PRIMORSKI DNEVNIK Poitruna plačana v gotovini /i rin Abb. postale I gruppo “ (j6D8 40 lil* * Leto XXII. St. 221 (6508) TRST, torek, 27. septembra 1966 SINDIKALNI PREDSTAVNIKI PRI MINISTRU ZA PRORAČUN PIERACCINIJU Sindikati Genove in Trsta kritizirajo načrt reorganizacije ladjedelske industrije Osnovne kritike: nepovezanost s splošnimi vprašanji pomorstva, pristanišč in sorodne industrije; premajhen predviden obseg investicij; neupoštevanje posledic za lokalna gospodarstva (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 26. — Dopoldne je minister za proračun Pieraccini ■prejel dve sindikalni organizaciji iz Trsta in Genove, s katerima je proučil zapleteno vprašanje preureditve ladjedelniške industrije, ki je za vse italijanske ladjedelnice in še zlasti za tržaško gospodarstvo življenjskega pomena. V tržaški delegaciji so bili za Novo delavsko zbornico — CGIL Calabria, Burlo in Gerli, za Delavsko zbornico Pabricci, Russo in Lovero, za CISL pa Novelli in Crucciati. V genovski delegaciji so bili za CGIL Cerofolini, Benassi in Guido, za CISL La-strego, Buscaglia in Guzzonato, za UIL pa Serena in Santi. Minister je obe delegaciji najprej sprejel ločeno, nato pa na njegovo izrecno željo na skupnem sestanku, ki je trajal do 14.30. Sestanka sta bila važna in zanimiva, saj sta potrdila, da so prav delavci obeh mest prvi sogovorniki pri reševanju teh vprašanj, kar 'je tudi potrdil minister, ko je zagotovil, da bodo sindikalne organizacije v vsedržavnem in v lokalnem okviru obveščene o razvoju in reševanju vprašanj. Pozitivno je tudi dejstvo, da se je celotni spor pričel reševati na demokratičen način. Razprava je bila pripravljalnega značaja, vendar pa je važna prav zaradi načina obravnavanja in ker je prišlo do izraza, da je treba načrtovanje v deželnih in vsedržavnih okvirih izvesti s pomočjo posvetovanja z delavci, kar je prišlo morda v taki obliki do izraza dokaj pozno, če že ne prepozno. Sindikalne organizacije so izrazile zlasti v tej zvezi svojo zaskrbljenost. Minister Pieraccini je potrdil, da se bo medministrski odbor — CIPE sestal v sredo, da pa ne bo sprejel prenagljenih sklepov, ali sklepov, ki ne bodo upoštevali pripomb tržaške odnosno genovske delegacije. Minister je tudi izključil možinost, da bi ministrski svet že na prihodnjem zasedanju razpravljal o tem vprašanju. Z drugimi besedami je minister potrdil, da je rešitev vprašanja sicer odloženat vendar pa da je nujen čimprejšnji sklep. Minister je govoril tudi o morebitnem prehodnem razdobju, ki bi sledilo odločitvam o preureditvi. Na eni strani bo treba iskati Ninini itn i,n 1111111 m uti u,i m,m n n •mil n im nul n i,n |,i ||,|||||,| im ■,i,|||,n„||,||,„|,|,|„„||,,„,1,1,11„„|, „„11 |l|„|l||l|,Illlltltaaillllal||ll|,|||lllll|lf|l|llllllg PUSTOŠENJE DVEH TAJFUNOV NA JAPONSKEM Nad tristo mrtvih in 800 ranjenih veliko razdejanje in ogromna škoda Veliko število hiš porušenih, mnogo ljudi brez strehe Velika škoda na poljih, cestah in železnicah TOKIO, 26. — Včeraj sta zajela številna področja na Japonskem tajfuna «Ida» in «Helen». Do sedaj so ugotovili 211 mrtvih. Pogrešajo še 103 osebe, ranjenih pa je 813 ljudi. 56 mest, mestec in vasi o-srednjega in jflžnega področja oteka Honšu so razglasili za razdejano področje. Brez strehe je okoli j - DANES Minister za proračun Pieraccini Je sprejel predstavnike Trsta in Genove, s katerimi je razpravljal n načrtih za preureditev ladjedelske industrije in seveda tudi o vseh tako zapletenih in perečih vprašanjih, ki so tesno povezana s predvideno koncentracijo italijanskih ladjedelnic. Sestanek je bil nedvomno zanimiv, saj je prišla do izraza bistvena enotnost vseh sindikalnih organizacij glede nekaterih osnovnih vprašanj. Vsi se namreč strinjajo, da načrt ni pravilno usklajen in ne Povezuje ladjedelnic s prometom, Pristanišči ter ne upošteva posh^ic skrčenja ladjedelske industriji za kovinsko, električno in za d 500 do 600 mladeničev, ki jih odpeljejo na policijske postaje in jih nato pošljejo k njihovim jdredom ali pa v centre za vežbanje rekrutov. TOKIO, 26. — Prvi japonski poizkus Izstrelitve umetnega satelita v vesolje se ni posrečil. Satelit so izstrelili z Japonsko raketo ((Lambda 4-S NO 1» z oporišča Učinura, ki pripada zavodu za vesoljska raziskovanja. štlristopenjska raketa, visoka 16 metrov in 86 centimetrov, Je spočetka redno delovala. Dosegla je višino 400 kilometrov, toda spodletel je poizkus, da bi satelit postavili na krožno pot okoli Zemlje. predvsem osnovna vprašanja, ki jih je treba takoj reševati, po drugi plati pa skrbeti, da se preprečijo negativne posledice za krajevna gospodarstva. Sindikalni predstavniki so ugotovili, da nikakor ne morejo nič reči o morebitnih nadomestilih, dokler jim ni znan dokončen načrt preureditve. Ta načela so prišla tudi do izraza v uradnem sporočilu ministrstva o sestanku, ki je bilo sestavljeno po razgovorih in v katerem je govora, da so razpravljali o preučitvi preureditve ladjedelniške industrije in o gospodarskem položaju Trsta ter Genove. Na skupnem sestansu je minister ugotovil, da ni razlik med stališči obeh delegacij, ker ne more biti lokalističnega nasprotja med Genovo in Trstom, ter je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da se sindikati strinjajo s tem stališčem. Minister je potrdil, da je treba globalno gledati na gospodarski razvoj obeh dežel. Tako se neposredno proučujejo ukrepi na raznih sektorjih (investicije, infrastrukture itd.), kot tudi ukrepi, da se predvsem dosežejo cilji razvoja. Preureditev in razvoj pa se morata izvajati na tak način, da ne bodo nastale težave, ki bi vplivale na zaposlitev delavcev. Minister je nato zagotovil, da se bodo s sindikalnimi organizacijami posvetovali in jih obvestili o nadaljnjem razvoju preureditve ladjedelske industrije. Po sestanku nam je tajnik tržaške CGIL Arturo Calabria izjavil, da so predstavniki CGIL v razgovoru z ministrom zagovarjali po-trebo revizije načrta koncentracije ladjedelniške industrije, ki ga predlaga IRI. To so utemeljevali s poudarkom da so iz naslednjih razlogov načrt že utemeljeno kritizirale vse tri vsedržavne sindikalne organizacije prizadete stroke FIOM, FIM in UILM: 1. Načrt ne upošteva povezave ladjedelske industrije s splošnimi vprašanji pomorskega gospodarstva (promet in pristanišča) in z drugimi sektorji (jeklarska industrija, elektromehanika itd.), da se ustvari nujna politika skupnih stroškov. 2. Izhaja iz nezadostnih investicij iz česar sledi da preureditev in koncentracija ladjedelske industrije z zmanjšanjem sedanjih zmogljivosti, obsoja tržaško ladjedelnico Sv. Marka na zaporo, s čimer se tudi razbija proizvodni ciklus kakor dokazuje osredotočenje proizvodnje Dieselovih motorjev odnosno turbin 3. Na zaostalem področju, kot je Trst in dežela Furlanija-Julijska krajina, se skuša zmanjševati pomen in gospodarska teža podjetij z državno udeležbo, z delno nadomestitvijo zasebnih pobud ali mešanih pobud kot na primer IRI-FIAT-OET-CGE. Z umetnim nasprotovanjem med Genovo in Trstom se ne morejo reševati vprašanja deželnega in vsedržavnega razvoja; kakor tudi ne iadjedelska industrija kot celota, pač pa z upoštevanjem potreb področij, kjer deluje ta Iadjedelska industrija in z upoštevanjem celotnih vprašanj pomorskega gospodarstva. Calabria pravi, da so podobna stališča izrekli tudi predstavniki tržaške CISL in Delavske zbornice, na kar je minister Pieraccini govoril o organični in globalni intervenciji v tržaško gospodarstvo, vključeno v deželni razvoj, za kar morajo odgovorni deželni organi naglo izdelati svoj načrt. Do tega zaključka je prišel minister, ker predvideva, da bo CIPE na osnovi predloženih elaboratov skoro go- (Nadaljevanje na 2. strani) tiiiiimiiiiiiiiitiiiilitmimmiiiimmiiiitimiHiiiiniiiitmiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiitiiimiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiii.. V OZRAČJU PANIKE IN NERVOZNOSTI Dve novi smrtni žrtvi na Južnem Tirolskem V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zelenem načrtu ■ Stavka uslužbencev avtobusnih in tramvajskih podjetij RIM, 26. — Dve novi smrtni žrtvi na Južnem Tirolskem, ki tokrat nista rezultat terorističnih napadov, temveč paničnega strahu. V Luttachu (Lutang) je mladi finančni stražnik ustrelil po nesreči komaj 21-letne-ga alpinca Eugenia Trinelli-Finančni stražnik, 21-letni ja. Vimcenzo Galasso se je vračal s patrulje in mu je v vhodu v kasarno po nesreči zdrsnila brzostrelka iz roke, padla je na tla in sta se sprožila dva strela, od katerih je eden zadel alpinca v trebuh in ga smrtno ranil. V Pustriški dolini pa je alpinec, ki je stražil električno centralo, ENEL, prav tako v nedeljo zvečer, opazil sumljivo osebo, zakričal je «Stoj!», nato pa je nekajkrat ustrelil v zrak Ko se neznanec ni u-stavil, je alpinec streljal proti njemu in ga smrtno ranil. Kasneje so ugotovili, da gre za 18-letnega domačina Petra Wielanda, ki ni imel nobenega opravka z atentati in ki se je samo ustraši! in začel bežati. Okrog 21.10 pa je pri zavetišču Fonte detla Roccia v višini 2000 metrov nastalo streljanje, ko sta padla v zasedo dva finančna stražnika. Drugi stražniki so jima pri- skočili na pomoč, nakar so napadalci zbežali čez mejo. Finančni stražniki pravijo, da so v luči svetlobnih raket videli enega izmed napadalcev, da je padel in da so ga drugi zvlekli čez mejo. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o petletnem • zelenem načrtu«, pri čemer so številni govorniki poudarili nujnost, da se ta uskladi s sklepi Evropske gospodarske skupnosti, zaradi česar so potrebni razni popravki. Ministrstvo za šolstvo je odredi, lo, da bo treba izprazniti zasebne muzeje, kjer je premalo nadzorstva, ker se v zadnjem razdobju množijo tatvine umetnin. V ta-kih primerih bo skrb za zaščito umetnin prevzela država. Iz Parme poročajo, da je kvestura prijavila sodnim oblastem 19-letnega delavca Luigija Isolo, ker je s kosom opeke razbil spominsko ploščo padlemu partizanu, ki je v predmestju. Ploščo so prvič razbili že pred dvema letoma. V Rim je prispela iz Moskve delegacija dvajsetih sovjetskih partizanov na vabilo ANPI. Delegacijo vodi dvakratni heroj Sovjetske zveze Aleksej Fjodorov, ki je sedaj minister za socialno skrbstvo Ukrajine, sestavljajo jo povečini partizani, ki so se borili v Italiji. Sovjetski partizani bodo jutri obiskali Firence, nato pa Bo. logno, Reggio Emilio in Genovo. Vsedržavne sindikalne organiza-cije avtobusnih in tramvajskih podjetij potrjujejo stavko, ki bo trajala 48 ur 28 in 29. septembra. Vozila bodo prenehala voziti z redno izmeno 27. septembra in ponovno pričela z redno jutranjo izmeno 30. septembra. Nočne zveze ne bodo obratovale med torkom 27. in sredo 28. ter med st<^-do in četrtkom. Stavko so napovedali, ker so zapadle delovne pogodbe že lani odnosno za nekatere kategorije v začetku letošnjega leta in se še niso začela poga janja za obnovo. NA PROSLAVI 25-IMICE USTANOVITVE ODREDA »MATIJA GIBEC> Srečanje jugoslovanskih in italijanskih partizanov Kolona avtobusov in avtomobilov z bivšimi italijanskimi partizani ob prihodu v Zagreb (Od našega dopisnika) ZAGREB, 25. — Ko je dolga kolona 24 avtobusov in več desetin osebnih avtomobilov iz Lombardije, Romagne in Furlanije, s katero je nad 1500 bivših italijanskih partizanov prihajala na obisk k svojim hrvaškim tovarišem, se je tik pred Zagrebom, ob koncu avtomobilske ceste morala ustaviti. Tu so italijanske goste dočakali predstavniki hrvatške zveze združenj borcev, številni bivši partizani in veliko ljudi iz okolice. Po izmenjavi pozdravov, ko so se med posamezniki odigravali tudi do ganljivi prizori, je kolona nadaljevala pot v hrvaško prestolnico, kjer so bivši italijanski borci položili vence na spominskem pokopališču ter na grobove dveh italijanskih partizanov na Sljemenu. Proti večeru je bil na programu obisk raznih krajev Zagreba, ki so pomembni za začetek vstaje, nakar je bila na Trgu žrtev fašizma pozdravna slovesnost na čast italijanskih gostom. Zvečer so se sestala tudi vodstva partizanski združenj, dočim so se drugi gosti razpršili po mestu, da se v družbi svojih hrvaških tovarišev ogledajo lepote mesta. Naslednjega djie pa Je bila glavna slovesnost v Samoboru, kjer se je slavila 25. obletnica ustanovitve partizanskega odreda «Matija Gubec«. V mestecu, kakih 20 kilometrov od Zagreba, je bilo zelo slovesno ozračje. Domačini so se pripravili na sprejem domačin in tujih gostov. Nad vhodi v mesto so bili veliki dvojezični transparenti. Okoli desete ure pa je prispevala dolga kolona, ki so jo zbrani domačini navdušeno pozdravili. Z avtobusov so se vsuli bivši borci, ki so se kmalu pomešali med domačine, v sredini trga pa so se vile zastave, ki so se proslavile v borbi proti nacistom in fašistom po italijanskih gorah. Med temi je bila tudi zastava neke italijanske garibaldinske udarne brigade z italijanske šeste cone, ki je vzbujala splošno zanimanje in občudovanje. iiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiimm URADNO SPOROČILO V BEOGRADU Sestanek Tito-Naser-Gandi ho 21. oktobra v Novem Delhiju Izjave Marka Nikeziča pred odhodom na zasedanje skupščine OZN - Ulbricht prispel na uraden obisk v Beograd BEOGRAD, 26. — V Beogradu so danes uradno javili, da se bo sestanek predsednika republike maršala Tita, predsednika ZAR Naserja in predsednice indijske vlade Indire Gandi pričel 21. oktobra v Novem Delhiju. Na sestanku bodo izmenja, li misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Državni tajnik za zunanje za deve Marko Nikezič je odpoto val danes z letalom v New York, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na 21. zasedanju sve tovne organizacije. Pred odhodom je Marko NlkeAJč v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji izjavil, da se bo jugoslovanska delegacija na zasedanju zavzemala, da se vsa vazna svetovna vprašanja razpravljajo v svetovni organizaciji. Jugoslavija namreč sodi, da je eden osnovnih vzrokov zastoja v delu svetovne organizacije prav v tem, da so zaradi stališča nekaterih velikih sil nekatera vazna svetovna vprašanja izvzeta iz dela svetovne organizacije. Enaindvajseto zasedanje se je po njegovem mnenju začelo v neugodnih okoliščinah še vedno trajajoče vojne v Vietnamu in pa sklepa U Tan-ta, da se umakne s svojega položaja. Jugoslavija bi želela, da bi U Tant ostal na svojem položaju ter da bi se istočasno tudi položaj spremenil v smeri pripomb In odstranjevanja vzrokov, ki jih je U Tant navedel kot razlog za svoj umik. Predsednik republike maršal Tito, Edvard K:.rdel j, Koča Popovič, Petar Stambolič in druge visoke osebnosti ter člani diplomatskega zbora, akreditirani v Beogradu in številni Beograjčani so danes toplo pozdravili predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike in prvega tajnika enotne socialistične stranke Walterja Ul-brichta, ki Je prispel s soprogo na enotedenski uraden obisk v Jugoslavijo. Po uradnem ceremonialu na železniški postaji je predsednik Tito pred mikrofonom jugoslovanske radiotelevizije zaželel dobrodošlico visokemu gostu iz Vzhodne Nemčije, s katero vežejo Jugoslavijo mnogi skupni interesi, predvsem napori za zagotovitve miru na svetu, skupna borba proti fašističnemu divjanju in za stvar napredka in socializma)). Tito je Izrazil prepričanje, da bo obisk nov prispevek k vsestranski krepitvi prijateljskih odnosov med obema državama, narodoma in partijama. Walter Ulbricht se je zahvalil za prijateljski sprejem, sporočil pozdrave ljudstva Vzhodne Nemčije narodom Jugoslavije ter poudaril, da narode obeh držav vežejo skupni interesi, ki so graditev socializma in zagotovitev miru. Mi cenimo jugoslovanske pobude na tem področju, posebno pa še glede (izajamče-nja evropske varnosti)), je dodal Ulbricht, ki je priznal, da sta v tem stoletju bili dve uničevalni svetovni vojni sproženi z nemškega ozemlja. «Mi smo s tega potegnili nauk, da je na nemškem ozemlju potrebna politika miru in demokracije, premagovanja reakcionarnih militarističnih tendenc. Zato smo drugi nemški državi, zahodnonemški zvezni republiki, predložili predlog o razorožitvi, normalizaciji naših odnosov za miroljubno življenje obeh nemških držav druge ob drugi. Samo politika, ki temelji na realnosti, je v interesu nemškega ljudstva in ostalih evropskih narodov. Veseli nas, da v tem pogledu soglaša- šo, kjer ga je sprejel predsednik Johnson. Medtem se je zahodnonemški zunanji minister Schroeder sestal z drugimi ameriškimi funkcionarji. Predsednik Johnson in Erhard sta se po poldrugi uri privatnega pogovora pridružila ostalim članom obeh delegacij. Kakor so izjavili uradni predstavniki, sta Johnson in Erhard podrobno pregledala nekatera vprašanja, zlasti pa sta govorila o NATO, o nemških naročilih ameriškega vojnega materiala in o možnosti sodelovanja med ZDA in Zahodno Nemčijo pri raziskovanju vesolja. Sporočili so tudi, da bosta državnika odšla jutri popoldne v Cape Kennedy, kjer si bosta ogledala ameriške vesoljske naprave. Zvedelo se je, da je Johnson predlagal Erhardu ustanovitev visoke komisije, katere naloga bi bila proučiti potrebno število atlantskih sil, ki naj bodo razmeščene v Zahodni Nemčiji. V komisiji bi bili predstavniki ZDA, Zahodne Nem-skom in s tajnikom za obrambo Mc čije in Velike Britanije in bi ja-Namaro. Pozneje je odšel v Belo hi- | nuarja predložila svoje poročilo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlftlllllllllliiiilllMMf lliliiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll RAZPRAVA V SKUPŠČINI OZN mo tudi z Jugoslavijo,)) Je poudaril Ulbricht. Ulbricht Je položil popoldne venec na spomenik neznanega junaka na Avali zatem pa tudi venec na spomenik sovjetskim oficirjem in vojaškim veteranom, ki so izgubili življenje pri letalski nesreči ok tobra leta 1964 pod vrhom Avale. Nocoj sta predsednik republike maršal Tito in njegova soproga v palači zveznega izvršnega sveta v novem Beogradu priredila sprejem B B. Erhard v Washingtonu WASHINGTON, 25. — Zahodnonemški kancler Erhard, ki Je prišel v soboto v Washington, je začel danes posvetovanja z Deanom Ru- Južni Afriki naj se odvzame mandat nad Jugozahodno Afriko NEW YORK, 26. — Danes se je nadaljevala splošna razprava v glavni skupščini Združenih narodov. Malezijski ministrski podpredsednik Abdul Razak je poudaril, da je treba sprejeti Kitajsko v OZN, toda ne da bi izključili formoškega predstavnika. Zavzel se je tudi za mirovna pogajanja v Vietnamu, za pobudo velikih držav. glede razorožitve in proti širjenju jedrskega orožja, za regionalne načrte, za gospodarski razvoj in potrditev U Tanta za glavnega tajnika OZN. Izrekel je nato podporo svoje vlade za sklicanje konference azijskih držav, ki naj bi se zavzemala za stike med vojskujočimi se v Vietnamu. Češkoslovaški zunanji minister Vrelav David je nedavne ameriške predloge glede Vietnama označil za neiskrene in bobneče izjave in je dodal, da vse kaže, da se ZDA pripravljajo na dolgo vojno, ker so pripravljene ostati v Južnem Vietnamu in napraviti iz njega od Skočno desko proti narodnoosvobodilnemu gibanju tega področja. Ponovil je tudi predlog za vseevropsko konferenco. Južnoafriški predstavnik je zagrozil, da bi v Jugozahodni Afriki nastala zmeda in revščina, če bi skušala OZN odvzeti Južni Afriki mandat nad tem ozemljem. Kolumbijski zunanji minister Je poudaril važnost, ki jo latinskoameriške države pripisujejo gospodarskemu razvoju in načelu nevme-šavanja. Indijski zunanji minister Sing Je pozval Združene narode, naj napra vijo konec zatiranja v Jugozahodni Afriki. Podprl Je afriško-azijski predlog, naj OZN prevzame neposredno upravo Jugozahodne Afrike in naj prekliče mandat, ki ga je leta 1921 Društvo narodov poverilo Južni Afriki. Zadnji govornik je bdi ekvadorski zunanji minister, ki Je obsodil voj no v Vietnamu in vse jedrske eksplozije. Razprava se bo nadaljevala jutri zjutraj. Že v soboto ponoči Je skupščina sklenila, da bo sprejela na dnevni red predlog sovjetskega zunanjega ministra Gromika. ki se tiče tren vprašanj, in sicer; opustitev vojaških oporišč na tujih ozemljih, obveznost držav, da se odrečejo vsem ukrepom, ki bi mogle ovirati sporazum proti širjenju jedrskega o-rožja ter obsodbo vse oblik vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Glavna skupščina je si reje-la celoten dnevni red, ld obsega 96 točk. Iz Džakarte so javili, da je pred. sednik Sukamo odobril ponoven vstop Indonezije v OZN, potem ko mu Je zunanji minister Malik no ročal o svojih razgovorih v New Yorku. Vzhodnonemška vlada je po bolgarski delegaciji Izročila tajništvu OZN spomenico, s katero obrazlo-žuje svoje stališče, do številnih važnih dejavnosti Združenih narodov. kajti bila je resnično «relikvija», kot se je izrazil bivši borec, ki mu je bila poverjena čast, da jo na to svečanost prinese. Kakor je biio napovedano, se je slovesni del sporeda začel ob 11. uri. Po kratkem pozdravu je prevzel besedo predsednik Zveze borcev Hrvaške Marko Belinič, sledil je govor predsednika ANPI Arriga Boldrinija. Nato so prebrali resolucijo, ki so jo navzoči sprejeli s ploskanjem. Resolucija med drugim pravi: Mi borci narodnega in nacionalnega odpora in borbe proti fašizmu nadaljujemo danes veliko delo miru, bratstva med narodi za boljše življenje za vse ljudi brez razlike na pleme, narodnost in versko prepričanje, smo se zbrali v žum-berku pri Zagrebu, kjer je bil pred 25 leti ustanovljen partizanski odred ((Matija Gubec«, začetek narodnoosvobodilne vojske v Jugoslaviji. Počastili smo spomin hrabrih sinov in hčera Jugoslavije, ki so padli v neenakem, vendar pa zmagovitem boju proti fašizmu, skupno s tovariši Italijani, ki so se borili v enotah NOV. Prav tako smo počastili spomin vseh znanih in neznanih borcev, ki so v tem stoletju padli na barikadah, v zaporih, v spopadih in stavkah po vsem svetu. 25-letnica upora narodov Jugoslavije, 21-letnica osvoboditve Italije, 20 in več let graditve novih družbenih odnosov v Jugoslaviji, velike zmage naprednih in demokratičnih sil Italije jasno kažejo, da je obveza vsakogar, predvsem pa tistih, ki so nosili zastave borbe proti fašizmu, da na vsakem koraku nadaljujejo ta boj prav tako kot proti njegovemu militarističnemu odrazu v Vietnamu, kjer imperialisti bombardirajo in požigajo vasi in mesta ljudstva ki se je dvingilo v borbo proti kolonialističnemu suženjstvu in bedi. To je povzročilo težko mednarodno stanje proti kateremu protestiralo predstavniki vlad ln tudi cerkvenih oblasti in vsi tisti, ki Jim je pri srcu mir. Zato se vsem narodom in vsem vladam nalaga odločna obveznost, da dosežejo svobodo, mir, enakost, enotnost in neodvisnost Vietnama. Obsojamo napad na Vietnam. Obsojamo mešanje v pravico katerega koli naroda. da sam odloča o svoji usodi. Zahodna Nemčija gradi svojo politiko na militarizmu in na zamisli o veliki Nemčiji: na priznava meja, ki jo obvezujejo iz druge svetovne vojne. Nacistične sile organizirajo teroristične napade v Južni Tirolski na škodo italijanske republike, enako kot izzivajo in ubijajo državljane in predstavnike Jugosla. vije v sami Nemčiji. Iz tega jasno izhaja, da je nujna skupna borba proti nemškemu militarizmu in neonacdzmu. Svet je priča utrditve protiblokovske politike neuvrščanja in aktivnega sožitja. Narodi Jugoslavije in Italije odločno podpirajo borbo za mir in za enakopravne odnose med narodi. Zgodovinska resnica je, da so demokratične sile odporniških gibanj in delovnih ljudi zavestno prevzele lastno usodo v svoje roke in da bodo do zmage nadaljevale boj za blaginjo človeka, za mir in demokracijo. Delavci, partizani Italije in Jugo. slavije so prepričani, da morajo skupno z drugimi narodi razširiti fronto solidarnosti, bratstva in prijateljstva. To srečanje med ’-arti-zani Zagreba in zelo številne italijanske delegacije je samo začetek pobude, ki bo prinesla svoje plodove. Prepričani smo, da bodo s še širšim medsebojnim spoznavanjem prišla do izraza sorodna politična in ideološka stališča za vedno konkretnejši in aktivnejši boj proti vsakemu fašističnemu oživljanju. Vodstva ANPI Milana in Lombardije, kakor tudi zveza združenj borcev Zagreba slovesno pozivajo vse organizacije in sile, ki so se v Evroni borile proti nacifašizmu, naj se jim pridružijo v enotno fronto za mir, svobodo in enakost med narodi. Nadalje se obvezujejo, da bodo dale pobudo za različne oblike sodelovanja, še posebej pa da bodo prihodnja leta organizirale evropsko srečanje bivšin borcev odnroniških gibanj. Borci in antifašisti, mladina in državljani! V imenu tistih, ki so padli v borbah, na mučiliščih Jugoslavije in Italije, na ulicah Zagreba ln Milana in po vsej Evropi, odporniško gibanje odločno nadaljuje bitko za mir, proti vojnim hujskaškim imperialistom in rasistom, ki zastnn-ljajo mednarodne odnose in rušijo brastvo med narodi. Mladinci in mladinke, mi ld smo preizkusili strahote fašizma, deportacije v uničevalna taborišča, mi ki smo izkusili zversko mučenje gestapovcev, moramo skupno nadaljevati boj za rešitev človeštva pred atomskim uničenjem. Vaša odločnost v tej borbi bo največje priznanje milijonskim žrtvam, ki so padle za ideale miru. Skupno z ramo ob rami stopajmo dalje in povsod, dokler ne dosežemo vzvišenega cilja enakopravnosti teh narodov in vseh narodov v miru, v svobodi in socializmu.« F. C. (Nadaljevanje na 4. strani) Rodezija SALISBURY, 26. — JužnorodezIJ-ski rasist Smith je danes tretjič 1n zadnjič sprejel britanskega tajnika za Commonwealth Bowdena. Po sestanku, ki je trajal eno uro, so objavili kratko sporočilo, ki Javlja, da bo Bowden odpotoval v sredo v London, kjer bo poročal o svojih razgovorih. Po mnenju političnih krogov v Salisburyju kaže kratko sporočilo, da so razgovori zašli v slepo ulico. 2 — 27. septembra 1966 Vreme včeraj: naj višja temperatura 22.5, najnižja 14.9, ob 19. uri 19.8; zračni tlak 1017.2 stanoviten, vlaga 70 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21 2 stopinje Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 27. septembra Damijan Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 17.58. Dolžina dneva 11.56. Luna vzide ob 17.30 in zatone ob 3.18 Jutri, SREDA, 28. septembra Venčeslav IZJAVE SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV TRSTA IN GENOVE Upoštevanje vloge sindikatov delavcev pri bistvenih vprašanjih načrtovanja Zanimiva izjava tajnika NDZ-CGIL Calabrie - Zagotovilo ministra, da se bodo posvetovali s sindikati in jih obveščali o nadaljnjem razvoju vprašanja - Ministrov pesimizem glede ladjedelnice Sv. Marka (Nadaljevanje s 1. strani) tovo prišel do izredno negativnih zaključkov za ladjedelnico Sv. Marka. Med prvim sestankom kot tudi med skupnim sestankom z genovskimi sindikalisti je minister sprejel na znanje, da ni razlogov za delitev med delavci obeh mest in je poudaril nujnost, da se najdejo rešitve, ki ne smejo poslabšati, marveč morajo izboljšati gospodarski položaj pomorskih mest. Minister Je nato govoril o splošnem razvoju drugih dežel in zlasti o razvoju Trsta, o njegovem pristanišču in industrializaciji ter izjavil, da bi vsak morebitni ukrep, ki bi zmanjšal sedanjo industrijsko zmogljivost in zaposlitev, morali izvesti, šele ko se bodo začele nove dejavnosti. Sporočil je tudi, da se bo njegovo ministrstvo v prihodnjih dneh posvetovalo z vsedržavnimi sindikalnimi organizacijami delavcev. Delegacija CGIL iz Trsta je sprejela na znanje izjavo ministra in potrdila nujnost ponovne preučitve preureditve ladjedelniške industrije, poudarila je, da bi v okviru stvarne in učinkovite reorganizacije tudi ladjedelnica Sv. Marka morala najti svoje mesto, kot pričakujejo Tržačani in v skladu z možnostmi mednarodnega in notranjega tržišča. Glede ostalih predlogov ministra pa CGIL ostaja na stališču popolnih prostih rok, ker pričakuje sklepe in stališča CIPE kot tudi globalen načrt za Trst. Sindikalni predstavniki obeh mest, je zaključil svojo izjavo tajnik tržaške CGIL Calabria, so v zaključku zahtevali, naj se skličejo napovedana posvetovanja že v prihodnjih dneh, tako da bodo lahko učinkovita za dokončne sklepe. Generalni tajnik Delavske zborni, ce Carlo Fabricci pa je izjavil, da so upoštevali, čeprav nekoliko pozno, posredovanje proračunskega ministra glede vprašanja ladjedel-ske industrije. Končno se je razumelo, da je nujna razprava s sindikati, ko se govori o programiranju, in to še zlasti, kadar gre za zaposlitev in tržaško gospodarstvo. Ministru smo obrazložili načela, katerim se ne bomo nikoli mogli odpovedati: ladjedelnico Sv. Marka je treba modernizirati, obnoviti in Jo konkurenčno usposobiti, tovarno strojev je treba voditi v okviru IRI. Izjavili smo tudi, da smo pri. pravljemi na vsako razpravo, ki naj bo usmerjena v rešitev perečih tržaških vprašanj, pri čemer pa ne moremo privoliti v zavlačevanja, zato da bi prešla v miru volilna razdobja. Zavračamo tako prvi kot drugi načrt IRI, ker nista v skladu z zahtevami delavcev Sv. Marka, tržaških delavcev na splošno in tržaškega gospodarstva. Delegacija CISL je sporočila, da se bo v četrtek sestal izvršni odbor sindikata kovinarjev, ki bo razpravljal o nadaljnih ukrepih in o nujnosti nagle rešitve, do katere ne sme priti v razdobju preko 15 dni Istočasno so- sindikalni predstavni ki izjavili, da je dobljena prva bit ka, ko so skušali odstraniti od re Sevanja vprašanj sindikalne pred stavnike in neposredno zainteresi rane delavce. Tudi sindikalni predstavniki iz Genove so po sestanku dali svoje izjave, pri čemer je značilno, da Je stališče CGIL glede osnovnih vprašanj dokaj podobno stališču tržaških sindikalnih organizacij, medtem ko sta CISL in UIL bolj povezani z zaščito krajevnih genovskih interesov. Izjava genovske CGIL poudarja naslednje kritike: 1. Ni povezave med razvojem ladjedelske industrije in širšim vprašanjem pomorskega ter pristanišč. 2. Predvidene so nezadostne investicije in ne omenjajo se vprašanja kontinuitete proizvajalnega ciklusa, zaposlitve in gospodarske strukture prizadetih področjih. Zato so sindikalni predstavniki genovske CGIL zahtevali, da se začasno prekine vsak ukrep glede izvajanja načrta, da se omogoči ponovna proučitev med CIPE in vsedržavnimi sindikalnimi organizacijami. Treba je tudi sklicati konferenco sindikalnih organizacij, krajevnih ustanov in ministrstva za državne udeležbe, da se določijo krajevna vprašanja v skladu s splošnim vsedržavnim gospodarskim razvojem. Delegacija genovske CISL pa Je izjavila, da zahteva od ministra, da ne zavzame nobenega stališča glede lokalizacije «Italcantieri» odnosno premestitve tovarne Dieselovih mo- torjev, ki ne bi temeljile na gospodarskih osnovh, ali ki ne bi bile resnično v okviru splošnega gospodarskega razvoja. Tudi CISL je zahtevala sklicanje omenjene konference, pri čemer pa naj ostanejo v veljavi pristojnosti deželnega odbora za programiranje. Predstavniki UIL pa so v bistvu govorili samo o zaščiti genovskih interesov in zahtevali okrepitev genovskih podjetij IRI, posvetovanje s sindikati glede genovskega gospodarstva, zahtevali sedež «Italcantie-ri» za Genovo, rešitev drugih vprašanj pa povezali z zvišanjem števila zaposlenih v družbi Ansaldo. M. D. Odgovor poslanki Bemetičevi Ni razlogov za spremembo volilnih okrožij prometa Minister za notranje zadeve je odgovoril poslanki Bemetičevi na njeno vprašanje glede razpisa bodočih pokrajinskih volitev na Tržaškem in glede vprašanja določitve volilnih okrožij, ki po mnenju poslanke, ne ustreza določitvi, ki jo predvideva zakon. Potem ko minister pravi, da se bodo pokrajinske volitve v Trstu vršile skupno z upravnimi volitvami v jeseni, ko bodo tudi občinske volitve v Trstu (prav pred nekaj dnevi smo poročali, da je prefekt določil, da bodo pokrajinske in občinske volitve 27. in 28. novembra), minister poudarja, da so bila sedanja volilna okrožja za pokrajinske volitve določena leta 1961. Po mnenju ministra, temelji ta določitev na razdelitvi volivcev v pokrajini, na volilnih o-krožjih, ki obsegajo področja, na katerih prebiva povprečno število volivcev posameznega volilnega o-krožja. Poleg tega pa, da se je upoštevala tudi teritorialna enotnost volilnih okrožij v zvezi z njihovimi zemljiškimi, gospodarskimi in socialnimi značilnostmi ter upoštevajoč tudi bližino volilnih sedežev in prometnih zvez. Pri tem pa Je treba upoštevati, pravi minister, da nekateri premiki 3BWWvalstva, ki .sp se pojavili v zadnjih letih zlasti iz središča mesta Trsta v predmestne re-zidencialne četrti, niso bili takega obsega, da bi upravičili spremembo sedanjega stanja volilnih o-krožij. Sestanek deželnih predstavnikov strank levega centra V uradu predsednika deželne u-prave dr. Berzantija so se sestali politični predstavniki strank levega centra, ki sestavljajo deželni odbor. Poleg predsednika Berzantija in podpredsednika Giacomettija, so se sestanka udeležili namestnik deželnega tajnika KD Botteri, deželni tajnik PSI odv. Fortuna, načelnik Skupine deželnih svetovalcev PSI Moro, deželni tajnik in načelnik skupine deželnih svetovalcev PSDI odv Devetag in deželni tajnik PRI Di Re. Na sestanku so govorili o poli-tično-upravnem delovanju deželne uprave pred začetkom zasedanja deželnega sveta, ki se bo začelo v soboto, 1. oktobra. Hkrati pa so proučili in sprejeli obveznosti zakonodajnega značaja, ki jih bosta na osnovi sprejetega programa v prihodnjih mesecih sprejela deželni odbor in svetovalska večina, ki ga podpira. hn.tifpS * U™™: 5?L?tra,nk. - volitvah in ki bru lani. Pogajanja za novo pogodbo so vodile sindikalne organizacije in ARA (deželno združenje avto šol). Ta pogajanja so se večkrat razbila. Pozneje se je zdelo, da bodo delodajalci podpisali sporazumno sprejeto besedilo nove pogodbe, toda v zadnjem trenutku so delodajalci prelomili že sprejete obveznosti ter poverili dvema izvedencema nalogo, da se zavzameta za sestavo nove pogodbe. Spričo tega so sindikalne organizacije sklenile, da se zaostri sindikalna borba. Sestanek paritetnega odbora PSI-PSDI Sinoči se je na sedežu socialdemokratske sekcije pri Sv. Soboti sestal paritetni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki PSI in PSDI Sestanka sta se udeležila med drugimi tajnika PSI in PSDI Ar-naldo Pittoni in Oberdan Pieran-drei. Na skupni seji so predstavniki obeh strank razpravljali pretežno o tehničnih vprašanjih, ki zadevajo obe stranki pri skupnem nastopu na prihodnjih občinskih ;n pokrajinskih volitvah, Ta tehnična plat obravnavanja skupnega nastopa na volitvah ne pomeni seveda, da so že rešena načelna vprašanja, ki pogajajo nastop o- devajo, kot je znano, sprejem določenih zahtev v prid tržaškega gospodarstva s strani rimske vlade. PSIUP zahteva izredno sejo občinskega sveta Občinski svetovalec PSIUP dr. Pincherle je poslal županu dr. Franzilu pismo, v katerem ga poziva, naj takoj skliče izredno sejo občinskega sveta, da se prouči stališče, ki ga mora občinska u-prava zavzeti v obrambo ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev Sv. Andreja. Dokler ne zapade mandat sedanjemu občinskemu svetu, pravi dr. Pincherle, je ta edini predstavnik vsega mestnega prebivalstva, katerega^ želje ne morejo tolmačiti ne župan ne tajništva strank, ki so z njihovim neposrednim delovanjem in podrejenostjo povzročila sedanji resen položaj. ZBOROVANJE KPI V SKEDNJU Drevi ob 20.15 bo v Skednju nasproti gostilne Baschin javino zborovanje KPI. Govorila bosta občinska svetovalca Jole Burlo in Franc Gombač o temi: »Gospodarski položaj Trsta in stališče strank levega centra*. PO RAZGOVORIH TRŽAŠKIH GOSPODARSTVENIKOV NA DUNAJU Ugodne perspektive za gradnjo avto ceste čez gorovje Tur Govorili so tudi o naftovodu za Avstrijo in o plinovodu iz severnega Jadrana v srednjo Evropo Na nedavnem potovanju po nekaterih državah v tržaškem zaledju Je strokovno odposlanstva, ki ga je vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, navezalo živahne stike predvsem s predstavniki poslovnih krogov avstrijske republike. Na sestankih, ki so bili na Dunaju, je stekla beseda o vrsti gospodarskih vprašanj, ki zadevajo sodelovanje med našim področjem, notranjostjo Italije in obdonavsko republiko. Med načetimi problemi, naj omenimo predvsem vprašanje cestnih povezav in pa vprašanje naftovoda in plinovoda s severnega Jadrana v notranjost Avstrije. Glede cestnih povezav med Trstom in Avstrijo, so se na dunajskem sestanku pomudili zlasti ob vprašanju neposredne povezave čez gorovje Tur, ki bi predstavljala prometno žilo prvenstvene važnosti za tržaško pristanišče. Kakor je znano, gre zdaj pri tem vprašanju za kritje gradbenih stroškov, ki jih sama Avstrija menda ne zmore. V načrtu je, da bi za realizacijo te važne prometne žile zainteresirali Evropsko investicijsko banko, ki naj bi prispevala 30 odst. potrebnih finančnih sredstev. Za kritje preostalih 70 odst. predvidenih stroškov, pa bi se lahko obrnili na zasebne kapitaliste ali na vrsto bank. Tako bi lahko prišli do potrebnega denarja v razmeroma kratkem času (finančno tržišče je danes razmeroma likvidno), tako da bi z delom za gradnjo nove avto ceste lahko pričeli že v doglednem času. Gradnja omenjene ceste bo stala po mnenju strokovnjakov približno štiri milijarde šilingov. Podrobnejši Jutri skupščina nameščencev avto šol Vse tri sindikalne organizacije — FILCAMS - CGIL - CISL in Came-ra Confederale del Lavoro pozivajo osebje vseh tržaških avto šol, da se udeležijo skupščine, ki bo jutri 28. septembra ob 20.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8. Ponovno zborovanje vseh prizadetih uslužbencev avto šol nujno sledi popolnoma negativnemu stališču, ki so ga zavzeli delodajalci do zahtev prizadetega osebja. Kot je znano, je vsedržavna pogodba med prizadetim osebjem in ■lumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii Poslednje slovo od poK. Ivana Grbca Svojci, številni domačini, znanci, prijatelji, stanovski tovariši in predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze ter Glasbene matice so spremili na zadnji poti pokojnega Ivana Grbca, učitelja, glasbenega pedagoga, skladatelje in odgovornega urednika mladinske revije «Galeb». Dolg žalni sprevod se je razvil od hiše žalosti po ške-denjskih ulicah do škedenjskega pokopališča. Krsta je bila vsa obložena z venci svojcev, prijateljev, SKGZ, Slovenske prosvetne zveze, Glasbene matice ter uredništva «Galeba». Dolg je bil žalni sprevod in lastniki trgovin ter javnih lokalov so priprli roloje v znak spoštovanja do pokojnika, toda niti pred pokojnikovim domom, niti na pokopališču ni bilo slišati ža-lostinke v zadnji pozdrav, za slovo od zaslužnega učitelja, skladatelja in glasbenega pedagoga, ki je svoje življenje posvetil vzgoji naše mladine. Na pokopališču sta se pred odprtim grobom poslovila od pokojnika učitelj Miro Preši in prof. Gojmir Demšar. Miro Preši je med drugim dejal: «Pokojni Ivan ni bil le učitelj pedagog, pač pa so rojenice položile v njegovo zibel tudi liro, na katero je v svojem življenju močno zabrenkal in ustvaril dela, ki so se razraščala na glasbenem po. lju. Bil Je glasbeni pedagog, ki je s svojim znanjem priskočil povsod na pomoč ko je bilo treba.« Prof. Demšar pa je med drugim dejal: «Pri snovanju in oblikovanju naše glasbene kulture si je pokojni skladatelj pridobil ogromno zaslug. Napisal je številna dela z raznih področij glasbenega ustvarjanje, a v prvi vrsti se je posvetil zborovski pesmi.... Številna dela pokojnega skladatelja so ostala v rokopisih, saj ga njegov skromen, vase zaprt značaj ni vzpodbujal, da bi jih objavil. Poleg svojega dela v šoli je pokojni Ivan Grbec še vedno našel čas za vodstvo mladinskih zborov, vrsto let pa se je udejstvoval kot pedagog v Soli Glasbene matice.« Naj bo našemu zaslužnemu možu lahka zemlja. lllllllllllllllllllllllllllllllllll|llll||||||||||||||||||||||IIwilllllllllllllll|||||||||MIIIIII|||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllll|lllllllt,l,l,llllll|l„llll„„N OB PRISOTNOSTI MINISTRSKEGA PODTAJNIKA AGRIMIJA Zaključek vsedržavnega kongresa italijanskih komercialistov Pri izvajanju gospodarskega načrta je treba upoštevati strokovno mnenje komercialistov - Brzojavka predsedniku republike Saragatu Nedeljskega svečanega zaključ- ka, Ifji.;,vsedržavnega kongresa italijanskih komercialistov se je udeležil tudi predstavnik vlade!, podtajnik zakladnega ministrstva A-lessandro Agrimi. Podtajnik je v krajšem nagovoru naglasil, da preživlja naše področje težke čase. V trenutku, je nadaljeval govornik, ko se z važnimi vpraša nji okoli Trsta ukvarjajo najvišje politične oblasti v državi, gre Trstu živo in občuteno voščilo vsega italijanskega življa. Govornik se je nato dotaknil nekaterih problemov, ki zadevajo gospodarsko načrtovanje in izvajanje petletnega gospodarskega načrta. V tej zvezi je pripomnil, da se je najnovejši načrt pričel izvajati nepopolno in tudi z večjo zamudo, kar je dejansko že povzročilo določeno škodo vsemu narodnemu gospodarstvu. To zamudo bo treba z.daj nadoknaditi, je zaključil govornik, pri tem pa bodo lahko v veliko pomoč prav gospodarski izvedenci, med katere spada prav kategorija komercialistov. Na koncu svojega dela je kongres sprejel spomenico, ki obsega štiri točke. Prva točka se nanaša na zahtevo, naj bi vladni organi pri sestavljanju in izvajanju gospodarskih načrtov v prihodnje tesneje sodelovali odnosno upoštevali strokovno mnenje komercialistov, V ostalih treh točkah zahtevajo komercialisti za svojo kategorijo večjo neodvisnost in samostojnost pri reševanju nekaterih vprašanj na specializiranem področju, na katerem se ti udejstvujejo. Na koncu so s kongresa naslovili na predsednika republike, ki se je tudi sam pred leti udejstvoval kot komercialist, pozdravno brzojavko, v kateri se poudarja pripravljenost koogresi-stov na vsestransko sodelovanje z državo za gospodarski razvoj republike. Delovanje deželne uprave Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je s posebnim dekretom imenoval člane študijskega odbora, ki bo proučeval način, kako ravnati z zakonskimi določbami, ki uvajajo olajšave v korist nerazvitih področij v deželi, člani odbora so podpredsednik dr. Giacometti, odbornik za kmetijstvo Comelli, za industrijo in trgovino Marplllero, za javna dela Masutto, za urbanistiko Leschiutta in za načrtovanje Stopper, ter nekateri deželni funkcionarji. Zakon št. 614 z dne 22. julija 1966 nakazuje 200 milijard lir za razdobje petih let ter predvideva vrsto posegov na področje kmetijstva, industrije, turizma in Javnih del; letos bodo izdali v ta namen 58 milijard 70 milijonov lir, prihodnje leto 39 milijard 380 milijonov, v letu 1968 39 milijard 380 milijonov, v letu 1969 41 milijard 380 milijonov ter v letu 1970 21 milijard 790 milijonov. Denarna sredstva, ki Jih bodo izdali v letošnjem letu (čez 58 milijard lir), so v celoti namenjena posegom v hribovitih področjih, kjer Dodo s temi sredstvi dokončali že začeta dela. Za zaključek del pri raznih izboljševalnlh delih v hribovitih področjih potrebujejo 7 milijard 456.000.000 lir za gradnjo in izboljšanje prometnih zvez 2 milijard 592.910.000 lir, a za speljavo jarkov in vodovodov 1.157.794.000 lir. To področje je zelo pri srcu deželnemu odboru, še posebej pa odborniku Stopperju, ki skrbi za gospodarsko načrtovanje v deželnem merilu. Včeraj dopoldne se Je sestal deželni odbor za vprašanja predsedstva, finance in proračun, ki mu predseduje odbornik Cocianni. Na dnevnem redu zasedanja je bila razprava o zakonskem osnutku, ki uvaja Ustanovo za razvoj obrtništva ter urejuje gospodarski polo-žoj prizadetega osebja. V razpravo so posegli svetovalci Baclcchi, Del Gobbo, Metus, Morpurgo, Pellegrl-ni in šiškovič. Vsem je odgovoril odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Dal Mas, ki je poudaril, da se omenjena določila nanašajo le na izrecno delovanje Ustanove za obrtništvo, in ne morda za politiko deželnih organov do vprašanja, ki zadevajo obrtništvo. Iz razprave se je zvedelo, da je ustanova že zaposlila več strokovnjakov, za katere velja pravilnik, ki urejuje delovno razmerje državnih nameščencev. Odbor bo o tem vprašanju razpravljal tudi na jutrišnji seji. Danes dopoldne se bo pod predsedstvom dr. De Rinaldinlja sestal deželni odbor za pravilnik, ki bo nadaljeval z razpravo o posameznih členih deželnega pravilnika, ki urejujejo delo deželnega odbora. Stalna komisija za delo in socialno skrbstvo bo jutri obiskala zavod za nerazvite otroke «Nostra Famiglla« v S. Vitu al Tagliamento, v popoldanskih urah pa bo v Vidmu na sedežu deželnega odbornlštva za kmetijstvo, sestanek odbornikov, ki se ukvarjajo s problemi hribovitih področij. Na dnevnem redu je razprava o novem državnem zakonu o nerazvitih področjih v srednjih in severnih predelih države. Deželni odbornik za športna vprašanja Cumbat bo danes nadaljeval z razčlenjevanjem zakona, ki predvideva gradnjo novih športnih naprav v deželi. Danes se Je odbornik Cumbat na trgovinski zbornici sestal s predstavniki športnega življenja v tržaški pokrajini. Morski pes v Tržaškem zalivu Zdi se, da poletne sezone še ni konec. To velja vsaj za nekatere kopalce, ki so si včeraj popoldne privoščili toplo sonce in šli na kopanje v kriiki portič. Toda le malo časa so se kopali, kajti zagledali so, približno 300 metrov od obale, štiri metre dolgega morskega psa, ki je nadaljeval svoje • križarjenje, proti Trstu. Železna cev ranila delavca v pristanišču Nekaj pred 11.45 se je ponesrečil na delu 57-letni delavec Augusto Toffain iz Sv. Ane 58. V boinišniei, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, je Toffain povedal, da je delal v skladišču 64 v novem pristanišču za neko pristaniško družbo, ko ga je zadela v glavo železna cev, ki je bila pritrjena za kavelj žerjava. načrt nove prometne žile bo izdelan v nekaj tednih. Dr. Caidassi je v zvezi s tem vprašanjem izrazil prepričanje, da bi lahko za financiranje nove avto ceste vzeli v poštev posojilo proti izdaji primernega števila obveznic, ki bi jih lahko plasiral konzorcij denarnih zavodov. Avstrija se danes nahaja v finančnih težavah in ima poleg tega v delu avto cesto Dunaj — Beljak. V zvezi z napredovanjem italijanskih cest bi Avstrijci radi videli, da bi Italijani zgradili avto cesto do Brenerja, da bi bila tako zagotovljena nepretrgana zveza tudi od meje na jug. Glede naftovoda so Avstrijci povedali, da bo vod do Schvvachata izpeljan do leta 1969. Takrat bodo začeli po njem dobavljati petrolej, sprva v razmerju 6,6, pozneje pa 8 do 10 milijonov ton surovin na leto. Na štajerskem nameravajo zgraditi večjo čistilnico, zamisel o zgraditvi manjšega obrata nekje na Koroškem pa je pred časom propadla. Kaže, da bo pri gradnji naftovoda in nove čistilnice na štajerskem sodelovala tudi italijanska petrolejska družba ENI. Glede nameravane speljave plinovoda se doslej Avstrijci še niso mogli zediniti, kateri načrt naj bi uresničili. Gotovo pa je, da bodo zaradi pomanjkanja zadostnih zalog zemeljskega plina na domačih tleh v prihodnje čedalje bolj odvisni od dobav tega cenenega goriva iz tujine. Med državami, ki pridejo v poštev kot dobavitelji metana, navajajo Avstrijci predvsem Sovjetsko zvezo, kot kupci goriva pa pridejo v poštev tudi Jugoslavija, Madžarska in češkoslovaška. Po plinovodu s severnega Jadrana v notranjost republike bi se avstrijska Industrija oskrbovala z metanom iz Bližnjega vzho-ha in severne Afrike. Glede vprašanja, kje naj bi postavili terminal za metanovod, se Avstrijci še niso odločili, ali naj se ta postavi nekje v deželi Furlaniji Julijski krajini (ENI je menda dala razumeti, da je pripravljena zgraditi pred Tržičem posebno pristaja-lišče za posebne ladje, ki prevažajo naravni plin), ali pa v Kopru. Tudi zadnja varianta še vedno leži na delovni mizi predstavnikov avstrijskega gospodarstva, ki se bodo morali izreči o tem vprašanju v doglednem času. Vladni komisar je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku dr. Palerma, vršilca dolžnosti prvega predsednika prizivnega sodišča. Z vespo trčil v avto Včeraj ob 8. uri so sprejeli na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice 19-letnega trgovskega pomočnika Claudia Glessija iz Ulice Gravlsi 2/4, ki se je pri prometni nesreči ranil po desni temenici in obeh kolenih. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom RK, je povedal, da je okoli 7.30 vozil po Ul. Flavia proti Sv. Ani svojo vespo TS 31164, ko je v višini Ul. Benus-si trčil v fiat 600 TS 4192, ki ga je vozil 28-letni Aldo Polsini iz Ul. Pergolesi 8 in ki je ravno tedaj nenadoma privozil iz Ul. Benussi. Zdraviti se bo moral približno 8 dni. zid hiše v kateri stanuje. Sunek je bil tako močan, da so se odprla vrata in je vrglo žensko na cesto. Pri padcu se je Furlaničeva ranila po čelu, desni nogi ter dobila močan pretres možganov. Z rešilnim avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v približno 20 dneh. Požar delno uničil stanovanje Včeraj okoli 19. ure je izbruhnil v četrtem nadstropju stavbe št. 6 v Ul. Pindemonte požar, ki Je povzročil veliko škodo. Prva, ki je opazila požar, je bila neka ženska, ki je takoj obve-stila~gasilce. Borba z ognjem je trajala skoraj tri ure. Kljub temu je požar popolnoma uničil spalnico, v kateri je bilo dragoceno pohištvo, obleke in drugi predmeti. Vzroki požara niso še znani, vendar se zdi, da je prišlo do kratkega stika. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične šolsko leto 1966-67 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 8.30 V cerkvi pri Sv, Ivanu, Začetna šolska maša za dijake učiteljišča bo 1. oktobra 1966 ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo osnovne šole prt sv. Jakobu obvešča, da Je vpisovanje o-trok od I. do V. razreda vsak dan od 9, do 12. ure. Prosvetno društvo iBarkovlJe* sporoča staršem, da se l, oktobra letos prične baletna šola. — Vpisovanje od 17. do 18. ure vsak dan, razen sobote In nedelje, v prostorih Prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cer-retto 12. SIMFONIČNI KONCERT V ČETRTEK V AVDITORIJU V Četrtek ob 21. uri bo v Avditoriju v Ul. Tor Bandena 4 simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod pokroviteljstvom «Arte Viva» In SIMC. Dirigiraj bo Piero Šantl, sodelovala pa bosta pianist Carlo Pe. stalozza in gospa Nini Perno kot re-citatorka. Program obsega: Webcrn-Sechs orkester Suecke op. 6, Mali-piero — 6. koncert za klavir ln orkester. SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Abonmaji za sezono 1966-67 so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792. Otvoritvena predstava bo 13. oktobra. KINO SKEDENJ predvaja danes, 27. f. m. ob 16. uri barvni film: FOLLIE DEUROPA (NOROSTI EVROPE) Prepovedan vstop mladini pod 18. letom! Člani pevskega zbora Pro-sek-Kontovel iskreno čestitajo Majdi in Darju Starcu ob rojstvu malega Andrejčka. Novorojenčku pa želijo obilo zdravja in sreče. Prav tako iskreno čestitajo tudi ostali člani prosvetnega druStva. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. Razna obvestila Na združenju Italija ZSSR, Trst, Ul. S. NJcoJb 11. tel. 29403, je v teku vpisovanje za tečaje ruskega je. Zika v slovenščini vsak dan od 17 do 20 ure. Tečaj se prične 16. okh> bra. Pred domom se je zaletel z avtom v zid V Ul. Bersezio se je sinoči nekaj pred 20.15 ponesrečila 30-letna gospodinja Fiorentina Furlanič por. Alpin iz Ul. Bersezio 16. Njen 32-letni mož Narciso se Je malo prej peljal v avtu po ozki in strmi Ul. Bersezio, na njegovi levi pa Je sedela Furlaničeva. V gotovem trenutku pa je avtomobilist močno zavrl, da bi ne trčil v avto, ki je bil ustavljen, kar ga je drago stalo. Nenadoma je izgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v TRGOVINA S POHIŠTVOM PUPIS SESLJAN — TEL. 20269 Velika izbira SODOBNEGA POHIŠTVA — Lastna proizvodnja — Cene konkurenčne Ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah. Včeraj-danes ............."'"'""'"''H'................................... Praznik grozdja v Boljuncu Tudi letos je dolinska občina s sodelovanjem pokrajinske ustanove za turizem priredila v nedeljo v Boljuncu praznik grozdja. Lepo vreme, pester spored prireditve, grozdje in nov mošt so privabili veliko število gostov iz sosednih krajev in iz mesta. Popoldne je bilo v Boljuncu in precej daleč zunaj vasi povsod toliko avtomobilov, da je bilo težko najti prostor za parkiranje. Na vaškem trgu so že dopoldne prodajali namizno grozdje po znižani ceni in točili letošnji mošt, zraven pa rezali sir, pršut in kuhano gnjat, kuhali klobase ter točili staro vino. Ob vhodu v vas j« bil vrtiljak ina travniku vedno zaseden, Veselo razpoloženje se Je začelo dopoldne na športnem igrišču z nogometno tekmo med moštvom .Brega, in gosti iz Velenja. Predstavniki »Brega« so pričakali goste na mejnem bloku pri Fernetičih. V skupini iz Velemja so bili poleg nogometašev tudi člani godbe na pihala Rudarskega šolskega centra (skupno 83 mladih ljudi). Med potjo v Boljunec so krenili v Bazovico k spomeniku bazoviškim junakom in počastili njihov spomin. Preden se je začela tekma je zaigrala godba, po tekmi pa je bilo skupno kosilo v zadružni gostilni v Dolini, Po kosilu so gostom poklonili darila v spomin ma njihov obisk in z željo, da bi se še videli. Glavna prireditev je bila popoldne. Najprej je godba iz Velenja pod vodstvom Andreja Tavšiča zelo lepo zaigrala vrsto skladb in navdušila občinstvo, ki bi kar naprej poslušalo. Nato je nastopil moški pevski zbor »Kras.-Dol-Po-Ijane, ki je pod vodstvom Pavline Komel ubrano zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Sledil jim je vokalni ikvartet s triom iz Doline, ki je s slovenskimi popev. kami žel priznanje občinstva. Prav tako je navdušila občinstvo folklorna skupina iz Aviana, ki jo vodi Federico Angelica. Lepo je izvajala zlasti furlanske narodne plese. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 26. septembra 1966 se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa Je 17 oseb. UMRLI SO: 53-letni Carlo Anovaz-zl, 72-letnl Giuseppe Petetric, 86-let-nl Giovannl Pecchiarl, 71.letni Ales-sandro Luzzatto, 77-letnl Giuseppe Degrassi, 56-letnl Ferrucolo Bregant 63-letni Antonio Martimcich, 84-letna Anna Hussu vd. Radella, 57-letna Rosa Sachs, 56-letna Carmela Grusovin por. Carli, 67-letni Odorico Ravalico, 77-Jetna Maria Bicoiato por. Ram-pazzo, 66-letna Anna Ballarin por. Boccall, 38-letna Fierina Zancola por. Prelaz, 77-letnJ Ivan Grbec, Stefan Vercon, star 1 dan in Paola Vercon stara 22 ur DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlUAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg, Trg sv, Ivana 1; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4 Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmettl, Borzni trg 12; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz) LADJE V PRISTANIŠČU M. Berllngierl, B.lluno, Carso, Pe-gaso, Laura Lauro, VlminaJe, Liven, za, Stromboli, Ut Eatls, Saiipa II, Old Oak, Bamnock, M. U. Martimoli A. Dl Malo, Strale, Tony, Italia (It.), Ronald (Pa.), Ronda (Llban ), Brasov (Rum.), Dalmacija. Oruda, Krka, Vipava, Plod, Klek, N. Tesla, General Krasov, Visegrad (Jug.), State of Kerala (Ind.), Penelope, Pe-lpps, Georglos (Gr.), Iris, Al Fares, Ling Peleus (Li,). Darovi in prispevki V počastitev spomina g. učitelja Ivana Grbca daruje Leon Tavčar 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok, učitelja Ivana Grbca darujejo družine Fonda 3000 lir za Dijaško matico in 3000 lir za Slovensko dobrodelno društvo TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr«t « Ul. »v. Frančišku 20 Telefon 61-792 Novo: L. N. Tolstoj: Vojna in mir I/IV 10.000 Ur Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe iz (or-mike. Lastna izdelava. Fonderla St. 7 (blizu bolnice). IZLET IN FOTOGRAFSKI EX TEMPORE SPDT SPDT vabi svoje člane, prijatelje ln mladino na Jesenski izlet 2. oktobra v dolino Mar-tUljkove skupine do bivaka Za Atom. Lepoti tega narodnega parka, kjer iz divje soteske z naravnima slapovoma nenadoma preide narava na zelene livade obkrožene z mogočnimi vrhovi, bodo Jesenske tople barve dale še poseben čar. Z Izletom je združen zanimiv ex tempore, ki naj bi z diapozitivi ohranil spomin na lep jesenski dan v planinah. Na društvenem večeru bodo nagrajene serije treh najboljših diapozitivov. Podrobnejše informacije ob vpisu za izlet v Tržaški knjigarni. SOŽALJE Odbor in učiteljski zbor Glasbene matice izrekata svojcem globoko sožalje ob smrti Ivana Grbca, slovenskega skladatelja in bivšega profesorja šole Glasbene matice. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše zlate, nepozabne mame Karoline Pahor vd. Pavlica Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Družini Pavlica in Gel Trst, 27. septembra 1966. V nedeljo nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona, 84-letna Ana Rodela Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 14.30 iz glavne bolnišnice. Žalujoča hči Pavlina z družino Trst, 27. septembra 1966. Nazlonale 15.30 »FBI operazione gat-to» Technicolor. Hayley Mills, Dean Jones. Exceislor 15,30 «La battaglia dl Alge-rl» Prva nagrada na filmskem festivalu v Benetkah 1966. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 16.00 «La caduta delle aquile» Barve De Luxe. George Peppard, Uršula Andress. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 17.25 19.50 22.20 «La cac-cla« Technicolor, Marlon Brando, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattaclelo 15.30 «11 tramonto dl un ldolo« Technicolor. Elke Sommer, Joseph Cotten. Alabarda 16.30 «TanganJka» Teehnk 1 color. Ruth Romam, Van Heflin. Fllodrammatico 16.30 «Madame X« — Technicolor. Lana Turner, Rlccardo Montalban. Aurora 16.00 «R!flft internazionale«. Cristatlo 16.30 «Mary Poppims« Tečnk' nlcolor. Film petih Oscarjev. Juli e Addams. Garibaldi Danes počitek, jutri ob 16.30 «Le meravigliosc donne del Giappone fantastico« Prepovedano mladini pod 18. letom. Gapltol 15.30 «Rita la zanzara« Technicolor. Rita Pavone, Laura Efri-kia-n, Gino Bramieri. Iippero 16,30 »La cugina Famny» Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16,30 «StamlIo ln Oliio im va-icanza«. Vittorio Veneto 15.30 «Agente 007 o- berazione Thunderball« Sean Con-hery, Claudlne Ager. Technicolor. Aštra 17.00 «La pištola sepolta«, Ideale 16.00 «Erasmo II lentlgglmoso« Technicolor. James Stewart, Candy Carol. AUbazia 16.00 (cNottl roven-tl a To-8yo» Prepovedano mladini pod 14. letom. Skedenj 16.00 «FollJe d’Europa» Prepovedano mladini pod 18. letom. PRIMORSKI dnevnik — 3 — 27. septembra 1966 KRATKE VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Prispevki za javna dela v malih hribovskih občinah Po odhodu delavcev v tujini in turistov, so ostale vasi v Beneški Sloveniji in Karniji ponovno prazne Počasi kapljajo razni prispevki, aU neposredno od države ali nove dežele, ali pa celo od izrednih Prispevkov posameznih ministrov na posredovanja poslancev 'n senatorjev, ki jih volijo bene-j&i Slovenci, da bi mogle občine izvršiti vsaj najnujnejša javna de. 1*. Finančna sredstva občinskih Proračunov zaležejo s težavo za Plače občinskih uradnikov. * * • Mostiček pri Tarpeču čez Abor-ho v špetrski občini je odneslo Pri lanskih velikih povodnjih. Zdaj je šele dala dežela občini finančno pomoč, da ta most spet *8radi. Uipamo, da še pred jesen-!kimi ali pa vsaj pomladnimi poplavami. Dežela je dala tudi denar za popravilo ceste iz Aile v ®ukin, kjer so najlepše njive. Za °Pojna dela je dala dežela šest bilijonov lir. * • • Sv Lenart je drugi najpomembnejši kraj v nadiških dolinah, ki la malo zaostaja za špetrom. Zato imajo že svojo ulično razsvetljavo, ki jo bodo potegnili tudi v druge sosedne vasi. Za ta dela so dobili tri milijone lir državnega Prispevka. • * * Vas Jagned potrebuje vodni rezervoar, da bi sedanji vodovod dovajal dovolj vode v vse hiše. Zato ga bodo zidali z deželnim Prispevkom šest in pol milijona Ur, ki ga je dežela dala občini v Sv. Lenartu. ga zastopništva sekcije za gorsko bonifikacijo sklenili dati nalog, naj se pripravijo načrti za vodovod v Beli v Reziji. * • * Dreka je tista občina, ki ji je davčna izterjevalnica zaustavila plačevanje občinskih plač, ker ni imela kritja, ker so njeni dohodki pod vsako še tako skromno proračunsko postavko. Dreka pa je tudi po drugi plati miljenec notranjega ministrstva v Rimu; nič hudega sicer, ampak le zato, ker državni socialdemokratski podtajnik Ceccherini nabere nekaj glasov tudi v Dreki, in je prav, da občina dobi majhne pod-porice tudi od notranjega ministrstva vsaj za najnujnejša dela. Zato ji ne more nobena druga občina zameriti, da bo z dvema milijonoma notranjega ministrstva pokrpala največje luknje na svojih cestah. • * * V septembru so listi, ki se be- rejo v Furlaniji, opazili strahovito praznoto, ki je zavladala po Karniji, v Beneški Sloveniji in drugih krajih hribovske Furlanije, ko so odšli najprej emigranti, ki so prišli za kratek čas domov, ter turisti, ki so bili v nekaterih hribovskih vaseh. Nenadoma se je vse izpraznilo in sta ostali Karni-ja in Beneška Slovenija tako prazni, kakor sta žal prazni vseh ostalih enajst mesecev v letu. ■Prav nič Se ni zmanjšal odhod e-migrantov, ker so odšli vsi stari in so se jim pridružili še mladi delavci. To dejstvo je pretreslo vse, ki so brali v listih to žalostno ugotovitev. Pa še to so ugotovili: turizem ni vse, ker so le nekateri kraji po svoji izredni lepoti privlačni za turiste, in ker od turizma še ne more živeti velika množica ljudi celo leto, ampak samo nekaj sto ljudi z določenimi kapitali in turističnimi objekti. Kdaj se bo šele pričelo čutiti delovanje dežele! iiiiiHiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii Koprska obala polna turistov 20-letnica obstoja podjetja Slavnik - Občinski praznik v Idriji Koprska obala je še zmeraj polna turistov. Izredno lepo vreme v septembru je napotilo gostinska podjetja, da so kar krepko podaljšala sezono Hotelske zmogljivosti so kar lepo zasedene, zlasti v Zusterni, Portorožu in Ankaranu. Opaziti je tudi precej gostov iz vzhodne Evrope, predvsem iz Poljske. Včeraj in v soboto je bil po koprskih cestah zelo živahen promet. Topli sobotni večer je privabil na vrt hotela Jadran v Portorožu ogromno gostov, tako da si imel občutek, kot da si sredi sezone v juliju ali avgustu. Zaradi lepega vremena je bil izredno dober obisk na prazniku grozdja v Bujah in na tradicionalnem mornarskem krstu v Piranu. Računajo, da se je samo prireditve v Piranu udeležilo okrog 5000 ljudi. Nasploh računajo gostinci, da je bil letošnji september v finančnem učinku najuspešnejši v zadnjih °0 letih in da bodo prav zaradi tega zelo ugodne tudi končne bilance. O dobrem turističnem prometu poročajo tudi iz vseh drugih predelov Primorske, zlasti pa še s Krasa in iz Posočja. Tudi v Postojnski jami so v nedeljo zabeležili močan obisk domačih in tujih turistov. Značilno je, da je do zdaj obiskalo Postojnsko jamo pol milijona ljudi ali kar 80 tisoč več ikot lani v enakem razdobju. V nedeljo je uprava jame izročila simbolično nagrado 500-tisočemu obiskovalcu g. Soldiju iz Cremo-ne. Pičic je majhno naselje svetole-hartske občine, ki je ostalo brez mostu na svoji cesti, ker ga je Poškodovala povodenj. Dežela je tfala za ta mostič 750.000 lir. * • * Vasici Kal in Gorenja vas spadata v vrsto gorskih vasi podbo-heške občine, saj ležita okoli 700 metrov visoko. Imeli sta vodovod, ki ni ustrezal higienskim predpisom. Dežela je nakazala znesek 30 milijonov konzorciju za bonifikacijo predalpskih krajev Julijskih Alp, ki bo z denarjem zgradil nov vodovod, ki bo dobavljal zdravo vodo ljudem v Kalu in Gorenji vasi. • « • Lanske povodnji so poškodovale cesto, ki pelje iz Briščev spodaj v dolini v Bročano v Roncu. dežela je nakazala milijon 865 ti-•*6slir< da popravijo cesto, da-sei ljudje ne bodo več mučili. Sicer Pa so se že privadili, da je treba Precej časa čakati, da občina dobi podporo za popravilo ceste. * * * Dela na važnem vodovodu za Belo peč gredo h kraju, kar se tiče prvega obroka del, ki stanejo 30 milijonov in jih seveda ne bo plačala trbiška občina, ampak dežela na osnovi deželnega zako-ha za turistične namene. Prvi po-Koj za razvoj lepe doline Bele peči je seveda dober vodovod. • * * Na cesti Njivica Brdo-Mikotiči je že pred nekaj časa zasul velik zemeljski plaz cesto in omejil promet v eno samo smer. Zdaj so s Posebnim goseničarjem zravnali ter uredili cesto, da se spet razvija reden promet. Ministrstvo za javna dela pa je dalo posebni izredni prispevek 30 milijonov lir za zgraditev ceste, ki bo preko prelaza Prijeska peljala v Viskoršo in tako povezala Povirje Tera s porečjem Karnah-te. Ta cesta ni predvidena za sedaj med turističnimi cestami in je zanjo dalo denar ministrstvo za javna dela. Dejansko pa bo tudi ta cesta koristila turizmu, ker se bo vsak rad popeljal po njej skozi te lepe kraje in še obiskal °be lepi predalpski dolini. Seveda so to nenavadno rešitev z veseljem pozdravili vsi redki doma čini, ki so trenutno doma. * * • V Tolmeču so na seji upravne IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA V' Sest mesecev zapora za sramotitev policistov Koprsko avtobusno podjetje Slan nik je v soboto in v nedeljo pra znovalo 20-letnico obstoja in 15-letnico samoupravljanja. Ob tej priložnosti je bila svečana seja de. lavskega sveta, ki so se je udeležili predsedniki občin Koper, Poreč in Umag. V teh treh občinah ima podjetje Slavnik svoje obrate. Le redkokatero podjetje na koprski obali je doseglo v zadnjih letih tako skokovit vzpon. Ob ustanovitvi je imel Slavnik vsega skupaj 10 kamionov, zdaj pa razpolaga z nad 100 najmodernejšimi avtobusi ter z okrog 70 tovornjaki. Slavnikova vozila srečujemo na vseh cestah Jugoslavije in v domala vseh evropskih državah. Slavnik je dosegel velike uspehe zlasti v zadnjih petih letih, ko se je združil z umaškim podjetjem Istra avto in ustanovil obrat v Poreču. V teh letih se je bruto dohodek povečal od milijarde na skoraj štiri milijarde. Na slovesnosti so nagradili štiri najbolj zaslužne člane kolektiva. To so Stane Gulič in Ivan Benčič, ki sta nepretrgoma že 20 let pri Slavniku, ter šoferja Marijan Hmeljak in Vid Furlan, ki sta z voziloma mercedes prevozila milijon kilometrov. * * * Idrija je včeraj slavila občinski praznik v spomin na 26. september 1943, ko so v Cerknem ustanovili Vojkovo brigado. Na slavnostni seji skupščine v Cerknem je govoril predsednik občine Janez Dolenc o zgodovini partizanskega gibanja v teh krajih in o povojnih dosežkih občine. Zlasti je naglasil uspehe idrijskega rudnika, razvoj lesne in druge industrije, kakor tudi kmetijstva. Poudaril je tudi skrb za življenjski standard občanov, saj imajo zdaj Idrija, Cerkno in drugi kraji lepo urejene trgovine ter razne gostinske in druge obrate. Nekaj več pa bo potrebno v prihodnje napraviti za razvoj šolstva, kulture in športa. Slovesnosti se je udeležil tudi zvezni poslanec Jože Eržen, ki je predvsem govoril o izvajanju gospodarske reforme. Ob občinskem prazniku so odkrili spominsko ploščo na sedežu krajevnega urada, kjer so se med NOB zbirali predsedniki novousta-novljene oblasti ter političnih organizacij. Razen tega so odkrili še štiri plošče na raznih stavbah v Cerknem, kjer so imele štab posamezne enote IX. korpusa. * * • Piranski muzej in specializirane organizacije še naprej intenzivno delajo na podmorskem raziskovanju koprske obale. Doslej so odkrili vrsto za arheologijo pomembnih predmetov, glavna odkritja pa ' so vsekakor antična pristanišča pri opekarni Ruda v Izoli, v Zusterni in v Simonovem zalivu. Raziskovanja so doslej obsegala izključno plitvino ob obali. Zdaj pa se bodo lotili novih področij, kjer naj bi se bile potopile antične ladje Goriško-benešbi dnevnik KONEC POČITNIC TUDI ZA OBČINSKE MOŽE Obsežni dnevni red za občinsko sejo ki bo v petek popoldne v Gorici Občinski upravi v Sovodnjah bodo vrnili 6,5 milijona lir, ki ji pritičejo za prodano blago proste cone ■ Severno od letališča nap grade industrijska obrata Občinski svet .Gorice se bo prvič o Gorici, za katerega je občinska po počitnicah sestal v petek 30. uprava prispevala nekaj nad pol milijona lir (50 od sto), bodo tiskali novega ter bodo svetovalci spet naprošeni, da odobrijo enak znesek. Za nastop Stalnega gledališča iz Trsta v UGG bodo prispevali 170.000 lir, da bi pripravili dvorano. Ob koncu bo prišel na vrsto o-bračun občinskih podjetij za leto 1965, ki izkazuje 10 milijonov lir čistega dohodka, ustvarjenega z elek. trarno (okoli 8) in vodovodom (o-koli 2 milijona). Med osebnimi zadevami naj omenimo svojevoljno ostavko socialnega asistenta Ivana Buzečana, za- poslitev dveh diplomiranih Juristov ter upokojitev nekaterih občinskih nameščencev. Preteklo nedeljo popoldne je v dvorani Katoliškega doma v Gorici nastopil elitni mešani akademski pevski zbor «Tone Tomšiču iz Ljubljane. Njegov sloves v Gorici, saj je bil še dvakrat odlikovan na mednarodnem pevskem tekmovanju v UGG, kjer je tudi lani odnesel prvo nagrado, je privabil na prireditev precej občinstva, ki je napolnilo dvorano. že od samega začetka so odlični pevci navezali stik z občinstvom, ki se je stopnjeval zlasti v drugem delu, ko so zapeli vrsto narodnih pesmi. Program je bil pester in zanimiv tudi v prvem delu, v katerem so dovršeno podali več tešjih pesmi. Burno ploskanje občinstva ob zaključku koncerta je pripravilo pevce, ki jih je vodil z znano spretnostjo njihov pevovodja M. IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMlllllllllUlllIlllllllimilliHiiliMliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij USPELA AKCIJA KRIMINALNIH POLICIJ GORICE IN TRSTA V goriski okolici odkrili orožje ki je bilo predmet cvetoče trgovine Doslej trije priprti v Trstu in dva v Gorici - Orožje je bilo v dobrem stanju Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta Sovodenjski župan Jožef Ceščut je poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo občinskega sveta, ki bo jutri, v sredo ob 20 uri na županstvu. Na dnevnem redu je razprava o štipendijah za dijake z deželnim prispevkom in več drugih zadev upravnega značaja. V NEDELJO V KATOLIŠKEM DOMU Pevci Iz hfulrlfnne sc navdušili cltčinsivc Na splošno željo so morali dodati več pesmi - Sledila je prosta zabava v Novi Gorici septembra ob 18.30. Zanj so na poprejšnjih sejah odbora pripravili obsežen dnevni red, ki obsega 36 glavnih točk, med katerimi ni vštetih 9 sklepov odbora, ki jih mora odobriti svet, in pa 13 načrtov o javnih delih, za katere bo občina kasirala sredstva na podlagi zakona od 1945. leta. Med sklepi odbora naj omenimo prispevek občinske uprave za zavarovanje potnikov med njihovim prevozom ob priliki stavke šoferjev na mestnih avtobusih. Občinski u-pravi v Sovodnjah bodo izplačali 6.5 milijona lir, ki jih je občina Gorica inkasirala za blago proste cone, prodano na področju občine Sovodnje med 11. junijem 1964 in 31. decembrom 1965. Ta znesek pri-tiče občini Sovodnje na podlagi zakona 313 od 26. avgusta 1964, ki daje občini Sovodnje pravico, da pobira trošarino na prodano blago proste cone. Nadalje bodo svetovalci odobrili načrte za gradnjo kanalizacije po deželnem zakonu za skupni znesek 100 milijonov lir. Potrditi bodo morali nadalje vsoto 2.9 milijona Ur za dostojen sprejem Venlovcev, od katere bodo holandski organizatorji prispevaU 1.250.000 Ur. OdobriU bodo nadalje načrt za popravilo mostička v Pod-gori, za katerega je dežela sklenila prispevati 90 odstotkov stroškov, ki bodo znašali 28.5 milijona lir. NajeU bodo posojilo 50 milijonov za izdelavo načrta ter ureditev Ul. sv. Mihaela. Podjetju Fontana bodo prodali po 500 lir 3.000 kv. m občinskega zemljišča severno od letališča, kjer bodo zgradili obrat za proizvodnjo sintetične mase. Podjetju Bressan pa bodo prodali 1.200 kv. m terena, na katerega bo podjetje preneslo svojo tiskarno ter zgradilo obrat za embalažo. ObnoviU bodo pogodbo za otroški vrtec ONAIRC v Standrežu ter zvišali letni prispevek od 400 na 600.000 lir. Pogodbe bodo obno-viU tudi za otroška vrtca v Pod-gori in Pevrai. ^ Ker je ppšel turjfitičpi prospekt iiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiimiiiiiiiiiitiiiimMiiiiiiiiiiHtiiMiiiirmifmHiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimitiimiiimitiiiitiiiiimiiiiiitmmii Kriminalna oddelka, iz Gorice in i bojev za lovsko puško ter 700 za Trsta sta v skupno koordinirani | revolver, puške in mitraljez. Mi- akciji odkrila trgovino z orožjem ki je bila v rokah sodrge. Uspešno poizvedovanje se je zaključilo v soboto opolnoči, včeraj pa so priprli pet oseb, dve v Gorici in tri v Trstu, ki so bile neposredno vpletene v to protizakonito trgovino. Vest sta na včerajšnji tiskovni konferenci sporočila šefa goriškega in tržaškega kriminalnega oddelka, dr. Martorana in dr. Cappa. V neki hiši v neposredni okoUci Gorice so zaplenili večje število pušk, revolverjev in mitraljezov z municijo, vse v popolni dobrem stanju. Našli so revolver «beretta 9», puško «P 38», puško kaUbra 91 (konjeniško), revolver tomson 45, mitraljez, spremenjen v brzosrel-ni revolver, bajonet, beretto 7.65, lovsko puško kaUbra 32 ter 300 na- traljezu so odrezaU cev in zamenjali leseno kopito z manjšim, da bi bilo orožje prikladnejše za uporabljanje, skrivanje pod suknjičem itd., skratka za uporabo, v mestu. Trgovini z orožjem je prva prišla na sled tržaška kvestura, ki je ugotovila, da vodijo niti na Goriško. Kriminalni policiji obeh pokrajin sta začeli s skupnimi akcijami, da bi ujeli v svoje mreže čim-več oseb, zapletenih v to nečedno delo. ZačeU sta z zasledovanji sumljivih avtomobilov, poslužili so se celo ženskega oddelka kvesture iz Trsta, da bi ne povzročaU sumov. V soboto opolnoči so zagotovo ugotovili, da so v trgovino zapleteni trije Tržačani in dva Goričana, ki so jih šele v ponedeljek aretirali ter jih zashšujejo. Razen VESTI Z ONKRAJ MEJE S premiero «Mrtvi ne plačujejo davkov* začenja Goriško gledališče novo sezono Množičen značaj tradicionalnega teka d Po poteh goričke fronte» Pred kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar De Paoli) se je moral Zagovarjati včeraj 42-letni Genna-ro Mitri iz Ul. del Mare 1, ki je bil obtožen, da je sramotil javne funkcionarje in da je bil pijan. Dogodek, ki je pripeljal Mitrija Pred sodnike, se je odigral 1. avgusta letos v baru Scagnul na Trgu Ponterošo. Ko je bilo treba poravnati račun (vsega skupaj o-koli 250 lir za tri majhne steklenice piva) se je Mitri uprl ter ni hotel plačati. Povrh tega je začel še razgrajati. Vmes je posegel neki mestni redar, ki je pozval po telefonu policijske agente. Prišla sta dva policista letečega oddelka, Dellia in Gandolfo, ki sta skušala prepričati neljubega gosta, naj poravna svoje obveznosti. Toda vse prigovarjanje je bilo zaman, ker se je Mitri še bolj razhudil. Policista nista dolgo pomišljala ter sta ga odpeljala na sprejemni oddelek splošne bolnišnice Tu je Mitri še bolj podivjal. Zmerjal je agenta, rogovilil in vpil. Ker je zdravnik ugo-tovil, da je bil moški pijan, so ga aretirali ter spravili za zapahe. Sodnik, ki ga je sodil 4. avgusta, ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 6 mesecev in 15 dni zapora zaradi sramotitve javnih funkcionarjev ter na 15 dni zaradi pijanosti. Mitri se je pritožil proti tej razsodbi, češ da je bila prehuda. Poleg tega je prosil sodnike, naj se ga usmilijo, češ da ima doma bolno ženo ter štiri otroke, od katerih je ena hčerka tudi bolna. Prosil je še, naj ga izpustijo začasno na svobodo. Kazenski sodniki pa so le v majhni meri spremenili prvotno razsodbo. Obsodili so ga namreč na 6 mesecev in 10 dni zapora ter 10.000 lir denarne kazni. Tudi ob-toženčeve prošnje po začasni svobodi niso upoštevali. Javni tožilec je zahteval, naj potrdijo prvotno razsodbo. * * * Pred istimi sodniki se je morala zagovarjati tudi 71-letna Maria Prelaz iz Ul. Molino a vento 11, ki je bila obtožena, da je v veleblagovnici Standa ukradla nekaj blaga v skupni vrednosti za okoli 2700 lir. Ker je ženska zagrešila tatvino v oktobru leta 1964 in ker je bila vrednost ukradenega blaga majhna, so sodniki ukinili kazenski postopek zaradi amnestije. Slikovito trčenje brez hudih posledic V nedeljo popoldne je prišlo v središču mesta do slikovite prometne nesreče, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Okoli 14. ure je 24-letni Livio Terghi vozil svoj fiat 850 TS 69587 po Ul. Dante, namenjen v Ul. Car ducci. Ko pa je privozil do vogala Trga republike, je opazil avto renault TS 54412, ki je prihaial po Ul. Mazzini proti nabrežju. Toda ko je šofer fiata hotel ustaviti vozilo in se tako izogniti trčenju, Je bilo že prepozno. Trčenje je bilo zelo silovito, tako da se je fiat 850 najprej zaletel v levi sprednji del renaulta, nato pa ga je zaneslo na levo stran, se prevrnil na streho ter drsel s kolesi navzgor približno dvajset metrov po levi strani pločnika Ul. Dante. Šofer fiata je nato prišel iz avta popolnoma nepoškodovan. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije in občinski stražnik, ki so opravili potrebne formalnosti. Od obeh avtov se je najhuje poškodoval renault, ki je last 23-letnega Fatria De Leonardisa iz Ul. Vasari 19, saj ima prednji del popolnoma razbit. * • • Pri prometni nesreči, do katere je prišlo v nedeljo popoldne pri križišču Ul. Canova z Ul. Alfieri, pa sta se ranila dva fanta in dekle. 19-letni dijak Bruno Zilli iz Ul. delFEremo 175/9 je tedaj vozil po Ul. Alfieri. Z njim sta bila 18-letni dijak Giulio Boffa iz Ul. dell’Ere-mo 175/12 in 16-letna dijakinja Ed-vige Di Bartolo iz Ul. Timeus 16. Ko je Zilli privozil do omenjenega križišča, je trčil v filobus proge št. 11, ki ga je proti Ul. Piccar-di vozil 28-letni Alberto Samueli iz Ul. Belpoggio 10. Do trčenja je prišlo zato, ker šofer filobusa ni dal prednosti avtomobilu. Vsi trije potniki avtomobila so se ranili po več mestih telesa. V bolnišnici, kjer so sft sami javili, so Boffu in Di Bartolijevi dali samo prvo pomoč, Zillija pa so spre-jeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Šofer avtobusa pa je za prekršek moral plačati globo. RIMO Mili* PKOHEH predvaja danes, 27. t. m. ob 19.30 dramatični film: II FANTASMA DI SOHO (PRIKAZEN IZ SOHA) Igrajo; DRETER BORSCHE, BARBARA ROTTING in HANS SOKNKES S sobotno premiero igre v treh dejanjih «Mrtvi ne plačujejo davkov«, ki jo je napisal Nicolo Man-zari in jo režira Marija Seme z ljubljanske televizije, bo Goriško gledališče začelo novo sezono. Skupaj bo v sezoni odigralo šest del, s katerimi bo obiskalo večino večjih krajev na Primorskem. Gledališče, ki se je že v minuli sezoni predstavilo goriškemu občinstvu z Linhartovo Zupanovo Micko, ima tudi letos v načrtu več gostovanj v Gorici. Se pred novim letom bo posredovalo ljubiteljem slovenske odrske besede tri do štiri dela, med katerimi bodo tudi taka, ki jih je gledališče uprizorilo že v minuli sezoni. Ko smo se te dni pogovarjali z direktorjem gledališča, nam je povedal, da bodo po prvi premieri začeli s študijem Čarodejnih mangovih listov, ki jih je napisal angleški avtor Brown za mladino; dalje bodo v naslednjih mesecih uprizorili še Večer slovenske dramatike, satirični večer Smeh ni greh, eno ljudsko ali klasično igro ter pripravili tri komorne večere, in sicer bodo enega posvetili pesniku iz Medane Alojzu Gradniku, e-nega prvi svetovni vojni s posebnim ozirom na dogodke, ki so se odigravali ob Soči ter zadnjega srečanju z nekaterimi slovenskimi pisatelji, ki so doma z Goriškega ali pa je njihovo delo posvečeno tem krajem. Med režiserji, ki bodo letos sodelovali v pripravljanju del na no-goriškem odru, omenjajo zlasti Branka Gombača ter Jožeta Babiča, ki sta se med drugim uveljavila tudi na odru Slovenskega gledališča v Trstu. * • * V nedeljo so imeli v Novi Gorici tradicionalno športno prireditev «Po poteh goriške fronte«, s katero so se spomnili na težko borbo med slovenskimi in italijanskimi partizani kmalu po razpadu Italije proti nemškemu okupatorju. Prireditev je že pred leti dobila množičen značaj. Poleg športnikov sodelujejo v njej tudi ostali mladinci in številni nekdanji partizani. Na nedeljskem tekmovanju Je sodelovalo nad 1600 udeležencev v množičnem in tekmovalnem pohodu. Četrtina od teh je sodelovala kar v štirih kategorijah pohoda. Pri moških so se najbolj odrezali Kranjčani, medtem ko so bile med ženskami najboljše tekmovalke iz Prvačine. Z najbolj številno ekipo pa je nastopila elektro-gospodar-ska šola iz Nove Gorice, ki je imela kar 56 ekip, za kar je prejela posebno priznanje organizatorjev občinske zveze za telesno kulturo ter atletskega kluba iz Nove Gorice. Vprašanje svetovalcev Jarca in Bcrgomasa Deželna svetovalca Josip Jarc in Fulvio Bergomas sta poslala deželnemu predsedniku vprašanje, če je odbor seznanjen s povečanjem tedenskih abonmajev na koncesijskih avtobusnih progah RIBI za 10 od sto, uvedeno 26. septembra, in kaj namerava odbor storiti, da se prevoznine za delavce ne bodo povečale, ampak ostale v skladu z dejanskimi delavskimi prejemki. Obenem predlagata, naj se čim-prej skliče deželni shod za prevoze, ki naj uravnava — v skladu z deželnimi pristojnostmi — to pomembno dejavnost v deželnem gospodarstvu. Scizmografski poskusi v Tržiškcm zalivu Oceanografska ladja sBannock« bo pričela danes pred Punta Sdob-ba s selzmografskimi poskusi, ki Jih. Je naročil tržaški geoflzlčni observatorij. Dejavnost spada v okvir normalnih znanstvenih poskusov. Znanstveno ladjo bosta spremljali vojaški korveti, ki bosta preprečevali dohod ladij na območje, kjer bodo izvrševali razstrelitve. Poskusi se bodo vršili do 29. septembra. Padel je po stopnicah in si zlomil nogo Včeraj nekaj pred 13. uro so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 28-letnega Itala Feresina iz Moše, Ul. Gorizia 28, ki si je prejšnji večer, ko je šel okrog 23. ure doma po stopnicah, spotaknil in padel. Pri tem si je zlomil desno nogo v gležnju. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Z mopedom se je rami Včeraj popoldne nekaj po 15. uri je 15-letni Giordano Ferlatti iz Tržaške ceste 96 skušal v Ul. Cipriani spraviti v pogon moped. Ko je pritisnil na zaganjač, pa mu Je noga spodletela in udaril se je ob železo. V civilni bolnišnici so mu ugotovili precejšnjo rano na levi nogi ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Inž. Antonino Cuffaro, tržaški ob člnski svetovalec KPI, bo govoril jutri ob 20.30 v dvorani Roma v Tržiču o pomorski politiki v naši deželi. Inž. Cuffaro je član vsedržavne komisije za določitev ladje-delniškega vprašanja. enega, so vsi nekaznovani, večina izmed njih so obrtniki. Kakor so nam zagotovili, nima trgovina nobene zveze z inozemstvom. V PRIMERU STAVKE Izredni vozni red RIBI avtobusov Avtobusno podjetje RIBI sporoča, da bodo v primeru vsedržavne stavke avtobusov v sredo 28. in v četrtek 29. t. m. vozili njegovi avtobusi na naslednjih progah: GORICA - GRADIŠKA - TR2IC -LADJEDELCNICA: Odhodi iz Gorice: 6.45; 12.15; 12.45; 13.30; 16 in 18.30 Odhodi iz Tržiča; 7.40; 9; 11; 14; 17.30 in 19.30 ...... x< GORICA . DOBERDOB - TRŽIČ -CRDA: Iz Gorice ob 7 uri Iz Tržiča (CRDT) ob 17.30 TRST - TRŽIČ - PADOVA: Iz Trsta ob 7 Iz Padove ob 16.30 GORICA - OSLA V JE - GROJNA-STEVERJAN (z vojaškimi vozili); Odhodi iz Gorice ob: 7.30; 10; 13.30; 19.45 MESTNI AVTOBUS V GORICI (z vojaškimi vozili); Proga št. 1 — Iz štandreža: ob 5.45 (nato ob minutah 05; 25; 45; vsake ure do 19.45; 20.25; 20.45 Proga št. 1 — Montesanto: ob 5.20 (nato ob minutah 15; 35; 55; vsake ure do 20.15) 20.55 in 21.15 Proga CNE: od glavne pošte: ob 7; 7.45; 9; 10; 11; 12.05; 13; 14; 15.05; 16; 17; 18; 19.05 in 20 Proga CNI: od glavne pošte: ob 7.35; 8.05; 8.20; 8.40; 9.40; 10.40; 11.40; 12.40; 13.40; 14.45; 15.40; 16.40; 17.40; 18.40; 19.40 in ob 20.40 Munih, da so dodali izven programa še več narodnih pesmi. Ob zaključku koncerta, ki je trajal kar dve uri, se je v imenu Zveze slovenske katoliške prosvete, ki je koncert priredila, zahvalil njen predstavnik Marjan Terpin in izrazil šeljo, da bi zbor kaj kmalu zopet prišel z novim programom med Goričane. Predstavnik zbora se je zahvalil in poudaril, da prihaja zbor vedno rad v Gorico in si tudi oni šelijo povratka. Pevci in skupina mladine iz Gorice so nato odšli skupaj v Novo Gorico, kjer so imeli večerjo v Park hotelu. Po večerji so sledile zdravice in zbor je zopel še več pesmi, ki so ustvarile najlepše razpoloženje. Bilo je še precej pozno, ko so se Goričani poslovili od gostov, ki so se odpeljali domov v Ljubljano. Naraščajoči primanjkljaj mestnih prevozov v Tržiču Po sedanjih predvidevanjih bo občinska uprava v Tržiču morala izplačati do konca tega leta okoli deset milijonov lir za kritje primanjkljaja mestne avtobusne službe, ki Jo na račun občine upravlja podjetje Bonezzi. Posebno visok primanjkljaj Je Bonezzi predložil za mesec avgust: kar 926.000 lir. Ce upoštevamo, da je znašal v januarju komaj 158.000 lir, je vsota dokaj visoka. Opravičujejo jo s povečanjem zasebne motorizacije, ki bistveno vpliva na javne prevoze. Občinski svet Je sprejel sklep o kritju primanjkljaja na občinski seji; takrat je napovedal, da bo kritje veljalo samo do 31. decembra 1966, nakar bo prevozno službo prevzela občina. Vsa dejavnost občinske uprave teži sedaj k temu cilju. O zadevi bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji. Odločiti bo moral o načinu vodenja podjetja, o nakupu potreblh vozil ter izgradnji delavnice, ki bo istočasno tudi remiza. Materinska posvetovalnica (ON MI) v Tržiču, Ul. Rossini, je odprta ob ponedeljkih, torkih in petkih od 13. do 15. ure. Mladenič iz Bukovja je padel z mopedom Sinoči se je malo pred 20. uro peljal 20-letni trgovski vajenec Marko Pertot iz Steverjana, Bukovje 1, z mopedom po Ul. Buonarroti proti Korzu Italia. Pri hiši št. 24 se Je hotel izogniti neki ženski, da Je ne bi povozil. Pri tem Je izgubil kontrolo nad vozilom, treščil v zid hiše in padel. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v glavo, rano na lasišču in desni nogi. Zdraviti se bo moral 20 dni. iimiiiiiiiititiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiitimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiiiiiiiiiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE V Jazbinah mu je v rokah eksplodiralo strelivo Dve prometni nesreči - z avtom in s kolesom S steklom se je porezal Včeraj popoldne okrog 15.45, ko Je delal pri podjetju Universaltecni-ca na korzu Italia v Gorici, se Je porezal na kosu razbitega stekla vajenec 16-letnl Flavio Stanič iz Ul. Morelli 12. V bolnišnici so mu ugotovili precejšnjo rano na desni roki ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Stopili smo v peto desetletje od zaključka prve svetovne vojne, pa še vedno se po goriški okolici in na Krasu dobijo ostanki izstrelkov in razstreliva, ki zahtevajo svoje žrtve. Tak primer smo imeli v nedeljo popoldne v Jazbinah. K svoji stari materi, Matildi Prinčič iz Jazbin št. 7, je prišel na obisk njen vnuk 16-letni Mario Tessari iz Gorice, Ul. Duca d’Aosta 175. Okrog 14. ure je šel mladenič na bližnji travnik, kjer je pod kupom kamenja našel kakih 10 cm dolgo kovinsko cev. Reč ga je zanimala, vzel jo je v roko ter začel tolči s kladivom po kovini. Nenadoma pa mu je cev pod roko eksplodirala ter ga ranila. Domači so takoj poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili več manjših ran na levi roki, zlasti na palcu, ter so ga pridržali za teden dni na zdravljenju. V nedeljo ob 20. uri zvečer so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 27-letnega Ferruccia Godeasa in 40-letnega Luigija Zof-fa oba iz Medeje, ki sta bila žrtvi prometne nesreče. Prvi ima pretres možganov in rano na čelu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju, drugi pa pretres možganov in več odrgnjenj ter bo ostal v bolnišnici 8 dni. Ponesrečenca sta povedala, da sta se okrog 19. ure peljala s fiatom 850 proti Aversl. Na nekem cestnem ovinku pa Je Godeas, ki Je šofiral, nenadoma zavozil s ceste, v zid in pri tem ga je vrglo iz avta. Včeraj okrog 10.30 so pripeljali v bolnišnico tudi 43-letnega Bruna Bernardisa iz Molfette, ki pa je bil na obisku pri svojcih v Gorici, Ul. Capodistria 5. že prejšnji večer, ko se je vračal s kolesom proti domu, Je v Ul. Capodistria padel ter si pri tem zlomil levo roko v zapestju. Pridržali so ga za 25 dni na zdravljenju. Nesreča v Ronkah Včeraj popoldne ob 13.30 Je v Ul. Capiteilo v Ronkah padel s kolesa 52-letni Arduino Pillon, ki stanuje v Ul. Brigata Modena 28. Pri padcu si Je zlomil levo stegnenico. V tržišM bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. PISMO UREDNIŠTVU Prefektura vam ni poslala... Spoštovano uredništvo, prejšnji dan sem bral v italijanskem dnevniku prefektumo odredbo glede tropin. Poslana je bila vsem trem italijanskim dnevnikom in celi vrsti organizacij, katerih naslovi so navedeni na začetku besedila. Ali mi lahko po. veste, zakaj v vašem listu ni bila pravočasno objavljena? (sledi podpis) Pripomba uredništva: Razen redkih izjem prejemamo od prefekture redno in zelo pogosto vse razpise natečajev za rekrutiranje novih pripadnikov javne varnosti, kot da bi bilo pri nas kdo ve kolikšno zanimanje zanje. Ali ne bi mogla prefektura poslati tudi našemu listu ostala obvestila istočasno kot drugim, le smo njene predstavnike za to uslugo, če naj se tako izrazimo, še velikokrat zaprosili? Gortea VERDI. 17,15: «Le colt cantarono la morte e fu tempo dl massa-cro«. E. Nera in G. Hilton; italijanski klnemaskop v barvah. Mla-dint pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.30 «Incontro al Central park«, S. Poitler in S. Winters. Ameriški kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 17. — 22.30: «1 nostri marltl«. A. Sordi ln U. To-gnazzi; italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.30—22.: «A zonzo per Mosca«, Nlkita Mtkhalkov ln Ale-ksej Loktjov. Ruski kinemaskopski film. CENTRALE. 17—21: «La vendetta degli Apaches«, R. Calhoun In C. Calvet. Ameriški kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30—22: «Mi vedrai tomare«, G. Morandi ln E. Wu. ECELSIOR. 17.30—22: «A zonzo per Mosca«. Ruski kinemaskopski film. PRINCIPE. 17.30—22: «Due marines ed un generale«, F. Franchi In C. Ingrassia In B. Keaton. Kinema-skope v barvah. Ronke EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—22: «Sflda infemale«, H. Fonda in L. Damell. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE v Ul Rabatta št. 18, tel 21-24. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 23,4 ob 13.20 in 8,6 stopinje najnižja ob 6. uri; povprečna vlaga 65 od sto. Darovi žn prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: trgovinska zbornica v Gorici 40 tisoč Ur; Lega Nazional* 7.500 Ur. Na proslavi 25. obletnice ustanovitve partizanskega odreda «Matija Gubec» Marko Belinič in Arrigo Boldrini sta poudarila napetost v svetu, m obsodila napadalne sile ZDA in Zah. Nemčije vojno hujskaštvo (Nadaljevanje s 1. strani) 27. septembra 1965 V tem smislu sta izzvenela tudi pozdravna govara predsednika hr-vatske zveze združenj borcev Marka Beliniča in predsednika italijanske zveze bivših borcev ANPI Arriga Boldrinija na trgu sredi Samobora, kjer je bila zaključna svečanost ob proslavi 25-letnice ustanovitve partizanskega odreda ((Matija Gubec« in srečanje bivših italijanskih borcev za svobodo s svojimi hrvatskimi tovariši. Marko Belinič je v svojem govoru med drugim poudaril pomen tega sre-čanja, ki je dokaz, da državne meje niso ovira za razvijanje bratskih odnosov in solidarnosti med narodi. Ko pa je prešel na trenutno stanje na svetu, je rekel: «Danes se srečujemo z agresivnimi podvigi, kakršen je ameriški napad na Vietnam. Mi to obsojamo, ker so v sobodnem svetu akcije, kakršna je napad ameriških nazadnjaških sil na Vietnam in drugod, nevzdržne. Kulturni svet je dovolj močan, da takšne napade prej ali slej onemogoči in jih bo tudi onemogočil. Mi, borci za svobodo, enakopravnost, sodelovanje med narodi in za demokracijo, takšne metode in takšna sredstva — pa naj prihajajo od koder koli — obsojamo, hkrati izjavljamo, da se bomo proti temu vztrajno borili in prepričani smo, da bo v teh naporih zmaga na naši strani. To naj bo tudi opozorilo vsem tistim, ki izvajajo metode genocida, kolonializma in neokolonializma, opozorilo, da naj s tem prenehajo, ker bodo v teh svojih početjih gotovo doživeli polom.« Ko je nato omenil dejavnost pro-nacističnih elementov v Zahodni Nemčiji proti jugoslovanskim državljanom in diplomatskim predstavnikom in žalostne dogodke v Južni Tirolski, je rekel, da je vzroke za to subverzivno dejavnost treba iskati v šibkosti reakcionarnih sil Zahodne Nemčije in njihove skrahirane politike. «Kri-minalec-sadist« — je dobesedno rekel — «ne uporablja kriminalnih in sadističnih metod zato, ker se čuti močnega, pač pa iz strahu pred svojo šibkostjo in svojim polomom.« Svoj govor je Marko Belinič zaključil s poudarkom, da so vsi bivši borci »odgovorni pred zgodovino ne le lastnih narodov, ampak vseh narodov Evrope in sveta, da naj bo naša dejavnost v skladu s težnjami narodov, v skladu s tistimi težnjami, ki so naše narode vodile v narodnoosvobodilni borbi, v kateri so sodelovali antifašisti in svobodoljubni ljudje tudi drugih narodnosti in držav, med katerimi so se na naših tleh izkazali tisoči naprednih ljudi Italije«. Arrigo Boldrini je najprej prikazal, kako Je italijansko ljudstvo s svojo antifašistično borbo spet našlo in utrdilo svojo zavest in našlo pot k bratstvu med narodi, nato Je prešel na sedanje mednarodne razmere, ko je Evropa razdeljena na dva dela, svet pa brez miru. Kar zadeva razcepljenost Evrope, je rekel, da se je z obiskom italijanskih partizanov v Zagrebu postavil med Milanom in Zagrebom most bratstva, in Jadran, ki Je skozi petdeset let bil kamen spotike, je postal morje miru. «In mi — je rekel Boldrini — se bomo borili z vsemi silami, da se te pridobitve ohranijo.« Ko je prešel na vietnamsko vojno, Je ostro obsodil ameriški napad in dodal, da se vietnamska vojna ne more končati z ameriškim mirom, pač pa z mirom, kakršnega si želi vietnamsko ljudstvo. Poudaril je dramatičnost sedanjega stanja na svetu, hkrati pa tudi moč, ki jo predstavljajo napredne sile sveta, ki so pripravljene upreti se vsakršnemu nasilju. Kar zadeva Evropo, je Bol- V FRANCIJI SE ŽE ČUTIJO PRIHODNJE VOLITVE v ------—------------------------- Ce je opozicija že nervozna nič man j ni niti vlada sama Kaj vse zaskrbljuje vladno stranko in vlado samo - Ugibanja o pomladanskih ali jesenskih volitvah - Bodo volilni zakon res popravili? Čeprav bi morale biti volitve šele prihodnje leto spomladi, vlada v Franciji že predvolilno vzdušje. Vlada sicer še ni povedala, ali bo parlamentarne volitve razpisala ob času, kot predvideva zakon, torej spomladi, ali pa bo izkoristila svojo pravico, da jih odloži do jeseni. Kljub temu je predvolilna nervoza že postala osnovna značilnost politične dejavnosti tako v krogih opozicije, kot tudi v krogih stranke, ki je na oblasti. Tako prvi kot drugi se trudijo, da bi čimprej dobili kakršno koli potrdilo o možnih teoretičnih kombinacijah, kako bi se čimprej prišlo do definitivne oblike volilne taktike, ki bi zagotovila zaže-ljenih 242 mandatov, kolikor jih je potrebnih za večino v parlamentu. Čeprav se negotovost in nervoza čutita v obeh strankah ali bolje v vladni stranki ter v strankah opozicije, je vendarle očitno, da je opozicija bolj nervozna, vsaj bolj glasna, na vsak način bolj zaskrbljena, to pa predvsem zaradi težav v medsebojnih razgovorih v zvezi s programom in z nastopom na volitvah. Ce je opozicija nervozna in zaskrbljena, niti stranka na vladi ni brez skrbi. Prav gotovo ima ta drini rekel, da je treba izolirati nemški imperializem in preprečiti, da bi s svojimi političnimi mahinacijami zrušil meje, ki jih je začrtala druga svetovna vojna. Da bi se pa to doseglo, je potrebna strnjenost in zavzetost vseh bivših borcev in vseh miroljubnih sil. Ob koncu zborovanja je množica navdušeno sprejela tudi dve brzojavki, in sicer eno predsedniku Jugoslavije maršalu Titu in eno predsedniku italijanske republike Saragatu, v katerih se zborovalci sklicujejo na njuno dosedanjo borbo za mir in ju hkrati pozivajo še na nadaljnje napore v tem smislu. S tem je bil uradni del zborovanja zaključen, med prisotnimi domačini in italijanskimi gosti pa so se nato vezali novi stiki, vzpostavljala nova poznanstva in prijateljstva, izmenjavale so se značke, zastavice in najrazličnejši znaki. Splošno vzdušje je bilo takšno, da že vnaprej zagotavlja, da bo prihodnje srečanje, ki bo spomladi v Milanu, prav tako prisrčno, kot je bilo zagrebško, odnosno v Samoboru. Oba govornika sta namreč že med govorom poudarila, da to srečanje ne bo zadnje, pač pa da si bodo najprej sledila izmenjujoča se srečanja med Italijo in Jugoslavijo in pozneje tudi med drugimi odporniškimi gibanji Evrope. noteu skrbi vladne stranke raz- ' čina opozicijskih strank za to že miitiiiiiiiiiiiiiiii.uM ..um.................................................................................... NA NAJVEČJEM JUGOSLOVANSKEM KMETIJSKEM POSESTVU vrstiti po nekakšnem vrstnem redu njihove pomembnosti, bi mogli reči, da jo največ skrbi program reševanja notranjih, predvsem socialnih težav dežele, to se pravi tistih socialnih težav, ki vedno bolj pogosto postajajo osnovni činitelj pri opredeljevanju pretežne večine volivcev. Koj za to skrbjo pride po svojem pomenu skrb v zvezi z znaki, ki opozarjajo, da je vpliv stranke v zadnjem času začel upadati. Tretja skrb je zadeva voditelja neodvisnih republikancev Giscarda d’Estainga, s katerega pomočjo je vladna stranka imela doslej v parlamentu večino in ki zahteva spremembo pogojev kandidiranja in večje število kandidatnih mest. Vsemu temu pa je treba dodati tudi zaskrbljenost vladajoče stranke za dogajanja v opoziciji, v kolikor bi prišlo do enotnega nastopa vseh levih strank, ker bi v tem primeru moglo priti do resnih težav glede ponovne osvojitve oblasti. Čeprav od vsega, kar smo navedli — sodeč po tem kot kaže sedanje stanje — ni še nič hudo kritičnega, je razlogov dovolj, da se vladni krogi in krogi vladne stranke temeljito ukvarjajo z vsemi temi problemi. Vladna stranka še ni določila veliko težav in preglavic. Ce bi I kandidatov, medtem ko se je ve-hoteli skrbi vladne stranke raz- 1 čina opozicijskih strank za to že Obetajoči obrisi «tovarne koruze» bodoče v Belju Letos je velika «njiva» zavzemala površino 2500 ha, v načrtu pa imajo njeno razširjenje na 12.000 ha - Delo bo zelo mehanizirano Za letošnjo žetev v Jugoslaviji pravijo, da je najbogatejša žetev, kar jih je kdaj koli bilo. O tem govore tudi konkretne številke: 6,4 milijona ton žita in 8 milijonov ton koruze. Letošnja žetev je tolikšna, da je ustvarila nov problem —- kam s tolikšnim bogastvom. Ponekod so zrnje zasit-no spravili v učilnice, drugod so postavili zasilne strehe, toda šola se je začela, zasilne shrambe pa ne zagotavljajo, da se bo zrnje ohranilo. Tu pa ne nameravamo navajati novih številk in podatkov v zvezi s tem, pač pa se bomo ustavili pri primeru na nekem jugoslovanskem kmetijskem posestvu, bolje povedano, velikem kmetijskem kombinatu. Beljski kombinat je največje kmetijsko posestvo in podjetje v Jugoslaviji in na tem posestvu imajo tudi parcelo, ki ji pravijo «beljski Kansas«. Je to verjetno največja «njiva» v Jugoslaviji, ki je bila letos posejana s koruzo. Zakaj ime «Kansas»? Zato, ker je to ime ameriške zvezne države, kjer pridelajo največ koruze. Ta «njiva» na posestvu ob Dravi je letos merila 2500 hektarov, ki so bili vsi posejani s koruzo. Po navadi so ob času, ko se začenja zaključno delo na koruznih poljih, pozivali ljudi, da bi prihiteli na kratkotrajno sezonsko delo za obiranje koruze. Letos pa vodstvo podjetja ni vabilo ljudi na delo, ker so uvedli mehanično obiranje koruze, uvedli so torej posebne tehnične naprave, ki same lomijo koruzne storže, jih ličkajo in nadaljujejo s tem procesom vse do sušilnice, tako da je v samih 24 urah koruza že v vrečah za v skladišča, v konkretnem primeru za izvoz. Iz tega ciklusa mehanizirane obdelave pride za sedaj iz ene sušilnice vsak dan štiri vagone suhega zrnja, ki gre v izvoz. Na tem velikem kompleksu je te dni polno dela, kot še nikoli. Vendar so to šele začetki mnogo širšega načrta beljskega kompleksa «KaMsas»'i kajti vodstvo tega • posestva / namerava to »njivo« od sedanjih 2500 hektarov razširiti na 12.000 hektarov in bo to že nekakšna —- tovarna koruze. Delo bo v celoti mehanizirano, tako da bo zaposlovalo razmeroma malo delovne sile, po sedanjih računih komaj po enega delavca na sto hektarov obdelane površine. Ce bi tudi v naslednjih letih ob agrotehničnih ukrepih in dobrih vremenskih razmerah bila letina takšna, kakršna je bila letos, bi delo enega samega delavca prineslo podjetju okoli 39 milijonov dinarjev vrednosti. Se bolj nazorno nam to pojasni naslednji podatek: za sto kilogramov koruze bo delavec, ki bo zaposlen na tem kompleksu, v povprečju porabil komaj 12 minut dela. Največja «njiva» koruze leži na levi strani Drave na baranjski strani. Da je tu nastala tolikšna »njiva«, je dejansko zasluga lanskoletne poplave, ki je uničila vse kulture na tem področju. Del te zemlje je namreč last Belja, del pa je zasebna last. Ker so kmetje ob lanski poplavi izgubili ves pridelek in ker sami ne zmorejo ustreznih ukrepov proti poplavam, so pripravljeni prodati svoja zemljišča podjetju, ki zmore vsa moderna tehnična sredstva. Poleg tega sp doslej na tem področju zasebniki pridelali kvečjemu 20 stotov koruze na hektar, ker je pač zemljišče ali preveč vlažno ali poplavljeno, včasih pa tudi preveč suho. Po letošnjem poskusu temeljitejše obdelave s tehničnimi sredstvi in po agro- tehničnih načelih pa je pridelek neprimerno večji, saj računajo, da bo letos v povprečju znašal 70 stotov, na nekaterih področjih pa celo 90 stotov koruze na hektar. Seveda je pretežni del teh lepih zamisli šele v načrtu, vendar so strokovnjaki podjetja že izdelali tehnične načrte, hkrati pa so geologi proučili plodnost zemlje in ugotovili, da je najprimernejša za gojenje koruze. V splošnem velja že uveljavljeno pravilo, da se v kmetijstvu upošteva tako imenovano kolobarjenje, to se pravi, da se posamezne kulture vrstijo v določenem redosledju. V tem primeru pa računajo, da bodo iz leta v leto gojili tu le koruzo, da bodo torej tu izvajali monokulturo, seveda pa bodo ustrezno temu gnojili zemljo, da ji ne bi zmanjkalo potrebnih snovi, ki jih koruza za svojo rast potrebuje. Rekli pa smo, da so te zamisli v glavnem šele v načrtu, kajti že letos so imeli veliko težav, da bi pravočasno uredili sušilnice in nabavili ustrezne stroje za obiranje koruze. V glavnem so v letošnjih načrtih uspeli, za nadaljnje razširjenje «njive» na 12.000 hektarov površine pa bodo potrebne nadaljnje večje investicije v strojni park in v sušilnice ter silose. Najtežji problem pa je problem komunikacij, to se pravi cest po ogromnem terenu, saj je znano, da je na takšnem zemljišču izredno težko graditi ceste. Ce se bodo načrti izvedli v celoti, bo to postala ne več velikanska njiva, pač pa tovarna koruze. Ce nadalje upoštevamo letošnjo letino, če torej računamo pridelek v letošnjem povprečju, bo ta «njiva» dala v enem letu 9600 vagonov koruze. letos spomladi dogovorila. Pojav nekaterih imen kandidatov v tisku je premier Pompidou označil le kot neuradne, ali bolje kot kombinacije, o katerih vodstvo stranke še ni dokončno sklepalo. Zavlačevanje z najavljanjem kandidatov nekateri ocenjujejo kot posledico nerazčiščenih odnosov z Giscardom d’Estaingom, medtem ko drugi menijo, da želi vlada parlamentarne volitve odgoditi od pomladi do jeseni. Vse bolj verjetno pa je, da bodo volitve razpisane v rednem roku, ker bi odložitev volitev — kot poudarja opozicija — bila preveč očitna potrditev zaskrbljenosti, ki da vlada v vladajoči stranki, česar pa stranka, ki je sedaj na vladi, prav gotovo ne bo hotela potrditi. So pa tudi drugi znaki, ki navajajo na sklepe, da vlada ne namerava špekulirati z razpisom volitev. Tako je n.pr. za polovico oktobra že najavljena predsednikova tiskovna konferenca, ki bo — v kolikor bo do te konference resnično prišlo —■ najverjetneje posvečena prav volitvam. Razen tega je vlada pred dnevi, pri potrjevanju proračunskega načrta za prihodnje leto, odobrila tudi povečanje plač velikemu delu uradnikov in nameščencev v državni službi, kar naj bi volilnim upravičencem služilo kot dokaz, da vlada skrbi za življenjsko raven. Celo sam proračun nosi očiten pečat predvolilnega vzdušja, predvolilne dobe. Proračun je namreč zelo ambiciozen in predčasno odplačilo dolgov Američanom bi moralo biti potrditev njegove realnosti in to kljub pridržkom, ki so jih nekateri poslanci opozicije in predstavniki sindikatov glede tega izrazili. Te dni se je v francoskem tisku ponovno pojavilo vprašanje, ali bo vlada predložila tudi spremembe volilnega zakona. Ker ima zagotovljeno večino v parlamentu, bo vlada — tako menijo — skušala tudi na ta način izboljšati svoje možnosti za prihodnje volitve. Računa se, da bo vlada predložila parlamentu spremembo tistega člena zakona, ki ureja tako imenovani »drugi krog«. Po dosedanjem volilnem zakonu namreč, v kolikor pri prvih volitvah, ali v »prvem krogu« noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, se volitve ponovijo, le da pri drugih volitvah ali v tako imenovanem drugem krogu, smejo kandidirati le tisti kandidati, ki so pri prvih volitvah dobili najmanj pet odstotkov glasov. Po nekaterih glasovih namerava vlada predložiti popravek, da se ta odstotek poveča na deset. Ce bi pri tem hoteli vzeti še abstinente, to se pravi tiste, ki se volitev ne udeležijo, bi ta odstotek ne bil več deset, pač pa bi se povzpel na 15 odst. celotnega števila volilnih upravičencev. Učinek tega bi bil dvojen: po prvih volitvah bi odpadlo več »neresnih« kandidatov, bistveno pa bi se spremenili tudi odnosi med tistimi kandidati, ki imajo možnost uveljavitve. Prejšnja zamisel, da se »drugi krog« omeji na dva kandidata, ki bi dosegla največ glasov, kot je pri predsedniških volitvah, je dokončno pokopana Toda vse, kar se v zvezi s tem piša o volitvah in o volilnem zakonu, so še vedno le domneve, ugibanja. Kakor vidimo, je torej tudi vladajoča stranka in ne le opozicija, že krepko stopila na pot volilnih priprav, pa čeprav se tega loteva bolj potiho, brez vidnih izstopov. Zaveda se pač, da bi na prihodnjih volitvah moglo priti do potrdila političnega polariziranja, seveda na strani opozicije in — na njeno škodo. Kakor smo že poročali, je prejšnji teden obiskala Gorico 190-članska delegacija holandskega mesta Venlo, ki se je pobratilo z Gorico in Ce lovcem. Med svojim obiskom je njihov zbor priredil tudi koncert """h.'Humu...........■IIMIIIIIIIIII.mm.I...mmmmmmmiim.. VEDNO VEČJE UVELJAVLJANJE PADOVSKE POBUDE Bogat program bližnjega sejma naprav za notranje prevažanje Poleg zelo obsežne razstave bo vrsta strokovnik sestankov M. B. .............................................................. mm........................................mm.,,..,,.,,,,,.............................................. ...................................................................... V Padovi se vneto pripravljajo na IV. sejem naprav za notranje prevažanje in skladiščenje «TRAMAG 66» ki je na sporedu od 13. do 18. oktobra. Prikaz navedenih naprav bo zavzel 25.000 kv. m razstavne površine ter bo obsegal razstavo izdelkov nekaj čez 200 razstavljavcev. Med napravam; za prevažanje raznega blaga in surovin v industrijskih podjetjih bo prikaz obsegal predvsem najnovejše stvaritve na pod. ročju traktorjev viličarjev, žerjavov in prenosnih trakov. Poleg tega so prijavili svojo udeležbo na ra/stavi tudi nekateri vidnejši proizvajalci stalnih in prenos-n.u uv.gai. . liSii. naprav za aa.a-diščenje bo obsegal zlasti vse potrebne priprave za paletizacijo, kj si čedalje bolj utira pot v današnje pridobitno življenje. Poleg same sejemske prireditve je na sporedu tudi vrsta kongresov in študijskih dnevov. Ze na otvoritveni dan se bo pričelo delo strokovnjakov, ki se bodo zbrali iz vse Italije v Padovi. Prvi študijski dan bo posvečen razpravam o notranjih prevozih in najnovejšem razvoju skladiščne tehnike v Italiji, Franciji in Angliji. O italijanskem razvoju na tem področju bo govoril prof. Russo Frattasi iz Turina, ki je hkrati tudi tehnični svetovalec TRA-MAG, za Francijo predsednik zavoda 1F1TM Gardellini, za Anglijo po strokovnjak iz Nevvcastla Harris.' Posebno zasedanje strokovne komisije bo 13. oktobra popoldne posvečeno širši razpravi o prevažanju in skladiščenju blaga v razsutem stanju. Naslednji dan bodo načeli vprašanje skladiščema in nrevaža^a steki« Verarmč. nih izdelkov, finomehačnih proizvodov, elektrotehničnih instrumen tov m ./.uc.a v lina.cu- nji dan se bo predmet razprave pomaknil na proizvode mehanične in elektromehanične industrije, dan za tem pa bodo strokovnjaki vzeli v razpravo vprašanja, ki zadevajo premikanje in skladiščenje končnih industrijskih izdelkov. Dne 18. oktobra bo na dnevnem redu še vrsta predavanj o nadzorstvu vskladiščnih zalog v okviru majhnih in srednjih podjetij, popoldne istega dne pa se bo razprava raztegnila tudi na velika podjetja. Kot nadaljnja spremna prireditev k letošnjem »TRAMAG 66» je na sporedu tildi c^hiš stv-,«. v. nih filmov, poleg tega pa si bodo strokovnjaki inču svoj,m biva- njem v Padovi ogledali tudi nekaj vodilnih industrijskih podjetij v okolici. V dneh od 13. do 15- oktobra bo običajno vsedržavno tekmovanje upravljavcev traktor-jev-viiicai,ev »i bo icios uuz velo svojo peto prireditev, v dneh 16. jn 17. oktobra pa bo četrto vsedržavno tekmovanje upravljavcev dvigalnih naprav. Zvezde nad Sredozemljem Morje ki v trenutku izsesalo iz nas vso utrujenost, ki jo že dneve kopiči topa toplota, kateri ni moč nikamor pobegniti. Ljudje se moramo pač vselej ravnati po nekem voznem redu, o katerem pa ne moremo biti povsem prepričani, da nas bo pripeljal bliže k cilju, pa naj bo ta ciij kakršenkoli. Hladna voda, kamor seže oko, toda gladamo jo lahko le s palube; kopanje bi pomenilo prekršek ali celo samomor. Mornarji ne razmišljajo o tem; opravljajo službo pri stroju, na palubi; vse leto gledajo morje, a ne vem, če se je kateri izmed njih kopal v tem poletju. In morda je za njih morje isto kot zrak ki ga človek resnično občuti šele tedaj, kadar ga trna premalo. Tudi jaz sem prenehal razmišljati o morju, kajti poleg mene sedi Iris. Ko prelete gladino morske lastavice, obadva pogledava za njimi. V naslednjem trenutku izginejo v vodi. Tedaj se zopet zazreva drug drugemu v oči. Lepe oči ima Ina. In rad jih imam, ker me gledajo tako zvesto Njeno vitko telo se mi zazdi skoro preveč krhko in nežno, tako da se je le iahlo dotaknem. Nasmehnem se, ker ima zabavno opečen nosek Ni dolgo rega, kar sva se spoznala Nekaj trenutkov preden smo odrinili s Krete, sem stopil z mostička na palubo, nekoliko omamljen od trpkega grškega vina. Tedaj sem jo prvikrat zagledal. Na sebi je imela temno jopico in tesno se prilegajoče krilo. V h:pu sem spoznal, da ji kretska ogrlica čudovito pristaja ter da so njene omamne temne oči rojene za zapeljeva.c i*. o.ez oklevanja sem se ji približal in jo pobožal po licu; — Ali si ti kraljica s Krete? Kot iz neke meglene daljave sem zaslišal glas prvega oficirja, ki je stal ob mostičku: Ne, ona ni kraljica s Krete. Le na ladjo so pr:šli novi gostje. Zato bi se spodobilo, da ste nekoliko vljudnejšt. Nisem se potrudil, da bi odgovoril prvemu oficirju. Bil sem namreč prepričan, da je v moje življenje stopila kraljica. Ona se je tedaj le presenečeno nasmehnila in danes vem da sem tedaj napravil morda svojo najbolj uspešno potezo v življenju. Kajti trenutki, ki sva jih preživela skupaj, so nama zveneli, v zaupni veseli harmoniji. Saj so vse stvari na svetu končno ustvarjene zato, da jih gledamo z nekom, ki ga imamo radi. Stvari in ljudje dobe teaaj neko novo, poglobljeno razsežnost. Življenje pa prične odsevati pridih plemenite lepote, katere prej nismo znali zaznati. Potem . pa jo odkrijemo prav povsod in niti ni pomembno, če drsi mimo nas ravno obala Peloponeza, na katero so v noči pripete luč: vasic, skritih, podnevi v oljčnih gajih. Svetloba svetilnikov je medla pod zvezdami Sredozemlja, za katere se nam dozdeva, da so naložene na nebu v neštetih plasteh, katere spletajo prosojno pregrinjalo ki se usipa kot cvetni prah. Ne več po morju po cvetnem prahu zvezd drs: tedaj naša ladja. Zakaj smo ljudje obsojeni, da moramo doživljati srečo v dvoje? Se mar zato spremeni naše življenje v pričakovanje, ki ga spremlja nemir in upanje. Čakanje, da nam bo nekdo naklonil razumevanje in nežnost, pa je lahko dolgo vse življenje. — Morda je sedaj za naju čakanje končano, je odvrnila Iris in nato zašepetala: Toda kako nama bo pri srcu, ko bova prišla v zadnje pristanišče. Alj bova postala tujca, kj živita daleč drug od drugega? Ti v Ljubljani in jaz v Kolnu. — Z gotovostjo veva, kdaj se bo to potovanje končalo, toda sedaj nikakor ne moreva vedeti, če se bova ločila, ko prideva v zadnje pristanišče. Mislim, da ljudje premalo poznamo drug drugega in celo samega sebe, še celo srcu ne smemo verjeti ker smo tedaj lahko najhuje razočarani. To, da človek spoznava samega sebe, ne smemo imenovati slabost, to je že umetnost, to so sanje, tako kot vse, kar naju nocoj obdaja. Ne misliva za hip na ničesar! Mislim, da si tedaj tudi želela nisva ničesar. Slonela sva drug ob drugem in drgetanje ladje je bilo kot šuštenje listov spomladi. — Oče vaju vabi, da prideta v bar popit kozarček travarice! Zdrznila sva se in pomislil sem, da včasih lahko tudi vabilo zveni kot kazen. Njena mama je stala ob nama. Bila je vitka, temnolasa ženska, polna življenja. Ob Iris se je zdela kot njena starejša sestra, ki ji življenje nj več uganka in se zato hoče samo še zabavati. Zabava pa ji je ob možu že zdavnaj splahnela in je bila ob njem bolj podobna drevesu ki se suši, prav tako kot žene vseh tistih mož, ki so v baru zamenjavali vse večere mesečino za tarok. — Na prijetno potovanje! — Samo vroče bo nocoj. — Po travarici nam b0 še bolj vroče. — Kapitan nam je dejal, da je travarica najboljše sredstvo zoper morsko bolezen. Prisiljeno smo se zasmejali. Pogledal sem Iris. Nekoliko zbegano je strmela v mizo psed seboj. Tedaj je njej oče nepričakovano spregovoril: — V kateri kabini spite? — Spim na palubi. — Ali ni ponoči na palub; nekoliko hladno? očeh« v.pm”JarK-|ak n“ povabila? Da me osmeši v hčerkinih očeh. Vsem je bilo namreč znano, da sem spel na krovu na gumijevi b azim, Kar mi je odkrilo mnoge prijetne strani potovanja. Kabino a ^ertaamreČ SPlV.a ,skleml najet> le v primeru slabega vremena, sme^več ^islR’e!TfananCe ™ PreCej načete ln na kabln0 nisem hRa ™1.slltI„Toda na srečo je bila vročina izredna m se m milce zlobno,^dejhl ““ ^ Skrbb nek°lik° sovraž"° — Bes spim na palubi. A tudi vam priporočam, da pridete ponoči na krov. Ne razumem, čemu se mučite v razbeljeni kabini. — imamo priprta vrata. , Bedasto je spati v kabini, ko so noči mnogo prijetnejše ohladi^0 U nevl ,Pravzaprav 'i* no« edini trenutek,8 ko se lahko in Ml h m " , 1 msem doživel'tak° čudovitih zvezdnatih noči in bilo bt mi zal za vsako minuto, ki bi jo prebil v kabini Pn_ zadnjem stavku sem gledal Iris ki je ves čas molčala Njen oce je dejql: — Dobro znate govoriti. Ne čudim rada poslusa. Toda mislim, da smo danes že zno je že. Oddahnil sem se. Iris me je vprašujoče pogledala, za hip sva medUo “if," ji.°dŠla Za mam° - kabino. Stopil se, da vas Iris dovolj govorili. Po- pr; kateri je zdolgočaseno sem do njenega .očeta k točilni mizi, dremal natakor. njen~očPeUStlte’ *** ^ Pla*al' Saj S6m vas jaz P°Yabil' ie dejal P.Yv°Iite’ da V3S tudi ^az P°va,3im na kozarček. nr- c iT’ da Sm° n°COj Ze dovoIj P°PUi- Morda jutri. Veste, Pri nas sploh nimamo takih navad kot pri vas, kjer mora vsakdo placati eno »rundo«. Za hip je pomolčal in s poudarkom nadaljeval: Mi imamo namreč dovolj denarja, da lahko vsak plača za vse. — Na dopustu je dovoljeno popiti kak kozarček več kot običajno. In ne mislite, da se ljudje merijo sam0 z denarjem. Res da brez denarja ne moremo živeti, a bilo bi bedno, če bi živeli samo zato da bi pridobival: denar. Saj šele takrat, ko z denarjem zadovoljimo eno stran naših potreb, spoznamo, da je življenje pravzaprav bedno in da ne svetu nimamo kaj početi, če ne priznavamo tud; drugačnih vrednot. (Nadaljevanje sledi) BORIS VISNOVIC TOREK, 27. SEPTEMBRA 1966 o.» • •, »Y -n - .,C — -»o \irt ft' | j *■ ' Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Popevke treh rodov; 12.00 L. Rehar: «Tabuot, ku s’n biu mičkn f’ntič»; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Glasba za vaš transistornik; 18.30 Witold Lu-toslawski: Koncert za orkester; 19.00 Saksofonist Papetti; 19.15 Spoznavajmo naravo; 19.30 Letni časi v slovenski pesmi; 20.00 šport; 20.35 Lahka glasba; 21.00 France Bevk: «Na planini Jalov-nlk«; 21.20 Flavtist Bruno Dapret-tn- 21.35 Paberki iz diskoteke; 2° 25 Boccherini: Koncert za orglice in godala; 22.45 Jazzovska revija. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Supermarket; 14.10 Operni program. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 10.15 Lahka glasba; 10.45 Nove plošče; 11.00 Otroški kotiček, 11 15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pev-ci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00' Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Za mlade poslušalce; 16.20 Glasbena galerija; 17.00 Tretja stran; 17.40 Pevci; 18.00 ln 19.30 Prenos RL; 22.15 Trio Michel Hausser; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila; 8.30 Glasba za godala; 8 45 Neapeljske pesmi; 9.05 Harmonikarji; 9.15 Parlamentarne komisije; 9.25 Na sporedu Glazu-nov; 10.05 Popevke; 10.30 3 dejanje Pizzettijeve opere «La figlia di Jorio«; 11.15 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 11,45 Pesmi, ki so v modi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Sicilski glasbeniki; 18.25 Slavni valčki; 18.50 Znanost in tehnika; 20.25 V Ca-joli: «11 diritto di uccidere«; 21.45 Ritmosimfonična glasba; 22.30 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.50 Kitarist Beniamin Lopez; 9 00 Poje Nana Moskouri; 9.15 Orkester Canfora; 9.40 Nove ital pes- mi; 10.00 Operne uverture; 10.35. ' Včliki variete; 11.15 Orkester Bal-lotta; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 17.00 in 17.45 Glasba za mladino; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši. izbranci; 20.00 Tito Manilo; 21.00 Nove angleške plošče; 21.40 N. Rotondo in njegov ansambel; 22.10 Glasba v večeru. lit. program 18.30 Jommellijeva sonata za dva klavičembala; 18.45 Nemška kultura; 19.00 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Monteverdi-Petras-si; 21.50 Španija zasede Ameriko; 22.20 Japonski skladatelji. Slovenija 7.00, 10.00, 13.00, 14.05, 15.00, 19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: V Koper gremo; 9.25 Zabavni orkestri; 10.15 D. Švara: iz opere ((Veronika Deseniška«; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Skladbe za pihalne inštrumente; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «štirje kovači«; 13.30 Priporočajo vam ..; 14 05 Od Bacha do Bartoka; 15.20 Zabavni inter-mezzo; 15.40 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz klavirske literature; 18.00 Aktualnosti; 18 15 Zabavne melodije; 18.50 Na mednarodnih križpotjih: 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor ((Glasbene matice« iz Clevelanda; 20.20 Radijska igra — O’ Neill: Elektra naj žaluje — II. del; 21.1& Pesem godal; 21.35 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 Jug. glasbena tribuna; 23.05 »Bach in barok« — «The Sv/ipgle Singers«. Ital. televizija 18.00 Spored za naimlajše; 19.00 Prigode kapitana Cooka; 19.45 športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Fasci-no del palcoscenico«; 22.30 Filmske kronike; 23 00 Dnevnik. U kanat 21.00 Dnevnik. 21 15 Za motorizirane ljudi; 22.00 Tajnosti glasbe — z Bernsteinom in newyor-škim filharmoničnim orkestrom. lug. televizijo 18.30 Večer v Beli krajini; 18.50 Človek in morje; 19 40 Obzornik; 20.00 Spalnik Pariz MUnchen -celovečerni film; 2120 Kulturna panorama; 22 00 D Smole: Vese loigra v temnem; 22 55 Poročila HOROSKOP vmvsr,ce21,3-,;°j,mV- prl ““ ™ s« zvu pa jih ne uuste z izkoristiti. Ko sodite o drugih, bodite preveč strogi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nove naloge in odgovornosti, zato bodite pripravljeni na vse. V krogu vaših bližnjih nekaj ne bo prav. RAK (od 23.6. do 22.7.) Delikaten dan, ko bo treba dati vse od sebe. Otresite se neke vsiljive ljubezni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zadeva ne bo enostavna, z dobro voljo pa boste vse opravili. V ljubezni se ne boste mogli pritoževati. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ostanite na svoji poti, ker bi vsaka nova bila tvegana. Potrebni ste nekoliko miru. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) jih boste uveljavili. Čutite, da v neka družni ru-ue zažeien; STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Uredite stare probleme, da vam preveč ne zastanejo. Novo večje prijateljstvo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na pot boste morali zaradi poslov. Preveč razpravljate o zadevi, ki je zelo enostavna. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izogibajte se površnim ljudem, da vas ne spravijo v težave. Ne sklepajte nič v naglici. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaupajte v sodelavce, saj sami ne boste zrno-gli vsega. Nekoliko uklenjene se boste čutili. ODBOJKARSKI TURNIRJI 9. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Mladinke: 1. Sokol, 2. Škamperle, 3. Kras Mladinci: Kras in Sokol A v finalu za I. mesto v* Mladinci Skamperla tretji - Med članicami Brežanke na tretjem mestu Tudi za mladince in mladinke, kot že prej za člane, se je v netijo začelo tekmovanje v odbojki. Letos so mladinci in mladinke prvič Nastopile na Sšl, ker do sedaj prireditelj ni še nikdar organiziral podobnega tekmovanja za naše najmlajše. Ekipe, ki so se predstavile na ‘Srišče so bile za nas nove.. Edino posamezne igralce smo poznali, ker Jo nastopili na italijanskem mladinskem prvenstvu. V celoti so bile *ekme precej zanimive, ne morda tisto publiko, ki je vajena Bogovih tekem in zato ji ugaja lepa fvahna igra, temveč za trenerje 1,1 za tiste, ki živijo za odbojko. Pri teh mladih za sedaj ni važ-®o kako igrajo in kdo zmaga, tem-ali se bo iz teh vrst rodil kak £ov Jurkič, Pavlica ali S. Veljak. uobro vemo, da vsi niso talentirani Za odbojko, zato prav na Sšl imajo ‘fenerji možnost, da vidijo kaj fan-največ leži in za kaj je največ ‘dlentiran. Najvažnejše pa je, da se mladina J^kje udejstvuje. Preveč je danes •Gladine, ki se zanima samo za je-je jdasbo in za beat modo. Slovenska Jdladina je bila vedno zdrava v duhu in telesu, ker je živela v neokuženem okolju. Zato moramo lUdi za naprej paziti, da se ne nauči s'ablh navad. Za nastop najmlajših pa se moramo predvsem zahvaliti staršem. ^uvedli so se katera je prava pot, ®o kateri se bo fant razvil v dobre- ga in poštenega državljana. Ob 8.00 zjutraj je bilo na igrišču Bora že polno mladincev, ki so nestrpno čakali, kdaj se bo začelo. Bili so vsi nestrpni in nekateri celo nervozni, kajti to je bil njihov prvi nastop pred javnostjo. Vedeli so, da bo časopis o njih poročal, da bodo objavljena njihova imena in so zato dali vse iz sebe, da ne bi razočarali navijačev. žal je prišlo pred začetkom turnirja mladink do nesporazuma. Predstavniki nabrežinskega Sokola so se sklicevali na pravilnik tekmovanja, katerega so morda le preozko tolmačili, zaradi česar ekipe, ki so imele v svojih vrstah mladinke, ki so že nastopile v članskih šester-kah, ne bi smele več nastopiti. Kljub prigovarjanju prirediteljev naj bi odstopili od te razlage, ni prišlo do sporazuma in turnir se je tako nadaljeval po pravilniku. Dopoldanski spored so otvorile ekipe mladincev, popoldne pa so se tekme odvijale med šesterkami mladink. Turnir mladincev KRAS-BARKOVLJE 2:0 (par forfait) Barkovljanov tudi tokrat, kot že P|U članih v bazoviški skupini, ni rjo na igrišču, in tako je Kras Jukrno zmagal brez borbe. Pri tem ujoramo grajati vodstvo barkovljan-J^ega društva, ki Je že drugič podalo neresnost in pomanjkanje 'Uta odgovornosti, kar tudi dokazuje, da premalo resno jemljejo na-s®Pe na slovenskih športnih igrah. ŠKAMPERLE-BREG 2:1 (13:15, 15:2, 15:13) , Malo je manjkalo, da se ni tudi 3 srečanje zaključilo kot prvo. V trnjem trenutku pa je Robert f*elc rešil Škamperle, da se je še jedno pravočasno predstavil sodniku. Prelc si je kot najmlajši predstavnik svetoivanske ekipe nabral Juhi največ aplavzoz občinstva. *®ktna sama ni bila ne na višini, 5® zanimiva. Pohvaliti pa je treba ?De ekipi, ki sta ves čas pokazali ®redno požrtvovalnost in borbenost. Postavi » Škamperle — Stojan in Duško Ifuovič, Mario Spetič, Andrej Ru-Qez, Miran škrap, Robert Prelc. Breg — Voj tek in Vojko Lovriha, ifprts Pangerc, Rado Sancin, Igor JJtemard, Ravel Kodrič, Miki Gla-v«a, Walter Ota. sodnik — Rudi Škrinjar. CANKAR-SOKOL B 2:0 (15:11, 15:1«) v Ner sta imeli obe ekipi v svojih pstah nekatere že izkušene igralce, •® bila tekma vsekakor na višjem £lvoju kot prejšnja. Cankar si je ‘Ugotovil zmago predvsem po zasluži Klavdija Veljaka in tudi ostalih, 41 so mu bili vedno v pomoč. Postavi . Can«ar — Boris Košuta, Igor Mo-?e' Ljubo Jančar, Klavdij Veljak, ivan Verč, Boris Babič. » Sokol B — Igor Zadnik, Peter ^kmar, Marko Kobau, Franko Bla- Aleš ni Dimitrij Brecelj. Sodnik — Mario Šušteršič. KRAS-ŠKAMPERLE 2:0 (15:3, 16:14) tej tekmi so mladi odbojkarji »karnperla pokazali več kot v prejš-»(‘h nastopih, vendar v uvodnem ilpU niso našli primernega orožja, bi se ga posl užili v borbi proti :‘8ranim Zgoničanom. V drugem [,eJU pa bi kmalu Svetoivaniani uhpravin največje presenečenje. , °aili so že s precejšnjim nasko-J:?®1, vendar tega zaradi pomanjkanju izkušenj niso znali ohraniti in Jr zato tekmecem klonili, pa čeprav * za minimalno razliko. Postavi » Kras — Lucijan in Bruno Milič, i£°r Grilanc, Igor Guštin, Walter i>°bal, Edi škrk, Vladi VVllhelm, ^Uui in Miloš Budin, Jurij Vesaver. .»Škamperle — Stojan in Duško udovič, Mario Spetič, Andrej Ru- dež, Miran škrap, Robert Prelc. Sodnik — Franko Drašič. SOKOL A-CANKAR 2:0 (15:5, 15:10) Kljub lepi igri so morali Sentja-kobčani kloniti nasprotnikom iz Nabrežine, ki so se predstavili skoraj s celotno šesterko, ki je že nastopala na uradnem mladinskem prvenstvu. Vrhu tega so se Nabrežincl ojačili z Dariom Svetličem, ki bo letos nastopal celo v vrstah ekipe tržaških gasilcev. Postavi Sokol A — Dario Svetlič, Mario Bogateč, Martin Petelin, Savo Ušaj, Ivan Peterlin, Peter Suhadolc, Robert Franco. Cankar — Boris Košuta, Igor Može, Ljubo Jančar, Klavdij Veljak, Ivan Verč, Boris BaliČ. Sodnik — Franko Drašič. ZA TRETJE MESTO ŠKAMPERLE-CANKAR 2:0 (15:6, 15:5) šentjakobčani niso bili na višini tekmecev zaradi utrujenosti in pomanjkanja izkušenj. Skušali so se sicer upirati svojim tradicionalnim svetoivanskim tekmecem, vendar tokrat niso imeli srečne roke. Mladinci škamperla so si tako osvojili tretje mesto, medtem ko se bosta za prvo in drugo potegovali mladinski šesterki zgoniškega Krasa in nabrežinskega Sokola. Postavi. »Škamperle — Stojan in Duško Udovič, Mario Spetič, Andrej Ru-dež, Miran škrap, Robert Prelc. Cankar — Boris Košuta, Igor Može, Ljubo Jančar, Klavdij Veljak, Ivan Verč, Boris Babič. Sodnik — Pavel Morpurgo. Turnir članic ŠKAMPERLE A-BARKOVLJE A 2:0 (15:0, 15:3) Proti izkušenim in vrhu tega uigranim predstavnicam svetoivan. skega društva, ki ima v svojih vrstah najboljše igralke Bora, Bar-kovljanke niso mogle niti z najboljšo voljo ničesar. V prvem setu sploh niso prišle do besede, v drugem pa so si nabrale le tri točke, kar dokazuje, da je bila razlika med obema šesterkama res velika. Jasno je, da je igra potekala ob monologu škamperla in da je bila zato tudi precej dolgočasna. Postavi Škamperle A — Olga Pavletič, Anica Hmeljak, Pia Hmeljak, Sonja Barej, Norči Zavadlal, Nadja Švab, Neda Mijot. Barkovlje A — Mira Stegu, Odi-la Bufon, Mileva Martelanc, Tanja Hreščak, Neva Uršič, Nadja Kri-ščak. Sodnik — Rudi Škrinjar. CANKAR A - BREG A 2:0 (15:9, 15:11) Težje je šlo šentjakobčankam, ki so našle v tekmicah Brega zelo trd oreh. Cankar se je predstavil s sko. raj celotnim B moštvom Bora, katerega sta ojačili Kendova in Ba-tistova. Igra sama je bila lepa in polna razburljivih trenutkov ter večkrat izenačena. Tokrat so se cankarjevke večkrat posluževale uspešnega tolčenja, kar smo prvič opazili tudi v vrstah Brega. Lahko rečemo, da so Brežanke pokazale velik napredek, ker so začele graditi igro in se oprijele tudi tolčenja. V vlogi tolkačic sta se izkazali v vrstah plavih Čukova in Div-na Slavčeva, ki sta večkrat spravili v zadrego sicer solidne predstavnice Cankarja. Te so pokazale izredno vnemo in tehniko, zaradi česal so si, pa čeprav s precejšnjim naporom, zagotovile zasluženo zmago. Postavi Cankar A — Lidija Kenda, Nevia Bandelj, Ivica Švab, Miranda Batista, Silva Pernarčič, Mara Rogelja, Milly Fischer, Breda Pahor, Jasna Rauber. Breg A — Tamara Foraus, Nevenka Slavec, Daria Cesnik, Mara Racman, Mira Cuk, Divna Slavec, Zoja Glavina, Miranda Vodopivec. Sodnik — Igor Orel. ZA TRETJE MESTO BREG A-BARKOVLJE A 2:0 (15:3. 16:14) Brežankam se Je posrečilo sinoči zasesti v konkurenci članic tretje mesto. Igralke v plavih majicah so v prvem setu brez težav razpolagale z Barkovljankami. V drugem nizu, ki je bil v začetku verna slika prvega, pa se jim je zataknilo in ko so prišle do 14:6 se nika- »» kor niso mogle premikati naprej , ščak, Majda Selj in nanizati zadnje točke. Barkov- ljanke, to so sestavile šesterko izključno za nastop na tem turnirju, zaradi česar niso uigrane, so položaj izkoristile in dosegle, ob navdušenju navijačev, izenačenje 14:14. Dlje pa tudi one niso mogle in Brežanke so jih prisilile k porazu. Tudi v tej tekmi se je najbolj izkazala Divna Starec, ki je bila prisotna, kjer je bila nevarnost in je nasprotnice vedno zmedla s svojimi tolčenimi žogami. Postavi Breg A — Tamara Foraus, Nevenka Slavec, Divna Slavec, Daria Cesnik, Mara Racman, Mira Cuk, Zoja Glavina, Miranda Vodopivec. Barkovlje A — Mira Stegu, Odl-la Bufon, Mileva Martelanc, Tanja Hreščak, Neva Uršič, Nadja Kri- Sodnik — Mario Šušteršič. VPISOVANJE SAMO ŠE DANES V soboto 1. in v nedeljo 2. atletsko tekmovanje 9. SSI V sdboto 1. oktobra in v nedeljo 2. bo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti atletsko tekmovanje 9. slovenskih športnih iger. Tekmovanje bo obsegalo naslednje panoge: Moški — 110 m zapreke, 400 m, hoja 4 km, daljina, višina, disk, 100 m, 1500 m, palica, krogla, kopje, švedska štafeta 400x300 x 200 x 100 m. ženske — 80 m. krogla, višina, daljina, štafeta 4 x 50 m. Mladinci — troboj (80 m, višina, krogla). Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije: Moški — rojeni leta 1949 ali prej (nastopajo lahko vsak dan v dveh panogah in v švedski štafeti). ženske — brez starostnih omejitev (nastopajo lahko v vseh panogah). Mladinci — rojeni leta 1950 ali kasneje (nastopajo lahko v troboju in v eni panogi v konkurenci za moške, vendar samo v drugem dnevu). Vsak mladinec iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii USPELO GOSTOVANJE RUDARJA IZ VELENJA V BOLJUNCU Visoka zmaga naraščajnikov Brega in poraz juniorjev V nedeljskih tekmah so vse tri enajsterice Brega zaigrale zelo lepo, čeprav ne vse enako prodorno. Zlasti lepo je uspelo gostovanje NK Rudarja iz Velenja, ki je sicer’ tekmo izgubil, a je razveselilo s svojo povezano igro, ki pa na majhnem igrišču ni prišla toliko do veljave. Lepo je uspel tudi njihov koncert z godbo na pihala v Bo- 1 juncu. Prijateljska tekma prvega moštva: PRIJATELJSKA TEKMA Breg~Rudar 7:2 (4:0) Postavi NK RUDAR: Radovanič, Božnik, Herman, Bizjak, Kujan, Žagar, Krevcelj, Palfi, Hladin, Topčič, Spagelj. BREG: Baloš, Kozina, Petaros, Švara, Maver, Valentič, Rodella, Raiča, Grahonja, Bubnich, Žerjal. KOTJE 5:3 za Breg. Tekma je bila precej zanimiva, čeprav se Velenjčani nikakor niso znašli na majhnem igrišču v Bo-ljuncu, in je vročina znižala v drugem polčasu tempo igre. Brežani so pokazali zadovoljivo tehniko in dobro povezavo zlasti v napadu. Velenjčani pa so igrali v napadu zadovoljivo, v obrambi pa so bili precej ranljivi, ker so igrali brez prostega igralca, kar se jim je večkrat maščevalo. Breg je takoj prešel v vodstvo z zelo lepim golom Bubnicha v 4’ Rudar je takoj odgovoril in izredni Topčič je zaključil osebno akcijo z ostrim strelom, ki je končal le za las mimo. V 28’ je podvojil rezultat po lepi akciji Rodella, medtem ko je Žerjal v 31’ sam pred vrati streljal ven. Brežani so z lahkoto prodirali skozi šibko o-brambo nasprotnikov in Bubnich je še dvakrat realiziral v 34’ in 41’ z lepimi streli. Velenjčani so se zaman trudili v napadu in Topčič je v 43’ ponovno zgrešil cilj. V drugem polčasu so si gostje uredili obrambo, a niso mogli preprečiti Raiči v 4’ zadetek v prečko in Grahonji v 7’ realizacijo z glavo. Nato je prevzel pobudo Rudar, ki je v i7’ v zmedi pred vrati Brega zamudil priložnost. V 25’ je Žerjal realiziral sam pred vrati. Velenjča- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllII111 ■-lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllklllllllllllllllllllllllllllllll ŠELE ENAJSTMETROVKE PRINESLE ZMAGO PR0SEČAN0M ROKI PRIJAV ZA NASTOP NA SŠI (na sedežu športnega združenja Bor — Vrdelska cesta 7) ATLETIKA Samo še danes ŠPORT — KVIZ Do 21. ure 30. t. m. NAMIZNI TENIS Do vključno 3. oktobra. Z zmago nad Libertas Barcolano Primorju «Pokal Sv. Jerneja» Neodločeno 2:2 po regularnem času tekme Primorje — Schiliani, Bukavec, Delise, Babudri, Zužič, Bartole, Mo- Letošnji pokal sv. Jerneja je po nedeljski finalni tekmi, ki se je zaključila šele s streljanjem enajstmetrovk, pripadel enajsterici prose-škega Primorja. Tekma, ki je bila na igrišču v Ul. Flavia, kljub lepemu vremenu ni privabila tistega števila občinstva, ki ga je bilo pričakovati. Sicer je treba upoštevati, da smo v času trgatve in tudi da ni bilo nobene reklame za to tako važno srečanje. Enajsterici sta se sodniku predstavili v postavah: Libertas Barcolana — Delich (Mattel N.) Leminetti, Bonek, Gre-goris, Taberni, Menon, Coppola, Mattel E., Zaintl, Emili, Husu. Turnir mladink S0K0L-KRAS 2:0 (15:7, 15:3,) Medtem ko smo zjutraj prisostvovali delno zadovoljivim igram, tega ne moremo reči za mladinke. Čeprav požrtvovalne in do skrajnosti borbene, mladinke niso znale pokazati lepe igre. Seti in tekme so ČLANI za tretje mesto Barkovlje A -Kras 2:1 (17:15, 12:15, 15:10) Sinočnji spored je predvideval tu-?* tekmo za tretje mesto v članski-Jonkurenci med šesterkama Bar-*°velj a in zgoniškega Krasa. Ta iltoboj Je bil brez dvoma za sobot-{JJl® med škamoerlom in Barkovlja-i11 tako agonistično kot tehnično ‘ aJlepši in na zelo visokem nivo-Tekma je bila zelo izenačena ,, Prav zaradi tega se nobeni še-»terki ni posrečilo, da bi si nabra-a zadostne prednosti. Ta Je bila »7, točko ali dve, vendar so nasprot-J?1*! takoj izenačili in celo prešli vodstvo. Zgonlčani so najbolj pre-“"Petlli z zavidljivo stopnjo tehnič-»e ravni, do katere so se prikopali ».rednimi treningi v pičlih dveh le-'h- Prav zaradi tega so se lahko TfPešno upirali barkovljansklm tek-l"ecem, ki imajo v svojih vrstah že