovi prijatelji, ki so kačo ustrelili in k>vqu rešili življenje. _
Stran 10.
•SCOVFN^Kl NAR OD* rine 7. aprila.
Spolna higijena in prosveta
Naša mladina črpa v šolah potrebno in nepotrebno znanje, o spolnem življenju je pa nihče ne pouči. —   Strašne posledice zanemarjenja spolnega problema.
O spolnem življenju se v dostoini druž;>i navadno ne govori, v tem problemi: \iJiio ljudje nekaj nedostojnega ali celo sramotnega, a vendar je to eno najvažnejših vprašanj, k*er tvori često vir vsega zla in ker ie radi neumestne sramežljivosti tako zanemarjeno, kakor nobeno drugo vprašanje. Vse organično na svetu je prehodno. Rodi se, raste, dozoreva in umira. Življenje se vzdržuje potom razmnoževanja Da ni spolov, bi bilo razmnoževanje nemogoče, a brez razmnoževanja bi ysj organizmi od bakterij in bacilov do slona izumrli. Zemlja bi se izpremenila v pustimo. Da se ohrani življenje ne glede na umira-nje poedinih živin bitij, je ustvarila narava pripomoček za ohranitev življenja in to je razmnoževanje. V ta namen je narava ustvarila dva spola, moški in ženski, in vlo ~a i !a v oba močan nagon tako. da se medsebojno privlačujeta. Ta nagon se poiavi žal pri mladini obeli spolov, še predno se ie utrdil njen značaj. V mladini se oglasi strast in ker ;i razum ne more dati prave smeri, nasta" nejo često pogubonosne posledice.
Spolno vprašanje še ni rešeno, ka-Jcor ni rešeno tudi socijalno vprašanje. Ti dve vprašanji sta tesno zvezani med seboj, toda ta zveza ne spada k stvari jn zato o nji ne bomo govorni. Za iz- j obrazbo mladine je v splošnem dobro j poskrbljeno. Imamo ljudske, meščanske in visoke šole. v katerih vtepajo mladini v glavo za življenje potrebno in nepotrebno znanje, toda o spolnem življenju le nihče ne pouči Dekleta in fantje stopiio v nevarno periiodo spolnega razvoja povsem nepripravljeni, ne da bi vedeli vsaj približno, kakšna nevarnost jim preti v tem pogledu. Nepo-učenost mladine bi se pa dala morda še opravičiti, če bi ne šla tako daleč, da sklepajo mladi ljudje tudi zakone, pa nimajo o spolniem življenju niti pojma.
Naziranje o spolnem življenju se je zadnja desetletja zelo izpremenilo. Če primerjamo spolno življenje naših prababic i:i pradedov z onim našega po-boienja, vidimo veliko razliko. V starih časih je bilo življenje vobče patrijarhalno, trezno in mirno, zakonsko življenje pa čisto. Zakonske nezvestobe, razporok, odprave telesnega plodu, nezakonskih otrok in drugih tak'.h pojavov naši prudedi bkoro niso poznali
Zdaj je pa mladina z redkimi izjemami razuzdana, spolno občevanje ie postalo nekaka običajna zabava, spolne bolezni so se razpasle, odprava telesnega plodu ni nič posebnega, skratka, spolno življenje je krenilo na pot, ki vodi človeštvo v pogubo. Največja nevarnost za človeško družbo pa pomenijo spolne bolezni.
Najstrašnejša spolna bolezen je sifilis. To je nalezljiva bolezen, ki se v 3 do 4 letih neprestanega lečensa navidez izleči in če se sifilitik v tem šra-daju oženi, iahko spravi na svet potomce, ne da bi okužil ženo. Toda potomci umro navadno že v materinem telesu ali pa kmalu po rojstvu. Nekateri otroci sifilitičnih očetov o<tanejo živi. toda v najlepši otroški ali moški dobi podležeio paralizi možganov al* hrbteničnega mozga, sifilis pa lahko preskoči eno polvoienje in se pojavi še z večjo silo pri drugem. Potomci v drugem kolenu navadno zblazne ali pa so božjastni in nagnjeni k zločinom. Vse te podedovane bolezni so skoro neozdravljive.
Druga spolna bolezen triper ie zelo razširjena. V mnogih državah ie okuženih nad 70 odstotkov moških v starosti 20 do .30 let. Triper se zelo težko ozdravi in je prav tako zahrbtna bolezen, kakor sifilis. Tudi ta spolna ko lezen ima več stadijev in če se moški, ki še ni popolnoma izlečen, oženi, okuži zdravo ženo. Pri ženskah preide triper rad na maternico, kier povzroči težko vnetje tako cSa nesrečna žrtev dolga leta zaman hodi od zdravnika do zdra vuika.
Spolne bolezni, ki so najstrašnejši socijalni bič ,se dajo najuspešneje zatirati s spolno prosveto. Miadina bi morala biti poučena o spolnem življenju še predno spolno dozori. Vedeti bi morala, kakšni nevarnosti ie izpostavljena v tem pogledu in kako se mora čuvati. Tu so poklicane zlasti matere, da pravočasno pouče svoje hčere o vseh pojavih spolnega življenja, kajti dekleta so najbolj izpostavljena nevarnosti spolnih bolezni. Nepoučenost glede spolnega življenja ie če^to tudi vzrok nesrečnih zakonov. Edine prosveta lahko regulira spolno občevanje in odstrani glavne ovire na poti do harmonije in sreče v zakonskem življenju.
Lužiškosrbski dan v Parizu
K pariški razstavi narodne umetnosti Slovanov med  Labo in
Jadranom
zajetnimi belimi ovratniki, v katerih ie glava z barvitimi trakovi in vezeninami v :aseU kot droben cvet.. Ali driiiia s oisanim krilom, rožnatim predpasnikom, temnim modrčkom nad belo bluzo m visokim in širokim pokrivalom, v katero" so uvezene cvetlice. Zdi se kot da vsemu temu nečesa manjka Manika pokra iina: zelena poba. menia.voča se z redkimi aati. oo katerih se razpreza reka s tisočerimi pritoki; sločijo se iud njimi visoko dvignjene brvi; a po njih drse ladie od enesa do drugega; po njih ie običajna pot v šolo. po opravkih, v cerkev, na obisk. Ta močviria daiek> vsemu poseben čar in sama se ie oh pogledu nudila primera v Holandsko. z Benetkami. Številne razstavljene slike odličnega slikarja Kube. podajalo v zunamem videzu to lepoto tako gosto strnteno vase: žene v svoiili nošah, kier se domišliiia ne ustavi ob nobeni meji. može v boli mrkih oblekah, pokrajine Poleg slik in noš se lahko razgleduješ še med vezeninami. Malo. a izbrano in zsicnorno za vsakega kdor razume ta jezik barv. strogoresnih pogledov, v katerih gorita žalost in skrb. Vsak orišlec obstane začuden, ogledu ;e. lista po kniigah razporejenih po mizi. pisanih v neznanem ieziku. ki pa ie vse in narvečie bogastvo malega naroda.
V prvih stoletiih naše dobe so LuZiški Srbi poznali moe in blacostanie. V njihova mesta so prihajali tuici iz sosednih dežel, iz dalinesa vztoka: cenili so iih visoko v nimovem gostoHubin in se čudili demokratičnemu ustriu države, kaiti v tistih časih ie bila demokracija po vseh drug'h deželah tuja in pralna beseda. A že v desetem sto-letiu ie začel trd boi med Slovani in Germani Naiprei so odnehala mesta. Ni nam v krvi ustanavljati šumne orestolice: kot da za nas meščan vsled ločitve z naravo obne-more in proDade Za mesii se ie krhala dežela: kos za kosom in danes tih ie še dve-srotisoč okoli ttudišina in Chosebuza. Pomagale in rešilo so jih močvare: kakor v trdniave se ie vanie zakopal Lužiški Srb in ponosno kljubuje nemšk. pritisku 1 Tena so zunanie Driče nekda-me nieffove slave a ♦udi postaje niejroveca križevega pota: Rmana. Laba. Spreva. Vineta. Lipsko in sam berlin.
Kakor drugi so se tudi Lužiški Srbi prehud li iz stoletne dremavosti ob svežem dihu pomladi narodov leta I$48. Od takrat naprei ie narodna zavest naraščala in se utrjevala. Jezik ie poznal dobo novega raz-cvita. Prav bohotila se ie literatura. Ne bomo se spuščali do podrobnosti, ker je ime prazno, ampak bom imenoval le glavne: pred vsemi naivečiesa, Čišinsketra. luži-škeira s:avca, ki ga Lužičani s ponosom uvrščajo med druge naivečie slovanske pesnike: nadalie Mina \Vithoie. Mato Kosvk. Jos Novak in dr. Vstali so iim slikarji (Novak), glasbeniki (B. Kravve) znanstveniki (los Muka). Večio kakor drugod, skoro apostolsko vloso igralo časopisi (Ltižško Serbski Vestnik- Luž;Sko Serbske Novine), založniška društva (Srbska Matica), ki so glavna a tudi edina zunania vez. Ka iti njihov iezik ie pregnan ?z šole in uradov in kot dragoceno ded:šemo ga preda ie mati sinu Požrtvovalnosti žene in matere se ima narod mnogo zahvaliti. Pred ničnim pragom se ie zlomil nemški val, kar v zunaniem nai-bali očituie deistvo. da ie žepa ohranila, vse boli kakor mož. narodno nošo in narodna izročila. Kot zaklade čuvaio narodne pesmi, legende in običaie. Sai sn zapisali za mali narod lužiških Srbov nič mani kakor tisoč melodii. Nikier drugie ni tako pravična sodba nemškega potnika o slovanskih ženah: A!i govore  ali Doio.
Nal omenim Še dvoie de stev iz zadnje dobe ki nosita, kakor vsa ostala iz te hc-roiske borbe, pečat mučeniške veličine. V letu 1912 so pisale Srbske Novine- »Bliža se nevihta iz katere borno izšli prosti*. VVilsonove besede so bile zame evangelij. Leta 1^19 so vložili pri Zvezi Narodov najprej: »Spomenico o na celili. Ki hi uredili pravice Lužiškh Slovanov ood Dokroviteli-stvom Zveze Narodov«: nato ->Soomenico o preganian'u f.tmških Slovapov<. Dvestoti-soč iih ie. Prazno unanie. Niso še zaceli vprašan«a ob zeleni trrzi.
O tem. a vse boli obširno in vse iepSe je govoril pretekli torek na razstavi g. Jean Boureoin. vneti patrhot m zacovorn'k Slo-vaustva Predavanje ie bilo doieo. česar pa ni nihče zaoazil. tako so bili vsi ood čarom megove vznesene besede Kakšen ?f zakliu-ček Ohraniti iezik in navade i«? končal govornik in sklenil z besedami Ooetheia: -Naprei. v bodočnost. Preko grobov«. Glo-n.ia onostranstva se razseva v niih.
Po preda van iu ki so ca vešče snre-nliale skioptične slike, se ie v treh točkah predstavila lužiškosrbska clasba. V skladbah Bernarda Kravvca. naiho-išeca lužiškega sktadatelia. k; ie uspel zaleti vanie čisi in rahel dih slovanske duše; cul sem po'eg -sebe budi   ko so ob teh Drosomih in lahkih
/vok:h omeniali Chopina Ob premosti na-rvnosti narodnih nesmi. sem se domislil na-
ših; saj »smo sinovi ene matere<. le žalost ie v niih še vse boli iedka. A čakalo nas ie še priietno presenečenje.: izvaiali so prvič »Lužiško rapsodiio« mojstra Marca Pelmasa (pri klavirju skladatelj, violina gdč. M. Pu-oovska) Naslaniaioč se na narodne melodije, je ustvari v rapsodiji čisto aoeteozo naroda mučencev. z vso ono srčno toplino, ki io tako pogostoma srečavaš ori velikih Francozih.
Ali bom pretiraval, da ie bil v torek za Lužiške Srbe zgodovinski dan. Priborili so si novih pravic svetovneca občanstva
Empe.
Film
Tolstega »Vstajenje" v Elitnem kinu Matica
Nesmrtni roman velikega ruskega pisatelja, filozofa in preroka je bil že večkrat z večjim ali manjšim uspehom obdelan za film pod režijskim vodstvom najrazličnejših narodov. Sedanji film, katerega smo videli ob priliki posebne predstave za tisk, je ameriškega izvora, a režira! ga ie mojstrsko po intencijah velikega pisateljevega umotvora — Edvvin Carevve. To ie gotovo velikega pomena, kajti dosedanje filmske inscenacije »Vstajenja« so bile vse preveč bir.alne, recimo senzacijonalne.
Z ozirom na to dejstvo smo bili ob priliki prve predstave precej skeptični, misleč, da bomo videli film, ki bo kvarno vplival na veliko remek - delo ruske kniževnosti in njega etično neprecenljivo vrednost Toda ta naš pesimizem se je razblinil liki megli na žarkem solncu. Takoj v prvem dejanju smo odkrili glavno noto lepote in globine vsega dela, in ta nota se ie vedno bolj pri vsakem nadaljnem dejanru razpletala ter se izražala vedno jasneje. — Vse dejanje, vse scene se spajajo v harmonično celoto, a disonance, katere se moraio pojavljati v vsakem činu, se razvršča io logično in v takem redu, da se končno tudi one zlivajo v harmonične akorde, bodisi radosti ali trplienia — vse vodeče h končnemu cilju — k preporodu — k Vstajenju dveh človeških duš. Tako je tudi v romanu samem
Glavni Junak knez Dimitrije Nehlrudov mora prebiti fazo brezmiselnega načina življenja, življenja gardijskega častnika v Petrogradu, da zamore nato iz kontrasta, iz mukapolnega življenja Katiuše Maslo ve spoznati grozoto svoiega zločina. Njegov kes in spoznanje zla pa ga mora dovesti do notranjega preobrata, do Vstaienja
V tem filmu, ki- ie nedvomne umetniško delo prve vrste, mstopaio v glavnih vlogah Rola Rocque in Dolores del Rio. Zla sti poslednja uživa pri nas v Ljubliani prav posebne simpatiie in čisto po pravici. Njene kreacije so skozi in skozi odlične. Tudi kot Katjuša ima krasne momente izredne veličine: Opozariamo tu le na sceno pred sliko Madone na domu Nchliudove tete. na prizore, ki se odigravajo na mučnem potovanju v Sibirijo, v temnici, itd.
Rfektni so posnetki drvečega brzovla-ka skozi temno, mrko noč, kakor tudi do-gr.dki. ki so v zvezi s prihodom vlaka na postalo v največji burji in nevihti. Izredno lep utis napravijo na gledalca slike zimske narave, katera deluje na dušo z ono mirno rusko mistiko — kot nekaki priprava na mogočen finale duševnega očiščenja, prero-jenja — Vstajenja.
Ta fMrri — umotvor moramo nač priporočati, da si ga med velikonočnimi prazniki ogleda vsakdo brez izieme!
Lojum m u n jurxiLJULjaama
H Vsaka kričeča, pompozna reklama je □
odveč!
B
Ustaienie
□ □
R
oo:
s Dolores  del   Rio in Rod la Roque po   nesmrtnem   romanu   Tolstega ie umotvor  prve vrste,    ki g:i mora videti vsakdo brez izjeme. Premijera  na   Velikonočno nedeljo v
ELITNEM RIMI MATICA
C □ □
n o □ □
nonnnnoc
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Nihče mi ne bo ngovarial. če za nisem, da v zeiniiep.sm Francozi niso preveč doma. j Lastna dežela iim v svoii leooti zadostuie in zdi se. dn Pariz, vesolino velemesto, ki' priteza vse narode, s svoio bleščavo zabri-suie prave mete. Ce poznalo soseda, se jim Kusi:a že gubi v meglov iu. Češkoslovaška, .lugcslaviia in balkanske države, io ie pa že pravljično daleč in nalefesotičneiše slike ii;n vsta aio ob teh iinerrh Češko*. o> alti "*e z vsega tega kaosa uveljavi ta to še naibo'i. Za nas ie precei težic.    Scrbie. Yougoslavie.
TsctteBoslovaquJe, Yougosiovaquie, kdi. bi niišel iz te zmede. Priooveduieš n Jugoslaviji, oni pa kima. Da. ca. Cchoslaviia. Icdo mesto vam le Prana.
Fden glavnih namenov pariške razstave ie bil. začrtati lasno podobo vsake teh novih držav. Ccškoslovrška s*j k temu prizadeva z vso vnemo, .luvroslaviia boli tako. 1' ko. Lahko bi bilo bo!'še. Toda na i ne po-navliam, kar sem že zaDisal. Trvika \c misel in peče, kako bi bila beseda sladka.
A kai nai bi rekel o lužiških Srbih, ko.iili oddelek na razstavi ie tesno vtisnjen med jugoslovanskega in češkoslovaškega. Kdo iih ie pozna! pred leti: Kak antropolog, kak učen kniisobrsk. A danes! Na ifažšftovn-
skem dnevu ie bila dvorana nolna: ljubezen je našla r>ot do orevtostih *tc. Mali slovan-
ski narod ie vzbudil zanimanie. ie vzbudil občudovanje.
Ce grem do vira tega možnavania. kakot če grem do vira razstave same. oovsod ob-s ta nem ob društvu Driiateliev 'užiških Srbov in Če grem še dahe. oh plemeniti postavi gospe de Van Phal pan Ona ie začrtala prvi krog. ki ie naraščal in naraščal, šel preko meie in preko oceana Danes za-deueš ob oriiatelie lužiških Srbov ne le v slovanskih deželah t v Sloveniii menda že obstoja, ali se šele snuie). amnak v Angli:i
\ Združenih Državah Kie in kda> «e omahnila čudovita požrtvovalnost začetnice pu-kieta Pred ne vednost io: d sala «e članke brošure, prireiala predavana. Kmalu se ie izkristaliziral okoli n>e venec oilličnih so-trudnikov: min-.srer Marin, ki ie s svoio ve-1 iavnostio prevzel predsedstvo, dr. Papd-lant. J. Bourgoin. .J Piekon. U C*duiv<r, da imenuiem le naiimenitneiše iz. te srede je pognala vsa buinost razstave.
Lepo ie opazovati narod no kniigah in opisih, a vse boli živo se ti vtisne ti-ecnv obraz, kadar gledaš resnične podobe pred seboi.
Postajaš pred lužiško srbskim oddelkom in se lepoti ne Drečudiš. Pač očituie bogastvo praznična narodna noša s srebrnimi in zli-.t'iini naveski. A v splošnem 'e obleka
preprosta, barvna. Čutiš kako so t« Hudie blizu  naravi, ki   iim  ie b'hi  d^hra.  k?  iih «e
varovala Morda se zdi na orvi pogled ne-koi ko čudna nosa s širokimi, namhanimi
— Toda pri tem imam veliko napako ...
— Kakšno pa? Na dan z besedo!
— Zelo sem podvržen morski bolezni.
— No in kaj za to?
— Kako pa naj pridem v Ameriko? Planil je pokonci, me prijel za glavo
in potegnil še bliže k oknu. kjer me je temeljito ogledal.
— Jaz da bi se motil? — je mrmral, — vi da bi bili falot? Na prvi pogled se človek lahko zmoti.
Stopil je od okna in se znova vrnil. Ustavil se je pred menoj, rekoč:
— To mi je tem ljubše.
In znova je stopil od okna v temo.
— Smatral sem vas za tepca. Zmotil sem se. Tem bolje. Zato ostanete blagajnik, toda v Ameriko odpotujem jaz. Vi ostanete tu in dvignete krik in vik. Priznate poneverbo, odkrijete moje sleparije in prekolnete čas. ko ste se z menoj seznanili.
— Da. to je vse lepo. toda koncem koncev me vtaknejo pod ključ.
— To ni sigurno.
— Seveda je sigurno. Saj nisem tako imeniten gospod da bi mi vse lumpa rije spregledali.
Nekaj časa sva molčala in si gledala v oči. Nato sem spregovoril:
— Mar je neobhodno potrebno pobegniti v Ameriko?
— Kako mislite to?
— Če bi se lahko skril kje v Evropi, bi morda sprejel blagajniško mesto.
— Proti modernemu tokn se ne more
plavati. Vsak pošten blagajnik, ki pone-veri, pobegne v Ameriko. — To je že taka navada. Toda tudi tam imajo že svoje delniške družbe, kreditne zavode in banke, ki so pa varne, ker se od tam ne da pobegniti v Ameriko. Tam so defravdanti v časti, pri nas v Evropi jih pa nihče ne upošteva. Vprašam vas zadnjič — ali hočete sprejeti blagajniško mesto?
— Nočem.
In tako je splavala banka strica Mo-rica po vodi. Od tistega časa sedi pri drugi mizi in ne ve, ali naj me smatra za poštenjaka ali za lopova. Jaz pa vem, da bi dvignil takoj kriv in vik, če bi hotel ustanoviti banko.
Kmalu nato je zadel glavni dobitek v temešvarski loteri>i in ni ga bilo več v kavarno. Več mesecev se nisva videla.
Nekega jutra se ie pa zopet pojavil, toda pil je samo malo kavo z eno presto. Takoj sem ga opazil, da ga tarejo skrbi. Prisede! sem k njegovi mizi in ga nagovoril.
— Ali ie vas zadela nesreča? — sem ga vprašal.
— Da. Ustanovil sem banko.
— Neverjetno! Torej vendar? In kaj se je zgodilo?
' — Blagajnik mi je pobegnil v Ameriko.
— No. zdaj vidite, da ni dobro ustanavljati banko, — sem dejal smeje.
— Da toda samo če človek sam nima denarja.
_Stev. 82.
Svetislav Petrovič - naš jugo-slovenski filmski zvezdnik
(Nekaj njegove biografije z ozirom na njegov najnovejši film »Sirena«, v kinu Ideal).
V vseh umetniških panogah imamo Ju-gosloveni svoje odlične zastopnike; eden tikih naših prvakov v iilmu je pa nedvomno Svetislav Petrovič, o čemer se je naša publika že prepričala v filmu »Orlov«. I rt vendar njegova filmska karijera ni šla ti.ki gladko. Zgolj slučaiu je pripisovati, da imamo danes Jugosloveni tako odličnega reprezentanta narodnosti pri filmu.
Petrovič je bil rojen 1S93 v Novem Sadu kot sin premožnejših staršev. Oče, ki je kmalu odkril sinovo izredno nadarienost za risanje, je sklenil napraviti iz niega arhitekta. In res ie bilo tedaj narvečie vescl'e mladega Petroviča risati oimamentiko raznih stavb, razkošne palače in drugo. Po končanih srednješolskih študijah ie prišel na višjo stavbno šolo v Budimpešto. Tu se Je začel zanimati za petje in gledališče: imel ie namreč krasen glas in vsi so mu prerokovali pri operi siiarno bodočnost. Po prav kratki študiiski dobi je res imel mladi Svetislav prvi kontrakt z budimpeštansko opero v žepu in s tem mu je bila pot do sreče in triumfov odprta.
Toda prišlo je drugače! Napočila je vojna in Svetislav je zapustil jadrno Budimpešto in sledil povelju domovine. Vstopil je v srbsko armado kot rezervni poročnik in odrinil na boino polTe. Kmalu ie bil Tanjcn in njegova težka poškodba mu ie znbranic-vala nadaljne muke frontnih vojakov Zato je bil dodeljen vrhovnemu voinemu vodstvu Kralja Petra, kjer je ostal do konca voinih operacii. Takoj po podpisu mirovnih pogodb pa je dal slovo vojaški suknji in zopet se je hotel posvetiti umetnosti in petju. Toda razmere v Budimpešti so se po vojni temeltito izprernenile in niemu kot bivšemu srbskemu ttficir.lu v tedanji dobi ni bilo mogoče dobiti ugodnega angalmaja. V največji sHi, ko so mu že pošla zadnla sredstva, se mu ie sreča zopet nasmehnila in tedaj ga le spoznal slavni režiser Ker-tesz od dunajske filmske rvrdke »Sascha*. Povabil ga je k filmu, kier si ie pridobil prav kmalu Iavoriko za lavoriko. Igral je na Dunaju, nato kmalu v Nemčiii, potem v Franciji pri slavnem režiseriu Leoncc Perretu. ki ga ie določil za glavnega partnerja tlusuette Duflos v filmu »Konigs-mark*. Po velikih uspehih v Franciji, kjer ie igral skoro vsepvsod glavne vloge, je naposled šel tudi on v Ameriko, kier ie ostal pet let. Danes je zopet v Evropi, v Berlinu kot čislan in zelo priliublien filmski umetnik, na katerega lahko zremo Jugosloveni s ponosom.
Fifrn ^Sirena« ie eden iz njegove najboljša nove prcdukciie in izredno razkošne zunanjosti. Tudi vsebina in slike so krasne. Izredno pa se odliktre umetniška režija Slavnega Leonce Perreta, režiserja.' ki nam je dal doslej že celo vrsto nepozabnih filmov.
Prva slovenska potovalna pisarua
JOS. ZIOA R
LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 31
Se« priporoda p n. občinstvu za nabavo žH^z niskih voznih listkov za inozemstvo, kakor tudi legitimacij za vpp v*»?je velesejme Pismena naročila po povzpfju Informacije brez-plnfno. -- Telegrami: Zidar, Ljubljana. — lelefon? 2759.
Življenje v polarnih krajih
(Velikonočni filmski spored ZKD) Za praznike, v aedelio in ponedeljek, dne 8. in 9. aprila vsakokrat ob 11 uri dopol* dne predvaja ZKD. v prostorih kina Mu» tiče najnovejši film berlinske produkcije «Ufa», ki je eden najlepših kulturnih film* skih proizvodov te slovite tvornice. Tcya filma ni zamenjati s filmi ki jih je ZKD že opetovano predvajala kakor «Nanuk» ali ocScottova ekspedicija« temveč je po* polnoma novo. po ZKD doslej še ne pred* vajano delo najboljše kvalitete.
Pred očmi gledalca se razvija monotono, tihe življenje najskrajnejših severnih kra» jev, kjer je človek obdan od večnega sne» Ca  in  ledu,  navezan  na  edinega svojega
tovariša — psa.  Primitivno življenje v car=
stvu večnih ledenikov, v kraljestvu lede* nih sanji Bajne so slike polarnega solnca
ter originalni posnetki doslej neodkritih krajev Gronlandije! Ta film nadknljuje po svoji lepoti vse doslej predvajane, kar lah* kov vsakdo razvidi že iz fotosov, katere je ZKD, razstavila v svojih izložbenih oknih ob kavarni «Z-vezda».
Kljub ogromnim nabavnim stroškom, ki jih je imela ZKD za pridobitev tega naj* novejšega filmskega umotvora, je ostala vendar pri svojih izredno nizkih cenah, to je od 2 do 8 Din za sedež in osebo Glede na izredno poučnost in krasoto tega spo* reda. priporočamo vsakomur ogled filma. Blagajna bo zaradi velike udeležbe, ki jo je pričakovati, odprta v nedeljo in pone* deljek vsakokrat že od pol  10   ure dalje.
najboljše, najtrajoejše zato najcenejše 1
Yi!Uor Rakosi:
Banka strica Morica
S stricem Moricotn sva sc seznanila v kavarni Zofie Pandurove, kamor .sva hodila na kavo. Poleti pri oknu. pozimi Pri peci On je imel "ad polette, jaz zimo. Kavo sva imela oba rada. On s tremi prestami, iaz s štirimi. Poletje in zimo sva imela rada tudi brez prest. On ie Kadil, iaz sem požiral dim. On ie C"ta! novine, iaz tudi. On ie delal opazke k političnemu delu in iskal loterije, jaz sem pa poslušal. Poslušal sem tako vztrajno in on je tako vztrajno govoril, da sem naposled s svojo trmo obrnil nase njegovo pozornost. Zgovorni l.indie smatrajo navadno molčeče za osle. tdda iaz sem znal menda tako lepo gledati strica Morica. da ie napravil izjema
— Z Ji se mi. da ste navihan dečko. .— je dejal.
Zasmejal sem se.
— No. mar ni res? — je nadaljeval. Zadovoljno sem se smehljal.
_ Ne bodite tako .skromni. Že celo
leto vas študiram in mislim, da se ne motim.
Nasmehnil sem se še boli prijazno in sladko. On je pa nadaljeval:
_ Zdi se mi. da ste poštenjak. Tudi jaz sem poštenjak. Ce se združita dva poštenjaka, lahko dosežeta vse.
— Kako to? — sem vprašal.
— Jutri vam razložim ves načrt. Nato se je zopet vrnil k potovanju
bolgarskega kneza Ferdinanda in se ni
već zmenil zame.
I.)ru«;i dan je bilo sicer mrzlo, vendar me ie pa potegnil k oknu in mi gledal prijazno v oči.
— Kudi najboljša razsvetljava ne iz-premeni ničesar na moji včerajšnji sodbi o v as. — ie dejal smeje.
Sedla sva. No vin še pogledala nisva. On ie zrl nepremično skozi okno naravnost tja. kjer ie stal policijski omni-bus, čigar kondukter nosi sabljo in vozi potnike k sebi na dom.
— Ustanoviva.banko. — se je oglasil stric Morie.
Morda mu ie šinila ta misel v glavo pri pogleda na policijski omnibus.
— Ne razumem vas. — sem odgovoril.
— 2e zopet ste skromni. Vsak človek razume to.
— Slišal *cm. da jc potreben za nsta-I no vite v banke tudi denar.
— Seveda. Samo da ga preskrbe drogi. Midva dava razum.
In ponosno se ie udaril do g'avi. Celo obrnil se ie in me dregnil s kazalcem v celo. Nato se ie znova udaril po g'avi, kakor da hoče primerjati, katera lobanja boli doni.
— Jaz bom ravnatelj. — je nalaKe-val. — vi pa blagajnik.
— Blagajn*? — sem vprašal presenečeno. — Zakaj baš blagajnik?
— Zato, ker imate blagorodna lica in poteze, ki vzbujajo zaupanje. To je bla-
1 gajniku nujno potrebno.
Pomlad v ljubljanskem Tivoliju
Pomladna idila po tivolskih stezicah in klopcah. — Tri cone in tri kategorije prijateljev tivolskega eldorada.
2e prastara je pesem o pomladnem prebujenju in brstenju in vondaT vedno nova. Za one, ki j<> občutijo globoko iti živo prvič, kakor tudi za one, ki so jo obču/rili že večkrat. Prvo spomladansko solr.ee in popki na vejah m žvrgolenje kosa, skratka prebujajoča se narava potegne Za seboj tudi človeka in ga prerodi, poživi.
Tako se godi povs-ud in seveda tudi v Ljubljani Ulice o^ive. iziožbe se prenove, nova s*pomladaoiska moda jn z njo okičesii nežni in robati spol, mestni avtomobil, ki škropi že prašne ulice, »Ljubljana«, ki ro-poče v sinjih v.šavah in še marsikaj drugega jasjno priča, da je pomlad priromaJa razigrana in razkošna v deželo. Najboljša pri. ča čarobne moči prihajajoče pom'aci ie pa življenje in nehanje v ljubljanskem Tivoliju. Zato se izplača prisluhaiki šumečim kostanjem v drevoredu in brstečjm grmičem nad drevoredi in skromnim klopicam pod kostanji in smrekami. Čudovite pripovedke vedo poveda<t! tudi take, če bi jih popisali, bi Pepe, tisui, ki sedi v uredništvu, zardel in se sramcžii vo popraskal za ušesom, češ, ta pa ne pojde, je prehuda, preveč lasciv. na in to in ono. On bi že, v kolikor je znana njegova širokogrudnost, ali oni drugi ta:n na Bleineisov; cestj v rdeči hiši nočejo, to se pravi, tudi ti bi hoteli in vrag vedi. k-do prav za prav noče.
Da bo razlika med spomladanskim in zimskim Tivolijem tem boli otipljiva, je treba kratko popisati, kakšen je pozmi. Kostanji so seveda goli in snežna odeja pokriva naš Tivoli. Sam na sebi torej ni zamL rarv, zanimivejši so pa njegovi obiskovalci. Večina sami starejši gospodje, ki na vse zgodaj korakajo sopibajoč po stezah. To so kneipovci. ki hočejo pregnati arterijo, sklerozo in poščegetati žlodec, da bo apetit tem večji ter podžgaiti že nekam leno tekočo kri. Sami boljši gospodje, ki so na stara leta pitali sotrdmi, ker jim nič drugega ne preostale. Med niimi je najmaTkantneiši 1 i ubijan-ki Dehelinko. ki tako piha, da se deia megla okoli njega. S tem sm-o skoraj že pri kraju. Omenimo le še lahko Janeza iz redakcije, ki ima uradno opravka s *piički« in zatesrade1] ne pozab: naknni'n siničke in šč:nko\ee in vrabec tad; v zimskem Tivoliju. To ne preživa, skoraj pusto sliko nudi ljubljanski Tivoli v mesecih od novembra do marca.
S pnrodo oživi in se spremeni tudi Tivoli. Kncipovci ostanejo niegovi stalni gostje. Pridejo pa novi z drugimi nameni in cilji. Nepremagljivo spomladansko hrepenenje jih žene v kipečo spomladansko naravo in Tivolj je za to vendar najpr.pravncjsi in najbližji.
Spornfadi se Trvoli razdeli v tri jrljvne dele. Prva cona se razteza od glavne pošte
do želenziškega prehoda in morda še maio d.?'ie, vendar pa ne presega poti pod gradom v Tivolnu. Od tu dalje jc drug cona, ki konta za gradom in jo omejujejo še ne prevez zavite Rožaikovc steze. Potem pa sledi tretja cona, najnevarnejša pravijo. V" prvi coni je največje vrvenje. Deklice, ki jim ie na pomlad vzbrstelo v nedr.h, sramežljivo koketirajo z grlobradci, v katerih se je tudi z naravo vred zsenllo nekaj do-siej novega. To so oni, ki jim bo ta pomlad pomlad prve ljubeztr:. Navadno se še ne upajo v drugo cono, kjer šetajo izkušenejši, ki so že okusili sladkost rn grenkobo prvega razočaranja. V tretji coni. najzapcljivej-ši, ker je najbolj samotna, so šcialcj samo v parih in se tesno pritiskajo drug k dru-
gemu, tem tesnejše, čim bo'j se oddaljujejo cd meje, druge cone.
Tako je dejansko stanje glede con. Nekoliko drugačno je. če upoštevamo cone in dnevni čas istočasno. V zgodnjih jutranjih urah hodijo po Tivoliju kneipovci in Janez iz redakcije, ki tudi spomladi ne pozabi ptičk in jih hodj poslušat in gleJat, kako se ženijo (sam je samec), zavedajoč se. da so mu »ptičke« nenadomestljiv vir duhovnih in gmotnih dobrin. Prot; poldnevu postaja Tivoli vedno pestrejši, điiaki m dijakinje, tisti, kj -špricajo« ni tisti, kj imajo prosto, pestunje z otročiči in mlade gospe s princi m princezami, brezposelni po svoji in tuji krivdi in še drugi uživajo zlato solnce wi prebujajočo se naravo. Popoldne Tivoli zopet preplavijo pestunje in zaljubjenci iz prve cone, kaj t; Tivoli jim je najprilublje-nejši rendc^-vous. Ko sobice zatone in se zmrači, prideta v poštev zadnjj dve coni. Najvažnejše so pri tem klopice v drugi coni in ker jih v tretji ni, obiskovalce te cene sprejme v naročje sama mati narava z vse_ m lsvojimi usodnostmi in nedostaiki. Tajna znamenja na klopicah. vrezana v les ali napisana s kredo ali svinčnikom, služijo za medsebojno sporazumevanje.
Lahko b; seveda povedali, kaj vse se godi v t'volskem drevoredu, ko požene popki in ko pokuka izza oblakov b!ec'a luna, pa ne kaže motiti nadebudne mladine, kajr bj utegnilo pogledati na kiopiee in v grmiče oko postave, ki bi spravilo marsikoga v zadrego ali pa celo v uradno kamrico. Tino je p;' gotovo, da namreč naš Tivoli iako izdatno podpira družabnost tin skrbi, da človeški red v »jublianskem pomeriiu ne bo izumrl. In to je hvalevredno dek>. za katero gre Tivuiju vsa Čast in p-rr/imfije.
Sport
Gostovanje burfimpeštanskega Kispesti AG v Ljubljani
Ki»pest : Ilirija 8   in 9   t. rr%. ob 16. na igrišču SK Ilirije. Na l^likonočno nedelio   in ponedeljek odigra SK Ilirija dve   mednarodni nogo* nictni  tekmi  z budimpeštanskim Kispesti
Arlctikai Clubom enim najboljših madžar* skih  prnf esijonalnih  klifKov  I. lige.  Po na«
stopih raznih čeških avstrijskih nemških, francoskm in italijanskdi moštev v Liuh* ljani nudi Iliri ia mnng(»števi!nim pr»*»ta? sem in prijateliem nogometnega sporta priliko, videti rud-5 odlično madžarsko pro* fesiionalno moštvo
O visoki stopnji madžarskega nogometa smo   nav      i   nelcaj   podatkov    že pret
dni Za kvaliteto Ktsprsta pricaio med re* zultati. ki smo jih tudi že prinesli, zlasti
3 ; O proti Sabariji, 2 : 2 proti Hunpariji, 2   :  0  proti  Vasasu  in   PO  33.   1   : O proti
Jugoslaviji, 3 : 1 proti U.*nIČu. dalie njegove uspešne tumeie v Nemčijo. Italijo in na Poljsko. Kispest postavi proti Iliriji oba drri komnletno I moštvo: DenesAVci?* ner. Duda«^Raix. PurczeM. Truckenhrod* Senkev, Juhasz, Dan. Fiirstner. Csendes Senkev, Dudas. Dan, R-*ix in Dćnes so madžarski oz. budimpeštanski oprezen* tančni igralci Kispesti obeta pokazati v LJMbiiHni eksh'biciisko nronag^ndno igro Ilirija bo nastopila 'utri in poh'trišpiem v sestavi Mik1avči?*PIeS. Verovsek» Volk ar ali   Knšemna.   Oekleva     T.schvr^nrmriČič' I.
Šiška.  Zupančič  IV.  Otn.in.   Doberlet. v
CoStev p% prideta Se evetit. Beltram in Jen* o. V glavnem nastopi Ilirija torej z mo» frtvom, ki je Umi z lenimi uspehi igralo za državno prvenstvo*. Moštvo se je na igro z Madžari vestno pripravljalo. Sicer je še» le v začetku sezone, toda je že prilično v formi in bo tudi madžarskim profesijo* naJoro protivnik, proti kateremu bodo pri* morani razviti vso svojo umetnost, oko bodo hoteli doseči pozitiven izid.
Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Ob povoljnem vremenu «e vršita oba dni ob 14.30 predtekmi, in sicer * nedeljo prija* teljska tekma Svoboda ; Ilirija rez., v po» tiedeljek prvenstvena tekma Ilirija rez. : Hermes rez. — Predprodaja vstopnic se vrsi v trgovini ,1. Goreč in v trafiki Sever, Sclenburgova ulica.
Program našib klubov SK Ilirije in ŽSK Hermesa
Nedavno smo poročali, da je lani miš sport prežive.' nekako dekadenco in da se je nahajal v hudi krizi. Da sanira te prilike in da zanimanje za sport zopet poživi, se je odločil LXP. da izvede obširno propagandno akcijo, ki naj predvsem temelji na ciklu športnih in kultuinospoiinih predavanj. Zdi se, da akcija LXP le]x> us|>eva, kajti opažati je, da se zanimanje za s]x>rt zopet dviga, poleg tega so pa tudi vsi klubi zaceli z energično ukrijo, da pomagajo sanirati naše športne prilike. Vsi klubi, zlasti prvorazrednu na čelu jim Ilirija in Primorje, potem Hermes in Jadran, prav resno streme za napredkom in navajanju mladine k sportu, ki je vir in temelj zdravja.
Naš najbolj agilni klub je bila in je še vedno Ilirija, dasi s tem nočemo delati krivire drugim klubom. In tudi letos hoče Ilirija, ki je vedno slremela za tem, da športno vzgoji našo mladino, obenem pa da tudi sport ljubeči publiki uudi zabavo in razvedrilo, izvesti obširen program. Kakor druga lela. lako projektira Ilirija tudi letos celo vrsto večjih prireditev vseh vrst, tako nogometnih, lahkoatletskih, bazenskih, plavalnih, teniskih i u drugih. Zaenkrat imamo na razpolago samo pro-ffra m, ki ga namerava iz vesli nogometna sekcija. Program sicer še ni točen in je zaenkrat predvidevan samo za pomladno sezono. Nogometna sezona je sieer pri nas ie otvorjona, nekaka oficijelna otvoritev pa bo šele o Veliki noči. Za velikonočne praznike se nam obetajo zanimive prireditve, ilirij;) se pogaja z raznimi renomi-ranimi domačinu in iuozcmskinii klubi, ki naj bi o Veliki noči gostovali v Ljubljani. Od domačih klubov je projektirana simpatična beograjska Jugoslavija., ki si je letos zopet priborila nasiov prvaka BNP. Zal da zahteva Jugoslavija pre\isoko odškodnino in sicer 35.0JK) Din. Ilirija je pripravljena na 25.000 Din, obenem pa da se Jugoslavija tudi obveže za revanžo. Ni izključeno, da dobimo v goste simpatične Beograjčane.
Potem so stavili svoje ponudbe tudi dunajski profesijonaUii kluoi in sieer Slovan, Sportklub. Aiiidria. \ ieuna in HerUia. Slovan zahteva Kit»00 Din, Sportklub ?3.0O() Din, Austria 4o<K) šifiafOV, t. j. TAMM Din,
Vienna 700 dolarjev, t. j, okoli 40.000 Din, d oči m je bila sp najcencjSa Hertha. ki se je ponudila za i2i-i.lMX) Din. Ta po»»dba j*»
bila razmeroma še najbolj ugodna, toda iiertha si je medtem it premislila, kaj!i
poslovala bo o Veliki noči na Poljskem. Koga   si   bo   Ilirija   za   praznike   izbrala za
nasprotnika,  torej  že  ni  določeno,  ker je
izbira silno tržka in večina ponudb previsoka. No, vsekakor bo publika prišla na svoj račun.
Maja ali junija utegneta v Ljubljani gostovati profesijonalna in vodilna madžarska kluba FTC in Ilunzaria. FTC zahteva 800 dolarjev, kar tudi ni bagatela. '/ Ilirijo pa vodi pogajanja tudi Gradjanski iz Zagreba, da bi za Veliko noč gostovala v Zagrebu. Dne l. aprila igra Ilirija v Celovcu, doČim je v maju več ali manj okupirana s prvenstvenimi tekmami. 22. maja igra v Mariboru, poleg tega pa moramo
mimogrede omeniti, da se vrši 6. maja tudi medmestna tekma Gradec—Ljubljana v Ljubljani. V drugi polovici maja in to v primeru prostih terminov igra odnosno gostuje Ilirija na Bavarskem in sicer proti kluboma Bavern in Munrbf»n 1860. H koncu moramo s * omenili, da si i letos Ilirija izbere trenerja, ki naj Ujeno »olivo primerno vzgoji.
Šišenski Ilermos, kli y» zadr*ja letaj zgolj životaril in je bil nekak dobavitelj igračev ostalim klubom, je znova oživel. Vodstvo kluba, odnosno njegove nogometne sekcije je prevzel bivši reprezentativni branilec Ilirije Dobnar, ki je dal moštvu nove pobude in mu vlil duha, ki je potreben za borbo. Prvi sadovi se že kažejo, Hermes se je pozimi razvil v vsega upoštevanja vredno moštvo, ki je baš s svojimi zadnjimi nastopi pokazalo, da bo kmalu našim vodilnim moštvom Iliriji in Primorju enakovreden nasprotnik. Po svoji precizni kombinaciji prekaša danes Hermes Ilirijo, dasi pao nima takšne rutine.
Tudi Hermes ima letos zanj razmeroma obsežen program. Predvsem je to vprašanje igrišča. Zato se je ustanovila posebna sekcija pod vodstvom ča>lncga predsednika direktorja inž. Kneževića, klubov--ga ptedsednika Pretnarja in podpredsednika Lukežiča. Hermes ima na razpolago toliko število dobrih igračev, da lahko postavi na noge tri mošiva, toda ker je brez igrišča, prehajajo njegovi igrači redno k drugim klubom. Glavna ovira je pomanjkanje kapitala, vendar Hermes upa, da mu bo s pomočjo prijateljev sporta uspelo premagali tudi te težave in zbrati potreben kapital za igrišče, ki ga potrebuje tako kakor človek vsakdanjo hrano.
Hermes ima tudi letos zagotovljeno gostovanje v Uradcu i u Celovcu, kjer je lani s praT lepim uspehom zastopal naš sport. Klub ustanovi tudi lastno 'nhkoatletsko sekcijo, kajti za to lepo panogo spoita je zanimanja dovolj, pa tudi sposobnih atletov in športnikov zadosti.
Radio
Mar coni o bodočnosti radia
Pred svojim odhodom iz Angliie je znameniti italijanski izumitelj govoril z dopisnikom »United Press« iMilierjem o možnostih brezžičnega prenašanja in o razvoju radia vobče.
Že v doglednem času bo mogoče prenašati slike in faksimile. — je iziavil Marco-ni. Reprodukcije celih strani teksta, pisanih na stroj in z roko, bo mogoče v par sekundah pošiljati na vse strani sveta. Velik ega pomena je tudi izpopolnitev brezžičnega prenašanja na daljavo tako, da se omogoči istočasno in v isti smeri, to je z isti m zračnim valom več prenosov. Razvoj radioteleiirafije bo mnogo pritvomogel tr.di k poglobitvi stikov med poedlnimi narod! in bo zmanjšaj možnost oboroženih konfliktov. Z razvojem in napredkom radkae-
legraiije bo naraščalo tudi splošno blagostanje človeštva.
Prepričan sem. da bomo morda Že čez nekaj mesecev lahko orena^ali po radiu faksimile. Ta uspeh Domeni velik prevrat v poročevalski službi. Človeška misel se bo lahko s;r;ia na vse strani res bliskovito. Doslej so se prenašala besedila beseda za besedo in stavek za stavkom, ods'ej bo pa mogoče pošiljati cele stolpce in strani. Po mojem mnenju se bo dalo kmalu telcgruii-rati tisoč besed v minuti. Ni daleč čas, ko se bo potrebno besedilo fotografično zmanjšalo tako. da bo na eni strani sto in sto-tisoče besed. Brzojavke se ne bodo več računale po številu besed, marveč po kvadratnih centimetrih besedila.
Marconj je tudi omenil, da se rabijo v brezžičnem prometu med Kanado. Avstralijo, Južno Afriko in angleško Indiio 16 do
34 m dolgi valovi. Z antenami in reflektorji se ti vakivi usmerjajo na govo a:iko, dočim so se pošiljati doslej v vse smeri. Zanimiva so tudi odkritja o lastnosti kratkih valov. Ugotovilo se je. da ubira »o valovi v radiopremetu med Anglijo in Avstralijo pot čez Atlantski ocean, ki je okrog 5400 k;n daljša, nego običajna pot, ki znaša km. Pač pa dajejo valovi pc-poldne in zvečer prednost suuri preko Azije. Da se ta si.movo!ia valov prepreči, grade zdaj ra-dopostaje, ki lahko oddajanje in sprejemanje poi;ubno usmeriajo in uravnavajo.
Izkušnje so dokazale, da dosežemo na c .,^;h progali, če rabimo autene in reflektorje na obeh koncih, stokrat močnejše znake, nego čc rabimo isti tok z netismeric-no oddajno postajo. Novi poskusi s kratkimi valovi so pokazali, da se da združiti :e-lefo-n z brzojavkom, liospodarski pomen tega uspeha je zelo velik, kajti z združitvijo te.'efonske in brzojavne službe bo poročevalska služba zelo napredovala. Na polju radiotelegraiire se obetajo sploh velike iz-premembe. Vsaka dežela zahteva zdaj direktno zvezo z vsemi deli s\etr.. Treba ie radrotelegraii'o tako izpopolniti, da pocd:-ne države ne bodo od\isne oJ drutcih in da njihovih vesti ne bo motcel prestreči, kdor u: a' to poklican. Mareoni je prepričan, da ni daleč čas, ko bo tudi ta na i večji nedo-statek radioteiegrafije odstranjen.
Knjige Vodnikove družbe za 1.1928
Na občnem zboru Vodnikove družbe, ki so je vršil dne 31. mafea t. I., se je določilu, da izda < Vodnikova družba* svojim članom v letošnji jeseni sledeče knjige:
1. Vodnikova pratika za leto 1929.
Njena vsebina bo tudi letos jako pestra in zanimiva. Okrašena bo z mnogimi slikami.
2. Fran Govekar: icOtga». Povest ie zajeta iz burnega življenja povojnih let. ko so bile razbnrkane najrazličnejšo strasti in ko se je življenje v mestih in na kmetih razvijalo v doslej pri nas neznanih oblikah.
3. Fran Matieič: «Na mrtvi straži«, Zgodovinska povest ie zajeta iz dobe. ko so se naši predniki bojevali za svojo svobodo s krvoločnimi Turki. V ospredju povesti stoji jrlasoviii junak Herbert Turjaški. Povest bo zanimala zlasti široke sloje.
4. Dr. Ivan Lah: «V bo.iu za .Jugoslavijo*. Desetletnico ustanovitve naše države hoče proslaviti ^Vodnikova družba» s to kniigo. ki bo razvijala dogodke od leta 1904. do 1918. Okrašena bo s številnimi slikami.
Zanimiv književni program, ki l>o gotovo zadovoljil vsakogar, naj vzpodbudi še one prijatelje lepih in zanimivih knjig, ki dosedai še niso pristopili k ^Vodnikovi druzhU. da  store  to vsa.i
sedaj. Obenem pa naj bo vzpodbuda vsem poverjenikom, da čimprej končajo svoje nabiralno delo; zlasti naj izrabijo v to velikonočne praznike. Naj napno vse sile, da doseže «Vodnikova družba* letos vsaj 20.000 članov. Knjige bodo vredne, da se jih natisne v kolikor mogoče visoki nakladi. Vsako leto se ie dosedai doerajalo. da se je prav mnogo ljudi prišla šalo za člane šele potem, ko so knjige že izšle in so se morali zadovoljiti samo s 3 knjigami, ker je bila Pratika vedno takoj razprodana. Da se to letos ne ponovi, naj pristopijo k družbi takoj. Zlasti naj se zfflasi.io pri poverjenikih vsi dosedanji člani, če še niso pristopili za leto 1928.
Wlifppet (hrt)
Znani ameriški športni turistovski in štrapacni voz je sedaj zastopan tudi v SiOV€fti]l pO
Ing. G. Tonniesu,
L1UBLJANA, Dvorakova ulica Stev. 3 Telefon it. 2762
Cena odprtega pehedežnega automobila je samo Din 56 000*— Poraba bencina 8 do »0 litrov na 10.) km, hitrost do 100 km na uro
Zakaj smatramo pomlad za najlepši čas?
(Po nalojri za premesrni Lžpit v 4. šoli).
Spomladi rajajo otroci na travniku z venčki na glavi; odrasli pa sede, zvečine paroma m najrazličnejših spolov, v senci grmovja, se naslanjajo drug na drugega in se poslužujejo kitare.
Mnogo odličnih umotvorov so ustvarili slavni slikarji, na katerih se v>e to vidi. To vem iz nemških ilustriranih časopisov in iz starega Tomšičevega »Vrtca«.
Zato smo šli tudi mL ata, mama, strici, tete, ženini in oboževatclji ter njih dotiere sestrične, zlasti pa vsi mali otroci naše žJahte, spomladi na travnike in livade. Samo boter Krišpin, o katerem pravi botra, da je samo pomotoma kot človek na svet prišel, je šel raje v kavarno. Na Hvadah smo rajali, pili pivo ter jedli žemlje, safala-de in pomaranče. Mesto kitare je gosp. inštruktor vzel harmoniko seboj.
Toda je kmahi prišel poljski čuvaj, nas vse zapisal in zapodil, ata je pa moral na županstvu plačati globo radi poijske kvare.
Sirie Gustel. ki je ves čas sedel na tleh, leži odtlej zat revmatizmom in po^Je v toplice. Sestrični MalČi in An-
gela sta dobili na svojih svetlih krilih, ob spodnjem koncu hrbtenice, od trave in prsti zelene in rjave madeže in je računala tvrdka Reichova za kemično opranie po 100 Din.
Zato ne vem, kaj je prav: Ali ubogati slikarje in pesnike, ali poljskega čuvaja? Spoznal sem pa iz tega, kako si na svetu nasprotujeta idealnost in realnost.
Spomlad nam prinaša Še mnogo značilnih pojavov.
Spomladi n. pr. spoznaš, da so dekleta gibčna; to pa radi tega, k*er ob-drže na sebi le nogavice in tanki srajci podobno svileno haljo. Najlepše se njih gibčnost opaža, če hodimo za njimi. To imenujejo umetniki ekspresijoniz^m.
Spomladi dekleta deloma ljubijo, deloma pijejo lizol. To je zapravljanje In zdravju škodljivo. Vprašati se moramo; Ali naj se bori »Sveta vojska« res samo zoper tromeljčana rn jeruza-lemca ?
Moški ne hodijo v sami srajci, ker ni njihova gibčnost tako plemenita, kakor ženska .Oddajo spomladi le zimsko suknjo v zastavljalnico in dobe nahod.
Spomladi imajo v posavskih gostilnah ?>>arg!je ali beluše, Hptere so pa vselej že drugi pojedli Če zanje vprašaš.   V Ljubljani so boljši in cenejši:
toda jih v gostilni ne ješ, ker te sicer povabijo na davčno administracijo radi povišanja fasije.
Pivo postane zopet pitno, ker ga začno de vati na led.. Za mladoletne se pa pojavijo sJadoledarski vozički. Sla-doledarji imajo dostrkrat turška imena, njih hlapci turške kape, odjemalci pa angino.
V predmestjih zalivajo vrtove z gnoinico. Cim priteče na cesto, postane »glas iz občmsitva« in stoji v listih. Po. tem pride komisar, ki gnojnici prepove smrdeti. Spomladi včasi solnce sije. Ponavadi dežuje ali sneži. Se raje ooo-je. Včasih je tudi slana. Zato povedo kmetje že okoli velike noči meščanom, da je vsa letina uničena. Ko pride poletje, pa uničeno letino še enkrat uničita suša in toča, da boljše drži. Tako pride ubogi kmetic vsako leto ob vse, kar bi bil pridelal, in mora živeti ob sami izgubi in zahtevati najvišje cene. To je umno poljedelstvo.
Nad poljedelstvom se belega dneva veseli škriaiiček in žvrgoli, toda vedno iste skladbe, kakor vojaška godba v »Zvezdi«.
V gozdu kuka kukavica, ki nese splošno nepriljubljena jajca.
V Mestnem logu pa stoje tičarji s postavo v roki. da vedo. kaiore tiče se splača loviti, ker je prepovedano.
Ker ena lastavica še ne napravi spomladi, jih pride vselej kar ^zvrhano. Kadar letajo ob tleh, bo dež. Če pa že gre, letajo visoko, ker jim je že vseeno. Mokre so tako ali tako.
Lastavice in tiče pevke so zelo koristne zaradi muh in gosenic. ->e koristnejša je ocvrta žaba. Žaoa ima samo zadnje noge, a nič života n gl^ve. Zato spada med nepopoine živali, kakor sardina, ki tudi nima glave in živi v olju.
Kehrovo leto pravimo tistemu, kadar imajo hrošči vse^ebrovski zle t. Toda odpade o vsi svečani sprejemi in tudi zastav ne izobesimo radi tega.
S keori se ne da ničesar pametnega početi, ker so preneumni. So pa zelo škodljivi, zlasti dokler so še tako zvani ogrei. Orjaške ogrce imenu jemo Ogre in žive na Madžarskem.
Spomladi začenjamo spati pri odprtih oknih, zato ne moremo spati. Wo noč kriče pijanci in drgnejo s palicami po roletnih prodajaln, da s tem pokažejo radost; ki se spomladi polasti vsakega bitja. £ato jih tudi policaji puste čisto na mini.
Po nasadi'-; pa začno neznani zlikovci ru vari klopi in drugo škodo d da ti. Ker so neznani, jim polici "a ne more do živega, nego pridejo med domaČe novice.
Spomladi se vse mavca, o.-i kanarč-
kov in mačk do politikov. Iz tej:a nastane drža vil ukriza, ki traja do druge p omi adi.
Pomiad je prvi letni čas, zato ue pričenja z novim letom, nego 21. marca, a na k*met;h že 1J. marca. O kresu se zaveš, da je res že pomlad ta tedaj v toplem zraku že prav dobro počutiš, ker je poletje.
Pesniki nazivajo pomlad tudi ves.no in naši pradedje, če bi bili z^ali pisati, bi jo bili pisali Vesna z \c\ko začetnico, ker so mislili, da je to posebna boginja, ki dela pomlad. Ko jih je pozneje obsijala sveta vera, so pa spoznali, da ni nobenih boginj, ker je samo en Bog in je ta še danes samec. Če pa čitaš kje »Vesna d. ž o. z.«, veš. da bo kmalu tViirahi.
Po * i pravijo pomladi vigred. Toda r '* ti ne pJide^o v lepi pesmi za v t. da se »vigred povrne*. Store u Jej šele takmt, ko si se dokončno u popolnoma odpovedal kakršnimkoli interesom tega sveta in te torej tudi neslana opazka, da se vigred povrne, prav nič ne zanim:i. Čemu sploh opozarjati na nekaj, kar ie vsakomur znano iz pratike in vsakdanje izkušnje?
Iz vsega povedanega pa je j^sno, zakaj smatramo pomlad za najlepši -čas.
M. V. Kosov.
Qtrsn 12
-SCOVENSK! N A R OD* "dne 7. aprila-
Stev. 82.
Automobilizem, automobili in automobilska industrija
Razvoj avtomobilizma v
Ce se ozremo za eno al: dve desetletji nazaj, v j no. dj je a v :om-•»!>{•! i z um v Slo\ eniji zadnja leta, ^labti pa po vojni klub neugodnim gos;>o-darsfcim prilikam in previsokemu obdavčenju razmeroma zelo napredoval, dasi še vedno ne v toliki meri, kakor h; bilo žele!: Pomisliti je namreč treba, da se je prvi avtomobil pojavil v Ljabljaai šele I. I9u9. prva avtotaksa pa I. 1911. dasi smo v tem pogledu celo posekali Zagreb >n Gradec. Od takrat pa do danes so se pa razmere bistveno izpremenile in avtomobil igra zdaj pr: nas v vsem javnem ž;vUen;u izredno v.;2'io vlogo. Avtomobil zda: ni več luksus .za kar se ga je smatralo š> pred leti. marveč važna :n praktična potreba in te kot moderno prometno sreJstvo neobhodno potreben.
AvK>m->b';!zern se je tako kakor drugod tudi v Sloveniji v glavnem razvi! šele rik in po svetovni vojni. Za časa svetovne vojne je sicer nastal v avtomobilskem »porta zastoj, vendar ni neu£od:io vpliva! na poznejši razvoj, kajti tehnika  :e baš med vojno zelo napredovala.
Pred:> <«<>j ■ podlaga za uspešen razvoj avtomobiloma so pa !e;;e in gladke ceste in dovolj g- >:o otnrež.e Pri nas v Sloveniji so stcct ceste razmeroma v dobre:n stanju, das- n; zanikjti. da s« zadala leta piecej trpele in da so večinoma potreba* popravila Uos'o omrežje in lepe ceste se i* Avtomobil'*!* najvažnejše, kajti pri njem igrata (davno rtu* "Iva važna momenta: brz na in prihranek na času Obuje se da seveda doseči samo na dobri cesti. Važen faktor za razvoj av-
t<-mobil!Ziiia rlasri avtunobUskc taructkc v Sloveniji, pa je naravna krasota krajev. In S'.ove-n'ja ;e đ-.-ležna teh naravnih kravo: tvtj. kakor vsaka druga pokrajina v naši državi Naši avtomobil:.^! imajo pril:ko. da preizkusijo svoja vo-z !:i n. sama v ravnmi temveč rud* v goratem hribovitem, romantike polnem terenu. Z avtomobilom se lahko popnete v Slovenrj' na strme gorske prelaze, odkoder se nuda g'edalcu nai-leps: razgled po naših najvišj.h vrhovih Naj samo omenimo naš Ljube-'j. Jezerski vrh in Vršič. Prekrasne dvie romantične ceste vodno na te vrbove, v složnih in strmitl serpentinah nas v->dj pot. Mnporrede moramo pohvalno omeniti agilno prizadevanje Avotomobilskega kluba SMS, k" se ni strašil ne truda ne stroškov, da poprav: in ohrani naše alpske ceste v kat ntijleošem stati u Že suhoparne številke nam pred »Čiia. da je a v:« irio!)l'zem v Slovenj; res zelo napredoval. Dočim je bilo pred vojno v v>ei Ljubljani samo par avtom* bHov. v vsej Sloveniji pa jedva 108, se je po vojni njih število podese-orikj Tako je htio že 1 192(1 v Ljubljani ?42 avto:no-bilov. v Sloveniji pa 42š Tekom zadnj h dveh tet se ie pa tud; to štcv:lo podvojilo. Tako je bilo la« v Ljubljani nad SOOvoz, v celi Sloveniji pa  okoli 21KM).
Da ie zdaj avtomobil praktična potreba, smo že o:nen;!' .omeniti pa moramo še, da je k na-g'emu ra/.voju avtomobilizma v Sloveniji v obil n: meri pripomogla zeio razvit atrgovina in in-dastrija, kateri fe avtomobil kot moderno prometno sredstvo neobliodiK. pOtTebefl Za povzd:-go avtomobilizma v Slovenj: ima pa največie zasluge Avtomobilski k!ab v Ljubljani. 1 a je v zadnj:ii letih priredil celo vrsto športnih prireditev, propagandnih vuženj, izletov, dirk itd., zainteresiral je prebivalstvo za avtomobil in dal inicijativo k splošnemu razmahu avtomobil zna vobče- Ne bomo naštevali vseh teh prireditev, ker so :tak znane, povdariti pa moramo, da je Avtomobilski klub Storil za propagando naših krajev veliko delo. In v tem pogsedu sta bih obe ljubdiski d--rk; v let:h 1926 vrhunec športne -ta in propagandnega delovanja. Za dirko in obenem za naše kraje so se pričeli zamrnat: tudi tnjci, ki so bil: očarani nad krasoto naših krajev in naših letovišč, katerim bodo odslej posvečali ckn večjo pozornost
Avtomobilski klub bo tudi v bodoče vodil Odločno propagando za avtomobilizem v Sloveli:;. Žal. da £a pri tem ovira denarno vprašanje Tako bo mora! letos opustiti že tradicijoiialno <Trko na Ljubelj, kajti lanskoletna )e bila visoko pjs'vna. Doliodk; so znašali jedva četrtino vseh izdatkov, das: tii tajiti, da ie b:l moralen u>peb zelo veltk. Pač pa bo priredi! Avtomobilski klub propagandni :z!et v Nemčiio, da se tako oddolži Nemcem za njihov ob:sk v 'etu Iv27 Ta izlet je projektiran 30. nuja in ure vožnja iz Ljubljane prefco Spitala ob [*ra\i čez Solnograd in Vionakovo nazaj v Soino^rad. po-tem v Berchtesgaden, Kdntgssee in nazaj v Sol-no^rad, čez Ischl in Trieben na Breze in preko Celovca in preko Celovcatakords mil rud um m Celovca v Ljubljano.
Varnostne naprave na cestah
Prt nas. prisebno pa še v borni Sloveniji, ne poznamo posebnih avtomobilskih eest. na ka-terih bi se avtomobilski promet mogel prosto razvijati. Ce je že danes kdo tako s~ečen. da ima stroj, ki gre okrog 100 — to je marsikomu k';:erij dobrega voza — mora voziti vedno z maio brzino. Kakemu voličku ne gre v glavo, da bi hodil po desni strani. Njegov gospodar pa itak spi na vozu. To je žalostna slika z naših cest
No, do ameriških avtomobilskih cest je pn nas se daleč. Ki;ub temu si kompetentn5 fa-k-t-.r"" prizadevajo, da ustvarijo udoben promet ua t^dprrh eestali.
Pred vsem so potrebna za avtomobiliste sledeča navodila: vozi po predpisani strani ceste, vozi z brzao, ki odgovarja varnostnim napravam avtomobila in trenotnemu prometu, ter oziraj se na varnostne znake.
Varnostnih znakov imamo precej, ki so ostali §e iz avstrijskih časov. Seveda so ti znaki skrajno pomanjkitvi. tudi so vsled spremenie-nega cestnega reda postavljeni na napačni strani
Športna komisija ljubljanskega avtokluba si je nadela nad vse hvalevredno nalogo, da postavi take varnostne znake po vsej Sloveniji. Lansko leto je b lo 20 takih znakov postavljenih na prog; Ljubljana—Tržič. Njihova neprecenljiva vrednost se je p- karala pri lanski ljubeljski dir-fci.   ko   na   tej   prOjr:   kl'iib  ogromnemu avtomo-
bHskemu prometa in klfnb marsikakemn nevarnemu mestu ni b:'o nikakih nesreč.
Kako žalostno je letos gledati te table. Niti ena med njimi ni nepoškodovana. Dve sta celo odtrgani. In to so table ki uživajo drž. zaščito.
V interesu javnosti so ti znaki, toraj naj iih javnost tudi upošteva in ščiti. Starši naj pazijo na otroke, da ne bodo teli znakov pokvarili. Orožništvo pa naj neusmiljeno postopa proti vsakemu krivcu, ki »drugemu jamo koplje«.
0 ameriški avtomobilski
Amerika danes ni več dežela. Amerika je pojem. Pojem sisie-murttčncsa in smotrenega dela. Tudi Evropa se je orijentirala po Ameriki in tako ne bo trajalo dolgo, ko nas bo ločila od Amenke le še velika luža.
Amerika si je ustanovila svojo samostojno industrijo N' gledala na morebitno stališče v Evf pi. Od malega, od elementov je začela in ustvarika industrijo, kot ie bila mogoča le pri najintenzivnejšem in najbolj smotrenem delu.
Kar diferencira Ameriko rn Evropo, je smo-trenost v delu. Organizacija ie Američanom začetek vsakega poslovanja Tako se jim je tudi posrečilo, z raeijonelnim delom ustvarit* fabrikate, ki tih Je širša javnost mo^a'a kupiti.
Poglejmo le avtomobilsko isndusrrijo Ko je v začetku tega stoletla Amerika začela proizvajati svoje prve avtomobile, se je Evropa ponašala že s prHccišnjim številom avtomobilskih tovarn In kliub temu je danes amerška avtomo* b'lska industrija za do'go vrsto let pred evropsko i>n ji je celo vod i na v svojih principih. Vsa evropska   avtomobilska   industrija  se  obrača po
ameriških normah.
Američani M) racijonaMz.rali svnie delo. Istočasno so zna!; strniti v enem podjetju fabri-kaeijo vseh potrebnih delov od sirovin do končnega fabrikata Take fabrikate so postavili na trg in drektno d'klirali kupcu, kaj mora kupiti-Mesro da bi avtomohilska industrija akomodi-rala trenotnim zahtevam enega ali drugega kupca Storila je lažjo s'ran: oktroirala le okus svojim interesentom. To razlika med ^meriko to Evropo, ki je fabricirala po želji konsumenta. je ustvaril atako bajno nizke cene ameriškim iabri-katooL
Amerika gre svojo pot naprej. Fabricira v enem samem mestu, v Detpntu. nad 5U odst. svetovnih fabrikatov. V>e različne vozove: «.'d najcenejšega do najdražjega Vse tipe. ki si jih interesent želi. Vsaka tovarna :ma svoj krog odiemalcev. na katere s sigurnostjo računa Zalo se ameriški avtomobilski mdjstnji tudi ni bati za njen obstoj Ce pa že preti kaki tovarni Ko&ec »e fuiionira z drugo V Ameriki podpira kapital kapital, ne pa. da b: ga uničeval.
T^pičtO primer ameriške tabrikacije tvori D jen začetnik Eord. 20 !e! Je izdeoval eno tipo. Ko je spoznal, da je mogoče ustvariti za skoro isto ceno modernejši voz, ie preurediJ obrat. Izbral je od vseh tip. ki jih Je že leta in leta preiskoval v svoji tovarni, najboljšo in zopet postavil dober in pocem voz na trg Kako je z njim ustregel kupcem, nam jasno dokazujejo dosedanja naročila
Pri rako velikem številu fabrikatov Je čisto evidentno, da se je razvil na visoko stopnjo tudi spoj s kupci. Ameriška 'eklama je aher ego ameriške industrije lovarne se ne postavijo na stališče, da mora kupec pnti po fabrikat. V Ameriki strem: vsak producent, da pnde z odjemalci v več afi manj drektno dotiko.
Za 'eklanio izdajajo Amenčam bujne vsote. Nič čudnega nt. če plača tovarna za eno stran bisera ta v tedniku 25nb0 dolarjev Zato po tudi ve. da oride ta 3 miliionom v reko.
I'rug način ameriške reklame }e organizacija p:sarn. Vsa klijentela se poslaži promptno in hitro. Zato pa so tudi urejene pisarne v Amerik: z raznovrstnimi aparati, ki omogočajo hitro poslovanje
V zvezi s pismenim občevaniem jt v Ameriki razna demonstracija fabrikatov samih Ko nas je pred Jvema letoma obiskala Fordova reklamna karavana, je vzbudila vel'ko senzacijo. V Ameriki »o take demonstracijske karavane vsakdanjost ludi Evropa se počasi obrača k Tem principom Seveda ie tak način reklame v Evropi še velikanski luksus.
Dobro b. bilo, ko bi se tud- naša podjetja, k: delaio v marsikaterem slučaju neracioonelno, raviiala po ameriških navadah Seveda morajo biti pripravljena na odpor sontvurenčn h firriu k: se ne bodo plašie mu oajprostejšega sredstva, da uničijo ves uspeh. Poglejmo le irastičen primer, kako se re norela zapreti novemu Fordu po t v Evropo. Po nekaterih državah so se konkurenti spodtikali nad konstrukcijo zavor. In nazadnje — so se blamirali.
Harlev Oavidson
Pri nas v bluvcniji se je zadnja leta motucikiihtičrn spon m niotocikJi/.tin silno razvil. Vzporedno s tem razmah.;in pa je nastala tudi zahteva |»v» novih, dobrih teh= nično izpopolnjenih motorjih Med te spa* da Hnrley Davison. Vrekrasen >lroj, ki danes radi svoje stabilnosti, elegance in prvo» vrstne kvalitete dominira na svetovnem trgu, se je močno zasidral tbdi v Sloveniji, kjer istjtako prevladuje. Saj je končno res užitek, če si ogledamo mogočni, o!r%no bar* vam stroj. Že zunanja oblika jje izredno okusna. estetičfM in impozantna Stroj sam ie priznano tehnično sijajna konstrukciia in je skoro popolnonm odveč, če pohvalimo njegove vrline Omenimo naj samo, da nu» di vožnja v Uarniey Dnvidsonu, zlasti pa v motorju s prikolico izreden užitek. Radi svoje opreme, ki preprečuje vsako rrese= nje. je danes Harlev Davidson nedvomno najboljši motor sedanjosti. Voz je popol* noma izbalansiran in lahko razvije izredno hitrost.
Model 1Q2S je popolnoma nova kon» strukcija. Je sicer nalik prejšnjim mode* lom, ima pa nekatere nove tehnične napra« ve in posebnosti, konstruiran je pa tako. da odgovarja vsem  zahtevam današnjega
časa. Poleg tega, da je uporaba goriva ne* znatna, razvije motor izredno hitrost.
Nemški pregovor pravi: «Geteilte Freud — doppelte Freud«. Zato nudi Harlev Da* vidson s priholico res dvojno veselje, zlasti če vzamemo na prikolico dragega gosta. Izleti za praznike, koncem tedna, vožnja na lov, skupni in klubski izleti — vse to nudi vozaču in športniku dvojni užitek. Omeniti je še, da se je konstrukcija voza izpopolnila v toliko, da sta karoserija in kolo premaknjena nekoliko naprej. S tem je bila dosežena ne samo večja stabilnost voza, marveč tudi to, da sta si vozač in sopotnik drug drugemu mnogo bližja, kot je bilo to popreje.
Priznati je treba, da se tvrdka Harlev Da vidson ni strašila ne truda ne časa, ne stioškov, da zgradi specijalen stroj. Velika hitrost in moč, najmanjša vibracija motor« ja, komodno in praktično upravljanje voza so glavne vrline novega modela, ne glede na vse ostale posebnosti in novosti. Tvrdka jo letos konstruirala več tipov, model z dvema cilindroma 1000 cem, stroj z enim ci* lindrom 350 cem. ki se upravlja pri glavi, stroj z enim cilindrom 350 cem, ki se upravlja s strani in več drugih vrst
Generalno zastopstvo za vso Jugoslavu }o: Tehnična komercijalna družba z. o. z. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6.
A J. S.
Glasoviti A. J. S. motocikli so izdelek an-steške tovarne A. J. Stevens ter spadajo k najbolj priljubljenim, kvalitetnim motociklom Anglije Pr vseh kvalitetnih vožnjah so se izkazali sijajno ter so n. pr pri lanskih dirkah dosegli krasne uspehe ter zmagali v najtežjih dirkah, katerih so se udeležili, najlepše uspehe ter juzno-afriški lourist-Trophy, Ulster Orand Prix, Brooklands Grand Prix, Grand Prix d* Europe, belgijski Grand Prix. švicarski Grand Prix, avstrijski Grand Prix ter japonsko prvenstvo. Tudi v Jugoslaviji so imeli ti motocikli pri vseh dirkah, katerih so se udeežili, najlepše uspehe ter si je pridobil na motociklu od 350 cem hrvatski novinec g Peters prvenstvo Hrvatske in Siavo-nije. Kavnotako je naš znam športnik, k W. Stnzzi zmagal pri internacijotialni dirki Samobor—Plješevica ter je tako nu si-jajen način dokazal tudi Jugoslaviji kvaliteto teh motociaklov. Ravno tako so zmagali ti motocikli pri dirkah na Cernomercu, Medvode—Gaštej ter v Maribora Naokpši uspeh je pa dosegel g. Stuzzi pri ljubelski gorski di-rki. pri kateri je z normalnim 500 cem strojem dosegel najboKši čas dneva prikolic in sicer za 10 km 12 minut 25 sekund ter potolkel največje srroj-e do 1200 cem. Prva letošnja internacionalna dirka. t. j. Južno-afriški Tourst Trophy ima zopet A. J. S. motocikl kot zmagovalca in sicer 2. januarja 1^28, kjer ie sijajno zmagal Colien na najtežji. 3M> km dolgi progi in postavil s povprečno brzino od 111.343 km na uro nov rekord za to ctfrko. Tovarna izdeluje razne modele za t-ure in sport od 250 cem, 350 cem, 500 cem z enoe:liderskim motorjem ter 800 cem z dvocilmderskim motorjem. Vsi ti motorji imajo tudi izmenjalna kolesa ter nudijo s tem vozaču največja udobnost.
Henderson Super X
Glasoviti ameriški motocikli Henderson Super X. 4 in 2-c;iimlrski so izdelek znane tovarne Excclsior, ki spada med najstarejše tovarne za izdelovanje motoc-iklo v. Henderson motocikl je službeno vozilo ameriške policije ki jih je uvedia radi mirnesa delovanja stroja, velike moči in gonilne sile motorja. Tud; ameriška avLjatika uporablja pri s volih a vijat'čnih oddelkih normalne Henderson motorje za svoja šolska letala. Neslišni tek motorja, nenavadna akeeleraeija istega in najmodernejša konstrukcinja vsega motocikla nudi vozači? vse prednosti modernega vel-ikega voza. Model H.'dursotin Spezial doseže na uro do 160 km hitrosti in vozi tudi s prikolico z brzino do 125 km na uro. Radi svjajno konstruiranega »Zenith* razp!inj3ča je uporaba bencina zelo majhna. Motoc:kli so opremljeni z B )sch magnetom za vfigaaje zajamčeno je tudi brezhibno delovanje motorja Tudi Super X motocikli, izdelek tovarne Exce!slor. so najmodernejše opremljeni z Bosch-magneti. prenos samo z eno verigo in so vobče priljubljeno vozilo rad: svoje izredno praktične in moderne vžiga ve. Tovarna izdeluje poleg tega tud imode! S'iper X Sport, ki ie med športnik'; splošno nriliubljen. S tem motorjem je bilo v Ameriki postavljenih več rekordov
Nekaj o Mercedes avtomobilu
Prvo motorno vozilo, opremljeno z bencinskim motorjem, ki v ?vojih osnovah odgovarja današnjemu modernemu avtomobilu, je zgradil Car! P»**nz skupno z Gottlipbom f»aimlf»rif»m leta 1885 Tn najstarejši avto j*» sedaj shranjen v Monakovem v tamošnjem tehničnem muzeju. Iznajditelja *da vsak ustanovila «vojo tvornico avtomobilov, in tako je prišlo, da nista delila usode toliko iz-najditeljev. ki njib iznajrlbe postanejo slavne 5#»le po njihovi smrti. Obn sta mngla glas svoj*»«ja imena siriti po vsem svetu Zanimivo pa je. da ista obe firmi po 40 letih v\ružili znova svoje obrate, da potom te združitve dveh najstarejših in najizkušenej-šth avtomobilskih tvrdk ustvarita oreranizari-jo. ki je zmožna po svojih konstruktivnih izkušnjah ter trgovski tradiciji upreti se mladi amerikanski avto-industriji. ki je po srečno Jkončani vojni navalila v povojnih letih na svptovni trg.
Tvornice DA1MLER-BENZ, ki so eden največjih obratov avtomobilske gradnje v Evropi. n*» polagajo važnosti na to. da bi kvantitativno prednjačile pred vsemi evropskimi tvrdkami, zdostuje jim. da so na vodilnem mestu v kvaliteti produkcije. Tega
principa se drže posobno pn novih MERCE-l>ES-modelib, ki združujejo visoko brzino z brezslišnim tekom motorja in izredno zmožnostjo vzpenjanja; obenem pa imajo majhno težo, udobno namestitev vozača kakor ludi potnikov; pri tem so štedljivi v obratu Novi modeli z 2- in Sliferskim motorjem, ki so nastali pod vodstvom znanega šefkonstrukterja dr ing. Porscheta. so v bi?!vu enako ustvarjeni Konstrukcija knž*» celo vrsta posameznosti, ki *o iauvdno zanimive in ki jih |o najti sicer le pri najdražjih vozovih, tako na primer generalno ceotaloo mazanje, ki preskrbuje vse točke celf- šasije avtomatično od motorja z oljem. Na daljnje dVtajle se vsled pomanjkanja proslora. Sat, ne moremo spuščati.
Pri vsej popolnosti in znano izbornom delavčevem lelu so produkti Ivornir DA1M LER-BENZ Še razmeroma ceni, poleg lega dovoljuje izborna prodajna organizacija in organizacija zastopstev velike olajšavo pri * dplaČilu.
Posebno vrsto predstavljajo uporabno in tovorna vozila tvornir DAIafLER P.ENZ. vsa opremljena s šeMHlindrsk i mi motorji. četvi» io oziroma Sestkolesoo zavoro sistema BO^C H D K V A N D K E, razsvetljavo in električno napravo
Posebno priljubljeni so avtobusi, ki oskrbujejo meslne službe tnii v naši metropoli Beogra«lu Slične avtobuse ima v prometu tudi n-^rn-ka poštna uprava.
čitajte »Ponedeljek"!
Wanderer avtomobili in 6SA motorji
Med najmodernejše in najelegantnejše avtomobile naše dobe spada nedvomna nemški voz «\Vandcrer». č gar zastopstvo je prevzela ljubljanska tvrdka Pavel Srele. ki je bila sploh prva, ki je uvedla vožnje z avtomobili v Ljubljani M to žt pred vojno, o čemur smo že svoječasno poročali. Zadnji modeli «\Vanderer> avtomobilov se ne odlikujejo samo po svoji lepoti — pripomniti moramo, da je voz lani prejel v Nemci:: na lepotni konkurenci prvo nagrado — marveč predvsem po svoji kvaliteti in tudi elegantni obliki. Vuz v tehničnem oz:ru odgovarja vsem zahtevam modernega časa, op.*resenje je izborno tako. da nudi vožnja v ojem zares u Avtomobil razpolaga s šririmi zavorami, čistilcem za olje, mazanje je urejeno po sistemu Boewn Omeniti te, da ie tvrdka izdelala več vrst voz. taiio športnega, potem je odprti voz, elegantna limuzina. 2- m 4-sedežn; Cabriolct. ki le opremljen z zložljivo streho VVandorer avtomobil je prevozil progo Ljubljana—B!td z direktno prestavo.
liSA motorji so znani po svoji :z>>mi kvaliteti in uživajo velik renome. S'ava teza odličnega motorja se je še povečala s krasnimi uspehi, ki jih -e dosegel letos II. februarja pri dirkah za ColmotOv pokal v Anglji. Pri tej klasični dirki ie siartalo 218 motorjev, večino zmag; pa ie odnesel stroj BSA Dirkači rva strojih BSA so si priborili tri dragocene p ifcaie in trofeje« tri zlate in šest srebrnih kolajn. V splošnem so dosegli B5A motorji najboljšo oceno —   doseali  so  pa  na   dirki   tudJ  najboljše ease.
Dirke so se udelež'1! tudi vozovi s prikolico. Zastopstvo BSA motorjev ima is:o:ako tvrdka Pave! Siele.
Sboilionsko občina u kritičnem položslu
Ponujajo ji posojilo, čigar pogoji so naravnost sramotni. — Zaradi neznatnega dolga naj bi se otvcril konkurz nad občinsko
imovino«
V beograjski ■>Politiki« so bili te dni objavljeni zanimivi podatki o posojili inozemskega posojila, ki ga hoče najeti občina mesta Skoplia. Posojilo naj bi znašalo 4 milijone dolarjev, ki bi se izplačali v petih obrokih tekom 21 mesecev. Emisijski tečaj bi znašal 78 odstotkov obresti 7 odstotkov s Triletnim obrestovaniem. amortizacija pn bi pričela leta 1931. ter bi biUi končana leta 1971. Že ti poffoii za posojilo so izredno težki. Naravnost katastrofalni Da so ostali pogoji posojila, ki so predvideni v načrtu pogodbe.
Skopljanska mestna občina hoče najeti to posojilo, da i/.vrši velika investicijska dela. Toda občina ni izvrsiia za ta dela še nikakih priprav, nima nika-keica izdelanega regulacijskega načrta, še manj proračune za velika dela. ki iih namerava izvesti. Odplačilo posojila in plačilo obresti bi se moralo vršiti iz dohodkov posameznih objektov, ki se imajo izvesti. Amortiz-Jija posojila bi imela pričeti po 2 letih, a že danes je jasno, da predvideni objekti v tem času še ne bodo gotovi, in tudi sredstva za njihovo izvršenje ne bodo zadostovala.
Po načrtu pogodbe bi se posojilo imelo realizirati v celoti in občina ne bi smela skleniti dragega posojila niti v tuzemstvu niti v inozemstvu. Kot garancijo za posojilo hoče občina zastaviti hipoteko na vso občinsko i-movino. kakor tudi na objekte, ki se bodo iz posojila gradili. Zastaviti hoče vse proračunske dohodke. kakor tudi dohodke od trošarine. In končno dohodke od špecijelne takse, ki bi se imela uvesti izključno za odplačilo posojila. Družba, ki bi preskrbela posojilo, ne bi samo financirala sradbe objektov, temveč bj jih tudi projektirala in izvršila. Razen tega pa bi družba dobila še kontrolo nad vsemi občinskimi dohodki.
2e ti pogoji so izredno težki, oni pa so naravnost blagi napram pogoju, ki vsebuje tehnični dodatek pogodbe, ki ima biti sestavni del pogodbe. Ti pogoji garantirajo posojilodajalcu, da sam projektira vsa dela. da iih tudi sam izvede. Nikjer v pogodbi nima občina garancije za kakovost izvršenih telnrčnih del in tudi gradbeni stroški posameznih objektov niso nikjer omejeni.
Za tehnični elaborat, studije, prehodne skice, detaljne načrte in nadzorstvo priznava pogodba družbi kot honorar 9 odstokov od gradbenih stroškov, dočim honorar za tak dela. zlasti pri tako velikih objektih, nikjer ne znaša več kakor 3 do 4 odstotke.
Kakor omenjeno, bo družba, ki daje posojilo, tudi izvršila vsa dela. Če se računa, da bo podjetniški dobiček družbe znašal najmanj 20 odstotkov, in če se temu doda še 9 odstotkov za načrte in nadzorstvo, ter onih 13 odstotkov, ki se bodo odbili pri emisiji zaradi podpor letnega emisijskega tečaja, tedaj vidimo, da bo občina prejela v resnici samo 58 odstotkov posojila. Namesto ene četrtine milijarde Din bo torej občina od tega posojila dejansko prejela komaj nekaj nad 100 milijonov Din.
Kakor je iz gornjega razvidno, so pogoji, ki jih diktira omenjena družba, odnosno g. M. Magnjer, ki ponuja to posojilo občini, naravnost sramotni, ne samo za skopljansko občino, temveč tudi za vso državo. Kakor se domneva, g. Magnjer dejansko ne predstavlja ni-kake finančne skupine, temveč hoče s pogodbo odnosno oi>ciio v roki še iskati finančnike, ki bi hoteli vse to financirati.
Ko je javnost zvedela o teh neverjetno težkih pogojih, je takoj skopljanska sekcija jugoslovenskega udruženja In-žen.ierjev in arhitektov predložila spomenico ministrstvu financ kakor t:iJi ministrstvu notranjih del. v kateri zahteva, da se to posojilo ne odobri. Z vprašanjem tega posojila se je bavila tudi beograjska sekcija udruženja ju^o-slovenskih inženiei\iev in arhitektov in je tudi ona opozorila skopljansko občino na izredno težke posledice. k] hi mogle nastati za skopljansko občino, če bi se hotelo nameravana komunalna dela izvršiti in financirati s tem posojilom.
Strokovnjaki so si na jasnem, da se ureditev Skoplia ne da izvršiti preko noči. Najprej si mora Skoplje preskrbeti dober regulacijski načrt, izvršiti mora točne projekte posameznih del in šele tedaj, ko ima na razpolago vse načne s proračuni vred, more šele misliti na to, da sklene veliko inozemsko posojilo. Posojilo pa ki ga hoče na podlagi nekega paragrafa finančnega zakona za leto 1926. najeti uprava skopljanske občine, pomeni za mesto neizbežno katastrofo. Tako posojilo pa mora imeti tudi zelo slabe posledice za prestiž naše države v inozemstvu. Danes skopljanska občina komaj plačuje obresti za posojilo pri državni hipotekami banki v višini 14 milijonov Din. Zato ie izključeno, da bi mogla obrestovati in amortizirati posojilo, za kar bi potrebovala letno 20 milijonov Din, dočim znaša celokupni proračun mesta komaj 14 milijonov dinarjev.
Podatki o pogjrh nameravanega po-soi:la mesta Skoplje. ki jih je objavi1 a »Politika«, so vzbudili v srbski javnosti Izredno pozornost. Kakor poročajo iz Beograda, je nastooil v zvezi s tem zanimiv moment. Skopljanski advokat g. Smanlagič ie namreč kot pooblaščenec žene pokojnega Muhamed Bega in Brahimaniča iz Banje Luke zahteval na podlagi srbskega konkurznega zakona, da se otvori konkurz nad celokupno imovino skopljanske občine zaradi dolga v razmeroma neznatni višini. 36.450 dinarjev. Zanimivo ie tudi. da je glavna kontrol poslala v Skopi:e svojega inšpektorja, ki zapečati občinsko blagajno in pregleduje sedaj občinsko finančno poslovanje.
Chang!
Velcfilm iz džungle! Drama i/ Indije in Siama. Film, o katerem gjovoTi ves svet, in kateremu vsa svetovno kritika prizna, da je umotvor.
Fredvaja se od jutri dalje v Kinu Dvor.
najboljši štiricilindrski automobil
^□□□□□□^□□□□□□□□□□□^ b ■ ■ ■ ■ ■ u ■ ■ ■ ■ u ■ ii w i ■ mi ■ i ■« mjh 3 nninu^»""iminn!iy inmr uuuk iuCO
n Li u n n □ p □ □
□ □ c oo o n n n
□ □ □
□ □ □
□ □ □
□ □ □ n d □
□ □ □ ona
□ □ □ n □ n n □ D
Telefon 24—7t
IER (AR MS 110.. mm. Mm Krta 9.
Telegram AMOT
Stev 82.
oSEOV.ŽNSKT NAROD* 'dneJ. april«.
Stran 13
G. VV. Appleton.
Skrivnost stare vojvodin je
Sicer pa ni bilo izključeno, da je imel vojvoda Frangipani s svojo sorod-nico dobre namene. Edino, kar mi je sluiiio za orijentacijo, je bila voivodi-njina senzacijonalna izjava, o kateri pa nisem točno vedel, je-ii zanesljiva ali pa je bda samo plod njeror fantazije. Prišel sem do zaključka, da je treba sprejeti vojvodinjino trditev, da je vojvoda umoril mojega očeta, z največjo previdnostjo. Za vsak primer sem skie-nil počakati s končno sodbo dotlej, dokler ne spregovorim s svojo mater_.o. Zdelo se mi je, da moram govoriti z njo čim prej. Sele ko zvem od nje vse podrobnosti o očetovi tragediji, se bom lahko orijentiral v labirintu teh domnev in dvomov
Zato sem napisal pri večerji materi pismo, v katerem sem ji sporočil, da moram nujno govoriti z njo in da pri-spem v ta namen v Tunbridge. Na*o sem odšel v ordinacijsko sobo, kjer sem dve uri naporno delal. Ko je bil zadnji pacijent odpravljen in ko sem že hotel ugasniti luč ter oditi domov, se je naenkrat pojavil zidar Mimms. Takoj na prvi pogled se mu je poznalo, da je dobre volje.
— Mislil sem, da bi bilo dobro, da se še enkrat oglasim pri vas, gospod doktor, da vas obvestim, kaj se je zgodilo, odkar sva se zadnjič videla.
Zdelo se mi je odveč omeniti mu pogovor z detektivom Davisom in zato sem se začel takoj zanimati za novice, ki jih je prinašal Mimms.
— Da, dragi Mimms sem dejal, — zdelo se mi je naravno, da pridete in celo čakal sem vas. Menda ni treba posebej omenjati, da mi je ta zadeva zelo neprijetna, že iz vkiika mojega poklica. Smatram, da ste ravnali prav, ko ste se zglasili na policiji. Upam pa, da ne bom zapleten v to afero-
— Nikakor ne, gospod doktor, zato vam iamčim s častno besedo. Tudi na
Pomaa
policiji sem izjavil, da vi pri tem nimate ničesar opraviti«
— Iji kaj So vam odgovorili?
— Kaj so mi odgovorili? No, takoj so dejali, seveda ne.
— Potem pa?
— Potem je poslal inspektor v naSo
hišo nekega civilnega gospoda, da si ogleda vojvodinjino stanovanje. Mož je bil zelo spreten, najbrž detektiv, ki je namazan z vsemi mazilu Vpraševal me je o vsem mogočem in se šal U z mojo staro. To je moral biti kak Don Juan, je dejal, ki se je zmotil v predmetu svojih srčnih-krčev in je pograbil v terni staro babo namesto mlade. Lahko ste veseli, gospa Mimms, da ni ugrabil vas. — Moja stara bi bila skoraj počila od smeha in tudi jaz sem se od stca fctne-jal. Misel, da bi hotel kdo ukrasti mojo staro, je bila res pretiran-
— No, — sem dejal, — in kaj potem?
— O, potem si je ogledal vse vej v«« dinjine reči in jaz sem mu pokazal vaš inventar. Ko je zagledal na njem vaš podpis, je dejal: Ime doktorja Perigor-da mi je zadostno jamstvo. On je splošno znan. Zložite v$t> to robo naZa], v omare in shranite jo na varnem, da je kdo ne ukrade. Hranite jo. dokler ne pride kdo po njo, toda pazite, da je ne oddaste na napačen naslov, sicer boste imeli sitnosti s policijo.
— Baš to sem vam hotel tudi jaž reči, dragi Mimms. Šamo vojvodinja ima pravico do svojih reci. Ne izročite jih nikomur, dokler ne pride po nje sama vojvodinja.
— Prav pravite, gospod doktor, kovčegi in vse. kar je zapustila vojvodinja. je zdaj za mojo posteljo tako dobro spravljeno, da nepoklicana roka ne more blizu.
— Dobro Kaj pa policija, ali se na noben način noče vmešavati v tb zadevo?
— Ne more se, gospod doktor«— vsaj j detektiv mi je rekel tako 1
— Ali ste se sedaj potolažili?
--Da. odlesrlo mi je. Nocoj se mi zdi,
da sem v devetih nebesih. '    TorfJ je razburjenja konec?
— Da. gospod doktor, veste--
— Ali zdaj sem se spomnil: ali ie bil hJsni posestnik pri vas?
—i Ne. gospod doktor, odpotoval je. Toda detektiv mi je dejal, da lahko^za-Mevam Od njega odškodnino.
— Tako! Vse kaže, da boste pri tem Še dobro zaslužili.
— Bogme, gospod doktor, tudi meni se zdi.
IX.
Seštetega večera sem pisal svojemu prijatelju, ki je bil vedno pripravljen nadomestovati me, kadar sem moral po nujnih opravkih odpotovati. Prosil sem s:a. naj bi me drugi dan iiadomestoval. Drnfi dan ob 4 popoldne sem pozvonil v vili v Tunbridge VVellsu, kjer je stanovala moja mati. . Takoj so mi odprli in me odvedli k nji:
Ležala je v salonu na divanu. Na prvi l>o£ted se ji je poznalo, da je težko bolna. Že več mesečev je nisem videl in takoj sem opazil, da se je ta čas zelo postarala. Ko sem se ji približal, mi je podala bledo, drhtečo roko. Prijel sem jo zaroko in primaknil stol k divan«, _ — Ali se ne počutiš dobro, draga mama? — sem vprašal.
—r Ne. Julij, — je odgovorila, — toda fo nič ne de. Veseli me. da si prišel, dasi sem se tvojega pisma ustrašila. Kaj se je pa zgodilo?
Pri teh besedah me je boječe in zamišljeno pogledala. Kot rečeno, ie bila moja mati vedno zamišljena in nedostopna in zato se mi Je zdelo njeno vprašanje tem bolj čudno. Nisem se mogel torej odločiti, da bi fr od&oVoril brez ovinkov
— Zgodilo se je nekaj čudovitega. — sem dejal. — toda v mojem poklicu ni to nfc posebnega. V zdravn:škem poklicu se mora lahkovernost Često podvreči težki preizkušnji. Človek često ne ve, kaj in komu bi verjel.
Mati se je vzravnala in sedla na divanu. rekoč:
— Nobenih ovinkov, dragi moj. Kaj
se je" zgodno?
Pomislil sem, preden sem odgovoril.
— Dolga leta, da. od mojega rojstva, nisi nikoli omenila mojega očeta.
Opazil sem. da so ji bile te besede «ek> muCnc. Nekaj časa sva oba molčala. Nato je mati odgovorila:
— Res je, toda Čemu hočeš napeljati danes pogovor nanj?
— Zato. ker tmam tehtne razloge, — sem odgovoril.
— Kakšne razloge?
— Takoj prideva do njih. Koliko sem bil star, ko je oče umrl?
— Osem let-
— Saj sem si mislil. In takrat smo živeli v Italiji?
— Da. V Rimu.
— Ali je bil oče tam zdravnik?
— Da — saj vendar veš.
— In nekega dne so prinesli težko ranjenega domov, kjer je kmalu umrl.
—- Da. umrl je. Tudi to sem ti pripovedovala.
— Ali je bil ranjen v dvoboju? — Tega ti nisem nikoli rekla.
— Toda poimsli vendar, draga mat;. pripovedovala si mi. dobro se spominjam. Tvoje besede so mi sicer v spominu obledele, vendar jih oa nisem pozabil.
— In čemu omenjaš zdaj očetovo smrt? — je vprašala presenečeno
Prestrašeno sem se ozrl na njo. Zdelo se mi je. da se je naenkrat izo^eme-nila. Njen glas je postal osoren. V z ravnala se je in me srepo pogledala, kakor da mi hoče nekaj zapovedati.
— Govori, kar na dan z besedo. Zakaj prihajaš da bi spravil iz mene preteklost in spomine na mrtvega očeta?
V Tunbridge VVells sem prispel z določenim ciljem. Materir.o vedenje me je sicer spravilo v zadrego, vendar sem sklenil^ priti resnici do dna.
— Zato, — sem dejal po kratki pav-zi, — ker smatram za svojo dolžnost zvedeti točno, kako je moj oče umrl. Zdaj ni več čas. da bi mi tajila podrobnosti o njegovi smrti. Če ie bil moj oče pošten — in kot tak je vedno živel v mojem spominu — ni moglo biti na njegovi smrti nič nepoštenega Rad bi ve-
del vso resnico. Sem njegov sin in njegov edin dedič, zato rmam pravico vedeti, kako je umrl. Nobena mati nima pravice odkloniti sinu tako zahtevo. To je moj odgovor.
— A čemu. čemu prihajaš po dolgih leih s temi čudnimi vprašanji? — me je vprašala z drhtečim glasom
Po njenem vedenju sem spoznal, da jo sile zapuščajo.
— Gotovo se je nekaj zgodilo, nekaj si moral zvedeti. Povej mi. potem ti pa morda — ne, povej mi najprej, kaj si zvedel.
Bilo je jasno, da ie njen odpor zlomljen. Nisem si znal pojasniti tega nenadnega preokreta, pao pa sem čutil, da stojim na pragu presenetljivega odkritja Na njeno vprašanje nisem hotel odgovoriti, ker sem hotel zvedeti poprej od nje, kako je umrl oče. Šele potem bi povedal, kaj se ie zgodilo v hiši št. 19 na Pontife* Squaru. Njeno nenavadno razburjenje ie napravilo name globok vtis. Zdaj mi je-bilo lasno, da se skriva za to storijo več. nego sem prvotno mislil. Zato sem odgovoril:
— Dobro, draga mati, preden ti povem, kaj se ie zgodilo, bi rad točno vedel, kaj je imel moj oče opraviti z voj-vodinjo Fransipanovo?
Vtis teh nepričakovanih besed na mojo mater ie bil presenetljiv. Nekaj Časa me je presenečeno gledala in lovila sapo.
— Vojvodinja frangipanova? — je zajecljala.
— Da, vojvodinja Frangipanova, — sem odgovoril.
— Kaj pa veš o tej ženski? — je vzkliknila mati-
— Doslej še zelo malo. Imam pa tehtne razloge, ki me silijo, da se podrobno informiram o nji.
— Razloge imaš?
— Da.
— Čudim se. kako si sp!oh mogel zvedeti za tako žensko.
Opazil sem, da izgovarja vojvodinji-- no ime z zaničevanjem.
— Tako žensko? ^- sem ponovil.
— Da. tako žensko.
— Kaj je tako pokvarjena?
nPAVlO1 Orowmngt pištole ta strašen a psov ^sIlOZlCs  samokrese, puške, zaloga lovskih m
ribiških potrebščin ter umetalni ogenj u t d. puškama
F. K. Kaiser Uubliana.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija, in   elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 151etna garancija. — Vezen ie  se poučuje pri nakuDu brezplačno. .— Pisarni stroji »Adfer«. — Kolesa iz DrVih tovarn: Dftr-kopp. Stvria. VVaffen-rad   (Orožno kolo). PleHlni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivarnih stroiev. — Daje se tudi na obroke ! — Ceniki franko in zastonl! —
IVAN JAX I SIN, LJUBLJANA  Gosoosvetska cesta štev. 2.
8
■
■
i
Dr. Schaeferja Epilepsan
proti
epilepsiji, krčem, pada vidnosti
že 15 let najbolje preizkušen. Vsak dan prihajajo priznanja. »
Natančnejša pojasnila in razpošiljava Apoteka Sv. Stepala Mr. M F star. OsHsk III«
Nakup zlata, srebra,
sla tisa, — revama rta.
atto «4 ta SSata erasik ko vit <a/i
Tel. 2187
Tel. 2663
ima na predali
sledeče labljene avtomobile?
501 osebni 4 sedežni              50 000 Din
503 osebni 4 do 5 sedežni     60 000 9
Austro-Daimler 4 do 5 sedežni 45.000 w
Puch M 6 sedežni                14000 m
Graf & Stft 6 sedežni           18.000 .
VVanderer 3 sedežni                35.000 9
Vsi v brezhibnem stanfrj.
Nova motorna kolesa
Puch 220 cem n   G              H 500 Din
Puch 175 cem                     10.000 .
Oddaja garaž (boksov), bencinsesalka, olje, mast.
FIAT - Autodela vir ca
.Semperjt" pneumatska
Autopribor
TRIUNPH-AUTO dražba z a. t.
L ublana vil, Celovška ceste M.
Prodan lahko kočijo
Ogleda se: Sv. Petra cesta 71.
.     .    ._634
Nafflaefie čajno maslo
dooaslfo po Oia S&- aa t* p psiaatjajas* 4 ki aapral — rrea (ollnvliactt Aeefre pri Gomtt Radtuitr   ~     - 29ft
Seažaa sobica
s posebnim vhodom se odda takoj stalnemu gospodu. — Naslov v opravi .Slovenskega Narode*._635
močen m zdrav, t§ee službo vratarja v večjem hotelu ob morju; veM slovenskega, nem* Skega in italijanskega jezika. Nastopi lahko takoj. — Po nudbe pod eVratar/639*. na opravo «Slov. Naroda*.
Pesek vseh vrst
aa zidanje, posipanje dvorišč, za beton, gramoz, kugle —> po aajboit kalen to i h cenah poeta« vfrno na majale ali prodamo aa licu mesta. Jama se nahaja a a* •proti nove cerkve v Šiški -*• Pojasnila te naročila: Franc Zajec, Zgornja Šiška. 583
Vflo ali hišo
• Vimi aH več staaovaaji v Ljubljani — kupim proti tako)* fnjemu plečih* — Posredovalci fekijuceni. — Ponudbe s navedbo cene na upravo * Sloveti* ske^a Naroda* pod «Dobre obran tetia/62l».
Teod. Koti, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3*
Krovec sfevpet, fctttanfertjstci in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Napravo ntrtlovo* dov, kopmMkš Sf Mast/ne no* prave. — Uasiu<«nie posod ie pločevine aa firere, barvo, lak ia med vsake velikosti, kakor tudi posod (Ikatle za konce«* _ve) ter litografija. 22/T
Ektisteaca *a dame
$ nakanio tabkmo* lahko ta-epvci avo4 poslovni ■ mrome* dvignejo ksr nalbolte. Moderna tiskarna (predtiskarija sestoji: 24 srajc, 3 1>re*rtnja!a ca voz* eke, 6 kombinei, 6 svilenih bla* »in. 6 sailje|evU 4 fs+a&urc za stole. 6 prtićkov. 10 netičev aa omare, 12 posteljnih blazin. 6 brisač, 12 za oblačila. 12 lese* oih modelov. I pregrinjalo za posteljo* 3 trn ftčetke. 3 ABC serije, 1 brisal k s. 1 blazine za barve, 1 •Spritzerv garnitura, 15 za taae. 3 prt i če za nizke stol* ce, 6 vttrsi. < kuharic, 6 teke* cev. 10 tfsrland. 12 mo*hov. lo kalim jakih crpk. 12 blazin za divene, 12 robcev. 6 napisov, I stor, 1 posteljno pregrinjalo. I zaetoe, 4 glavnike, 100 raznih iman, a rasnih vzorcev, pol kg barv5. — Vso to pošljemo fran* krni po povzetju za 2000 Din. — Blago. Vi eventualno ne bi uga* ia**. Zasneejstmo. — Semušl Leopold Santa X///, Baćka. mi derna tvornica šablona za ročne redove. 586
8
8/40 HP
dosedaj neprekosljiv v kvaliteti.
JHekgantnejSi voz sedan osti, U je dobil aa leiolni konkurenci v Jfea^i i prw nagrado.
Motocikli najnovejših modelov 1928 so najboiJSi I Promptno iz skadišča Vam nudi PAVEL ŠTELE, Ljubljana, Poljanska cesta 3, Tel. 2942.
Reiervni deli vedno v zalogi!
Vse četrtletje
dobavimo tact nhrmnib to> m ■aoscniskib re«ij n oeno 80 — din. rje,. — Bralni kmiek Ljubljana, Selchburfoaa ulica mi Telefon J937 . Url
Naprodaj lahka kočija
Ogleda se: Sv. Petra cesta 71. ____674
Prodaja oredmetov,
ki so bili najdeni v času od 1. I. do 31. III 1°27 na železnici in ostali nedvignjeni do danes, se vrši dražbenim potom na postaji Ljubljana glavni kolo* dvor (urad za najdene pred* mete) doc 11. aprila t. 1. od 9.
do 12. ure. 671
Francoščina za samouke
tzpopolnjevalm tečaj potom dopisovanja. Pojasnila: Proi. Brožnik. Levstikova 19. Ljub*
1 jen v  — i£a  odgovor prilt»ži
2 Pip. ; « . •> -
Kot družabnik
a kapitalom Din 25.000 pristopim v kako trffovSno *ž mešanim blagom ali pa samo v špecerij* ako. i— Dopisi pod «Dobro iz* votban 677» na upravo 5^lov„ Naroda».
želi znanja a priprosto mlado gospodično; rzključene niso vdove. — Dopisi pod «Spo* mlad/679* na upravo «Sloven» skega Naroda*.
Zaineii|aiii
lepo stanovanje dveh sob in ku* hinje v mestu, ki stane Din 70, za enako ali večje. — Ponudbe pod «Zsmenjava 680» na upra* vO ^tSlov. Naroda*.
Mlad gospod
vojaščine prost, zmožen sij* venskega, nemškega in italijart* skega jezika — wče službo v pisarni ali kai stičnega. Kasto« p: lahko takoj. -~ Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod ^tNujno/675».
Skladiščnik
starejša moč — išče stalno me* sto pri večjem podjetju v me* stu aTi na deželi. — Ponudbe
pod «S kladiš-in i k o7b» na upre* v o «Slov.  Narod a».
V najetti oddam
na Gorenjskem trgovino z me* šanim b tegom — tttdi s konce* sijo — pripravno za eno ali dve osebi. — Ponudbe pod «Trgo*
Sna/$S$» si upravo aSloven« ega 'Naroda*.
Žagovodja
želi nastopiti službo pri kakem, Večjem podjetju, zmožen samo* stojnega vodstva in dober or* gani/ator delavstva. Reflektira samo na stalno službo pri več* jem podjetju. Gre tudi izven Slove »ije. — Ponudbe pod ^Ža* govodia/676» na upravo «Slov. Naroda*.
Hladilnik
tvrdke S u rt h v Kolnu — kom* pleten, kratek Čas v porabi, pri* praven za mesaric in prekaie* valec — naprodaj radi odu* stitve podjetja z** 30.000 Din — Pojasnila v hotelu «Stara pošta». Rimske toplice. '631
Naorodaj
vsake vrste ledne emtre ra f»o^ ^tfJrie, delikatese tn privatne hiše: izvrši« lem tud« vsa (fcrugd mizarska dela za stavbo m pos bistvo. Gostilniške vrtne na* prave kakor tudi privatne So naročilu m najsolidncjših ce* nah. — S Praprotnik. Jenkova
ulka 7. 670
Gramofon
in 15 plošč, vse dobro oh ras njeno — radi selitve za 600 di* n-arjev naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod •Gramofon/641*.
A
Elektre - tvrdka
Ljubi}
Bosposvetaka ceet»13
t Telelee «$«7
Tevaraiifca taleče vse^a v <-l-ktrolelinicno stroko spa«iajočecra mnl^riiala.
Kadio aparatov, detajlov in vsclT sestavnih oelOv.
Elaktratoa la dnurl medicinski aparati.
testalsetje premmmtna vsakovrstne kakor vsa v te afrok« «pa<)«joe> nnpmvila in montiranja ped najottodnelšlmi popoji.
••• /   v * * Blilj '       > ~ r,
Trvevratao v*. D. E. blago po konkurenčnih cenah!
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, zračno m z električr.o razsvetljavo v are* dm mes»ta — išče gospa za ta* koj ali s 1. majem. — Ponudbe pod orSvctla soba/617* na upra* vo «S!ov. Naroda*.
Deček
star 14 let, močan, zmožen tudi nckolikto nemškega jezika — se želi izučiti v trgovini z me* šanim blagom: najraje na de« želi. da bi imel stanovanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod •Učenec '643» na upravo «-SL Naroda«.
Gospodična
«~mnogoletno trgovsko prakso in t. dobrimi spričevali, katera lahko dubi samostojno obrtno pravico — žeii mesto prodaja!* ke aH biagajnicarke. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upra* vo ««SI. Naroda» pod «Zancs* ljiva,o81».
AUSTRO FIAT
znani najboljši kva-liieiru tovorni avtomobili
■sasa ista
sospeli
Generalno zastopstvo .za Jugosiavi o
0. Žužek
L|aM|saa
TavUreva uilu It H
SfraTi T*.
tSnOVEKSK); NA ROD* dne 7. apriU.
^tev. 8*
HflRLEV DflUlDMH
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo
Tehniško komercllonalno tlružSa z o. z. losova promptno! IZ mesečni obroki!     LjUbliana, TaUČOrjCUO iftCd 11 6
Oslika 3flIoga vseh re3srvnih delov!
Zopet prispelo veiiho pošilllto modelov 19Z8. ki so brez konkurence.
Zelo znižane cene!   I 1
Dvokolesa novi modeli V.TMi, motorji, Otroški vozički, najnovejši bivalni stroji in pnevmatika Michelin. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in po-niklnnje dvokoles in otroških vozičkov, šivalnih strojev itd.    Prodaja na obroke.
Tluptrovani ceniki franko. «-TRIBUNA* F. B. L. tovarna Hvokole? in otroških   vozičkov.   LJL'BLJ\NA. Karlov« >ka cesta št 4.
GlOVANi BOCCACCIO:
DEKAMERON
Prevel Dr. ANDREJ BUDAL.
I. knjiga. Broš. Din 66-—, platno L)in /2*—, luksuzna is-
daja na boljšem papiriu po'franc. vez. Ui.i tUO*— l tiusUaajamt.
II. knjiga. Broš. Din 5b*—, pia'no Din 72*—   luksuzna iz-
daa na boljšem papirju polirane, vez Din ICO — z ilustracij mi.
III. knjiga. Broš. Din 5b*— platno Din 72*—. luksuzna izdata na boljšem papirju polirane vez Din 110'— t ilustracijami
Knjige se dobe f knjigarni Tiskom Zadruge v L ubijani, Prešernova ul. 54.
si prsUave-da vam mineio bolezni t
Bolezni želodca in čreves. telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervo-znost, pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave.
1'rejujte si preba\o s preizkušenim cllksirjcm «Jr*I* GOL». tla premine bolezen.
. »FIGOL* eliksir urejuje prebavo in vam vrača zdrav je.
<'FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja s postnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR  SEMELIC. DUHOVNIK 2
Izvirni zabojček s 3 steklenicami, omotom tu pošt* nino Din 105.—, z 8 stckl. 245 Din. 1 stekl. pa 40 Din.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo:
PPP|^fl^\ fm   domači  In  uiozemsk'  Lt\ domao
»        »t\m Jjp   kurjavo «n industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG ■ ■ KOKS
livarniškt, p'avžarški in plinski
BRIKETE
Prometni zavod za premog d. d.
V Liubliani. Miklošičeva cesta štev. 15/1.
L. Mikuš j
Ljubljana, Mestni trg štev. 15 |
i
dežniki
Na MALO HA VELIKO
Ustanovljeno 183S
i
i ■ <z> ■ cd a cz> m o a o a cd ■ cd a cd ■ cd a cd ■ o
RAST BRAOE PRI OAMAH
in vse nadležne kocine na tilni ku, p>d pazduho to na obrazi' odstranite sami na oalprtpn s:ejš» način z mojim preizkušt mm odstranjevalcem dlak — — Kompletni samo Din 60 tra-nk-ako pošljete denar naprti
K'>sm laboratorij \V.  ECKHARDT.  Aiigsbura. DeotscMand. Ravcaspurgcrstr. 12.91.
41 T
□
u □ □
■—i □ □
B
□ □ □
n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n
m najso idn j^r si nap >v u elekt'ično in.^ala-cio. ako se ibmete na
Kanccsftor Irano cafctra aftnltM
eonieflc
loan uTihedč
Lfabiiana — Leni pot St 12
<T*»e* ^n &te#. 2704)
ki izviruje iud vsa v nj< ^ovo sfroKo spada oča deia: hi n<r le e.on-.1, na >ehave za lieknična zvu iil?, s»«eiovnd- . d
TVORNICA SALAME. SUHO -MESNATE i MASNE ROSE /i
BANATSKI KAK!
OOBAVgA NAJBOLJ V^^-
li ZIMSKU SALAMU .MORTADELA U OBLIKU
KOBASIČARSKU JUJBU.MAST • SLANINU
rAC
Filiala: Beograd. Jevremova ul*ca 35.
Najnovejši kamin za salon.
Ustanovljena 1860 Kamnoseška industrija
Aloizii Vodnik
LJUBLJANA, poleg gl. kodv. Nagrobni spomeniki
Rodbinske grobnice,
kapele, mavzo'eji
Marmorna ste plosce
za mobi lije
za elekUomonterje
za strojar; e
za trgovske pulte
Obloga sten « marmorja
v mesnicah v kopalnicah v toaletih • v sto )njiščih in vežah
Marmornati kamini
raznih oblik
za elegantna stanovanja Kameniti liiaki za kuhinje
Kljub ogromnim nabav« nim stroškom   ne p ovi* šane c en e!
JUTRI!    == JUTRI!
Na Velikonočno nedeljo
{randijezna slavnostna premijera film skega remek-dela
VSTAJENJE
Po nesmrtnem  romanu   Leva N. Tolstega V glavnih vlogah:
Dolores del Rio Rod la Roque
in drugi priznani umetniki Umetniška režija Edtvin Carewe
Slika življenja, greha ter očiščenja in
preroda dveh duš. »pesahne scene   Pretresljiva vsebina
Pri vseh predstavah pomnožen orkester. Izredno čustvena, v srce segajoča godba.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Predstave   ?   nedeljo   m   prasnili ob 3. pol 5, 6, pol S, 9.
Fredprodaja vstopnic in telefonsko rezerviranje v nedeljo in na praznik od 11 — J<-1, ter od 2. ure dalje.
Lečilišče Klenovmk
poleg Ivanca v Hrvatskem Zagorju sprejema samo ozdravljive bolnike i-pljučnimi boleznimi za dnevno oskrbnino 120 Din brez kakršnih koli drugih taks. Najmodernejša higijenska in medicinska uredba, krasen park, razonoda, kino. - Zahtevajte informacije in prospekt od Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika u Zagrebu. Mihanovićeva ulica br. 3. — Telefon 6—64 i 13 — SS
tiiii Diesplov motor
ta
dolgo preizkusen izdelek za vsak obra.
N-uvđičnejša poraba gnojilnega olja. — Prn-pros'o osKroovanie. — Lg ajen s kompresorjem ati Drez nj ga. — ^ d 3'> H.J naprej se dooav-Ija točno oziioma oa kra ek rok.
Cr zer Uhoim- and VasvBlo&n-FabflKs-fkt.eig {seilscnaft wM\ Joi. veltzer.
Zastopsivo za Jugoslavijo:
BfOGflAD: Ing. 0. Mtii ird. hzi Mihaj o?a 39. U5IEI: U. fraaio Huth. HaroTSKa ulica '3.
■isfsscaaHfaciH'
o
B E9 B
H E9
ca ta ta ca
VABILO
na
48. občni zbor
ki ga bo imela
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
re-giatrovana zadruga z neomejeno zavezo v L;ubljani
v četrtek, dne 26. aprila 1928 ob 15. uri v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani. Dunajska c 18
DNEVNI RED s
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorstva
4 Odobritev letnega računa.
5 Razdeltev dobička
6. Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva. •
7. Volitev treh članov nadzorstva.
8. Predlogi zadružnikov. -
V Liubliani, 6 aprila 1928.
Načelstvo.
13
Štev «5
.SLOVENSKI N A R OD» rine 7. aprii.
Stran 15
MOTOCIKLI
Henderson — Suoer X A. 3. S.
2 in 4 cilinder. Vam nudijo zmagalec največjih svetovnih dirk- 1 in 2 cilinder-
komfort moder, avtomobila s ki- 350, 500 — 800 ceni.
Novi modeli 1928 dospeli, nizke nabavne cene, plačilne olajšave«
Griffon
kvalitetni lažji motocikli, franko Ljubljana Din 7800-—
Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK« Uuhliatia. Tavčarjeva ui. 11
__j
.i *Cniža ne cene —>  Cene CTažana il
i7hir!)* repnih robcev, rokavic, imOUAV»L fLOR in VOL-VCliaa \Ll3\\a. NENIH, triko perila za dame In gospode. Srajce ovratnike, kravate, DIŠEČA MJLA —> Kompletne potrebščine za šivthe. krojače, cevi mrle tn tapetnike. —  Vezenin ln čipke«
pri Josip Peteline, Ljubljana
bltzu Prešernovega spomenika (ob vodi). 6-1 - Ogleite si zalogo in se boste prepričali r ——
Sioifliaite se Tabora!
2 leti kredita!
VSEH VRST
mizarski in Manu m
poaa nežni  Id  univerzalni  i vgrajenimi motorji ali brez ojtb
Polnojaremniki
VVelker Werke 1. VVachstein, Wien X/ll,
LAXENBURGERSTRASSE 12
Razglas
Prostovoljna lavna dražba manufaktur-nega in špecerijskega blaga se bo vršila od dne 5. aprila 1928 ob 9. uri dop. dalje v gospodarski poslovalnici direkcije državnih železnic ob Masarykovi cesti št. 17 (poleg skladišča Ranzinger). — Ogled blaga je dovoljen od 8. do 9. ure dop.   Kupci se vabijo.
ifa drobno.    gfCZ konkurence     ft*a oebe>o»
o Oglejte si sgeciiaioa detajlno in engros imovino
Prepričali se boste, da je blago iiasiavlieuo iz orave dolge konoplje, ^aiantirano in sicer VRVI za zvonove, transmi-s je. dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij Posebno močne oprti za tra is;nsi;e Muliergurten). oprti navadne vseh sirokosti, vrvi in mieže za seno. nbje mreže gugalne mreže (Hangematten), bomoaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice ogniegasne cevi, Striki f.a perilo, trtne vrvice, štrange. uzde, špaga dreta, zidarske n tesarske vrvice, tiakovt in vrvice za žaluzije. Velika taloga piavih tržaških b'čevnikov, bičev, zoi jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač konjskih odej, nepremocljivih voznih plaht   juta  olatna,   ibaric itd. do
najnižji ceni.
Specijalno montiranje (šplaiaanje)
vrvi za   lansm sije in dvigala se izvrši solidno m točno
Prva Kranjska mama in trgovina i kononoino
N. ADAMlc. Si Petra m l
arf
o
o
■o t ti
<
a ;
e
o
a i
C
Telefon 2441
Podružnici Maribor Vetriiiska ulica 20. tat 454 — Kamnik. intna 4
zaročila m oonraviia «e točno in vestno izvrftu eio
m
e ii
« i1
o !
Jtišni posestniki!
če nočete hneti lepe vrtove ro dvorišča, posipajte jib z belim dolomitnim peskom, ki vam ga dostavi na dom K VODNIK, Podutik. Ljubljana Vil — Na* ročila sprejema tudi *Jekio», Ljubljana, Stari trg.
|i..-l|4U|tWI.MIIM!
D. H. C.
Največje skladišče — Avram KAJON. Sara-evo, Prestolonasljednika Petra br. 26. 566
Vesele vellkcn čoe »azHli! E. Gostinčar
strojno plotene S*. Petra cesta 38
M. Gostinčar
galanterifa
v*
Cenjcce dame, oglejte si pred nakupom zalogo ravnokar došlih krasnih brz« šivalnih strojev. o* j* i novejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak stioj _ popolnoma enostavno šivate vsakovrstno blago, oašitke in čipke s cikcak šivom, vezete najmodernejše .n luknjičaste vezenine gumbe in fjumhnice. — Pouk v vezenju brezplačen! — Ceniki franko — Prodaja tudi na obroke. — •TRIBUNA* F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta
1. Stjepušin 2
um Jnjertka 5,
nrlporoea oijDoljse aatoirc,  tec, šeic, lartitare tn vstale «o-(re biči ne za vsa glasbila. Odlikovao na pariški izitfai. Ceaiki naake.
Kolesar
ki si želi za svoje kolo trpežen motor, naj zahteva opis najnovejšega Ruppe poro, motorja 05 ks. 7 kg težkega, ki se dnbi poleg slovitih koles znamke BRENNABOR za malo ceno pri
FRAN  VORSIĆU. Maribor. Iščemo tudi poštene zastopnike v vsakem kraju.
Ta stroj
vTriumpha
NADKR1LJUJE radi svoje eksaktnos1**, trpežno« sti, prožnosti gladkega in si» £urnega teka, oajpripravnejše razvrstitve črk —. vse doseda> nje stroje. — Poštna direkcija v Berlinu je kupile 600 «Tr*» umph» strojev (model 10) — Glavno zastopstvo Slovesi* *o Li IX) VIK 2ITN K. mshanlčr delavnica v LJUB* LJANl, Kolodvorska ulica 26. — Gprejerna v specijalno po* previjanje pisalne stroje — V zalogi barvni trakovi cglieni papir, papirnati zvitki itd. 613
Automobili - modeli 1928 - dospeli!
m ■ :«   limuzine in odprti — modeli
tfeucjeot
nabavna cena
limuzine in
1928 — 12. 30. 35 HP, 4 ril., 30 HP 6 cil.   2. 4, in 6 sedežni osebni, tovorni in autobusi, nizka — Pred nakupom oglejte si te modele Plačilne olajšave. Generalno zastopstvo. O. Z UZE K, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
teletu
379
Ivan Zakotnih
leielM
379
mestni tesarski mojster,
_ _ — —   UVBU AN A. Ounalska cesta #6   — — — -
Vsakovrstna tesarska dela. moderne iseene stavba, ostre})* za palače, hiša. vile. tovarna, cerkve tn zvonike — Stropi •mina tla. ti o pni ce Menice  pavi//oni, veranda terene ogran
Ud.   —  Gradba  lesenih  mostov,  letov  tn mltnuv. PARNA ZAGA. 16 t      TOV aRN A FURNIRJ i
iHBMFJim ~
Za doml
£a fivilfe kroteče, čevljarft itd
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam pulee šivanja entl* (ohšiv»>. teze (šrika). krpa pe» rilo to Qf>cavice Bre? vtakeg« premiojaoja plošč in druffc je stroj; v m muti pripravljen ali ta vezenje in ravno tako hitre zopet za navadno Siv«nje> — Poleg vseh ptedoosti, ki jih za* nema iivalni *ttx>! STOE\VLR ia tudi na) cen tih
Ne zamudite obodne prilike in oglejte ai to izrednoat pri
Lud. Baraga,
Ljubljana.    Setenburgova 6'1.
1AJB8UŠJ 8Bfl5Kt 8UG0U)
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blagove
—    zadnjih novosti —
za
~ pomladno In letne sezijo
razpo^tita najHoli renomirana
zaloga tvornice sukna
SIEGEL - IMHOF,   — BRNO
Palackeho tf. 12. Češkoslovaška
Največja izbira  — Najnižje tvorniške cene.
Nh Holidne iCa bvršitev vseh naroČil Na tehtevo vzorci zastonj tn poštnine pro
J
Brezplačen pouk v vezenju, ra* bi aparatov itd. — Lg^dni pla# čilni pofnjl — tSletno jamstvo
Električne tnstalacUe;
telefonske centrale, hišni teleloni, zvonci in eiajtktrlCfta razsvetljava
IVAN BOGATAJ
Konc. eieKtroteh. pod etje
LJUBLJANA, Kongresni trg 19
(poleg nunske cerkve)
Cek. racua štev. U619 Telefon št. 2(X)3.
Trgovina In tovarn i ik a zasoga:
inštalacijski materija^ motorji, teletonski aparati, moderni lestenci in svetiljke.
J
D
e r~~'^i
Drž. hipotekama banka
t ratievine Srbov. Hrvatov in Slovencev
Glavna filijala v LiublianL
a
Upravlja vse drž. In lavno fonde, pupilne, depo dtne, samoupravne ln cerkveno-samostanske kapitale.
Sprejema privatne hranilne vloge na knjižice
in obrestuje po čistih
6O/ na leto Obresti se računajo od prvega delavnika, ki sledi j dnevu vloge, do dneva dviga. Obresti se kapitalizirajo / O  polletno.  Dvigi do Din 25 000-— so brez odpovedi.
Dale amortizacijska posolila na stavbe v mestih ln trnih ter na poljedelska lmetfa p mi i
Ol     obresam na leto in 1 % za za amortizacijo, tako da se pla-čuje polletno 5°/« anuiteto, s čemer se posojilo amortizira O v 25 letih.
t
9
Dale kratkoročna posolila proti zastavi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev (delnic Narodne banke") 9rj obresii) in državnih bOnOV (&% obresti).
Vsa pojasnila daje
Glavna tuliala Drž. hipotekar. banke v Ljubljani
Za vse ohvv/.e Dr/., lupo lekarne banke jamči drŽava.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. PreSeruova alica SO |v lastnem postopfuV "
Obrestovanfa vlog, naktio In orodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev. de. vii in valut, borzna naroČila, nređutnii ia krediti .vsake vrsta, eskomot in in-kaso menic ter nakazna v tu* in ino-
rem«vo <afe - ^*»^*vsTts ud. Itd. Rnmjraek«: K redit, Ljohriana. — Telefon St  *M0  9157   ^-Ift- «nl*rnrhao «70« 2tfW
17
QB
24
Stran if>.
•SLOVENSKI NAROD, dne 7. aprila.
Stev. 82
Podružnica       Afilacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vlose na tekoči račun !.» na hranilne knjižice Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke Prodaja in nakup deviz in valut.
Brzojavni naslov: Komercbanka.   —   Telefon: 2005. Pošt. hran. rač. štev. 13.320.
SSH&55QSSSSBSSBS5BQI
S
LJUBLJANA,
Mestni trg &t. 5
a   uourjitfo tieh  iiisamih računa
■•h   «oairnln, r«iianoc«waimh »troje*     f  mumM    R fkttflMfl
■      in blag^tn po korhure>«cn< ceni        la-UU DoPČl^a
Tete«   2 93»
*etpn&urqov/ ulica C|i
Od ao&nii
SD 03;
znamke
šivalni stroji > KOLESA
ORITZNEB in Adler
19 letna garancija
za dom, obrt  in industrijo   —  lstotam švicarsk pletilni STROJ OUBIEO
smo p i Josip Petelincu
Tudi na obroke.
LJUBLJANA "
Dlizu Prešernovega snomeniKa ob vodi Jou'< « »ezeniu brezplačen
Cene niatke
[j
iti is lokale, pisarne uli itiimili
v novo gradeči se hiši na Miklošičevi cesti (poševno vls*a*vis hotela «L"nion») za julij ali avgost — naj se javijo — Kralja Petra trg S. pritličje. levo.
A\i se hočete P6vmat9zma, pralna
resiti
e in zhadan'c r»n udih in sklepih, otečeni udie. ohromele roke in noire. traa-nje, zbadanje i:t vlečenie do raznih delih telesa, seveda ua tudi slabost oči *,o često posledee r?vniatiz?na in kostobnlja. ki se moralo odstrtniti. ker sicer bolečine še
bolj napreduje:'). f^N^ JAZ VAM NUDIM
»4%^+ zdravilna pi.iaeo. ki razkraja
Najstarejša pleskarska in ličarsk3 delavnica X
♦
Ivan Bricelj j
želi vsem cenjenim naročnikom I
♦
srečne in vesele i
velikonočne praznike |
SUH LES M Mi,
krajše ali daljše, vsem onim ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje
Fran Šuštar, lesna industrija
Za krojače!       NOVA VELIKA       Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNCj Ljoblfaaa, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis kniigre!
LJUBLJANA, Dolen sk^   * *i
zastore, posteljna pregrinjal« perilo, monodrame, obleke I. Ar.
veze najfinejše in najceneJS*
mehanično umetro vezenje
Matek & Mikei
Ljubljana. I>a Irratinova ulica 13
Enttanje,  ažuriranje, predtia-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
\. & E. Skaberne
se
l:s1;oo,    pospešuje   presna vijanje Jevanie.   lorei  ni  to  tako z\ niverzaliio ali talno zdravilo, n
proizvod, ki        Droži sam.-« prirej odrešen ie bol eha iočeca človeš
DAM VSAKEMU RREZPLACNO POIZKUŠN.IO!
!\š!e mi tako!, pa dobite od mojih po vseh deželah razširjenih skladišč popolnoma zasloni in poštnine prosta poizk;:šnio obenem s poučno razoravo. Sami se boste nato prepričali o reškcdliivosti tesa pomočka in o niecovem brzem delovanju. d«-».s » * frlh  *ke   Bel «-Wi im»ts h»*    Brnch^?* - rsti,^c«» 5   fbts 1!l
gleškegra
sukna
*<> *u *ii *
Brzojavi: OLT, OSIJEK.
Železne konstrukcije Reservarje vsake velikosti Moderne transmisije Stružnice za železo Stroje za vrtanje železa Krožne žage : - : - : - : Prenosne mline Uiiva dele po načrtu in modelu
LsSlilLdLslLslLdLsIGI ^IFTFlTnFCT
B
JI!
Telefon 63 in 289.
Lahki trgovski liv [7] Quint-peči in gladila H Podnožke za peči za kopeli ^
Vse gospodarske stroje n pr.:
sejalnice za koruzo na dve in tri vrste, brane, robkal-nice za koruzo za ročni in motorni pogon, reporeznice, sekalnice, drobilnice in stiskalnice za grozdje, tresala sistem Kalmar, itd.
e □
E!
e
e e
ZASTOPSTVA:
Beograd, Carigradska c. 23    Zagreb, Martićeva ulica 14 B
ini-«««• a- ■■ B'Trnmi^rHT'Tnt^^
e e e e e
EHEjHBHH^IIEIBHEIHHIlI e
AUHE1M
emcisa
Postaja D-vlaka prosa Maminim — Berlin)— Kusse! — Frankfurt a. M.
45 minut od Frankfurta am Main.
Basel
Svetovnuznani cgijihove Kisline Dugate tupJi vreči kulunjsKe soii (3u, ^-ja, 4L' C)
Nedosežni pri boleznih srca in arterij revmi, protinu, bmnehitrs, trpljenju hrbteničnega
mozsa in živčnem trpljenju*
Izbrane  zabave. — Vseh vrst s o o r t.. Vsi novodobni  zdravilni  pomočki. —   Lepo.  prilsTo okrevališče. Izborna preskrba ob primernih c e n L \. Prospekte daie kopališka in zdraviliška uprava I3ad - Nantieipi in uu-lrV^o pisarna.
^^^^ •
r
i
RUŽNA HRANILKICA
rog. pos> in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
PodeJiu e vsakovrtne kredite, csKomtirii menice, inka- bprejema nraollne vloge na Kntlžlce aH v tekoćero Kot pooblaščeni prodajatec srečk Državne razredne loterij iir.t fakture tei i?vrsire razen deviznih in valutnih vse   raćnnu ter ith n brestu i e po dogovoru najagodneie.   vodi poseben oddelek za ni»h prodalo, poleg tega prodat;
.—a— ^*——-m—a---—• rad* srećke Ratne Mete na obroke ood zelo ugodnimi oogo
v hančnr strogo fpede o^e oosle
1
d -
!
'mi
Urejuje: Jo>ip Zupančič. — Za iNirudno ris>kmrocr»: Frao JezerSck, — Za opra»o to iuaeiatoi del h^tm; Otoo Cbnatot — Val a Ljubljani.
9B