g T E V. 24. . V L J U B L .1 ANI, D N I! 14. J (j N I J A I O i S L E T O 46. Cona 38 Din za celo lelo. 7.a inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi iri dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati IJprnviiištvu »Domoljuba« v Ljubljani Telefon uredništva: 2549 Telefon uprave: 2992 Za blagor narodom Te dni so se zbrali v Londonu .strokovnjaki in zastopniki večine držav na svelti, 2000 po številu, da bodo skupno pretresali i vprašanje svetovne gospodarske krize in j iskali pota, kako Iii jo omejili, če že ne pro-j prečili. Vsi ti delegati in njihovi gospodarji i vidijo, kako globoko so zabredle po vojni sko-| ro vse države, ki so v svoji politiki sledile f nagonu samoljubja, nestrpnosti, sovraštva in [ paganskega materijalizma ter se oddaljile od : večnoveljuvnih in edino rešilnih načel krščan-} siva. Zato iščejo rešitve, toda našli je ne bodo, i dokler ne bodo spremenili temeljev, na ka-? lere grade svoje šibke stavbe. Cel povojni čas je s konferencami in zbo-; rovanji vsake baze kar preplavljen. Diplo-1 mati in ministri se zbirajo po večkrat na lelo I po najkrasnejših letoviščih sveta in tam rešujejo« pereča svetovna vprašanja. Enkrat j razpravljajo o krizi, drugič o razorožitvi, tretjič o varstvu malih narodov itd. In uspeh? Vedno več milijonov je brezposelnih, vedno več kationov, ladij, tankov in zrakoplovov, vedno več. krivic morajo trpeti mali naiadi od svojih močnejših tlačiteljev. m Zdi se, da gospodje, ki se zbirajo* takim konferencam, ne vzamejo stvari zares. Kako bi sicer mogli na primer na gospodarski konferenci, ki je le dni v Londonu in Iti se liti pečala s strašno bedo, pod katero ječe milijoni lačnih, tako brezskrbno razsipati? Že preden je pričela konferenca, so časopisi naznanjali sledeče pojedine: 11. junija banket angleške vlade za 600 gostov, 17. junija banket pri angleškem kralju, 19. junija banket za odposlance angleških zveznih držav, 20. junija banket, ki ga bo dal lord Londonderry, 22. junija banket v lordski zbornici, 26. junija banket pri londonskem župa u, 28. junija banket v admiralski palači, 30. junija banket pri predsedniku poslanske zbornice, 1. julija banket pri družini Astor itd. Kdo se bo udeleževal teli razkošnih pojedin? Gospodje v frakih in cilindrih iu s polnimi denarnicami I Saj vemo, da bo zadnji pisar med tema dvema tisočema delegatov imel dnevnico vsaj 1000 Din našega denarja. Kakšne pa so dnevnice »težjih kalibrov«, ne vemo. Izračunali so, (la ho ta konferenca stala vsak dan vsaj pet milijonov dinarjev, če ne večin ti ljudje bodo govorili o gospodarski krizi. No, tem bodo besede o revščini res pri-iz srca! Zato se pa vse take konference končajo vedno enako: s polomom in neuspe- hom. Tudi la se bo. Kajti sedanja kriza se ne da odpraviti s papirnatimi paragrafi in političnimi manifestacijami; njeni vzroki so mnogo globlji in resnejši, kot si ti gospodje predstavljajo. Poiskati Iii bilo treba korenine zla: lo je pomanjkanje krščanske ljubezni do bližnjega, iz tega izhajajoča samoljubnost, pitgan-ski materijalizeni in brezobzirni kapitalizem, ki ne privošči slabotnemu in trpečemu itili drobtinice s svoje bogato obložene mize. Dokler bodo gospodje zidali na starih temeljih. Im v se njihovo delo le brezplodno mahanje po zraku. Množice trpečih s takim delom niso zadovoljne. Zato je v množicah taka zagrenjenost. zato pada zaupanje v avtoriteto, zato pokajo bombe in se rušijo prestoli, zato čakajo nekoga, pa naj pride od koderkoli, ki bo z bičem razgnal to gnilo družbo lažnivih borilcev za blagor narodov. Kako velik uspeh bi imela londonska gospodarska konferenca, alto bi zborujoči gospodje spoznali, da so na napačni poti. Ali bodo spoznali? Najbrž ne! Občinski uslužbenci Nov občinski zakon — enoten za celo državo — jc objavljen. Kdaj se bo začel izvrševati v vsem obsegu, še ne vemo. Na vsak način bo mogoče to le postopoma, kajti tako dalekosežne preosnove, kakršne določa novi zakon, se pri nas ne bodo dale izvršiti čez noč. Predvsem mislimo tu na združevanje malih občin, ki v sedanjih razmerah niso več kos gospodarskim in upravnim nalogam in vedno večjim zahtevam. —• V tesni zvezi z združevanjem občin je vprašanje občinskih uslužbencev, o katerih ima zakon določila v devetih paragrafih, ako ne prištevamo sem § 83., ki določa, koliko spada v pristojnost občinske uprave dovoljevanje odsotnosti in odmora občinskim uslužbencem, in § 84. v nadzorovanju dela teh uslužbencev. — Za uslužbence, ki so že sedaj v občinskih službah, nameščeni bodisi na podlagi sklepov občinskih odborov z dekreti ali pa — kar je najbolj v njihov prid — s službenimi pogodbami je med najvažnejšimi § 146., ki določa v prvem odstavku: Pravice, ki so jih občinski uslužbenci pridobili po sedanjih predpisih ,se priznajo kot pridobljene,« Zakon nima izrečnega določila, kdo bo imel pravico postavljati občinske uslužbence. Vse polno vprašanj se pojavlja tudi sicer, kako se bo to uredilo. Postavimo, da bo združenih dvoje občin, ki imata že vsaka svojega tajnika s pridobljenimi pravicami. Ali bo nova združena občina prevzela oba? Ali bo moral iskati eden službe drugje? Računamo sicer s tem, da bo z ustanovitvijo večjih občin vsaj v Sloveniji hkrati ustanovljenih večje število službenih mest, ker sedanje male občine po večini nimajo posebnih uslužbencev; saj opravljajo največ župani sami tajniške posle in hkrati posle občinskih slug. V § 85. določa zakon o občinah, da izda uredbo o občinskih uslužbencih banovinski svet. S to uredbo, ki jo odobri in objavi ban, predpiše banovinski svet pogoje za sprejem v služlio, način izpopolnjevanja teh mest itd. Vsekakor je hotel zakonodajalec po našem mnenju dati in pustili to pravico samoupravi občin, a zagotovi naj se jim ta pravica z uredbo neposredne nadzorne oblasti: banovine. Kaj drugega si ni mogoče misliti, ker mora imeti že naravno pravico nameščati ali postavljati občinske uslužbcnce tisti, ki jih plačuje in po novem zakonu tudi preskrbuje za starost — namreč občina, odnosno njen občinski odbor. Ker zakon te pravice ne določa in je niti ne navaja, ni torej dvoma, da bo določena in prepuščena samouprav« občin z uredbo bano-vinskega sveta po § 85. zakona o občinah. Ta uredba ntora biti po § 145. tega zakona izdana do konca leta 1933. S tem pa vprašanje o postavljanju občin skih uslužbencev še ni rešeno. — Kajti § 90. zakona o občinah določa dalje: V okviru uredbe banovinskega sveta izda vsaka občina statut, s katerim se ustanovijo in sistemizirajo mesta občinskih uslužbencev in uredijo ostali uslužbenski odnosi. Ta statut odobri ban. — K temu določa zopet § 145. zakona o občinah, da se izda statut v šestih mesecih potem, ko dobi uredba iz § 85. obvezno moč. Sedaj nastane zopet novo vprašanje, ali se bo začelo urejevati vprašanje o občinskih uslužbencih še preden pride do xdivaevunia občin, ali pa šele potem, ko bo izvršena tako zvana pregrupacija, ki nikakor ne bo lahka stvar. Mislimo, da ureditev vprašanja o občinskih uslužbencih ni mogoča toliko časa, dokler ne dobe občine končnega obsega, To se pravi: Uredba banovinskega sveta je mogoča in potrebna v času, ki ga določa zakon, ni pa mogoč statut občin dokler le-te niso končno urejene 1" RAZGLED PO SVETU Papež in španski framasoni vsega njenega imetja. Ako je vlada proglasila kot javno in nacionalno last vsa cerkvena poslopja, pa celo cerkve in cerkvena oblatila ter ostale predmete bogočastja, se to ne more imenovati drugače kot krivičen rop tuje lastnine. Islo tako se je kršila stroga pravica s tem, da se je uničila vsa odškodnina duhovščini /.a bogoslužna dejanja, katero je bila držr.va duhovščini dolžna tako i/, stališča pravičnosti, kakor iz posebnih pogodb in sporazumov, tem bolj. ker so te odškodnine izvirale iz dolžnosti države, da vrne cerkvi, kar ji je bilo že svojčas odvzelo po zaplembi njene posesti. Papež Pij" XI. je naslovil na škofe, duhovščino in na špansko katoliško ljudstvo okrožnico. V njej slovesno protestira proti zakonu, s katerim je vlada oropala cerkev vsega njenega imetja in prepovedala verskim redovom osnovni pcuk. Zakon o verskih redovih je nova kruta žalitev vere in Cerkve, Sv. oče poudarja, da je že večkrat spomnil špansko vlado, po kakšni napačni poli da hodi, ko žali najgloblja čuvstva španskega narodu. Izglasovanje zakonu o verskih redovih pa pomeuja novo in še hujšo žalitev, ne samo vere in cerkve, ampak ludi onih načel državljanske svobode, o katerih pravi nova vlada, da na njih sloni. Zato je papež primoran, da proti temu zakonu dvigne svoj glas, iu sicer ne zato, da bi se upiral političnim preosnovaui vlade, ker je cerkev vajena prilagoditi se vsem oblikam države in vlade, samo da ostanejo nekršene pravice Boga in krščanske vesli. Temu so dokaz premnogi sporazumi, ki jih je cerkev sklenila z republikami, nastalimi po vojni in ki imajo države od teh sporazumov velike koristi. H; j proti Cerkvi ne služi zaščiti republike, ampak sovraštvu proti fiogu. Španska vlada pa je tudi dobro vedela, da ima tako sv. stolica kakor vsa španska duhovščina in katoliško špansko ljudstvo pošten namen, podpirati novi red in socialni mir. Boj, ki ga je vlada napovedala Cerkvi, nikakor ne izhaja iz potrebe, da se hrani republika, pa tudi ne iz nerazumevanja vere in njenih blagodejnih naprav, ampak iz sovraštva proli Bogu in Kristusu, ki ga gojijo prekucuhi, hoteči vsak verski in socialni red sploh izpodkopati. Razmotrivajoč podrobno novi zakon, ugotavlja papež, da je ločitev Cerkve cd države, kakor jo določa španska uslava, huda zmota, izvirajoča iz stremljenja, da bi se špansko ljudstvo, ki je po svoji ogromni večini katoliško, od cerkve sploh odtrgalo. Medlem, ko ustava priznava in ščiti naravno in lastninsko pravico vseh državljanov, pa je Cerkev naravnost oropana in dokler nimajo svojih izvoljenih občinskih odborov. Prezgodaj bi bilo že sedaj pisati o načinu postavljanja občinskih uslužbencev, dokler ne vemo, kakšna bo uredba banovinskega sveta. Vendar pa si dovoljujemo izreči svoje mnenje, da jc treba tudi v tej uredbi zaščititi vse one, ki so ali pa ki so bili kdaj v občinskih službah ter si pridobili po večletnem delu v občinskih poslih obširno znanje in izurjenost. Na te bi se morali ozirati tudi, ako bi morebiti ne imeli tistih šolskih izpričeval, ki se bodo zahtevala, ker dostikrat pridobljena spretnost samouka prekaša šolska izpričevala, Pa še nekaj. Občinski uslužbenec je pred vsemi drugimi javnimi uslužbenci v najbolj neposrednem stiku z ljudstvom. Ali ni zato pravična želja, da mora ta uslužbenec uživati neomejeno zaupanje vseh občanov ki ga plačujejo, Tudi ta misel naj bi sc primerno uvaže-va,a' F. K—n. 2' Katoličani naj se združijo v boju za versko vzgojo mladine. Najhujše pa je, da so se cerkveni redovi otrpni i pravice osnovnega pouka mladine. Na fa način je vlada pred vsem hotela zadeti Družbo Jezusovo, zalo da bi se iztrgala iz src španskega ljudstva vera in krščanska nravnost, in izgnali so ta red pred vsem ludi zato, da žalijo papeža, imenujoč ga osebnost, t u jo španskemu narodu. Mi torej, pravi papež. z vseini silami, slovesno protestiramo proli temu zakonu, izjavljajoč, da se nihče nikoli ne bo mogel nanj sklicevati v škodo ne zastaraječih pravic cerkve. Nato poživlja sveti oče verno špansko ljudstvo, o katerem je prepričan, da tu žalitev ne bo mogla omajati njegovo zgodovinske udanosti stolici svetega Petra, naj z vsemi zakonitimi sredstvi deluje na to, da bodo zakoucdavci sami popravili odredbe, ki so nasprotne svoboščinam vsakega državljana, in jih nadomestili z drugimi, ki bodo v skladu s katoliško vestjo. V ta namen morajo voliti v parlament santo odločno katoliške može. Končuo poživlja papež škofe iu duhovnike, naj se sedaj s posebno vnemo posvetijo verski vzgoji mladine, iu končno priporoča vsem katoličanom edinost, da bodo mogli lažje braniti vero, podrejajoč skupnemu blagru domovine in vere vsak drug rilj. Italija s Boj z modrasom in še kaj Težak boj z modrasom je bojevala te dni 31) letna Uršula Pavlin iz Sv. Marlinn mi Krasu. Je trosila seno ua travniku, ko je presenetila in zdražila modrasa. Tedaj je nesrečna žena zavpila na pomoč. Nikogar ni bilo v neposredni bližini, ki bi ji pomagal. Hotela je najprej bežati, toda bilo je že prepozno. Zato je zgrabila za kamen in ga vrgla proti modrasu. Seveda ni modrasa zadela. Ko se je drugič pripognila, da bi pobrala kamen, jo je modras dohitel in pičil v roko. Žena je medtem vpila na pomoč. Ko so prišli na mesto kmetje, so jo našli že napol v nezavesti. Pozneje so jo prepeljali v obupnem položaju v Gorico. - V Šmarjah pri Kopru imajo sicer za šmarnice slovenski rožnivenec in litanije, teda pelje ganljivih Marijinih pesmi je župnik-Italijan prepovedal. Skliceval se je na tržaškega, škofu, češ, da dela v sporazumu z njim. Ljudstvo mu lega ne verjame in mnenja smo, da se ne moti. — Občinski načelnik iz Marezig v koprskem okraju je za K rižev leden prepovedal v Truškah prošnje procesije. Pri teh procesijah se povsod pojejo BANKA BARUCH 15, Rue laktycttó, Paris Odpremlja denar v JugoslaviJ najhitreje in po najboljšem dnevnem Injjjl Vrši vse bančne posle najkulantneje ! Poštni uradi v Belgiji, Franciji, tlolamliji inLuks,.! burgu sprejemajo plačila na naše čekovne rac UgLUUA: X« itUU4-«4 Brunelle». fUANdJA; V0 1U7-WI',™ IHM: N« 1438.01 HM. Dirmi. I.DKSF.UHL'IKi : hm«t,MjJJ*i Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakia^S litanije vseh svetnikov po slovensko; to je bjl razlog prepovedi. V nadomestilo pa sobilli kmetje vabljeni, naj se 24. maja, na obletih laške vojne napovedi, zberejo v Marezigali ul parado. — Vipava je prestopila bregove in p-1 plavila vse polje. Napravila je ogromno škodil Posušeno seno je deloma odnesla, drugo je pl seguilo. Nepokošeno je vse umazano od [ lako da ni uporabno za krmo. Vipava je uni-| čila tudi krompir. Ljudje so začeli sedaj ] oravati Ia polja za zgodnjo koruzo. — 7. vin:»| ui nobene kupčije Avstrija s Novi avstrijski zvezni svet. ki so gad» ■slej tvorili le zastopniki zveznih dežel, bi lil po novi ustavi sestavljen tako-le: tretjino flt-nov bi izvolili deželni zbori, tretjino stanot-ske zborulce, tretjino pa bi imenoval predsednik republike na predlog vlade. s Razno. Nedavno je govoril pravni minister dr. Shuschnigg (Sušnik) o narodnost sledeče zanimive besede: : Katerokoli ime nosi kdo, če ga ima v časti iu so ga imeli v časti njegovi predniki, je prav. Le tisli, katerega družina je govorila skozi zadnje tri redom nemško, je avstrijski Nemec.< Dognal« dejstvo je, da so koroški nemškutarji (pravil Nemcev v tej nekdaj povsem slovenski deželi sploh ni) ljudje, ki Slovence najbolj zaničujejo in preganjajo. Koroška je zelo odvisna od tujskega prometa, zato bi moral biti posebno sedaj, k-znajo moč katoliških nemških organizacij, zbranih okrog cenlruma in radi bi vpregli to najbolj disciplinirano stranko v svoj narodnjaka1; ski jarem, Te dni smo čitali, da hitierjevci ponujajo centruinu zunanje ministrstvo. 'llJl Hitlerju ni neznan veliki ugled, ki ga užival« vodilni katoliški centrumaški politiki v inozemstvu. Z bojem proli judoni si je sedanja nemška vlada zelo škodovala in bi res ne 10 napačno, za hitlerjevce namreč, če bi na P'-voditelj centratila dr. Brüning nekolikj z:»anj-šal veliko mednarodno polomijado, k'- s0 J* hitlerjevski narodnjaka rji zagrešili v nel'0' U Vedno zvest prijatelj! Tako je bilo že pre'i in tako je še danes: Schichtovo terpenti-novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da je v hi5i vse lepo čisto I Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „jELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. SCHICHT^ TERPENTINOVO MILO sm-is priljubljeni jugoslovanski izdete Treba zagnati veliki motor Bavljivo škodo same Nemčije. Kakor kaže, K do vzajemnega delovanja centruma s liit-Hjuvci težko prišlo. Ne po krivdi centruma, Hripak po omejeni zagrizenosti hitlerjanstvu. S, dokazujejo tudi dogodki, ki so se vršili miralo soboto v Monakovem. Tam so začeli zbu-Bvali katoliški rokodelski pomočnik: Nad S.000 udeležencev je manifestiralo za svoje ^Ejc. Zvečer pa so hitlerjevci surovo napadli Mjtoliške rokodelske pomočnike na raznih Kaiih in policija je katoliškim pomočnikom ^»epovedala nošnjo društvene uniforme. Zato M vodstvo kongresa odpovedalo vse priredit-K ki so bile nameravane za nedeljo, pred- Ifieni slovesno službo božjo nadškofa kardi-Lla Faulhaberja in zaključno slavnostno zbo-hvnnje. V Nemčiji hočejo biti hitlerjevci pač limi gospodarji in ne upoštevajo in tudi ne bdo upoštevali nikogar, ki bi brezpogojno te trobil v njihov rog. Grčija j ? Atentat >e bil izvršen na bivšega grške-n ministrskega predsednika Venizelosa, ko p je vračal s svojo ženo v Atene. Neznani na-aclalri so oddali na Venizelosa več strelov, i so pa zgrešili pravi cilj, zato pa zadeli Ve-izelosovo ženo iu šoferja. Prva je hudo rnnje-la, drugi je poškodbam podlegel. Španija s Framasoni divjajo naprej. Itadi velikih spehov protivladnih strank pri zadnjih oh-Inskih volitvah je sedanja španska framason-ka vlada zopet ostreje nastopila proti katoliki cerkvi in njenim organizacijam. Te dni e sprejel španski parlament zakon, ki odvzela katoliški cerkvi vse pravice. Država se bo mela vmešavati tudi v izključno cerkvene za-eve. Cerkvi se prepove oskrba bolnih in re-ožev. Država odločuje pri nastavitvi višjih erkvenih predstojnikov. Za procesije, pogrete iu sprejem obhajila v domači hiši je treba (osebnega oblastvenega dovoljenja. Španske [ramasene, ki so kot drugi po svetu, sicer polni lepih besed o bratski ljubavi in svobodi, namreč silno vznemirja, če srečajo pobožno procesijo ali začujejo na ulici obhajilni zvon-Pek. Vse cerkveno premoženje se zaseže. Vsi cerkveni dobrodelni zavodi preidejo v državno last, cerkveni redovi, kolikor jih je še, morajo hiti oblastveno dovoljeni. Na drugem ine-stu priobčujemo protestno pismo, ki ga je vložil sv. oče pri španski vladi proti najnovejšemu proticerkveuemu zakonu. Drobne novice Vse nomške liste iz Češkoslovaške je Hitlerjeva vlada v Nemčiji prepovedala. 1500 strelov v minuti more izstrelili nova japonska strojno puška. Bogata najdišča zlata so odkrili v strugi ruske reke Volge. Prvi plovni otok kot pristanišče na odprtem morju je zgradila neka ameriška družba. Nemška letnla ne pristajajo več v Avstriji. Kazen za Avstrijo, ker noče postati liitler-f jonska. Staro avstrijsko uniforme zopet dobi avstrijska vojska. V plamenih je mornariški arsenal v ruskem Kronstadtu. V korist židov-bogtincev iz Nemčije je priredil v Varšavi koncert slavni poljski mojster Paderewski. Ob priliki 13. ljubljanskega velesejma je imel predsednik g. Ivan Bonač pomemben otvoritveni nagovor, v katerem je rekel: Napačno je mnenje, da je vsaka štednja dobra in koristna. Prav je, da država štedi pri svojih izdatkih, toda «tediti je treba pravilno, kajti sledenje na nepravem mestu je v veliki meri škodljivo. Kjer ni dela, ni zaslužka, kjer ni zaslužka, pa tudi ni kupcev in ni blaginje ter usahnejo ludi viri dohodkov za državno blagajno. Treba je torej zagnati velik motor, da se zopet zavrti kolo gospodarskega življenja ter oživi sedanje mrtvilo. Denar, ki se izda za potrebna javna dela, najsibodo železnice, cesie itd., je plodo-nosno naložen. Glavno je, da se dela izvrše z Te dni je bilo 42 Slovencev pod vodstvom dr. Odarja sprejetih pri sv. očetu v Vatikanu. V svojem nagovoru je papež izvajal nekako sledeče: »Sprejemamo vas z veseljem kot dobre sinove in hčere, kot zveste otroke, ki so prišli v jubilejnem letu obiskat svojega očeta. Sprejemamo vas z veseljem zlasti zato, ker ste zastopniki Slovencev — to ime veliko pomeni —, ker ste zastopniki one- domačimi rokami in z domačim materia lom. Skoraj ves zasluženi denar kroži, kot swža kri polje po žilah našega gospodarskega ustroja, dviga se domač nakup industrijskih in poljedelskih pridelkov. Ce dvignemo moč domačega kupca, če dosežemo,, da vsak. ki je pridnih rok, ima svoj kruh, se ho mnogo olajšala naša skrb, kam s presežki naše;.:n poljedelstva. Pri leni je treba seveda predvsem urediti naše denarno in kreditno gospodarstvo, ki je prišlo čisto po nepotrebnem — v zagato. To vprašanje nikakor ni nerešljivo, zlasti, ko imamo dobre vzglede, kako se drugod z uspehom rešujejo taka vprašanja. — 7. velikim motorjem bo težko kaj. »Donila zmanjkuje. ga naroda, ki je bil vedno zvesto udan rimsko katoliški cerkvi in od katerega upamo, da bodo sinovi hodili po istih stopinjah, kakor so jih hodili njihovi očetje, da bodo zmagali sedanje in prihodnjo težave. V dokaz naše posebne naklonjenosti vam podajamo čudodelne svetinje in želimo, da bi se tudi njene milosti razlile na vas, na vaše sorodnike in prijatelje, na vse, katere zastopate.< Ime Slovenec veliko pomeni KAJ JE NOVEGA Posledròe slovo od narodnega voditefia Ob grobu umrlega prelata g. Andreja lva-Jana je izpregovoril tudi bivši narodni posi, g. Frane Kremžar. Povedal je sledeče pomembne besede: »Gospod prelat! Težko jemlje od Vas zadnje slovo tudi ves slovenski narod, katerega ste ljubili z vso ljubeznijo, posvečeno od našega Mojstra, Učenika in Gospoda. Prav iz evangeljskih korenin je klila Vaša ljubezen do svojega naroda. Bog je ta mali slovenski narod zasadil v to slovensko grudo, na razpotje evropskih cesta, na križišče velikih kultur, da bi tu vršil svojo zgodovinsko nalogo. Ta svoj narod postaviti vsega v službo Kristusovih idej v zasebnem in javnem življenj« in mu tako zagotoviti jamstvo za obstoj, to je bil Vaš namen, ko ste začeli orati ledino mladega katoliškega narodnega gibanja. Ker pa v senci duhovnega in telesnega hlapčevstva ne more poganjati ne kultura ne možatost, ki je potrebna za napredek iu razvoj, zato ste ob času katoliškega preroda na Slovenskem stopili v bojne redi, da slovenskemu narodu, ki je tudi božje stvarstvo, priborite svobodo in pravico. Ko ste že dali slovo vsemu javnemu delu, ko se je katoliški borec umaknil katoliškemu modrecu, ste sredi svetovne morije zopet stopili na plan in po smrti dr. Kreka ob strani dr. Korošca in drugih svoj narod jiovedii v boj za Jugoslavijo, hrepenenje zatiranega slovenskega naroda, kateri je v svo- bodni jugoslovanski državi videl ščit svoje pravice in svobode. Tudi to Vaše veliko delo za jugoslovansko državo je Idilo iz istih evangeljskih korenin. Bili ste vsekdar borec in modrec, po vzgledu velikega škofa sv. Ambroža, kateri je pred skoraj 1500 leti zaklical cesarju Teodo-ziju: Ne sine ti biti všeč hlapčevski molk pri duhovniku, všeč pa ti mora biti njegova svo-svobčda! Zaradi te svobode ste,bili pred svetno oblastjo sojeni, zaradi nje zapostavljeni, a klonili niste nikdar! Ko danes Vaše mrtvo truplo polagamo v sveto slovensko zemljo, bi človek vpričo dogajanj okrog in okrog sebe v bolnem obupu zaklical: Na tleh leže slovenstva stebri starli- Ampak ob odprtem grobu velikega katoliškega modreca, ki v najhujšem boju ni obupal, ker je vedel, da v vseh človeških in narodnih pravdah najvišji gospod je Bog, tudi mi ne smemo izgubiti vere v boljšo bodočnost. Zato v bolečini ne klonemo, ker verujemo. V trpljenju ne obupujemo, ker upamo! Žrtev se ne bojimo, ker ljubimo! Ko Vam, gospod prelat, kličemo zadnjič: Z Bogo rn ! Vas prosimo: Molite pri Gospodu narodov za svoj razbičani in razkosani slovenski narod, ki ob Vašem grobu izjavlja svojo vero v najvišjega Gospoda in Odreše-liika, svojo vero v sveto katoliško cerkev in svojo vero v končno združitev in vstajenje!« Strašen boj pastirja z medvedom Grozni so bili trenutki, ki jih je preživel te dni pastir Josip Vidimlič iz Vidimile v Bosni. Ko je pasel na gorskem pašniku čredo ovac, zavohal je ovčarjev pes velikega medveda, ki se je bližal čredi. Vidimlič, ki je imel s seboj puško, je ustrelil, vendar .je zv;er le lahko zadel. Ranjeni medvejÉ s« je*rg# proli pastirju in* ga je s šapo pobil ria tlà: Uato' se skočfl medved na psa, ki je zver ljuto napadal. Ta trenutek je porabil pastir in poizkusil ubežati. Pa zaman! Medved je bil takoj za njim in je pastirja vnovič pobil s šapo na tla. Ker pes ni miroval, je imel medved odslej le opravka z njim in tako se je zgodilo, da je Vidimlič, čeprav hudo poškodovan, vendar le ostal pri življenju, ker se je zver končno naveličala lioja^. s p]fem in pobegnila. Vidimliča so lfiimoldpči lcritètje nezavestnega pripeljali v bolnišnico. Osebne vesti d Trojni jubilej obhaja na Teznem pri Mariboru pekovski mojster in posestnik Alojzij Kovačič: 50-letnico rojstva, 25-!etnico zakonskega življenja in 25-letnico pekovske obrti. d Zlato poroko sta obhajala na binkoštni ponedeljek pri Sv. Lenartu v Slov. goricah g. Matija Šuman z ženo Terezijo roj. Kremet. — Živela! d Ze četrt stoletja župnikuje Ratečanom duhovni svetnik in župnik g. Janez Meršolj. Bog ga ohrani še mnogo let! (1 Upokojen je Ambrožič Franc, profesor na gimnaziji v Kranju. Domače novice d Na ljubljanskih gimnazijah bo letos zaključek šolskega leta v četrtek 22. junija. — Služba božja, šolska svečanost in razdelitev spričeval. ti Zadnja povodenj je nsaiavila po ravnih slovenskih krajih mnogo škode. Te dni sta dva 41 cenilca občiiie Raka ob Krki ocenila škodo poplave v tej občini. Poplavljenih jc bilo pet vasi, 70 posestnikov okrog 600 prebivalcev in 300 glav živine. Skupna škoda samo v občini Raka znaša čez 700.000 Din. d Močno se širi škrlatinka v Ihanu in okolici. Starši, dajte otroke takoj cepiti! d Zvezo mesarskih združenj so si ustanovili slovenski mesarji. Za predsednika je izvoljen g. Jakob Dimnik od Dev. Mar. v Polju. Na zborovanju so gospodje mesarji med drugim pobijali upravičenost kmetov, da bi sami klali svojo živino. — Kdaj pa se bodo kmetje združili v varstvo svojih koristi in kdaj bodo izvolili na razna važna mesta samo odločne zagovornike svojega stanu? ti Par tujskopromelnik številk. Zveza za tujski promet jc izdala svoje poročilo za leto 1932. Kakor vsako leto prinaša poročilo statistične podatke o našem tujskem prometu. Iz njih posnemamo, da jc bilo v Sloveniji leta 1932 148.458 tujcev, ki so prenočevali 652.369 noči, leta 1931 je bilo tujcev 115.814 s 654.692 noč-nmanii. S tem je dosegel naš tujski promet re- Stev. 24. Kadai gre te «varovan.», potem edino I« domati s'Q(t[,,. VZAJEMNA ZAVAROVALNICI u Uub'iani, nasproti glavnega kolodvora ravarujc: požar, vlom,nezgode, ;amstvo, steklovin. mobile, zvonove, življenje ua vse moine načine in posmrtninsko iavarovanje Karitas Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki lari ali glavna pisarna v Ljubljani Miklošičeva resta 4 19 kordne številke, pri katerih je treba pouudariti predvsem, da je to pripisovati večjemu obisku naših letovišč po naših državljanih. Zakaj število Jugoslovanov je naraslo od 81.218 na 111.155. Promet z Avstrijo se stalno izboljšuje in je število avstrijskih obiskovalcev naraslo od 12.080 na 14.812. Za Avstrijci pridejo Nemci s 5564 obiskovalci (1931 6585). Promet z Nemčijo pada že od leta 1930 dalje. Tudi število obiskovalcev i/, češkoslovaške republike je padlo od 5640 na 5316 in iz Italije od 4367 na 4220. V poštev pride še Madjarska, iz katere je obisk padel od 2132 na 1780. Najmočnejša tujsko prometna središča so Ljubljana 48.838 tujcev s 110.160 nočninaiui, kateri slede Maribor 18.091 s 28.823 nočiiinami in Bled 15.744 obiskovalcev s 174.465 nočiiinami. IGNACIJ N A R O B E, TAPETNIK, U OSPOS V ETSK A CESTA ŠTEV. t fi (l'Iti LEVU). d Pred štiristo leti se je rodil v Ribnici na Dolenjskem, slavni cerkveni skladatelj Jakob Gallus-Pctelin. Preteklo nedeljo 11. junija, so se zbrali v ribniški metropoli: zbor Glasbene matice, nekateri gg. poslanci, zastopniki raznih oblasti in mnogo ljudstva, da potaste jubilejni spomin. Spored je obsegal zlasti službo božjo, cerkveni koncert in odkritje spominske plošče v poslopju tamošnjc šele. d Občni zbor Pokojninskega zavoda, ki se jc vršil preteklo nedeljo v Ljubljani, je izvolil zopet stari odbor in je soglasno izreke! zahvalo in priznanje bivšemu predsedniku gosp. Lojzetu Vrtovcu. d Tudi poljska republika rabi sadja. Ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je mudi! te dni v Varšavi, da se dogovori o ureditvi prometa med Jugoslavijo in Poljsko. Po svojem povratku iz Varšave je izjavil, da raste zunanja trgovina med Poljsko in Jugoslavijo in zlasti ugodno za Jugoslavijo. Posebno se zanima Poljska za naše sadje in v Poljsko bi mogli izvoziti mnogo več sadja, kakor ga pa izvažamo. Naši sadni izvozniki se vs: premalo zanimajo za poljski sadni trg, ki bi jim mogel v znatni meri nadomestiti delno izgubo dunajskega sadnega trga. Tudi trgovino s sadjem bi morali organizirati na zadružni podlag; in s podporo države. Zavarujte k.Karitas! To je pošteno in popolnoma _varno zavarovanje! __ d Občinske volitve bodo baje v kratkem razpisauc, za enkrat v dveh banovinah, je javil na nekem shodu v Sarajevu ministrski predsednik dr. Srskič. Kateri banovini prideta prvi na vrsto, javnosti še ni znano. Nekateri kažejo bivšo Črno goro in Macedonijo, drugi pa na Slovenijo in Hrvatsko. d Za tiste, ki še nimajo urejenega domo; vinstva. Za pridobitev članstva v kaki občini SARGOV KALO DO NT je v smislu novega občinskega zakona važen 13. junij 1933. Osebe, katerih domovinstvo bo ta dan sporno, bodo člani one občine, v kateri bodo ta dan stalno nastanjeni. Javni nameščenci bodo člani občine, v kateri imajo ta dan službeni sedež, razen če izjavijo, da obdržijo staro članstvo. Vsi ostali pa ostanejo člani občine, v kateri imajo ta dan domovinsko pravico. Kdor je torej do 13. junija 1933 bival stalno najmanj 10 let v kakšni občini in je to dobo vžival častne pravice, postane s tem dnem član dotične občine. Za takšno članstvo ni treba vlagati nikakih prošenj. Kdor je prebival najmanj pet let stalno v občini, pa dokaže, da more vzdržavati sebe in svojo družino in da vživa častne pravice, lahko vloži prošnjo in ga mora občina sprejeti za občinskega člana. d O naših kreditnih razmerah je podal zanimivo poročilo na sestanku lesnih trgovcev v Kranju, predsednik združenja g. Franjo Sire. Zlasti je ožigosal nepravilno postopanje Narodne banke, ki kredite (posojila) neenakomerno razdeljuje po posameznih pokrajinah. Ali so gg. narodni poslanci proti takemu postopanju brez inoči? d Resnične besede. Te dni so otvorili v Be-ričevem »Kmetski dom«. Pri tej priliki je govoril tudi minister g. Ivan Pucclj. Izjavil je med drugim sledeče: Vsi vemo, da se vedno povdarja, da je kmet prvi, da so njegove zasluge in važnost največje. Kadar pa inu je treba priznati pravice, in mu dati kar mu gre, takrat se ga pozabi«. Dobro je povedal gospod minister! d Recept za srečno življenje. 1. Mirna in čista vest. 2. Zdravo telo. 3. Smisel za pošteno veselje. 4. Primerno opravilo. 5. Zajamčena bodočnost. 6. Ljubezniva žena oziroma mož. 7. Ncomadeževana preteklost. 8. Oscmdesettisoč dinarjev na leto. 9. Debela koža. Med brati Hrvati d Krški škof dr. Srebrnič je te dni obiskal Vrbnik in Risiku in s tem obšel že skoraj vso svojo škofijo. Narod svojega cerkvenega kneza povsod nad vse navdušeno pozdravlja. d 25.000 katoličanov iz Vojvodine je te dni v Svetozaru Miletiču proslavljalo 1900-letnico smrti Jezusa Kristusa. Svečanosti so ti f iale več. dni. Ogtomni množici je govcrilo 32 govornikov duhovniškega in svetnega iz-obražensfva. d 45.000 kg rib so pripeljali ribiči v maju na splitski trg. d Okrog 1000 češkoslovaških turistov po seti v juniju Split in druge primorske kraje. d 4217 vernikov jc prejelo o Binkoštih sv. birmo v zagrebški stolnici. d Nenadoma je umrl v Zagrebu Dragotin Domjanovič, največji sodobni hrvatski pesnik. Pesnil je tudi v kajkavščini. (Za naš »kaj« imajo Hrvatje besedico »što«.) d Cenimo domače inženirje! Temelje iz-podkopujemo sebi. če dopuščamo, da so brez posla izvrstni domači inženirji, drago pa plačujemo tuje. En zgled! Te dni so jugoslovanski inženirji zborovali v Belgradu. Poleg mnogih drugih iznajdb naših inženirjev sta vzbudili posebno pozornost dve iznajdbi. Inž. Maks Samec je na kongresu poročal o svojih dolgoletnih poizkusih, kako oplemenititi premog naše banovine, da bo popolnoma uporaben tudi za industrijske namene. Njegovi poizkusi so se popolnoma posrečili in mogel je proizvesti I iz našega premoga prvovrsten koks, ki bi nas i čisto osvobodil od potrebe uvažanja visoke-kaloričnega tujega premoga. -- Inž. Popovi« iz Belgrada pa je poročal o svojih dolgoletnih raziskovanjih, kako bi se mogla iz bitumoznih škrilcev pridobivati nafta. Tudi njemu so sc njegovi poizkusi docela posrečili. Iz bitumoznih škrilcev bi mogli pridobivati toliko nafte in bencina, kolikor ga sploh potrebujemo. iz naše prestolice d Narodna skupščina v Belgradu je dne S. junija zopet pričela zasedati. Prečitane so bile med drugim razne interpelacije. Narodni poslanec M. Dragovič je izrazil svoje nezadovoljstvo, da se v današnjih težkih čaiU; dovoljuje obiskovalcem,, političnih shodov presta vožnja po železnici. ' Poslanec dr. Metikoš jc prosil od prometnega ministra pojasnila zaradi ukinitve olajšav za potovanje uradnikov in upokojencev državnih prometnih ustanov. — Poslanec dr. Rešeljevič je vprašal, zakaj narodni skupščini še ni bi! predložen zakonski načrt o invalidih. V pondeljek so začeli pretresati zakonski osnutek o organizaciji gasilstva. Tudi nov načrt zakona o agrarni reformi so sestavili. S starim načrtom niso bili zadovoljni. d Proti spremembi mirovnih pogodb sc jc vršilo nedavno zborovanje v Belgradu. Eden iziiièd govornikov je dejal: »Ce zahtevajo naši nasprotniki spremembo mej v našo škodo, poleni jo zahtevamo tudi mi v njihovo. Zahtevamo, da se spremeni rapallska pogodba in da se nam vrnejo po načelu narodne pripadnosti Goriška, Trst, Istra, Reka, Zadar iu Lastovo. Zahtevamo v tem slučaju tudi popravo mej na Koroškem in naše slavno Gosposvetsko polje. Nič nočemo tujega, hočemo samo svoje. Na podobnem protestnem zborovanju v romunski Bukarešti je eden govornikov dejal, da nima Italija niti najmanj pravice govoriti o spremembi mirovnih pogodb na škodo drugih, ker bi morala najprej sama pustiti to, kalili njeno, to je Primorje in južno Tirolsko. d Kako pa sodniki? Te dni so zborovali sodniki v Belgradu. Stavili so razne resne, stanovskemu društvu primerne zahteve. Med drugim hočejo, da se višja mesta na sodiščih spo-polnjujcjo z razpisi in predlogi osebnih skupščin višjih sodišč. Ocenjevanje sodnikov naj se popolnoma ukine. Za starejšine okrajnih sodišč naj se ne postavljajo mlajši, kakor so njihovi podrejeni itd. Poleg izboljšanja materi- jelnega položaja, zahtevajo sodniki v svojem poslovanju neodvisnost, t[deč, da je le tako mogoče uspešno izvajati zakonodajo. Resolucija povdarja potrebo zboljšanja jezika v zakonodaji in omenja potrebne spremembe v tiskovnem zakonu. d Trošarina na sladkor znaša v Jugoslaviji 7.77 Din na kg; še višja je v Italiji. Posledica predragega sladkorja je, da se ga po trosi le 5 kg letno na osebo. d »Ni izključeno, dri pride s postopnim zbližanjem na gospodarskem polju do carinske zveze med državami Male antante«, je izjavil češki minister dr. Bcneš uredniku nekega francoskega lista. d 100.000 mož močno armado bi imela Jugoslavija v smislu razorožitvenega načrta angleškega ministrskega predsednika Mac Do-tialda. Druge države pa: Italija 200.000, Ogrska 50.000, Avstrija 25.000, Francija 200.000 in enako tudi Nemčija, ki — tako piše list, po katerem posnemamo podatke — bi se potem ne smela pritoževati, da je poniževana od Fran cije. Nesreče d Hišo in dve gospodarski poslopji jc uničil ogenj v Dolgi vasi pri Kočevju. Prizadeta sta posestnik Štavdahar Josip in mizarski mojster Josip Kiaming. d Velik požar je uničil gospodarsko poslopje posestniku Jurgecu v Barislovcu. Njegov sosed Jerenko je- bil tako nesrečen, da mu je pogorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša do tal. Starši in otroci so v samih srajcali zbežali na prosto ter se oteli iz gorečega poslopja. Jurgec je zavarovan, Jerenko tudi, toda komaj za 280 kron. Jurgečevo in Je-renkovo ženo so prepeljali v ptujsko bolnišnico. d Plameni so popolnoma uničili Cevzarjevo gospodarsko poslopje v Lckovici pri Šoštanju. d Strela je ubila v sobi 14-letno Frančiško Kožar iz Zagorice pri Dpbrepoljah. d Po nesreči je zadel strel v trebuh Ferka Janeza, posestnika pri Sv. Urhu in župana občine Tinje na Pohorju. Gosp. župan je poškodbi podlegel. d Skoro iz jasnega je udarila strela. Oni dan se je prikazala na Staio Vrhniko meglica, ki je pa postala usodna. Okoli petih je že za-grmelo in zabliskalo se je — v hipu je udarila strela — skoro iz jasnega. Švignila je v oreh posestnika Francka Trčka, po domače Priučita, Stara Vrhnika. Odtod jc šla strela skozi deblo oreha v zemljo, potem pod zemljo v hlev, kjer je švignila v prednje noge krave, ki jo je seveda pobila. Krava se je mučila na prednjih nogah, dočim jc na zadnjih še neovirano stala. Takoj je prizadeti posestnik dal kravo pobiti. Čudna so pota strele: ko je poškodovala kravo jc švignila v vodovod in pokvarila eno cev, od koder pa končno izginila v zemljo. d Obstrelil se je binkoštni ponedeljek Je-nič Ivan, posestnikov sin v Podgradu. Postavil Na razstavi v Chica^u so razstavili tudi zbirko kron, ki so )o sestavljati 16 lei. ua leve proti desni v prvi vrsti: kroni Viljema, nemškega cesarja in francoske cesarice Josephine; potem angleško jabolko in japonska zvezda; krone Norvegije, Švedije in Lombardije. V drugi vrsti: krone Portugalske, Italije, Anglije in Španije. V tretji vrsti: krone Napoleona, Holandske, papeža Leona, Danske in Mam*. Cisto zada; na levi krona ruskih carjev in desno avstrijska cesarska krona. Skupno vrednost teh kron cenijo 6 milijard " Leon 1 rockt, ki se baje. pogaja za povratek v Rusijo. Stalin menda ni njegovemu povratku nasproten, toda vprašanje je, ako pojde Trocki v past, iz katere ne bo več izhoda. Na bnkošti so v Liverpool!! postavili temeljni kamen za novo katedralo. Slovesnosti se je udeležilo 20.000 šolskih otrok Prisostvoval ji ie papeški legat in nadäkot Downey. Angleški kralj Jurij \. je včeraj ob 15 s svojim govorom olprl pred 2000 delegati svetovno gospodarsko konferenco Na binkoštno soboto s,- je blizu mesta Nantes,-,a Francoskem pripetila strahovita železniška nesreča, Bilu je 15 mrtvih in 138 ranjenih. 3guš@m je ta zob, če ga takoj ne zalijento. Ostanek jedi se je zajedel med zobe, ustvarja sc mlečna kislimi in razkraja zobno sklenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna neg« s Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 1 3.-. Avstrija zemlja lepote in nixkih cen Vas vabi! Zgodovinska mesia / Sredogorje in planine / Obalna kopališča / Zdravilni vrelci / Termalna kopališča / Žične železnice Izvanredni popusti na vožnji! INFORMACIJE: „PUTN1K", društvo za tujski promet, Ljub. Ijana, vse njegove podružnice, kakor tudi vsi večji potovaini uradi je puško v grm. Ko jo je vzel v roke se je sprožila. Strel ga je po nesreči zadel v levo stran prsi; krogla je obtičala v životu. Peljali so ga v bolnišnico, po potu je umrl viled notranje izkrvavitve. Star je bil 28 let in zapušča vdovo in dva otročiča. d Gad je pičil na njivi 13-letno Kukelj Marijo iz Ajdovca pri Žužemberku, je nabirala na njivi za prašiče. Deklici so sosedje nogo prevezali in jo prepeljali v žensko bolnišnico v Novo mesto. Novi grobovi d Umrla jc gospa Alojzija Ličoi na Potokih 17 pri Javorniku. Dočakala je starost 88 let. Blagi ženi, ki je bila dolgo let »Domo-ljubova« naročnica, naj bo Bog bogat plačnik! Preostalim naše sožalje! d V Kozarščah pri Starem trgu se je preselil med nebeške krilatce mali Vanjo Šumrada. V Vojni vasi so pokopali Tinco Müller, sestro črnorneljskega župana. — V Kostrivnici je umrl trgovec Jakob Junež. — V Solčavi je 8. junija mirno v Gospodu zaspal («mošnji župnik zla-tomašnik in duhovni svetnik g. Miloš Šmid. V Kamniku so položili v grob Marijo Repcn-šek. — V Kamnici v dolski župniji je odšel v večnost 77-letni Franc Zupančič — V Ljubljani so odšli v večnost: Marija Kuglič roj. Sko-čir, Avguština Zevnik roj. Kodelja, soprog ključavničarja. Naj počivajo v miru! Razno d Bivšim vojakom. Na prijaznem hribčku nad Zagorjem kraljuje ljubka cerkvica Svetega Urlia. Tam se zberejo v nedeljo, dne 18. junija vojaki iz svetovne vojne. Ob 10 bo sv. maša, katero daruje č. g. bivši vojni kurai prof. Ra-tej iz Trbovelj, za padle vojne tovariše. Po maši je zborovanje. Po zborovanju prosta zabava ob sodelovanju rudniške godbe iz Zagorja. — Skupina »Bojevnikov« Zagorje vljudno vabi vse bližnje vojne tovariše, da se zborovanja v obilnem številu udeleže. d Zaščita države. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bila izrečena razsodba proti Šimetu Korčulaniču, Joži Martinoviču in Marjanu Bilanu, ki so bili obtoženi, da so kot člani vstaške organizacije v Zadru prenašali od ondod v Jugoslavijo propagandno gradivo, orožje in denarno podporo za oboroženo vstajo in nasilno odtrganje dela kraljevine Jugoslavije v posebno državo. Državno sodišče je dognalo njihovo krivdo in vse tri proglasilo za krive. Obsojeni so: Korčulanič Širne, ki je v tujini, na dosmrtno robijo, Joža Martinovič na 20-letno robijo, Marijan Bilan pa na 8 let robije. Vsi trije so obsojeni tudi na trajno izgubo častnih pravic. Papež Gregor VII. je umrl z besedami: »Ljubi! sem pravico in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu.« RAZNO Važna spreobrnitev. Bivši rektor pravoslavnega semenišča v Krze-liiilnieali Peter Tatinski, na Poljskem zelo znana osebnost, je pravoslavnemu metropoliti! Demjm pismeno sporočil. da izstopa iz pravoslavno cerkve in stopa v katoliško. Da bi se bolj poglobil v nauke katoliške cerkve, je Peter Talinski odšel za leto dni v Rim. Ko se vrne v svojo domovino, bo deloval za združenje in zediinje-nje obeli cerkva. Švica, dežela univerz. Švica ima samo 4 milijone prebivalcev in še 'i pripadajo trem narodnostim. In vendar jiua kar sedem univerz in sicer v Curili ti, Basili, Bermi. Lausanni, Neueliatelu. Freibnrgu in Ženevi. Zdaj pa nameravajo ustanoviti še osmo. z italijanskim učnim jezikom v Tessimi. Dragocen opomin. »V vašem medaljončku i-111 "te gotovo kak dragocen spomin?« > Da, '«»c svojega soproga.« »Saj je vaš mož vendar se živ!« »Da, ampak Ws nima več.« Avg. Senoa: BARON IVICA »Odrezali so me,'gospod, kakor nit o-d klobčiča. Pisal sein Jagici, pisal Martinu, pisal senatorju, pisal cesarju — toda odgovora od nikoder. Nekoč me je poklical kapitan na raport in mi resno zagrozil, naj ne drznem več pisariti, sicer bodo pele batine. Nisem več pisal. Ko sem pa sta! takole sam samcat v tihi, jasni noči na straži, sem mislil na svojega očeta, na svoj dom, na Jagico na Nika in na Jelico in plakal sem, gospod moj, plakal kot deklica. Nobenega glasu nisem dobil od doma. Prihajali so rekruti, toda malo domačih Zagrebčanov, Duhovljana pa sploh nobenega. Tedaj so vojake še lovili in domačih sinov sploh niso jemali, temveč le različne nepridiprave. Lepa dežela je Italija, lepe hiše, visoke cerkve, a meni je bilo vse to zoprno, sovražil sem hiše, cerkve, ljudi, vse, vse. Končno — dve leti str m vili — nisem več ne pisal, ne jokal, ne mislil, ne sovražil: postalo mi je vseeno. Ničesar nisem več videl, razen svojega kape-tana in ničesar več slišal, razen svojega bobna. Povem vam, postal sem kamen. Prišlo je tretje leto. Naš bataljon je taboril v majhnem mestecu — nekje pri Milanu — na ime sem res že pozabil. Nekega večera dobimo povelje, naj nabijemo puške, kajti ne obeta se nam nič dobrega. Okrog polnoči je začelo zvoniti in pokati. Hitro smo nasadili bajonete na puške in hiteli za bobnom. Povedali so nam, da so se Italijani uprli in da hočejo pregnati cesarsko vojsko. Na oglu neke ulice, blizu glavnega trg«, se je začelo usipali na nas. V prvem trenutku mi je bilo nekako čudno, hladno, pa zopet vroče, ko sem gledal, kako se je sedaj ta, sedaj oni iz naše čete zrušil. Toda končno me je zgrabila jeza, obrnil sem puško in zavihtel kopito. Blizu mene je stal kapetan in navduševal svoje ljudi, mahaje s sabljo. Tedaj skoči izza ogla neki Italijan in nameri pištolo na našega kapetana, toda jaz planem in mu porinem bajonet med rebra, toda še na tleh pomeri vrag name in me zadene v nogo. K sreči se je zarila krogla samo v ineso in kost je ostala zdrava. Odnesli so me v Milan v bolnišnico. Rana se mi je vnela in ležal sem pet mesecev. Ko sem ozdravel, so me povišali za korporala, češ, da sem rešil kapetana. Glej — mi je šinilo v glavo — sedaj si korporal, sedaj si gospod in tudi kapetan te ima rad. Morda bi me izmotal. Odšel sein k njemu. Lepo me je sprejel in jaz sem mu pripovedoval o vseh krivicah, ki so mi jih bili prizadejali, o svojem domu, o Jagici, o varuhu, o pogorelcih in o naredniku: odkril sem mu vso svojo dušo. Poslušal me je, čudil se je iu si pulil leve brke. Ko sem mu vse odkrito povedal, je udaril kapetan Petrovič srdito z nogo ob tla in zakričal: »Strela jih ubila! — bil je namreč graničar — pa to so razbojniki. Toda le počakaj, jaz jim že dam popra! Napiši vse to in mi prinesi. Videli bomo, kaj bo. Jaz že pokažem tem volkovom, pa če bi imel oditi do samega cesarja.« Napisal sem vse, kar mi je ležalo na duši in izročil kapetanu. In on je še pripisal cele litanije ter poslal vse magistratu v Zagreb. Moj Bog, kako mi je vriskalo srce od veselja! Čakal sem en teden, dva, tri — končno odgovori kapetanu — kaj mislile, kdo? Tisti senator, ki nas je delil. Petrovič mi prebere pismo. Mati, da se je omožila s pogorelcem Jernejem in da je sedaj on gospodar v hiši, a Jagica da se jeseni primoži na neko kmetijo v sosednji vasi. — Meni se je moglilo pred očmi. Kri mi je silila v glavo in stal sem kot štor. Pogorelec MED BRATI V TUJIM Srebna poroka. (Ileerlen — Ilolandija.) Dno 13. inaja je starosla našega društva sv. Barbare, g. Jožef Ograjenšek praznoval 25 letnico zakonske zveze s svojo zvesto družico Frančišku Koenig. Jubilant je bil rojen 17. lebr. 1880 v Sv. Ilju pri Velenju, njegova soproga pa 2. apr. 1883 v Zagorju. Taikoj po poroki sta prišla v Nemčijo, 1. 1920 pa sta se preselila v Holandijo. Takoj po prihodu v to deželo sta pričela snovati društvo sv. Barbare. Nemalo sta žrtvovala, ne le duševno, ampat: tudi mnterielno, da se je njuna zamisel uresničila, še danes sta neumorna pomočnika pri vseli društvenih prireditvah. Njuni osebni stiki so marsikaterega izseljenca pritegnili pod društveno okrilje Slovenske družine ju neštetokrat kličejo za botra svojim olročičem. - Jubilant je žo dolgo vrtto let poverjenik »Domoljuba, m »Mov. Oo-Bnodaria« Sam dostavlja list naročnikom na dom r I prilikah ima za vsakogar pripravljeno toplobesedo in odprto srce za bolne, trpe e in pohiti potrebne. - Vsi izseljenci se | r . zujcn o krogu njegovih prijateljev m mu "b »lebrneni jubilej čestitamo z vročo željo, naj \semogoen, ohrani jubilanta, njegovo družico in družineäe mnogo let v zdravju in sreči. Bog naj M plačnik za njegova dobra dela! - .Tligoslov. izseljenci v za njegov. Ilolandiji. Slovenski dan v (llndbecku. (Gladbeck.) 11. maja. Vsi Slovenci so prejeli svete zakramente.- V nedeljo je bila odborova seja zveze slovenskih katoliških društev, kolere so se udeležili vsi zastopniki društev, novi konzul g. dr. ttybar m č. g. komisar Goričar. Gospod predsednik L'udir Ivan je marje nekaj novega. Ob !.l je bilo treznostmi zborovanje v sam«. Klanski dvorani. Mns.gr. Sleska je inni pozdravni nagovor, nakar sta govorila še g. kaplan Sunfii in tajnik Svete vojske - Franc de Cecco. Popoldne ob 2 je med petjem živahno razpoloženih romarjev cdplula ladja »Kosovo: z romarji proti Omišlju. Po petih titanijah je imel la poslovilni govor v cerkvi p. Vrtovec, nakar so s» romarji razšli |>o mestu in izven me.-la in občudovali lepo okolico. Proti mraku so bili zoppi zbrani na ladji, pripravljeni za odhod. Pri vseh cerkvenih opravilih je vodil pelje »Zbora iz vse Slovenije absolvent orglarske šole Franc Koler. Zel je splošno priznanje. Ne smemo prezreti tudi vzorne preskrbe v točilnici brezalkoholnih pijač na vlalku. Bilo je vse tako skrbno pripravljeno ili izvedeno, da je voditelj romanja, tajnik de Cecco, gotovo z zadovoljstvom poslušni stotere klice romarjev, ko so ob 9 zvečer ob odhodu vlaka klicali Treatu in morju: »Z Bogom Trgat, r Bogom morje! Drugo leto spet pridemo! Izvozov se j'e glasila menda še edina lieizpela pesem m tem romanju — zahvalna pesem. Jernej gospodar na mojem domu in Jagico da izgubim! Kakor hlod sem stal in niti besedice nisem mogel črhniti, noge so mi priraslle k zemlji, le z roko sem grabil za korporalski portepe iu ga stiskal, stiskal in ga mečkal, kot bi imel v roki Jernejevo glavo. Moj kapetan mi je prebral pismo dvakrat, prebral trikrat, prestavljal sedaj lo, sedaj drugo nogo, pulil svoje brke, potiskal čako enkrat na nos, drugič zopet na vrat, pokašljeval in pljuval. Nato je vstal, premeril dvakrat, trikrat sobo in zarohnel : ,Ta — ta — ta — ta to je svinjarija, prava svinjarija. Strela jih ubila, ti lopovi bi zaslužili, da bi jih človek pekel na ražnju, Hm! Kaj naj začnem? E, do cesarja — do cesarja!' Postalo mi je nekako laže, ko sem v idel, da se jo pošteni kapetan zavzel zame kot oče. Zbral sem še tisto malo krvi, kar mi je je ostalo v srcu, pa sem odkrito dejal lsapetanu Petroviču: Vaša milost, gospod kapetan, vi vidite, kakšna krivica se mi godi in — oprostite mi — če bi imel pred seboj tega Jerneja in tega lopova, tega špičastega Martina, jaz bi oba pobil pri tej priči, pa če bi me to stalo glavo. Toda jaz sem tu v vojaški suknji, a oni se tam presti šopirijo po mojem gnezdu in sam Bog ve, kaj je z mojim bratom in z mojo sestro. Daleč je od iu do mojega doma — jako daleč. Zato vas prosim, vaša milost, gospod kapetan, kakor se samega Boga prosi, pomagajte mi, da pridem domov, sicer se bo zgodila nesreča. ,Kaj šel' me zavrne kapetan. ,Kaj si znorel? Saj lucuda veš, da si v cesarski suknji in da boš moral pojesli še marsikak hlebec komisa. Res je, da so te po krivici vtaknili vanjo, toda prisega je priuega. Tn ni šale. Domov ne moreš.' ,Toda s silo mi bodo omožili ueveato ' 5' ,Kaj hočeš? Na dekleta boš moral pozabiti, saj je to še najmanjša nesreča. Samo, da ti ne razneso imetja, to je glavna skrb. Ali veš kaj, Ive, pridi pojutršnjem,' pristavi kapetan in si opaše sabljo, ,pa bova govorila dalje. V Zagrebu imam kapetana, prijatelja. Ti mi boš vse povedal, kaj je vašega in on bo vse iztirjal, kakor je treba. Ne boj se; vse bo še dobro. Torej pojutršnjem, ue boj se ničesar.' Zahvalil sem se kapelami, položil dlan ob čako in odšel. Huda noč je bila to, prehuda. Ležal sem na svoji slanmjači kot hlod iu zrl v majhno svetilko, ki je gorela sredi sobe. Vsi vojaki so spali, a jaz nisem mogel zatisniti očesa. Zdelo so mi je, kakor bi stopal iz somraka moj rajnki oče pred me, bled, kakršen je bil na mrtvaškem odru in kakor bi prihajala moja mati z Jernejem. Zdelo se mi je, da vidim varuha, kako se mi porogljivo smeje, da vidim brata in sestro, kako bosa iu lačna glodata suho skorjo, — videl sem nazadnje svojo Jagico, kako plaka. Vse to sem gledal in vse to se mi je pri majhni svetilki mešalo pred očmi. Hotel sem planiti iz postelje, zakri-čati kot ranjena zver. Toda sem molčal, zatisnil oči, da bi ne videl ničesar drugega kot črno temo, želel sem, da bi bil slep, gluh, da bi ležal pod črno zemljo. Ko nas je zjutraj klical boben na pregled, je bobnelo tudi v moji glavi. Postavili smo se na dvorišču vojašnice v vrsto. Namesto našega kapetana je vodil četo uadporočnik — neki Nemec. Začudil sem se tenui, saj je hodil Petrovič na vaje. Ali je bolan? Kaj mu je? Vprašam narednika. ,Ponoči,' mi je odgovoril, ,je dobil kapetau Petrovič ukaz, da mora oditi takoj k drugemu polku ua Poljsko ' ,In je odšel?' ,Odšel!' Zazeblo me je. Tudi to! Moja zadnja rešilna bilka, I Najdražje drevo «a svetu. Najdražje drevo na svetu je brez dvoma 100 letna pluta na, ki ratte v osrčju London«. Drevo so posadili nekdaj hiiš na to mesto, ker je tukaj stala prej neka corkvicu. ki ic p kasneje pogorela. Neka stavbena družba ponuja londonski mestni «■ pravi b milijonov dinarjev za to drevo, občina pa ga ne proda I" tudi ne da v okolici zidati previsokih Ins. » krat večji n( .P»W f : španskega ali kifap* ga. V tel, svolall t" * so vštete plače m l* kojnine. Mirokov aU računa • -< 1 Ao kljub težkim časom ia razmerarr- Kako «KO i. J hvaležni za to! Društvenega doma se je r»z v --lila vsa župnija, »red vsem pa na&t mladina. Svoje veselje so firani poSuzak - svojim >kuiukORi< pri zidavi Cez dan =o v cai Ii brezpiič-uo ptsek, opeko, los itd. Zvečer po končanem d--l« je pa w« oživelo na našem Stadorjo. Krepke mišice m »e nategnile, lopate in krampi so udarili po skali, vrneš «e je pa oglasila vesela fantovska pesem in delo je šio od rok. da je bilo veselje. vPreterski nebotičnik; je kar vidno ra«tel iz ta!: za Sil vesi rovo je ie prvič povabil župnijo v svojo prostorno dvorano. — Na binkoštni ponedeljek so naši pevci priredili krasen pevski koncert. V« priznanje pevovodju g. kaplana io številnim pevkam in pevcem. Cast jim! kj-r w> novega župnij «.prejeli: šolska mladma z bistvom, dekliška Marijina družba, T»et,| red P JL brami», obč. ,>itjor m oslali zupljan . \ novemu g. župniku želeli pnsrčno dobro-,i .lito, da bi se z. župnik srečnega m zadovolj-Vs»,- počutili ni ed nami. — Ime 19. maja nas je zapustil g. kaplan Stare Martin Dobre In mese« je bil g. kaplan med nami, pa se je wnt priljubil. G. kaplan -i je v '.ako kratkenii času pridobil posebno srca našili malih otrek. G. kaplanu kličemo: z Bogom in Bo.? plačaj! — \ tmski župljatr. Belakrajis-ke »ovire. (Metlika.) Revščina vpliva tudi na plačevanje davkov, j Vedno bolj pogosto še dogaja. Ja mora živ.nfe iz hleva, da more državna blagajna dobiti zahtevam i davek- Hudo je. ker gre taka živina v denar w : sramotno ceno, med lem. ko doma ni ne obleke. ; ne obutve, ne soli. ne j>e«!i koruzne moke za i močnik. . — Lokvičani «o priredili grsilsko ve- j se! co. da bi poplačali svojo moiorko. za katero so àtei i 16 tisočakov. Pa jim je vreme precej nagajalo, čeprav jim prireditve ni moglo povsem onemogočiti. Več sreče m> imeli gasilci iz Slsmne va«i, j ki so se za veliko uoč kar dobro odrezali- — Na Mlakah pri Podzemlju eo v nedeljo kosili. Malo jih je sicer dež pomočil, pa to nič ne Je. saj se v dežju še raje reže. — Pri delih na banovinski resti «o zadeli na staro grobišče. Strokovnjaki še niso dognali, v katero dobo spadajo nekateri predmeti. ki so jih tarn našli. — V Stipu v Južni Srbiji je umrl mlad vojak Anten Nemailič iz Drašič. Bil je blag. pošten in splošno priljubljen fant. — Dinamitna patrona je poškodovala nogo 15 letnemu Fr. Horvalu, k: dela pri banovinski cesti. — Košnja je že pričela. Sena bo v izobilju, samo ne vemo, kako ga borno posušili, ko dan za dnem tako vztrajno primaka. Vendar pravijo, da je na Gorenjskem še več dežja, kol pri nas. Sai neri g. župnik. (Vinica) Kakor so žalostno zvonili zvonovi, ko smo pokopavali i. aprila pok. župnika, tako so nam isti zvonovi z veselim pritrkavanjem 17. maja naznanjali prihod novega g. župnika v osebi g. Markeža Franca. Kako zna naje ljudstvo ljubiti svojo du-Vivščino, je pokazal sprejem pred župno cerkvijo, Jubilej. Reteče pri .Okolji Loki.) V nedeljo 11 junija smo imeli lepo slovesnost. - Obhajali isno 25 letnico, odkar biva med nami g. duhovni svetnik Janez Meršolj Ob 10 dopoldne je daroval zahvalno sli-žbo božjo, pri kateri je pridigal g. pisatelj župnik Fr. S. Fin?.-»ar. Popoline > bila v Društvenem Jcuiu pcklonitev slav-ijencu. Vsa društva o organizacije «o se mu {•ottonile in i- s' itale k a) gutuuu icpcuiu juo.ic.u. Najbolj ganljivo je bilo gledati naše najmanjše, belo ob)«rene òr .lice in dečke, ki so ta riau prvikrat prejeli Jezusa v svoja nedolžna -ičeca. Sleherno oko .-e je lucralo orositi, ko je deževalo iz rok nedolžnih otrok cvetje na ljubljenega in skrbnega očela. Vsj prireditev je bila viden dekaz. da ljudstvo še spoštuje duhovnika. da mu je udano in pokorno. Njemu. ki že 25 let seje med nami seme bože besede, obljubljamo zvestobo in udanosl. zvestobo božjemu namestniku. katoliški cerkvi in Kristusu Kralju. \'sa la ganlj va slovesnost se je zaključila, ko je gosp. Finžgar prečital pismi dveh odličnih Jugoslovanov. Prvo pismo je posla) g. sodnik A. Rant iz Krka. Iz 1'ga pisma -n:o spoznali, kako tudi visok inteligent : spoštuje duhovnika in ga ni sram v javnosti po-| kazati *voj verski moment. Drugo pismo je poslal ! odličen cerkveni knez. Josip Srebrnič. škof iz Krka. j Cessila mu k njegovemu jubileju in želi še mnogo j uspehov in božjega blagoslova na polju katoliške cerkve. — Zadovoljni smo odhajali na svoje do-iiKive, v srcu pa smo imeli le eno željo, da bi ljubi Bog ohranil med nami še mnogo let našega g. župnika. Bog ga živi! Sprejem v Škofijski zavod v Št Vidu nad Ljubljano Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred v ponedeljek dne 26. junija, v torek 27. junija in po potrebi v petek 30. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili sami taki učenci, ki nameravajo zaprositi za sprejem v zavod sv. Stanislava in so se rodili v letih 1920 do 1923 ter dovršili vsaj štiri razrede (letnike) osnovne šole. S 5 Din kolkovane prijave za sprejemni izpit naj ae do 20. junija 1933 prineso ali pošljejo ravnateljstvu skofijske klas. gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Priloži naj se: 1. šolski izkaz (knjižica) o dovršenem 4. razredu (letniku) osnovne šole-l. rojstni in krstni list; 3. dopisnica z natančnim naslovom, da bo moglo ravnateljstvo prosilca pravočasno obvestiti, kateri dan bo delal izpit. Kdor naredi sprejemni izpit, pa s tem še ni Bprejet v zavod svetega Stanislava, ampak mora v ta namen vložiti posebno prošnjo. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo le telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih kršč- staršev. Sprejmejo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi namen zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom taka vzgoja, « je primerna temu namenu, četudi se nihče ne Bili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja ali poklica. ^Prošnje (neltolVnvune) za sprejem se naslove na škofijski Ordinariat v Ljubljani. Vendar pa se ne pošiljajo po pošti na škofijski Ordinariat, auipak jih morajo starši (oče ali mati) ali njihovi namestniki prinesti osebno k vodstvu v zavod sv. Stanislava. iu sicer najbolje na dan sprejemnega izpita. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka, da ga osebno spozna. Za sprejem v zavod sv. Stanislava pa lahko prosijo tekom meseca julija tudi taki učenci, ki bodo naredili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti šolski izkaz (knjižico) s potrdilom o opravljenem izpitu ter rojstni in krstni list. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Najvišje plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za vse šolsko lelo šest tisoč dinarjev, iz drugih školij pa sedem tisoč dinarjev. Ubožnmi prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. Clin boljši je dijak, lem nižje je plačilo. 10 je torej najbolj odvisno od njega samega. Ubož-nnn, pridnim in pobožnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjajo tudi štipendije in druge podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd Priliki zglasitve v zavodu sv. Stanislava v st. Vidu. . . y."-' 'i1' 'V- razred se sprejemajo saino dobri in pošteni dijaki s klasičnih gimnazij, z odličnimi m prav dobrimi izpričevali. Ponavljalci se ne sprejemajo. Za te prosilce traja čas za prigla--enje od 1 do 31. julija. Prošnji naj prilože Ldnje šolsko izpričevalo ter rojstni in krs ni list Z i ubljanskega trsa Ljubljana. 13, luniji Ljubljanski iivintki »ejem 7. junija; pr|.D1,. 132 konj. 70 volov, 62 krav, 31 telet in 364 kov za rejo. Prodanih je bilo 26 koti;, 40 volo- 'fi krav, 16 lelel in 290 prašičkov. 111 Cene živini so nekoliko popustile. Prj . goveje živine so se znižale cene za 25 par pri kj"" gramu. Kupujejo se: voli I. vrste 4—4.50 Din (j! redno lepi, pitani 4.75—5.25 Din). 11. vrste 3-jii Din, III. vrste 2-2.75 Din; (elice I. vrste Din. II. vrste 3-3.75 Din. 111. vrste 2—2.75^! krave l. vrste 3—3.75 Din, iL vrste 2—2 75 n»' III. vrste i .50—1.75 Din: teleta I. vrste 6 Din, 1 vrste 5 Din; prašiči-pršutarji in špehari: 8-50_9.50 Dir. Prašički za rejo po 180—220 Din eden. Cene mesa v Ljubljani: goveje 1. vrste: pred«,; del 8-10 Din, zadnji del 10—12 Din; II. vrsle prednii del 6—7 Din. zadnii del 8—9 Din IU. vrste-prednji de! 5—6 Dir., zadnii del 7—8 Din; telečji meso 1. vrste: prednji del 12—14 Din. zadnji iil 16 Din; 11. vrste: prednii del 12 Din. zadnii de! 14 Din; svinjina sveža: domača 16—20 Din, hna. ?kih prašičev 14—18 Din; svinjina prekajena 16 è 24 Din: svinjska mast 18 Din; slanina domača It do 15 Din. brvašk» 15 Din; konjsko meso 4—6 Djt. ovčje meso 6—10 Din Goveje kože: krav c 4-5 Din. volovske 6—7 Din. bikove 4 Din. ielcč e 1 Din, domačih prašičev 3—4 Din hrvaških prašičev 5(1 j do 1 Din Žitne cene so tudi za spoznan e pidle. V pro. sti trgovini prodajajo: pšenico 250—265 Din, ie{. men 170—185 Din. rž 170—180 Din, oves 170-155 Din. koruza 115—130 Din. fižol 220—3P0 Din vse za ICO kg. — Borzne cene {vagonske poSiljki, postavlienc v Slovenijo): pšenica bački 277 297.50 Din, koruza 112.50—122.50 Din. _ MUeiki izde'ki (prosta trgov ina): pšenična moka 305 Jo 425 Din, koruzna moka 15O--2C0 Din; borzne cere: pšenična moka bačka. nularica 425—430 D:n, pie-nična mrka bar.atska. nularica 435—540 Din. Krmi!«; seno 50—70 Din. slama 50—60 D,a. I cerna (seme) 18C0 Din — vse za 100 kg. Lanca! tropine prodaia Gospodarska zveza v L ubliani jo 210 Din. klaino apno po 275 Din za 100 kg. N» živilskem trgu so se pojavile prve rde!e jagode po 24 Din kg. Prišle so tudi že prve Sobe (jurčki) po 20 Din kg. Novi krompir ie po 5 Din It?. Češnje so od 8—12 Din kg; domačih če-erj ie » na trgu. Raffio Vodstvo tavella st. Stanislava nad Ljubljano. v St. Vitlu I cd 15. do 22. juni a 1933. V -k delavnik: 12.15 Plošče- 12.45 Dnevne vf sli. 13.00 Cas. nlošče. borza. 18 30 Radio orkf I«. 21.30 Cas. poročili. Četrtek là. junija: 0.10 Porci- h. 9.30 Treno? zvonenja iz cerkve sv Petra. 10.00 1'ojovori poslušalci 10.30 Ozsnam in Dante. 11.C0 RcJio «■ kestT. 12.00 Cis. plošče. 15.S0 Nakup živil. 1«» Tamburaški seksiel. 17.30 plošče. 2O.C0 Komorni trio. 21.00 Prenos iz Prage — PrteV 16. j»"'-* 11.15 Šolska ura: Jugoslovani ob .Viri; . 19.30 Po-lovanje v Maroko. 20.00 Zabavno «ivo. 2U 90 P* nos iz. Belgrada. - Sobota 17. junija: 17.?0 Rw» orkester. 18.30 Naše strupene rastline. k obrazba in vzgoja. 1930 Drž. tinvilišče 1 k* Ijevici. 2000 Mozartova ura. — Sede'ja lì* ja«* 8.15 Poročila. 8.30 Gimnrslika. 9.00 Versko astia van je. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 1O.00 sfSe in navade bosanskih muslimanov. 10.?0 Humnji-stično čtivo. 11.00 R idio orkester. 12 00 Cas. pW' 15.(i0 Kmetijska ura. 15.30 Koncert Marjana Buf. 10.15 Plt»5če. 10.30 Maks v škrip.'ih. konw'l«' 20.00 Zabavna ura Pavla Rssbergerja iz Maribora. 21.00 Radio orkester. - Ponedeljek. 1»- j»"1* 19 30 Geografi ia Slovenije. 20.00 Prenos opore « Belgrad a. — Torek 20. junija: 11.15 Šolska««' Iligijenf-ko predavanje. 19 30 Naša mala letovi>M-20.00 Literarna ura. 20.30 Prcnc« iz Zagreba -" Sreda. 21. junija: 18.00 Otroški kotiček. 1890 » gleške plošče. 19 00 Potovanje v Maroko m Visoki Atlas. 19.30 O naši upodabljajoči "rae,S in narod, galeriji. 20.00 Glasbeno predavanje ^ Brahmaov večer: Klavirski koncert gospe smai Sva igerjeve, II. Samospevi ge. Skerlj-Medvctio«' 21.45 Radio orkester. Ustnica uredništva Prostora nam vedno primanjkuje. Prosimo ti« pisnike, naj svoje krajevne dopise skrč:jo na « 1 manjši obseg. Več krt 20 tiskanih vrstic naj w ne bo dolg. Predolge dopise mora urednik« uteljilo krajšati Dvanajsta ura se bliža Zadnji »Slov- gospodar« piše, kako je olon po zmagoviti desetletni vojni leta 584 ,rod Kr. zopet dobro uredil grško državo. Prinašal je z dobrimi zakoni kmetu in obrtniku ia noge in s tem državo močno podprl. »Slov. tospodar« dodaja : Kaj ko bi se v današnji krizi merodajni rogi sveta spomnili na Solonove postave in ačeli krizo zdraviti v koreninah, ne pa v rhovih. Pomagajte pred vsem najštevilnej-emu stanu in pomagano bo vsem stanovom! Na žalost pa vidimo, da se hoče ponekod ajprej pomagati kapitalu, češ, če bodo šli ndustrijski izdelki v denar, se bo zajezila nezpošelna povodenj. Ko bi nam le kdo po-edal, kako naj ljudje brez denarja in brez redita kupujejo industrijske izdelke?! Pri pravem koncu je torej treba prijeti so zadevo, kakor jo je prijel Solon. Zaščitil lunetski stan s tem, da mu je pripomogel io denarja, ne pa da bi mu zaprl vse vire ohodkov. To pa, kar dandanes imenujejo v aznili državah »zaščito.., ni v korist kmetij-kega stanu, ampak služi bolj počasnemu, a eizbežnemu umiranju prezadolženega kine-ijstva. Ne bo pa prav, če bi hoteli zdravilo za se popolnoma enako. Dajte torej kmetskemu tanu povsod možnost, da pove sam svoje ežnje in želje. Vsi drugi stanovi imajo to nožnost in jo dobro izkoriščajo, kmetsko udstvo, ki je najštevilnejše, stoka pod straš-o težo, ne da bi moglo povedati, kaj in kje a boli. Ne odlašajte, kazalci ure hitijo na tevilko 12! Naznanita JUBILEJNO KOMANJE V LI KI) Dne 11. julija odpotuje skupina Slovencev iu rvatov v Lurd, kamor pridejo 14. julija. 16. julija » 7.r> lelnica zadnje lur&ke prikazni. Na Ia dan so »javljene velike svečanosti v Lurdu, za katere kida živahno zanimanje po vsem kalolj&kem svetu. . Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje, pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. «uharico steno in pridno, ki zna prvovrstno kuliati in opravljali tudi druga gospodinjska dela, i dnem t. julija 1933. -Ponudbe na oglasni oddelek lista pod Kranj 6547. Hcnle vse vrste po naj-uliIlB nižtih cenah dobite pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja.Ljubljana, palača »Dunavi (Bee- . thovnova ulica). Zastopnike g« obisk privatnih strank za zaključevanje posojil) Ponudbe na: '.Kreditna zadruga«, Ljubljana pp. 307. Znamki za odgovori Manjše posestvo v okolici Ljubljane prodam. Naslov v upravi Dom. pod št. 6632. UiikImi kmetijo v vred- nnpiin n05u d 40 ooo-- Plačam deloma v goto-tovini. deloma proti hran. knjižici Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe pod »Dom« upravi Domoljuba št. 6633. Poceni posojila počenši od 2.000.— do petstotisoč dinarjev, za vse svrhe. stanove in poklice, odplačljivo v malih mesečnih obrokih. dajejo ìStavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — Iščej.) poverjenike ! Mvenflnja meščanske šole sé želi izučiti v trgovini, even-tuelno bi šla tudi kot vzgojiteljica. Naslov v upravi pod št. 6631. Šolslto mladež sprejmem na hrano in stanovanje prihodnje šolsko leto v Škofji Loki. Poizve se v trgovini Pecher iu pri mesarju M Hafnerju. Riba montatouske P»-sme, lincencova-uega kupi Otoničar Luka. Cerknica 110. Posojilnica ln Hranilnica v Poljanah nad Skollo Loko izjavlja, da bode vse hranilne vloge, vložene po i. jan. 1933, na zahtevo takoj izplačevala. Obresti so iste kot od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poštev prepisi iz ene na drugo knjižico. Dnu b 11 p I Podpisana obžalujem in preltličem vse rPEHIlG! žaljive besede, la bi imel rad t alio le malo boli slovesno.« ^TTlVä. v.am nudi Centralna T lil/m, vlnarna. Mubliana. ■HWB v svoji posodi najugodneje. NATANČNA POJASNILA za brezobrestno posojilo proti 30 letnemu odplačevanju daje glavni zastopnik »EDINOSTI«, vzajemno gospodarsko društvo r. z. z o. z.: Zagode Jakob, Ljubljana, Miklošičeva 28-1. Vinko se je peljal s svojimi starši v Zagreb, Ko so pri Sotli stopili na hrvatska tla, ga je oče na to opozoril. Vinko ga je nekam čemerno gledal, in nič kaj zadovoljno ni gledal jk> okolici. »Kaj pa ti ni všeč?« ga je vprašal oče. »V mojem zemljevidu je Hrvatska narisana rdeča.« »Ta obleka, ki jo nosim, je naravnost čudež.« »Zakaj, saj je vendar laka, kot vse druge. • »Počakaj. Volna za obleko je od avstralskih ovac, blago so tkali na češkem, sukanec je iz Anglije, obleka je bila izdelana v Zagrebu i» trgovec, od katerega sem jo kupil, je pa v Ljubljani?« »No, kaj pa je na lem posebnega in čudnega?« , »Čudno je lo, kako morejo vsi ti ljudje živeli od nečesa, za kar še nisem nič plačal. Obleka j« , namreč na »puf :. Mihec: »Mama, ali smem z drugimi fantki ili gledat komet?« Mati: »Le jwjjdi, ampak ne hodi ini preblizu.« Mitica: »Jaz, se vsako opoldne vježem pol ure, da bom bolj lepa.« Tinea: »Po premalo pol ure, Minca.« Urednik: Jože Košiček Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel Otrokom m felovo Imamo veliko izbiro letne obutve. Za vsako letno obleko imamo ustrezajoče letne čevlje. Posebno Vašim otrokom so potrebni naši lahki in udobni čevlji. Naše otroške čevlje prodajamo po bagatelnih cenah. Obiščite nas — Postregli Vam bomo! Vrsta 3162-0» Za živahne dečke izgotovili smo visok« čevlje s Irjiežnim gumijastim poilpia, tom. Potrebni za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 4561-29 Za sport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste sporta, turizem in razne igre. Vel. 27-34 Din 35 -. OTROŠKE NOGAVICE : visoke bombazaste . Din 8 -, 10'-, 12'-kratke iz sukanca . . Din 7'-, 9'-dokolenke.......10-, 12'- Vrsta 4431-00 V toplih dnevih je potreben lahek čevelj. Izdelan je iz platna z gumijastim podplatom, tako-da se niti ne čuti na nogi. V tem čevlju nosite lufov vložek za Din 4'-. Vrsta 4461 05 Poleli za vsako priliko bel platnen čeveljček na sponko z. gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Din 35'- Vrsta 3661-00 Lepi otroški visoki čevlji iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. Vrsta 5641-38 Za Vaše zlate otročičke u :obne čeveljčke iz telečjega boksa na sponko v široki obliki Vrsta 5844,01 Malim gospodičnam te lahke šivan« fleksibi čeveljčke. Praktični, udobni, okusni Vrsta 4761-74 Okusen čeveljček v veselje Vašim ljubljenčkom. Izdelan iz raznobarvnega platna s crep-gumijastim podplatom. Vrsta 5842-40 Za deklice lakasle čeveljčke okrašeno s pravo kačjo kožo. Podplat in peli iz usnja Ofruški telovadni cbroiii-podplatoiu vadbo v šoli. pri vsako gimnastiko. čevlji z. elastičnim Potrebni za lelo-Sokolu in sploh z.a Ženski Din 35"-. Vrsta 5342-00 Otrokom za praznike najpripravncjši čeveljček. Enostaven in čeden iz belega nubuka Vrsta 2941-00 Sandale s crep-gumijastim podplatom Praktične, trajne in zelo udobne. Vel. 27-34 Din 45 -, vel. 35-38 Din 59 -, Vrsta 5351-05 Za krasne sončne dneve bele čeveličke iz belega nubuka. Razveselili boste s,oje ljubljenčke. Vel. 27-34 Din 79'-. Čistite svoje čevlje Kamen za snaženj« z našo kremo. platnone obutve 1 škatlja Din 4 - Din 2 -, Vrsta 3222-00 ,'a živahne dečke trpežen čevelj z.a vsak štrapac Podnlal in peta iz gumija Vel Ì5-33 Din 59-,