Mar«* >. im. i hICag©, -IM-f » JfM r.,. „ „„^ ft,1,; ■ r •» — ssaf ama Uwtdato A«» tehtne Wsskington, D. C. — Sociali »tični kongresnik Berger iz Mil «raukeeja je predložil kongresn zbornici predlogo za izpremeni tev naseljeniŠkega zakona. Berger je avojo predlogo prav dobro utemeljil. Argumentiral je, opirajoč ee na "moralno po-kvarjenoet" in "politične izjave". Povdarjal je, da taki akti I kot je prepoved za izkrcanje grofice Cetheart, grofice Karo-lyjeve in komuniata S. Saklat-vala, člana britakega parlamenta, na «neriika tla, tvorijo nevarnost, »v kakšne namene lahko izrabijo javni uradniki podeljeno moč. Vprašal je, kaj ae bo zgodilo Američanom, ako vee vlade posnemajo Združene države v izključevanju tujcev z njih ozemlja. Povdarjal je, ako bi kaj takega prakticirsle tujezemske vlade, tedaj bi ae takozvanim prominentnim Američanom zgodilo marsikaj neprijetnega v tu-jezemstvu. To pa zaradi tega, ker im# vsaka dežela svojo lastno moralo. In če ee bo izključe-vanje tujezemcev vršilo tudi v drugih deželah po ameriškem receptu, tedaj bo skoraj nemogoče potovati po svetu. Berger je predlagal, da se naj za izseljevanje v Ameriko odpravijo vse omejitve. Od izseljevanja naj *>odo le tfati iridjuče-ni, ki so izvršili kskšen navaden zločin, so-bili spoznani krivim in kaznovani zaradi takega zločina. Mohiiki aadškaf Ji lapiMral Sodišče ga je oprostilo, ko,jo obljubiti da ne bo več naeproto-val zakonom, dele ae ponovno odpre, če zavržejo verouk. . Mežice City, 22. febr. — Vlada je v soboto umaknila obtožnico proti katoliškemu nadškofu Mora y Dpi Riu, ko je izjavil, da ne bo več rebeliral proti ustsvi in zskonom ter da bo svstovsl katoličanom, naj opuste boj. Nekatere katoliške šole v Mehiškem mestu, ki so bile zsprte, so zopet odprle vrata, ko je vodstvo teh šol obljubilo, da se bo pokorilo vladi in odstrani katekizem, sveto pismo in druge ver-skoučae knjige. Zapiranje šol in samostanov se nadaljnje po deželi. V Du-rangu eo oblasti zaprle tri velike kolegiji samostanskega reda karmeličenk. V državi Tamauli-pas je aovsrnar ukazal zapreti vse katoliške šole in dal je tuje-zemskim učiteljem, duhovnom in nunam dva dni časa, da zapu-ste državo. Med temi je prizadeta tudi ameriška nuna Margaret Caasidr. ZBOROVANJE BRATSKEGA KONGRESA. ChisagPO, OL — Narodni brst-«ki kongres je pričel zborovsti v pondeljek zjutraj v hotelu Sher-man. K Narodnemu bratskemu kongresa pripada 90 bratakih podpornih organizacij in med temi je tpdl Slovenska narodna podporna jednota. Ta Narodn» brataJd kongres zastopa deeet milijonov Članov. Fraglad 'liviih loioikiv AMERIKA Kongreenik Sabbath iz Chfca-je predložil resolucijo zs priznanje Rusije. Siromašni in ukaželjni potniki na vzhodu ne dobe več veliko podpore od Američanov. Gibanje tekstilnih delavcev za organiziranje postaja večje. Socialist Berger je v kongresu predložil, da prenehajo šikane proti inozemcem. Razstrelba v Chicagu ubila dva delavca. Coolidge je vznemirjen radi velike opozicije v senatu proti Italiji. Orgije mladega čikaškega milijonarja so končale s smrtjo v ognju. PO SVETU. Angleški kapitalisti se pritožujejo čez avstralske delavce. Dasi bolan Mussolini bruha proti Nemcem. Francozi so bili diplomstično poraženi pri svoji zahtevi radi sveta lige narodov. Nemške zrakoplovne družbe so se spojile v trust. Borba med katoliško cerkvijo in mehiško vlado pojenjava — škof se je podal. Opozicija v mat« ***** M»*ll 11*1111 ram proti iiaiiji Coolidge je vznemirjen radi velikega števila senatorjev, ki nasprotujejo dolgovnemu paktu. _ Washington, D. C. — Predsednik Cbolidge, ki še vedno trpi na influend, Je alarmiran vsled naraščajoče opozicije v senatu proti ratifikaciji dglgovne por godbe z Italijo. V soboto je izgledalo, da je ratifikacija dvomljiva, ako pride zdaj na glasovanje. Iz Bele hiše poročajo, do Coolidge na vsak način hoče imeti ratifikacijo. Senatorji stare garde so dobili navodila, naj manevrirajo v prid paktu. Valik diplomaHžal poraz Francija Manever za povečanje sveta lige narodov se ni obneeel. London, 22. febr. — Francija je zsdnje dni doživele diplomati-ijen poraz, kakršnega Še ni utrpela po vojni. Poteza Francije, da natrpa svet lige narodov s Poljski, Spanci in Brszilci, ki bi imeli biti protiutež nsprsm Nemčiji, je temeljito padla v vodo. Briand je priznal poraz, ko je informiral angleško vlado, da Franciji ne bo zahtevala stalnih sedežev za Poljsko, Španijo in Brazilijo v svetu lige nsrodov ns zrednem zborovsnju lige prihodnji mesec. A . V diplomstičnem konfliktu je zmagala Anglije.'Načrt Franci-je je bil, ds s povečanjem sveta ige narodov dobi ligo pod svojo kontrolo in postavi Anglijo z Nemčijo in Švedsko vrad- v msnjšino. Ts načrt sts podpirala'tudi Mussolini in rimski ps-pež; zsdnji bi bil rad videl katoliške države na čelu lige narodov. Ni pa izključeno da ne bo Francija ponovno poskusila izvesti svoj nsčrt v Jeseni na rednem zborovsnju lige. OL, torek, 28. febniarja (February 23), 1*26. ItSS. Ast a< Ost t. ISlf. aetUHasd ae Jen« 14. JUUadL STEV.—NUMBER 46 MHDEMEZll DELAVCE V MHJEISIS EKSPLOZIJA V 129 CEVUEV GLOBOKEM KA80NU. Dva delavca ubita. Haaataalja ia prizaa- W vWl Www® Vá v: IV/. . M»I ft tel je na- 1182 is v 120 čev tistega i, ki je u- prave 1 Meaise City, 22. febr^Osem-najst oseb je mrtvih radi izr«J no ostrafa mrasa, ki je topet pri- tisnil v Mehiki ssdaje dni. Žrtve "> večinoma Indijanci visoko v hribfc. ki aleo vajeni |frne. Ob lasti eo aretirale več trgovcev s ogljem, ki eo podvojili Merilec rojaka Dubuque, Iowa.-John Dusch-n«r tukajšnji farmar, ki Je v zadnjem novembm ubil .voj.ga Johna Dolenca, je bil opro-Kan pred sodiščem. Duachner Je Chicago, 111. — Bolezen, pokvarjeno zdravje in prezgodnja smrt so v današnjem kapitali-stičnme sistemu dividende, jih prejemajo delavci za svo mukotrpno in enolično delo. Pri grsdnji hotela Eitel je nastala silna razstrelba v ljevt globokem kasonu bila dva zamorska delavca. Razstrelba je bila tako silne, da je popolpoma pokvarila eeeal-ko, ki je tehtale 400 funtov, in se je nahajala dvajset čevljev višje. Pumpa je padla s veli-kom truščem na dno kasona Na to je pričela voda teči na žrfcv Charles Netless in Thomas Ri-chsrdsona. Thomas Kehoe, ki spada k rešilnemu oddelku, o-premljenim s pulmotorjem, se je spustil ns dno kaaona, toda do žrtev ni mogel priti, ker je bila voda nad njima Izsessti so morali najprvo vodo, da je mogel do njih. Joseph Netles, sin žrtve, je izpovedsl, da ni bilo najmanjšega znamenja, da prihaja nesreča. Sesalks je delala izborno, nepričakovano je pa bilo ališati votlo bobnenje, kateremu je sledila eksplozija. NJega je oksplo-zija vrgla na tla. Brata Tom In Pat 0'Brien, ki sta delala na drufafa kaaona, globokega Čevljev Je eksplozij s vrgls čevljev kviško, toda poškodovana niata bila. Eksplozijo je bilo slišati več blokov naokoli. Preplašila je bližnje sosede. Takoj je bila s-larmirana požarna atraša, ki je bila hitro na licu mee^ ■Ko ss je Kehoe spustil na dnu kasona, je takoj sporočil, da ni najmanjšega upanja, da eta delavca še šiva. je je kongreenik Sab-bati. — Oa priporoča pelltič--ae in trgovsko priznanja, Waahlngton, D. C. (F. P.) — ongresnik Sabbath is Chicaga i predložil zbornici skupno resolucijo, ki nalaga predaedniku. da Imenuje kdipisijo, obstoječo ia petih članov, ki naj se pogaja Sovjetsko Rusijo za politično trgovsko priznanje Sovjetake t Sovj in trt Unije. Sabbath izjavlja, da je bila rutica trgovska pogodba izza leta 182 ispramenjena leta 19U. Od Časa pa nima Amerika legalne podlage za trgovi-s Rusijo. On ae sklicujs ns ;ella, Raymond Robinss, a in druge avtoritete, Oa je eovjeteka vlada v Rusiji stalna. Dalje argumentira, da naj knejo ameriški trgovci in podjetniki, na podlagi priznanja Rusijs enako priliko s evropej-skimi trgovci in podjetniki zs dobivanje koncesij za raaVoj virov naravnega bogastva v Rusiji. Sabbath je demokrat, rojen je na Češkem in je konservativen. torikalta raakalja < Mg« glavo v Avstriji ■ I i' mmmm^mm Srednjeveška kampanja prati dl-eekelji v medicinskih šolah. Danajski nadškof prepovedal ln Zrakaplaval fraal ■ i|yii - t W ^^WaRPIHv, Berlin obeta biti središče žlrsklh letal v Evropi. Berila, 22. febr. — Nemške zrakoplovne družbe, ki so ee združile v velik trust pod zaščito vlade, so pripravile obeežea načrt novih zračnih linij, ki zveže-jo Berlin z vsemi deželami v Evropi. Dne S. aprila bo imel trust 42 letal stalno v zraku za prenašanje potnikov. Glavne črte bodo vezale Berlin z Londonom, Amsterdamom, Parizom, Kopenha-genom, Danzigom, Moskvo, Prago, Dunajem, Rimom in Carigradom. Cene za potovanje po zraku ne bodo višje kot so za prvi razrsd nemških osobnih vlakov. GIBANJE PRALNIÄKIH DE-LAVGEV NA ZAPADU. Podjetniki ee že anbili j izziv. Seattle, Waah. — Pralniški podjetniki, ki eo organizirani v Seattle Laundry Owners Association, ao še dna 22. Jammrja nabili lepake, da so njih delavnice odprta, t j., da neprisnajo več delavske organizacija» Ti delodajalci so pa kasneje izjavili, da ao pri volji najeti organizirane delavce iz organizacije Laundry Workers Union. Ta umik s strani podjetnikov je povzročil, da so pričela sopet pogajanja. V Dunaj, 22. fabr. — Dunajski Piffl je včeraj s nlm pastirskim listom dsl vsem katoličanom v Avstriji novs predpise glede ženske obleke, kopanja in telovadbe. Nadškot je obeodll sedsnjo žensko nošo kot izras "modernega paganizma" in "kulta telesa" ter odredil žen-»kam, da morajo noeiti dolge obleke z dolgimi rokami in si pokriti prsi. Dalje Je odredil, da si morajo katoliška telovadna društva nabaviti drugo obleko za vaje, ln s|cer obleko,'ki je ohlsp-na in ne izdaja obrisov tlesa. Moški in ženake ne smejo več skupaj tblovsdltl. Ravno tako morajo Imeti moški in ženake ločena kopališča. Vsi moderni plesi so tudi prepovsdsnl. Nsdškof ee Je tudi znesel nad moderno literaturo ia slikami. Is Inomoota js prišla vsst o fanatični kampanji katoliških duhovnov proti disskcijl v on-dotnl medicinski šoli. Posledice kampanje je, da šola ne more več dobiti člbveških trupel, na katerih ee medicinski dijaki uče. Dijaki, ogorčeni veled te srednjeveške akcije, eo orgsnizirsll tajno društvo, v katerem ee obvezujejo, če kateri izmed njih umre, da se njegovo truplo is-ročl za disekcljo. ŽENSKE BREZ SPREMSTV NE SMEJO V GOSTILNE. GIBANJE TEKSTILNIH KLAVCEV JE VEtJE Zelja po močni organizaciji narašča med njimi — Organi-, zatorjl ao na dsiu na rasnih krajih. New Yerk, N. Y. — Med tekstilnimi delavci ee vedno bolj širi željs po. organizaciji, kar doka-tujejo pisma, ki prihajajo m glavni atan organizacije lJnite<' Textile Workers. Delavci zahte vajo v teh piemih govornike Ii organizatorje, da se osnuje po-družnica organizacije teketihul delavcev. Thomas F. McMshon predsednik te orgsnizacije, piJ« vi, da ao organizatorji zdaj m delu v svilarnah v Pcnrmylvani ji, tekstilnih tovarnah Vj Rhodt fslandu in v Durham u, Severni KaroUÜ Neorganizirani delavci, ki \ novoangleških tovarnah izdulu jejo saarlnjala sa okna, doln tretjino manj mezde kot organ tirani delavci v Philadeiphiji Bivši predsednik organizacij« tekstilnih delavcev, William Kelly, organizira delavce v Rhode Islandu. Organizator Henry Eatough je na delu v Pannsyl vaniji. On organizira delavce, k delajo v svilarnah na antracit-nem polju. Delavci in delavko v teh svilarnah so večinoma žene, hčere in einovi organiziranih rudarjev. Delavke zaslužijo komaj po petnajst dolarjev na teden. Naobratno pa delavce za ravno tako delo v Patersonu zaslužijo skoraj S4 enkrat toliko. To ao veda mirase delavke, tSnja teístfiníh déíaVcev Je protestirala proti lzrsku, ki gs Js pbdslo razsodišče v IMttsfiel-du glede suknsrskih delavcev. V šeetdeaetih dneh bodo delavci vzpostavili nove zahteve. Delavci v Pittsfieldu so dvskrst zs-stavksli proti znižanju mezde cs deset odstotkov. In ko so svoje zahteve v mesecu decembru raasodišču, so dobili kot božično darilo zopet — deeet odstotkov snlšanja mezde. V tovarni Maryin Carra so ns stavki izdslovalcí nogavic. Stavka Je nastala, ker je družba kompanlja prelomila pogodbo s organizacijo. Stavkarjl prejemajo podporo, ki Je enaka ali pa večja kot njih prejšnja tedenska mezda flS. Tovarnarji, ki izdelujejo blago za gumijaste šine, imajo največ naročil Izmed vseh tovarnarjev, ki izdelujejo blago iz bómbala. Kmalu bodo organizatorji tudi v teh tovarnah na d«lu. Kajti tu Je dobro polje za organiziranje tekstilnih delavoev. mm L||| aL I **W SI W "WIW1PWI Ts Je najnovejši TI janana. Mehika. — Abela r- vdl- Js aa« naredil s cigareto. Chlrago. — V noči od sol/oU na nedeljo Je zgoral v sobi hotela Claridg«, 1244 N. Drarbotn do, governer za severni okraj et., mlsd mlJIJonsr Krnlcrlck Dolnje Kalifornije, je izdal od- Beverlr Pearaon. Milijonar j* redbo, da nobena ženake ne eme krokal malone vso noč. Pil je v gostilno, ako ni v epremetvu rasne likerje ln naročil si Js dve moškega Odredba Je poetala ta- dekleti, ki eta mu delali drušči-koj pvsvomočne in župan Fede- no do dveh zjutral^Nato sa Je rko Palacio izjavlja, da jo bo, vrnil v svojo aobo, kjer je pijan izvajal do pike. HERGHOFA IMAJO ZAPRTEGA V NEMČIJI. -- Nemčija. — Grover C. Berghoff, ki Je prišel na glas, Kakor Jalja o lis zaspal z gorečo cigsreto v roki. Nekaj časa pozna Js Je začel u-hajatl dim iz sobe. Ko Je oaobje udrlo v sobo, je bila polna dima ia plamena. Poetelja Ja bila že zgorela in Peeraog Je bil mrtev, je imel Peer- i6?,'T u.treHai v silobranu. pravicah Je rapoelenih 1^00 kü h i,, daeiravno Je bil otmo- eoa dva miajoaa dolarjev, kata-dejal. da Je. «MJtf J JJJ ^ T| ^ odgu^i za jM v ^ «^dl d«ertacije Is ra js podedoval po svojem oče- I etavko, sko ppdjetnikl odklonijo armade, je zdaj sep^ v kaši. t* najst ur lnn^»»- aahteve. Njih zahteva je $19 te- iwrghoff je namreč mUljonar in _ - Raai jo. demke meada in popo\¿m v so- njegovi milijoni so mu pomsgs- Cleveika lobanja, eUra »000 let, Belgija ,, lrn, M boto ae ne dela. Vozniki zahteva- u, da Je lahko utekel. To boga- lAopaaa. Bruselj. 22. »«SJ , >0 garaac|io tedenskega sa- «tvo je zdaj v nesrečo Berfhof- Stockholm. 22. febr. — Clove pripravlja na .luftka. Zdaj zealnžljo le po 125 f*. Kot bogat postopač je sape- ška lobanja, o kateri trde znan- & vlade v Koakv ara.j a ^ ^^ |jaVAj mladoletna dekleta To je stveaiki. da je stara 9000 let. je ja včeraj rarprsrijsJ --- povzročile, da so ga dali pod bUa ISbopana U dni na ived- .trom tun^niih^uf< Agitirsjte za "PWaveU"! , ključ In da pride pred sodišče, reklom o tej zadevi. 1. - • - jr - Mattallai, kalaa, aa iaaa kakor Uazaai Njegovi laalvajočl Isbruhl napram Nemce» ao poaftdlee njegovih napetih šlveev. l-činakih volitvah, ki ao se vršile po vsej Rumunijl ladnjl ao v veliki večini zmagali dldatl opozicije. To Je velik udarec ta Bretlanovo vlade. Sttšije ae glasovi, da so dnevi vlade šteti. . ___ * PROSVETA ■fl GLASILO SLOVENSKI »ABOftVS PODPOBWB JKDNOTt KJBI PR08VBT£ TOREK, 23. FEBRUARJA. t*= LASTNINA SLOVENSKI NAEODNB FODTOftNB JEDNOTB ^ Csas ogiiMV 90 kpuw. lifciiM sa as mtajo. Poli Nsroêsiaa: Esdtajsss Mwe (Irai CM-gs) **0 as Ms, •ts In fia «s tri SMSSSS; Chicas* la CUsro ft* aa Iste. H. SIJI is tri silim, la aa lastesiwUu «IJS. iTas ssi Master i -PBOSVBTA" Ai -THE ENUCHTENMENTW • OrcM sf tto M Nstteasl BmmTU isdstr. Ommí by UM ^ WMmtfstef »t— on upmrnrnd. M United StaU» <«mpt Cbfesto) CklMCo |6 JO, and forjen cou nt rt- »JO p< MEMBER of fM rgPgPEATEP PRESS- gB^PEPEPl t» Datum f oklepaja ». pr. (Dm. 11-2») P*Ws vslsgs »«ss. iu •mIot» po« M|, 4a J* ■ tem ¿nerón pot® k h uroMsa. PmmriU |o preveêaew. 4m s» »M — »Marl Mat. _ ' DELAVSKE MEZDE IN TRUSTI. velik nevednež, ki ne pozna zakonov gospodarstva, zgodovino pa pozna le po voditeljih, generalih, cesarjih, kraljih in drugih mogotcih in takozvanih "odrešenildh". Ko se uvede v človeški družbi socialistični gospodarski sistem, tedaj še le prenehajo beraske mezde za delavce in trusti prenehajo biti naprave za izkoriščanje ljudstva. Delavci v vrste za socializem, ki vam prinaša politično in gospodarsko svobodo in enakopravnost, j&arlatane in "fakirje" pa pustite v miru, da rešujejo drug drugega med seboj. Delavci, če se «družite, pridobite ves svet, izgubiti pa ne morete drugega kot svoje suženjske verige V prejšnjem članku so bile navedene slabe strani trustov, dokler so produktivna in distributivna sredstva z naravnimi zakladi vied privatna lastnina. Kajti v kapitalistični človeški družbi ne morejo trusti drugega kot odirati in izkoriščati Trusti pa imajo tudi svojo dobro stran. Kakšno? Oglejmo si jo! u Konkurenčni boj v kapitalističnem gospodarskem sistemu je prisilil kapitaliste, da ¿o pričeli združevati in osredotočevati produktivna in rakdelivna sredstva. To se je vršilo, da pomnože svoj dobiček in lahko konkurirajo drugim kapitalistom, ki se npčejo edružiti v trustih.. Posamezni kapitalist se včasi uspešni upira, a končno pa le podleže in se pridruži trustovcem. Tak boj zdaj lahko opazujemo med Fordom in Wall Streetom. Ford se še uspešno upira, ker je njegova družba trust za sebe, v kolikor se tiče blagovne produkcije in distribucije. Zakon kapitalizma je tak, da gospodarsko močnejši uniči gospodarsko šibkejšega. Ali ta zakon ima to dobro lastnost, da na eni strani združuje in osredotočuje produkcijo in distribucijo in tako pripravlja pot za prihodnjo človeško družbo. Socialistične družbe si ne moremo pre-dočiti brez osredotočenega dela, t j. brez osredOčene blagovne produkcije in distribucije. V tej socialistični Človeški družbi ima vsak človek pravico do dela in dobi za svoje delo polno vrednost po odbitku stroškov za izvajanje blagovne produkcije in distribucije. Brez osredotočenega dela, t. j. osredotočne blagovne produkcije in distribucije, je nemogoče producirati za ljudske potrebe. V kapitalistični človeški družbi se producira za trg in profit, socialistična človeška družba bo pa producirala le za ljudske potrebe. V socialistični človeški družbi, bo lahko vsak zdrav človek delal, jedel, se čedno oblačil in stanoval v stanovanju za ljudi, zdrav lenuh bo pa lahko ležal v senci in tam užival, kar bo produciral. Zadnje je bilo , treba povedati, ker podpornike kapitalizma in nasprotnike socializma strašno skrt>i, kaj bodo počeli v socialistični človeški družbi z lenuhi, dasiravno ne bo v socialistični človeški družbi zdravih lenuhov in postopačev, ker bo vsakega sram lenariti, ko bo videl, da drugi opravljajo koristno delo za človeško družbo, in da nimajo zdravi in krepki lenuhi prav nobenega ugleda v socialistični človeški družbi. Nasprotniki socializma merijo hlače po sebi in po razmerah v sedanji človeški družbi, v kateri zdravi in krepki lenuhi uživajo velike časti, ako so bogati. V današnji človeški družbi ima zdrav in krepak lenuh tako lepe dohodke, posebno če mu je oče zapustil milijone ali če se jih pridobil na misterijozen način in sicer na tak način, da bi ne prenesel sodnijske preiskave. Tisti, ki dela in gara, pa nima skoraj nobenih dohodkov, ali pa tako yiso-ke, da komaj za silo prehrani svojo družino. V današnji človeški družbi umirajo starčki in bolehni delavci gladu v zatohlih luknjah, socialistična človeška družba bo pa skrbela za Izobrazbo mladine, prehranjevanje in zdravniško oskrbo bolnikov in starčkov. Socialistična človeška družba se bo izpopolnjevala in razvijala v blagor vsega človeštva, kapitalistična se razvija v dobro poedincev in na škodo ljudske mase. Za razvoj socialistične človeške družbe je oredotočenih sredstev za blagovno produkcijo in distribucijo. Kadar bodo delavci in farmarji prišli do tega spoznanja bodo legalnim potom razlastili trustovce. PosluŽili se ne bodo pri tem krvave revolucije in pouličnih bitk. Kadar bo ljudstvo zrelo za socializem, ne bo tako neumno, da bi rušilo.in podiralo pri uvedenju novega gospodarskega sistema to, kar je stalo veliko dela in truda. Za razlastitev trustovcev ostane ljudrtvu edino zakonita pot, ki je prava pot. Da se doseže raflaatitev trustovcev, se morajo delavci in farmarji brez razlike na veroizpoveda-nje, polt in narodnost organizirati v socialistični stranki in poslati socialistične poslance^ kongres, državne legi-alature in občinhke zastope, da izvrše razlastitev kapitalistov postavno. Druge rešitve za delavstvo iz kapitalistične sužnosti ni. če kdo pridiga delacem, da se lahko uvede socialistični gospodarski sistem s krvavimi preku-cijami, je političen šarlatan, najemnik kapitalistov ali pa SIJU IZ IšSEUM O stavki, odgovor na frančlškaa-«ko reklamoin incident s Ircem. Minem Mills, P«. — Stavka na antracitnem polju je torej končana. Predno'gredo te vrstice v tisk, upam. da bomo že delali. Koliko imamo dobička od te stavke, vemo sami najbolje. Kdor je imel kaj prihrankov, jih je porabil. Kdor prihrankov ni imel, je naredil dolg. Stavka nam je bila vsiljena. KaVorhi-tso so podjetniki prodali vse smeti za ¿isti premog in ko je senatska zbornica v Waahingto-nu glasovala, naj vlada, oz. Coo-lidge intervenira, takoj je bils stavka končana. V/Ui so se kaj naučili delavci? Prišle bodo zopet volitve, in če hočemo, da ne doživimo več »ličnih razočaranj» se moramo politično organizirati v ameriški socialistični stranki, da porazimo razne politične kruke. Dokler Ur smo politično organizirani in se ne zavedamo, da smo najmočnejša sila, ni misliti na gospodarsko osvoboditev. Ce ostanemo še v bodoče politični neveni-či, bomo garali za druge, kakor garamo sedaj. Hranili bomo zopet za prihodnjo stavko, če bomo sploh imeli kaj prihraniti. Če smo kaj napredovali v tem p-žiru, pokaže bodočnost. Dasi Trunk zanika evolucijo, se bo mogoče pokazala ravno pri nas Premogarska stavka je konča-la, začela pa je druga. Dne 18. februarje so zastavkala dekleta v Parionsu, Pa., ft delajo v svi-Ijami. Deklita zahtevajo prizna} nje organizacije in plačo, kakor* ino predpisuje organizacija za to 'delo. Hitro so jih organizirali; bena druga koristna stvar kakor gnoj in še tisti gnoji le čikaike kanale., ^ É Bilo je na unijaki seji. Med člane je vstopil Irec a čikpm cigare v patih, kateri je gotovo že imel popla na cesti, kajti na e-nem koncu je čik izgledal kot metla, drugi pa je bil že ves prežvečen. Mlad član je pripomnil, da je predsednik lokala prepovedal kaditi v zborovalnem prostoru. 'Irec pa je zrastel, že itak dolg nos je nategnil še bolj, glava se je sumljivo zaguncala, noge pa so se zakrivile kakor bi ne imele sklepov. S povdlarkora je Irec zavrnil, da za take otroke kot je mladi član, je prepoveda no, gentlemani pa ksde kjer hočejo. Iz ust mu je zadišalo kot bi eksplodiral munšajnarSki kotel. Pobožni Irec je gentlemfcn. Irec Jaok in Litvinec Stažu sta rtavila. Jack je atsttl petdeset dolarjev, da bo rudarska stavka končana do božiča 1926 (bržkone je računal na posredovanje katoliških duhovnikov), Stašu je pa stavil samo 26 dolarjev, da ne bo tako. Irec Jack je stavo izgubil, pa ker je gentleman, noče nič slišati o tem. Ce bi bil Li tvinec Stašu izgubil, to bi bUo hunkijev, ako bi ne bil plačal Kaj se hoče, ni gentleman kot je Irec,.-: • ' ' Pozdrav čitateljem! — Frank Lipar. 2AIK0MET Kako ti gre? Človek, ki «a tare skrb, kako bo poravnal nefciačan račun za premog, se ne briga dosti, če ve ali ne, kako je nastal premog. Človek, ki dolguje na električni luči, nima prflfce študirati taj je elektrika. Človek, ki nima denarja za stanovanje, se ne bo interesiral za nakup enciklopedije. Človek, ki ai ne «nore kupiti truha, se ne zanima za repertoar opere. • • • Dobra Iz Jogoalavije. V okolici Novega Sada je kokoš neke kmetice znesla skoraj x>l kilograma težko jajce, ki je mdo tri rumenjake. (Ta, pol kilograma težka novica, še ne pomeni, da prosperi-teta Jugoslavije pride iz jajca.) • ♦ • Ni nevarnoetL Dragi K. T. B.! Strinjam se, ker si odklonil farovško kuharico iz svoje kolone. Ce se kdaj to sgodi, da bi farovške kuharice Inihale po tvoji koloni, potem me, k| nismo iz farovžev, vzamemo takoj "divors" od tebe. ljubiteljica Zarkometa. • • • Girard, Ohio. — V "Prosveti" Čitam dopise iz raznih krajev, a skoraj vsi «e pritožujejo nad slabimi delavskimi razmerami. Pri nas nismo nič na boljšerti. Prijatelji, delavci, dokler bomo imeli kapitalistično uredbo, ne moremo pričakovati boljših pogojev za življenje. Tega smo si v naj- ________________ _ večji meri sami krivi. Vlado i- Deloso opravili uradniki tukajlt mamo takšno, kakršno smo si njih premogarskih lokalov. D* ppstavili, da nam sedaj vlada v lavke so bile nesramno izkon* svojo korist. Od takšne tudi ne ščane. Upeljiti so jim hoteli še delo od kosa, da bi/jih s tem še 6olj priganjali. Šikanirali so jih in surovo postopali z njimi. Stranišče ap imele na primer zaprto in morale so prositi za ključ. Stolov ali klopC posebne sobe za opoldanski odmor in malico ni bilo v dotični tovarni. Mesta ni bilo za odložitev obleke. Neka dekle je pripovedovala, kako je zbolela pri delu. Ponujali so ji neke smrdljive medicine, kar pa je odklonila ter prosila ravnatelja, naj jo pošlje z avtom domov. Surovež pa jo je zavrnil, da kar tam lahko pogf-ne. Sedaj stavkajo. Organizirale ao se in kot take skušajo vplivati tudi na aosednje svilarne za skupen nastop, ker na ta način bi bil uspeh mogoč. V združenju je moč, posameznik ne šteje doati, včasih celo nič. Pomisliti je treba, da veliko deklet podleže jetiki, če so več let zaposlene v teh nazdravili Kvitarnah. Tu vidite, kako gnil sistem prepreza vso današnjo človeško družbo. Trot ima vsega dovolj, tisti, ki trote rede, pa umirajo. # • • Dobil sem jubilejno številko "Amerikanskega Slovenca" tn pismo agitatorične vsebine z napisom: "Cenjeni gospod tajnik! Mislim, da so isto dobili dn*i tajniki. Kaj al vae ti ljudje upajo! Ce bi poslali to meni aebno, bi nič ne nfcel, saj vaaj Ima pravico agitirati in če se kdo pusti namazati, mu je tadi svobodno, ali ko ao mi postali kot tajniku društva organizacije, proti kateri hujekajo dannadan. je pa še podlost prve vrste. Kaj mislijo boaopeti rjavi lenuhi, da bodo društveni tajniki S. N. P. J. agitlrali za njih skebsko tiskarno? Opozarjam članstvo, naj pazi na društvenih sejah, da se ne prikrade kaj takega na sejo. da ne bo npben tajnik barabija! poverjene mu poikije od društva v prid našim sovražnikom, kateri bi rajši danes kakor jutri videli & N. P. J. mrtvo. Od teh vitezov tema Še al prišla no- moremo boljšega pričakovati. V današnji uredbi človeške družbe se 4>roducira samo za profit, ne za potrebo. Zato se skušajmo vsposobiti za boljšo družabno uredbo, ker ljudstvo ima takšno vlado, za kakoršno je sposobno. Citajmo delavske, to je, socialistične liste in literaturo sploh, navadimo ee misliti s svojimi možgani, da bomo sposobni za socialistično , uredbo človeške družbe. PoseČajmo delavske pri-' reditve in govornike.! Takšno prireditev ima klub Št. 222 J. S. Z. ki ohljska konferenca klubov in društev izobraževalne akcije. Veselica se vrši dne 27. t m. v Slovenskem domu v Girardu, O., nastop 14. Priče-tek ob pol osmih zvečer. Nastopi tudi tukajšnje pevsko društvo "Ljubljanski vrt" s par pesmimi. Igrala bo tukajšnja mladinska godba. Bodo tudi slovenski in angleški govorniki. Vstopnina ta moške 50c, ženske vstopnine proste. Vabimo vse delavce in delavce iz Girarda in bližftjih naselbin kot Warren, Niles, Youngs-town, Bessemer, Farrell in druge, da ae kolikor je mogoče udeležijo omenjene zabave, ker to bo nam vsem v korist. — John kokonin. Je že odraatla. Cenjeni K. T. B.! Pridbči to !g. Trunku V odgovor: Resnica peče, kajne, posebno Če pride od ženske. To je znamenje konca vaše kontrole. Strah, Šiba božja, spomin na Boga — vse to je nepotrebno za mene, ker imam že več ko sedem let. Hranite te in take reči za one, ki še niso dosegli te starosti. — Bivša cerkvena miš. • • • -- NI bilo dobro povohano. Cenjeni Zarkomet! V odgovor onemu, ki vse izvoha v naši naselbini, svetujem, naj bolj točno povoha, predno bo zopet poročal. V Sharonu, Pa., je do 15 slovenskih družin in med temi je samo ena, ki podpira farško 'štalico". Torej v Sharonu se svet vrti naprej, ne nazaj. — Nekdo, ki še več izvoha. /. • • • Zlata kladiva, zlati piskri in zlate sibelkfe. Dragi Zarlcomet! Ce posvetiš na neko klerikalno jednoto, boš videl, da je vsa z zlatom odeta. TSm imajo zlata kladiva, zlate piskre, zlata peresa, zlate kape in — oj! še zlate zibelke. Srečna bo tista pobožna mamica, ki bo svoje dete zibala v zlati zibelki' Ker je zdaj prj dotični Jtdnoti sezona kontestov, jim^ vetu jem da začnejo kontest za otroke. T sta članka, ki narodi največ o-trok, naj dobi zlato zibelko in še zlato posteljo. — Cofllnwoodski Strigelj. ; . ' e s. • Krtine so na pol ju. Moj fajmoiter iz Leadvilla je naredil nekaj krtin, katere je treba poravnati. On sicer pravi, da poravnava krtine v naših listih, toda Bodeča Neža je imeU prav, ko je pisala v Zarkometu, da so krtine na Trunkovem polju. G. Trunk pravi, da sem učenjake, ki ae hJinijo veri, ozpačil za hinavce. Saj tudi so! Lahko so, in priznam, da so, dobre avtoritete v svojih znanstvenih strokah, ali kadar samemu miru na ljubo delajo kompromis z religijo, kaj eo drugega kot hi-pokriti. Ako na primer znanstvenik, kot je H. F. Osborn, piše v svoji knjigi, da je evolucija življenja in človeka dokazano dejstvo, potem pa pride z izjavo kompromisa, da med znanstvom in cerkvijo ne more biti konflikta —-kaj bi vi rekli takemu učenjaku? Hinavščina je preočitna. Noben evolučijonist, ki je prepričan, ne more sprejeti ustvarjenja za resnico, ako noče biti hi-pokrit. Sprejemati evolucijo in ustvarjenje se pravi laigati samemu sebi. Med prirodoslovno vedo in biblijo ne more biti kompromisa ; služiti hkratu znanstvu in cerkvi je nemogoče. Kdor to dela, je "coward". It vojaškega škofa Zadravca V madžarakl falzifikatorski a feri je Še marsikaj motnega. Ta ko n. pr.: zakaj poavečen in ma-ziljen sokrivec Ae vedno nI v za poru, aetudi o njegovi krivdi Čivkajo vsi vrabci v Budimpešti, kakor tudi v Parizu. Toda nič zato. Morda bo javnoet še bolj zantmMot kako tak-le vojaški škof v deželi krščamkega križa In belega terorja preživi avoj dan. Sestaviti ekieo o tem. je po dosedanjih dognanjih enostavna stvar: Tak-le visok duhovni in vojaški gospod, kakor Zadravee, za-raaa vstane, saj je * * * Delavski bogataši. Dragi Zarkomet! Dopisnik iz Collinwooda piše v A. S., da ku-tarji največ trpijo v svojem poklicu in da "jim moramo izkazati čast, ki jim pristoja, če smo razredni". Napredni! Dokler so taki "naprednjaki" na svetu, bodo kutarji res strašno trpeli u-živanje vseh dobrot in čast, da lahko nosijo žulje na jeziku na stroške takih delavskih bogatinov, kot je naš dopisnik, ki nič ne trpi! Kje je zlati kramp, s katerim bi takim "naprednja-kom" malo "puščali"? — Col- linwodski Strigelj. » * • Listnica. Žarnica, West Park, O.: Kdo so tisti socialisti? Pošljite nam imena. K. T. B. vseh probujajočih se Madžarov. Ker ga kot samozavestnega dušnega nsdpastirja madžarskih junošev nikakor ne teži slaba vest, je dobro prespan in zatorej svež in čil in čvrst za težke opravke, ki ga dohitijo čez dan. Jedva stopi iz spalnice v predsobo, se spotakne na težkem kovčku; preko noči je dospela nova pošiljka ponarejenih francoskih tisočakov in bo našla gostoljubno zatočišče v škofovskem stanovanju. Tu je ne bodo iztaknili niti tatovi nKi franco-coski detektivi in sam ljubi Bog bo zatianil eno oko v dopadenju nad svojim prebrisanim apostolom v madžarski deželi. Po zajtrku, kjer si tešč privošči s surovim maslom po par nor tranjih in zunanjih aovražnikov krščanske Madžarske, sledi težko In dolgovezno delo: treba je ves dopoldan «sortirati ponarejene tisočake. Ko je ves kovčeg v redu, sledi kosilo in nato kratek odpočitek na 0ivanu. Ob treh pa že stoji pred vrati šestero probujajočih se Madžarov, ki so kot novi pomočniki v falzifikatorski stroki prišli po prisego. Doslej so samo z navadnim blagoslovom maltretirali, kastirali in tuintam tudi morili. Za tako vzvišeno domovinsko stvar, kakor je fafaci-ficiranje francoskih tisočakov, pa je treba položiti posebno prisego. Končno po popoldanaki malici šele madžarski vojaški nad pastir najde zopet malo oddiha in priliko za opravljanje molitev. In prosi Boga za naklonjenost; papežev blagoslov pa že itak ima: aaj je pred meseci romal Rim.. f I* včaai je morda zadržan od molitve, ker ga pridejo obiskat odlične in pobožne dame is Szegedina. kjer je Zadravec bil vzoren in nepozaben pater-gvardijan. Zvečer madžarski vojaški škof večerja in nato moli, če je popoldne bil zadplan. Lahko pa je tu ti preklicani hiteranski policisti na Holandekem in ti framaZon-ski * detektivi iz Pariza ne bili razkrinkali falzlfikatorskega škandala, bi svet nikoli ne doznal niti tega, kar zdaj ve: kaj nam-reč tak-le maziljen vojaški nad-pastir Zadravec počenja ves božji dan. — Po "Jutru". VERA OPROŠČENA ZA DE-SET DNI. New York. — Angleška grofica Vera Cathcart, ki je bila pridržana na Ellis Island u radi "moralne pokvarjenosti", je bHa v nedeljo na nepričakovan odlok iz Washingtona oproščena za deset dni. Smela je zapustiti otok. ko je položila |500 jamčevine. Vera je zelo vesela in zdaj upa. da bo deportažna odredba napram nji zavržena. Nenavadna nesreča. Chicago. — Grozna nesreča, ki pa nima para, je v nedeljo zvečer zadela ženo Roberta Slicka iz Des Plainesa, ko se je z možem vozila v vozu ulične železnice po kwing Park bulevardu. Dolg kos železne cevi, ki je ležal na tiru, je pod kolesi vozs odletel s tako silo naVzgor, da je predrl leaen pod in sedež ter se zapičil v Ženo od boka skozi trebuh. Nesrečnka je bila pribita k steni voza in vzelo je dalj časa preden so policaji prežgali cev, nakar so ženo, ki je še vedno imela 18 palcev dolgo cev v sebi od enega boka do drugegs odpeljali v bolnišnico. Ko so po gnili cev iz nje, ae je izlila kri v in žena je kmalu umrla. Dva dal ia dve noči je leisl smrtnenevarno poškodovan y kamnolomu pri Trstu 661etn kamnosek Ivan Legifta. Valjsl ae je po blatu vsa krvav. Sprs-vili so ga v tržaško bolnišnic Govoriti ni mogel več. Najbrž strmo steno, ko -----------------padel čes strmo steno, ko fc di narobe; kaj se ve! Ker če bilje zvečer vračal domov. Ivslraiski dstofol se niso postali sužnji kapitalisti se pritožuje- jo zaradi njih "poželjivoali| Belopolti» delavce bi radi za menjali z zamorskimi RevBiinqkizsljUane. Kaj riiki potniki na vzhoda so sai\jc Sydney, Avstralija. — Vpliv pj britski kapitalisti se pritožu jejo, da avstralski belopoltni de-]!vci niso dosti pohlevni in za. btevajo previsoke mezde in pre risok iivljShski standard. Te tožbe kapitalistov imajo svoj namen. Zagovorniki britskega kapitalizma in. imperijalizma »enijo, da bi morali vladati Av itralijo iz londonskih uradov britskega imperija in da bi jo marali poplaviti z zamorskimi delavci, ki bi delali za nizke mez je, da bi kapitalisti imeli toliko tecje dobičke. Sir William Davies se prito-ije, da so avstralski delavci ze ekstravagantni in nasprotni lenju zamorskih delavcev Avstralijo. Sira George Bucha uia pa zopet čevelj žul^ drugje On meni, da avstralski delavci tahtevajo maksimalno mezdo za «nimalno delo. On obžaluje, da ie avstralski delavci še niso po-ližali na stopnico kulijev. Tako javkajo ti gospodje, ki še malo dela izvršili v korist >veške družbe, ker se jim zdi, da bi morali kapitalisti imeti fie [ večje dobičke, da bi Se potrat nejše živeli. Res je to, da se avstralski de-rec ne da izkoriščati, ako le >re zabraniti izkoriščanje, ivnotako ne bo avstralski dela-izvršil preveč dela za mezdo, ifcj jo prejema. Res je tudi, da ivBtralski delavec zastavka, ako misli podjetnik preveč izko-! rotiti v svojo korist. Vprav ta [rpornost avstralskih delavcev [proti kapitalističnemu izkoriščanju, je dostikrat služila delavcem za zgled v drugih kra j jih, ¿e so bili omahljivi. Tako rrsti in odločrii bojevniki za [ivoje pravice, kot so avstralski (delavci, bi morali biti delavci po sem svetu. v no meji San Francisco, Cal__Frank Bučk se je vrnil s potovanja po Daljnem vztoku in otokov v Tihem in Indijskem oceanu. Buck je lovec na glasu za lovenje in krotenje divjih živali, ki imajo svoj dom v džungli. On trdi, da so pristani polni sirorhašnih meriških potnikov, ki jih on menhje "burne". On pravi, da je leta in leta biva* in potoval vročem pasu Azije in njenih o-tokov, pa ni videl še toliko teh ameriških potnikov brez sredstev, kot na zadnjem potovanju po svetovni vojni. Na zadnjem potovanju jih je našel povsod: v pristanih, tranjih mestih in celo na džungle. Med temi potniki je največ mladeničev z učilišč in univerz, ki si z delom služijo svoj kruh, da dovrše svoje potovanje okoli sveta. S tem potovanjem žele dokončati svojo izobrazbo in znanje. Kadar seveda ne dobe dela, morajo prosjačiti. Bogati Američani, ki so naseljeni v teh krajih, imajo vedno manj simpatije do teh potnikov, ki nimajo navadno centa v svojem žepu. Ameriško društvo v Singapuru je zaključilo, da ne da nobepemu več podpore. Buck nadaljuje, da postaja potovanje lx> vztočnih deželah, ki so jih razdale revolucije, vedno bolj varno. Buck je pač prepotoval Azijo devet in tridesetkrat ko je iskal redke rastline in divje živali. On izjavlja, da je potovanje povsod varno, razen na iolandski Novi Gvineji in v nekaterih krajih Borneja, v katerih žive kanibali. INDIJI SLUŽI BAMBUS ZA IZDELOVANJE LESNE KASE. i Philadelphia, Pa. — William Raitt poroča, da so izumili proces za izdelovanje lesne kaše iz bambusa. Iz te lesne kaše izdelujejo prav dober papir. Raitt je namreč uradnik biroja, ki ima nalogo, da študira, zakaj se da vporabiti les in trave iz indijskih gozdov. To preisko-vališče se nahaja v Dehri Dunu Indiji. Raitt. pravi, da so pred njim •tala tri važna vprašanja, katera je bilo treba rešiti, da se lahko bambus vporablja z dobičkom. Naj prvo je bilo* treba iznajti pročes, ki znižuje »troške klen ja pri pretvarjanju bambu-» v lesno kašo. Drugič je treba mižati množino kaustičnega Iura za izpremenitev bambusa v Itano kašo. Tretjič je bilo treba mižati stroške, da se sirov ma-brijal pripravi do vrenja. To se k izvršilo po raznih preiskuš-njah in prihranek pri izdelovanju lesne kaše iz bambusa zdaj B»a*a dvajset odstotkov. Kapitalisti .se bodo seveda poslužili hfa odkritja, da pomnože zopet Kuja premoženja. * OKLEPNI TELOVNIK MU KESIJ, ŽIVLJENJE. JE Kast St. Ix>uis, III. — Walter kent je sledil avtu, ki j« hitro vozil. Nepričakovano so Wli nanj oddani štirje streli, |«> vsi zadeli. Policaj je imel ■ Mri oklepni telovnik. Kasne-|j< pokazal, kje so ga zadele grl*. Ena krogla ga je tadela takem mestu, da "bi bil smrt-«I« t, da ni imel na sebi o-kp"«-ga telovnika. Na telovni-J" bilo dobro poznati, kje »o KjrU zadele in zdrsnile po okle- 7 «ovci, ki so streljali na po- feua. no ušli. ''«mraku» izganja nasprotnik*. |Ai. ne, 22. febr. — Bivši mini-"<-dnednik Kafandari* je P vč» raj interniran na otoku B®torin. ♦ P™1»* v«»«® bolj o- težkočeno. - Bogati ljudje vedno manj podpirajo svoje rojake. — Potovanje po Dalj nem vztoku je precej varno. IZ PRIMORJA Nor Bolgariji. Jelene, 22. febr. — Iz Sofije EL*..... da je vlada odkrila no-1 muniatU-no zaroto. Mnog» •Nüftorltartk * "Gorazd". Ime Gorazd je ho-lel dati svojemu otroku Viljem i rtodrijan v Trstu. Na municipi-u poslujoči uradnik ga je zavrnil in zadeva je prišla pred sodi-i če, ki je dalo prav uradniku. Sledil je priziv in razsodba pri-zivnega sodišča potrjuje'ono prvega sodišča. Svojo motivacijo podpira prizivno sodišče zelo na iiroko, v glavnem pa izvaja, da vztrajanje očeta pri slovenskem imenu Gorazd političnega značaja, kar je zlasti v sedanjem zgodovinskem trtnotku nedopustno.Videmski prefekt je razposlal razsodbo vsem slovenskim občinam. Sprejeti In vpisati se ne sme nobeno slovensko ime. Napadalci na fašistovakega. tajnika v Doberdolu pred sodi-ščem. Dne 31. decembra je bil, kakor trdi obtožnica, napaden fašistovski tajnik in učitelj v doberdolu Jos. Ramanelli, ko se e vračal domov. V Tržiču se je vršila radi tega kazenska razprava ih obsojena sta Lovro Ra-detič na 3 mesece in 10 drti zapora, Fran Fabor na 1 mesec i>o-gojno, Semolič in Stanič sta bila oproščena. V Tolminu je umrl Ivan Gabr-ičik, gostilničar, znan pod imenom "Podšolar". V Kobarid je prišel nekoč 36-etni italijanski trgovec Sigura Mantove in se zaljubil v neko 31etno slovensko mladenko, Marto po imenu. Dekletu je ugaslo laskanje Italijana in neki dan «ta izginila. SUrši so iskali svojo hčer in jo končno našli v hiši Sigure nekje na Beneškem. Sigura je moral pred sodišče v Gorici. Tam je zatrjeval, da ima eklico rad in da jo Je odpeljal Kobarida samo zato. da jo poroči. Vedel pa je, da bi njeni tarši tega ne dovolili. Sodniki to g4 poslušali, končno pa obsodili na 10 mesecev zapora. Kako postopajo i ™j"lml in-valMi. V Kojskem v Brdih se predstavil pregledovalnl komisiji nvalid. Po površnem pregledu _ gospodje rekli, da j* moi zdrav in ne bo več dobival pokojnine. Reveš se je trudil, da bi aopet dobil pokojnino, pa vse zaman. Te dni je podlegel «voji v vojni dobljeni bolezni, katero mu je obteievalo še pomanjkanje. Nesrečnik je Anton Marko** iz Kot bane. ___ Schoppenhauerjeva šola ratla-ga zagonetko sanj romantično dočun skuša ^staviti Halijan-' ska psihološka šola, čtje retulta-te je zbral v zanimivem mono-grafu de Sanctis, sanje na fiziološko bazo, Freudu, ki vidi smisel sanj v simboliki, je to duševno stanje človeka nekaj pod-zavednega. Njegovo naziranje jo zbudilo med psihologi mnogo zanimanja. Nastalo je mnogo novih teorij, polemik in razprav, ki jih pregledno in objektivne* kritizira v svoji knjigi "O simboliki sanj" nemški učenjak dr. Nor-mann. Nova biologija govori često "o pameti snovi", kar pomeni, da ostane vse, kar se je kdaj dogodilo, v «vi materiji, bodisi v duševnem ali fizičnem oziru, kot spomin tudi v poznejšem Življenju te snovi. Ti spomini, tapopa-deni v podzavesti, se pojavljajo kot vidni simbol najveČkrSt v sanjah. Eksperimentalno lahko to dokažemo na hipnotiziranem člo-veku, ki mu tugerlrtmo, o čem naj sanja. Ce pa pove taka ose->a svoje sanje, ko se je že pre-)udi!a, lahko ugotovimo, da so bile sanje v skladu s simboli, ki jih je psihoanaliza za gotove slučaje že ugotovila. V Človeških sanjah prevladujejo večinoma želje in hrepenenje. BaŠ naj-skrivnejše želje se v sanjah največkrat izpolnijo. Po Freudu so take skrivne želje večinoma ero-ičnega značaja. Zaznava kon-cretnih pojavov — znanih oseb, živali, krajev, predmetov itd.— sanjah nastane na tri načine. Ali telesno, Če reagirajo sanj« na razdražene živce, aH palhično, ko se pojavijo v sanjah vtisi prejšnjega dne, ki figuri raj o v sanjah večinoma kot sekundarni pojavi, ali pa na ta način, da vplivajo na postanek sànj vtisi iz detin-stva ali pa f« atavističnih nagonov. Samo takozvane strahotne sanje nimajo nič skupnega z Željami in nadami, ker so samo v sanjah končano duševno stanje, ki se ni moglo povsem izživeti, ko étevek še ni spal. Ce analiziramo sanje, vidimo. 4« se pojavljajo v njih izvestni tipi: celo često sanjamo o tem, da letkmo po zraku ali pa plavamo brez poaebnegsrnapora daleč tja po morski gladmi, da hodimo z lahkimi koraki po tnani pokrajini, ne da bi čutili tal pod seboj, da občujemo v družbi^ da pademo z okna, da kdga ubijemo aH pa govorimo s Človekom, ki je le davno umrl. Vse te sanje pričajo o primitivizmu prirodne-ga človeka ali deteta. Kolikor je udeleženo v sanjah naie moralno prepričanje, vpliva vedno tako, da apreminja prvotno duševno oblikovanje, da ta proces prikriva in tavlja v simbolično obliko, da ga torej deloma osvobodi pri-rodna t^utalnosti. Dočim skušamo vse slabe misli pred spanjem izbrisati vsaj le zavesti in se nam to deloma tudi posreči, je v sanjah to večinoma izključeno. Da bi se pa razmah teh drznih želja in hrepenenj nekoliko ublažil in omejit, sato skrbi naša moralna kultiviranost, ki vse te podobe, izvirajoče It naših prlrod-nih želja, spreminja in ublafti v simboHko. Psihološko so zanimive častihlepne sanje. V takih sanjah te najbolj uveljavi na* lastni "jaz". To zavest, da stoji vttoko nad vsem drugim "jat", nadomestu-je Često v sanjah druga, nam čisto neznana oseba, kar je dokai, da se je zelo težko «avedati lastne misli kot lastne in da jt to komplicirani problem civiliziranega človeka, kateremu prirodni človek še ni kos. Posebno pozornost zbujajo tudi takozvane tele-patične sanje, ki so telo prijetne. Ce sploh eksilitira kaka telepati* ja ali vpHv duše na večje razdalje, je ta pojav doslej omejen na neznatno število ljudi, ki jih je priroda obdarovala s posebno duševno strukturo. In baš te osebe govore o takozvanih proroških aanjah. To trditev je treba vzeti telo skeptično. Mogoče je, da se pri individualno silno ras-vitih ljudeh ielezne volje često izpolni to, o čemur so sanjali, toda to se je tgodilo samo tedaj, Če je bili njihova volja dovolj silna, da sama realitlra hrepenenje, ki se je pojavilo v sanjah. It aanj lahko zanesljivo izvemo marsikako intimnost Človeškega privatnega ftivljenja, ki bi jo dotičnl sicer pod nobenim pogojem ne izdal. Mnogim so sanje prava Šiba boija. Le pomislite, Kaj vse se lahko pripeti molu, ki sanja kraj lene o svojem samskem življenju In pripoveduje o grehih it mladosti, ne da bi vedel, da ga «ena posluša. Tudi Šeni se lahko pripeti, da pove v sanjah možu nekaj, kar mu sicer skrbno prikrtaL In takih nesrečnih duš, ki odkrivajo v sanjah svoje najskrivnejle kotičke, j« med nami mnog6.' Najbolj Žalostno pri vsem tam Je pa, da ni ns zdravnika, ne lekarstva, ki bi take usodne sanje preprMHo. It Sofoklejereva ftivljenja je znano, da je sanjal neko«, kako spolno občuje s tvojo materjo) Psihoanalitik hvaja it tega postanek tragedij«, ki jo je tapu-ttil človeštvu Sofoklet In v kateri opisuje vso groso tega grti ha. če hočemo na podlagi aanj. rasmotrivati psihoanalizo, moramo itvedeti, kaj j« sanjala ena in Itta oseba večkrat zaporedoma. dele it duševnih prosevov, ki so tudi dotičnsmOi kdor prlpove- mmmmammmtmmmmmmtmmmtmmrnimmmmmm^mmmmmmmmm daje svoje sanje, «sanaoi, lahko pOjitntmo pomen talij > 0 tem problemu je ratpravlja! pred Freudom prof. Thomayer. Toda psihoanaliza j« samo ta preltku-šene roke, ker odpira često take duševne prepade, d* lahko spravi neizkušenega človeka pogled vanje it ravnotežja. Res je, da so tanje, v kater* vidimo «sato simbol lastne usod« kot tačetek in podlaga duševne anatiss, telo vašne in da nimamo drugega tličnega pripomočka m apoana-vanje človeške duševno*ti. Lahko M se strinjali a Htbblom. ki je nekoč Izjavil, da je «oveška duša čudovit stvor in da to središče vsega njenega sagonetneg* snovanja sanje. ProMllaliJanake ilimimtnadje v »m menici ji. Berlin, 12. febr. — V Mona-kovem In Frankfurtu «o vteriu slavili obletnico Andreja Hofer-ja, tirolskega vstalkit« vodite-I j a. katerega so Fransotl usmrtili ta časa Napoleona Itta 1810. Protlavt je bila obenem velika demonstracija proti Italiji radi potlačevanja Nemcev na jušnem Tirolskem. Berllmfea vlada Je M-lo nervozna radi teh demonstracij. __ Velika poštna tatvina. V Ulicah v Srbiji Je bila tsvrtena te dni velika poštna tatvina. Poštni sprsvoinik je ntdpaieno it. maknil poštno vredo ■ vsebino 96,000 Din. Poštnemu upravniku i js kmalu potrtltto priti tatu na tled. Sprevodni^ js Ml aretiran in je tatvino m pritnal. ft^tJNtfikis iJIttJ^ftttc V slavonski Blatini, Stjepan Lesni, katerega jo sodni tU* v Ostjsku radi onsčaščanja «olskih ds-kHe obsodil lani na trt Ista težke ječe. je bil te dni pomiloUsn t kraljevim ukatom. Pojdite kamorkoli, vedno boste dobili sveže dokaze, da ChesterfieldV neprestano kade možje, ki pozna je dober tobak Chesterfiel^ NAROČITE « KNJIGO t!, Cfassterftelde Udelfuje L%gstt A Mfin Tobacco . ... Ji, FRANK OGLAR, PROS?ETA Berk: (Idila.) / Nočni lokal js bil prenapolnjen. Pod niskim «tropom jo plaval saiaokaat dim od cigarat, A umna godba jo gluiila razgovor. Po praanom parketu nad o-mkjom jo plaaalo par parov. Ko so po poteči vstopili fto zadnji gosti, ki ao prttli h ka-varan, ao v zalankaatem in vi jo-titeam sijaj« polnočnih loči nastopil« pieaalka. Itmački velikih most ki «o v dalatohton sredittu vabujali začudseje. Oglat« kretnjo njih plenov so m zlivala s staocato godbo in ostrimi okraa-ki strojia in avotilk. Zadnji goet jo bil gospod Za-j«e; i njim j« prifel toyarii vsab nočnih itprsMov, gospod fita-r«. Goopod Zajec ni bil lahkoti-voc; čo si jo pa privoščil prosto uro* jo j« vtil a tistim v«likim dasi robatim rsaum«vanj«ro, ki j« iMtna gospodi, katari «« po-a»a nrav v nezlomljivi fizični sili in prostodušni mani-ri. Človek, ki noče nikoli biti aam pijan in razbije kozarec iz eame dobre volj«» polije prt ali pa se kruto norčuj« iz natakarja. Ta v«č«r bi ga morda nihč« Ae opazil ne bil, Ico je sedel s tovarišem k mizici in naročil vino, da nI imel psa e seboj. Pse je bil isbome lovske pasme, vreden več nego dekla iz Ribnice, ker je epal mehkejše in jedel bolj Ubrano. Kljub temu, da je «ospod Zajeo imel paa na vrvici in ga je stisnil tesno pod mizo, ga js opszil natakar, ki je vstrepetal od zadrege. - "Gospod", je prestavil bslo ruto t lnve roke na desno in zopst na levo, "oprostite..In je pokazal na psa. r> Gospod Zajec je pogledal za-tttfan in n«volJsn, da ga motijo roru... sem naročil.. vfssgovc r *Vlno i Da goepod; ljutomeičana. Ali. pas v javnem lokalu .. Goepod Zajec ni nalel takoj besede in ko jo je uM, je dejal: Kar vam je na potu T "Umi ne .. /' je delal natakar v zadregi in najvljudnejše. Vendar je hotel še nekaj pristaviti, da ga ni prehitel »Sfpod Za- 'Nov potem ... Vino* prineei- Ijeval razgovor. te! Kaj onega vi te?" Natakar je odšel e pokkmom. Spotoma je zadel na plačilnega natakarja. Pokazal je s palcem na psa in pošepetal. Plačilni je stopil de mize, pogledal psa in gospoda, ki je bil v živahnem razgovor» s svojim tovarišem in se ni hotel ozreti, kakor da sluti sitno navzočnost plačilnega natakarja. Tudi plačilni se mu ni upal prfbUftatL Stal je par minut in s prosečkn pogledom premeril natakarja, Id je nalfl ljutomerčana v i kozarce. Pogledal je paa še enkrat, nato plačilnega in odšel. Goepod Zajec je prijel aa kozarec in nehal govoriti. Plačilni se je zganil. Počakal je, da sta gospoda trčila in pila, nato ss je nagnil do mize. "Oprostite, ali j« vaš te pes T" Goepod Zajec ni hotel razumeti na prvo besedo. Začudil ss je in dejal: "Kaj?" "Ce je vaš ta pes?" "MoJ," je odgovoril. "Kaj mu hočete?" "Pes ns sme ostati v lokalu." "Oprostite ..H i« razjezil gospod Zajec. "Ali vam je pea napoti?" "Seveda mi je." y "Prosim," je vzrettel fost iz vina in napel oči. "Na kakšen način vam je na poti? Kje. sej vam zadeva?" Njegov tovariš se je smejal, gontje pri sosednji mizi so po-shihnili. Natakar je «rilel v zadrego. Pes njsmu osebno res ni bil napoti. To je mortl priznati. Vendar mu je prišla na pomoč druga mise^ ki jo je uporabil z istim neuspshom kakor prej- "Polidjski predpisi, gospod. "Meni so «nari poHdjski predpisi!" "Tudi meni ne," ee je naamah-nfl plačilni. "Toda aaj veste .. "Pustite me v mirar ee rsahudil gospod Zajec. Nato obrnil pogled od njega In nada- Plačilni je ostal kres orožja. Hotel je rsči še asfaaJ, a je spregovoril misel komaj do srede stavila. Ko je namreč videl, da ga<«ost na posluša, je skomif-ni)s ramen! in odftil. >vA 1 Ura je bilo pod mfefco pre( no. Iskal je ugodne leg« v tistim prostora, ki je Ml njemu odmerjen in je ni ae*el najti. Sprsdnje noge je polotil nelua» med čevlje svojega gospodarja, rep je podvil pod ee. Kljub pašj£, previdnosti, ki ae offctje č ljev, je sesal del njegovega telesa na pot med mize, kjer so sa gttkli gostje in natakarji.« Hm Nesrečasje hotela, dT je zadal polpijan goat vanj In ekoraj izgubil ravnotežje. Pes nj zacvilil. Gost je jezno poglcdtu**' nato gospodarja in dejal: "Srha!" Bilo je jaano, da je veljala besed* pen in ne človeku, vendar* je gospoda Zajca zadela. Pogledal je za gostom, ki je izginil v svojo srsčo, da ss ni iačel prepir.' • •■»•' *>: ■ ■ Črnikast gost pri sosednji mizi je samcat opazoval ta prizor In ss je jezil, da nizatav«, pa j« dejal glasno, da ga je elišal še gospodar, ki je pil e policijskim komisarjem pri zadnji mizi. "Sramota, tak lokal! Človek nima prostora, psa pa fa ima." Gospodar je dvignil pogled in vj«l oči plačilnega, ki so hotele nekaj povedati. Par minut za tem je bil položaj gospodarju znan. • vr/ • | Ta je stopil počasi k mizi gospoda Zajca, nagnil as prijatelj •ko do njegovih ušes in dejal najusltiftnejtim glasom:. . "Prosim, pel j i te psa v garde-robo." Goepod Zajec ss je hotel raz-huditi čez mero, ko pa je zagledal neien obraz in prosefis oči, ki so sijala iz tolšče, je dejal: "Prosim, pustite me te enkrat e tam VI ei odganjate goste!" "Mi je zelo *al. Policijski predpisi" "Pes je miren. Nikomur ne stori žalega p. > spodtikajo nad plačilni, ki ee je i/voetje njim," je -med tem Ivnajit tot v urnostim (DeUs.) Ko visitator iz Rima dokonča svoje oblaka fc» provinci, povabi člane višjega samostanskega koncila (ali definitorjs) v samostan, kjar Kodo volitve. Predstojniki ali gvardijanl rasnih samostanov pošljsjo svojo rssignscije skupno « iajavo in podpisi vssh redovnikov (če jih morejo dobiti) da so dopolnili svojo nalogo, kakor morajo tudi navesti vss račun svojih poslov. Gvardijanl sami sš sestane jo naslednjega dna in izvolijo v tajnem glaaovanju novega provlncijala in koncil petih deflnltorjev. Gvardijanl ae raakiejo, na kar novoizvoljeni koncil ftneimJ« nove gvardljane In njih pomočnike. Vae skupaj as vrši tajno, glasovnice seigejo in vpepelljo ob prisotnosti volilcev, vsakemu navzočemu fratru pa je zabičan* da ne sme pripovedovati o poteku volitev, Ukazane so tudi tedne naprej javne molitve, a volitve same ee pričnsjo a slovesno msšo s priprošnjo na svstega duha. Volilci so pozvani, naj itbsrsjo dotičns, katere smstrajo za najbolj vrsdns. To js Čudovita teorija volitev. Ze prej kot se vrše častite prlproAnds k svetemu duhu, je praktično ves zsvršsno, kajti po samostanih ns vlada volilna demokrscija, temveč pravcata oligarhija. Skupina starsjših in zmoftn«jilh menihov eestavi takoavan "definitorium", kar da m«nlhom dovolj rasumoti, koga imajo ponovno ali nanovo Izvoliti in kdo bo nanovo I* monovan od gvardijanov. (Bledeče je isčrpek Iz pisma nsksga samostanskega predstojnika, ki ga j« pisal drugemu « toftonjsm: "Skušajo m« prisiliti, da storim nekaj, kar mislim, da ne bo pošteno napram mojemu naeledniku, toda jas ne bom izvršil ničeear, kar smatram za hudobno In* neprsvično napram nasledniku. Hudobno rečem radi tega. ker sa tako smatram, ko gvardijanl pošljejo darove evojim predstojnikom. samo da bi se Jim prikupili, kar pa imenujmo pepeieve bule ta goljufijo in kot tako prepovedujejo. Tako početje pa sem odrekel, čeprav so mi zagrotill, da bom plačal sa to. Povedal sem jim ponovno, da se bojim samo boga in pa svoje vesti." Zal pa Je malo tako poštenih. trdnih in vernih kakor je bU pisec navedenega pi*ma. — V drugi izdaji ravno tega spise plsetelj pristavlja: — Ker je pisec doiič-nega pisma zdaj mrtev, lahko povem, da je bil to frančiškanski o. Jarlath, pismo pa j« pisal meni ravno nekaj tednov prej kot sem slekel kuto.) Pri volitvah se često pojavi tudi mal odpor enega ali dveh mladih radikalcev In včasih kakega novega aapiranta. ki hoče v samostanski svet. pa le redkokdaj pride do aprsmsmb. Stari deflatorji so takorekoč gotovi ponovne isvo-lltve In te večer pred prihodom voliloev določijo vae imenovanja, pri čemur ae «e poeluftujeje nlkakaga dragega duhovnega vjpftva kakor tistega s cigaro ali pa kosarosm šnopee. Za višjo pozicijo provlncijala — ki je nekak škof sa menihe — so intrige še večje. Gla-sovi so takorekoč kupljeni s manjšimi imenovs-pjl ia drugimi sličnlmi bomboočki še leU na- prej, province so pa razdeljene v struj«, kater« vodijo razni kandidatj«. Mnogim menihom so take poč« tja zoperna, d očim ae jih drafi poslužujejo brez sramu. Ce upoštevamo ta dejstva in pole* ri jih le zavisti, ki pride kot naravna posledica rštii pridig, spovedovanja ip splošnega cenjenja menihov od etrani ljudstva, rkzumemo, da je živ- i ljanjo v samostanih vse kaj dragega kot nebeška enoličnost OdprtTboji se pojtvijp redko, ampak napeti odnošaji med nasprotniki ing njih pristaši se često pokažejo .v izrazih pri razgovorih in na konferenci. Dejstvo Je, da neprestano eumničenje včasih vodi do zeloi nenavadnih pojavov. Na to način se tai je neki tovariš zdel, da je v zelo neudobnih odnošajih z večjim številom fratrov in eden izmed njih mi je povedal čudno agodbo. Vstopil je v;>celico; med fratrovo odsotnostjo ter našel samokres, katerega pa Js uničil. Rekel mi je, da jedotič-nšk oslo imet posebno ključavnico za vrata svoje celice ponoči, ker navadno ključavnico vedno lahko odpre predstojnik e svojim ključsm. In frater, sa katerega je šlo, je bil visoko cenjen predstojnik in duhovnik. Poleg triletnih volitev, * ki se imenujejo' "poglavje", je "pol poglavja" vsakih osemnajst mesecev, v katerem tudi prkfe do številnih sprememb. Vsekakor fratri po veČini ns cenijo rasličnosti, ki jim je na ta način nudefla, ker kmalu ae zgodi, da so Imenovani v kake heza-teljene misijone. A tudi bres volitev a« često lahiro zgodi fratru, da dobi nalogo preseliti m v drug samostan. Za ta elučaj navajajo fclav-Uensga meniha Dun Scotuaa, ki je prejel naročilo, da se mora prertiti h Pariza v Kolin, a je bO v Istem času odsoten od Pariza. Takoj se js podal peš v Kolin, ne da bi se vrnil k svojim bratom po slovo. Moderen menih ni taka nagel. Kakor določajo zakoni, mora v ovoji "pokorščini" v treh dneh po premeščanju biti na svojem novem prostora. Tako Ima frater dovolj časa, da sbers skupaj svojo prtljsgo (vilic zaobljubi uboiUe ima namreč gotovo količino oeebne lastnine) in tudi čsae dovolj sa elovo od svojih *4 ■** I Tu nI treba več navajati, da ss ne podaja menih na-potovanja paš. kakor je ustanovitelj frančiškanskega reda nameraval. V samostan-akih p^tavah je določilo, «d prepoveduje jefto ta vošnjo u^dinf) pad smrtnim grehom. Menihi, ki to tolm*u**. pa pravijo, da eeto določilo ne tiče modernega » mešanja s vlaki in* avto-mobUi, katerega Prančlšsa Aaiški ni poenel. Večinoma smnihi še trde. da je jalmnje na konju strogo prepovedano, to se pravi, jahanje aa kopitarjih, katerih maso smo v Belgiji tabo pogosto jedli. (M in kamela ne ometa bM bres potrebe obloftena s menihi, a za vošnjo na ladji menih pa saamstaasklli postavah tudi ne sme plačati voaalne. Železnica je predmet najtrše-ge teoretičnega spora, a vel menihi ee strinjajo. da se smejo posluševaU vlaka, kadarkeU je potrebno, kar je vsekakor prijetna » mšttov. Dejstvo je. da al angleški ali ameriški menih najame kočijo In takai. n« da bi pomialU ne aa-moetaaako prepoved. Menih kna najmanj enkrat v treh letih dopuet, praznik dveh ali treh tednov, katerega prebije na dešeli ali ob morju. Svoje domovino vendar no more zapuetitl brez dovoljenja ia Rima. UM» "VI ps ka^fnolčftel" je opomin e srepim po-plačilnega. def je zamahnil plačilnemu z roko, da se je odstranil. Sam po je dejal: "Goetje ao pritoiuje- jo." "Prosim,M je kipel goepod iz razburjenja nad plačilnim, "tudi jaz sem goet." Njegov glaa je dobil teko o-strino in višino, da se je gospodar preplašen osrl. Prenehala je bila godba, gostje eo ae ozirali. V neljubem položaju ae je gospodar umaknil, da ns bi izzvsl Škandala, ki bi škodil ugledu lokala bolj kakor pes pod mizo ... Črnikast goet ae je smehljal s prekritim smehom. Opazil je, da se je goopod Zajec čez par minut odločil in dvignil, potrepljal psa po hrbtu in ga peljal v garderobo ... Plačilni se je ozrl po občinstvu. Zadovoljen nasmehi mu je spreletel obraz v zaveati, da je zmagal on . . . Živi bitja ü Mirti < J ,.'■ Verjetno, pravilo ameriški Poldrugo leto je preteklo od takrat, odkar je bil naš bratak planet Mars v največji bližin zemlje. Sto in etotine teleskopov je bilo tedaj naperjenih na veliko, ognjenordeče žarečo zvezdo Ves svet je z nestrpno napetostjo pričakoval, kaj bodo povedal astronomi: je-li življenje na Marsu ali ga ni? In če je i kakšna ao bitja, ki ao naseljena tam daleč gori na zemlji podobnem planetu? Mlaill ao kritični dnevi, toda senzscijonalnega poročila, ki ao ga milijoni In milijoni s toliko nestrpnostjo pričakovali, ni bilo In ta ni hotelo biti. Rdeča zv< da se je jela zopet oddaljevati od zemlje; postajala jo manjša in bledejša, ietočaeno pa je tudi bledelo in kopnelo zanimanje zanjo mod zemeljskimi prebivalci. Kmalu potem je prišla iz Amerike vest o tajinstvenih radio-signalih, pojavili ao se 'fantastični glasovi, ki ao z vso gotovostjo zatrjevali, da je vzpostavljena brezžična zveza med zemljo in Marsom: Evropa ee je eicer mal ce začudila, večje tJozornoati pa tem vestem i\i posvetila. Zanimanje sa Mars js zamrlo. No, in sedsj prihajajo zopet poročiladz Amerik«. Dva odlična temošpja astronoma, ki ae še dlje časa bavlta z Marsovim problemom, dr. SaintJohn in dr. Adama, sta ugotovila, da je Mars Obdan s atmosfero. Ta ugotovitev — če je resnična, aeveda — je vrlo važna, zakaj če je na Marsu srak, slsdi nujno, da je tiagj temperatura na njem primerna sa organska bitja. Kajti atmosfera je nekak ščit, ki varuje planete podnevi pred veliko toploto, ponoči pa prad prevelikim mrazom, a Toda Saiat-Johnovo in Adam-sovo odkritje samo na aebi ni toliko vašno, saj jo znano, da so sveedoelovd še prod njima s večjo ali manjšo gotovoetjo vedeli, da Je Mar« obdan s atmosfero. Pomen SsinUložnovega in A damaovega odkritja leži marveč t tem,dasta našla v Marsovem ozračju vodne hlape in kisik. Ce P« vsebuje Marsova atmosfera vodne hlape, nujno eledi. da ae ha planetu nahaja tudi voda; voda in kisik pa sta tieti dve snovi, ki ota organičnim bitjem najbolj potrebni sa življenje. SainUohn In Adama sta izračunala, da oe nahaja v Marsovi atmosferi približno petkrat manj vodnih hlapov kakor v zemeljski, kisika pa šest- do oedemkrat manj.J S pričujočim odkritjem ee zdi, i ee tajinstvsni problem Marsa, ki je doelej tvoril domala le romane, s velikimi koraki bliša končni razrešitvi. Na Marsu ss torej nahajata zrak in voda, v koliki mno-Uni ia v kakem rasmerju do o- stalih elementov, to je zaenkrat postransko vprašanje. Kdo ei bo po tej ugotovitvi upal fte,dalje zagovarjati tezo, da je nafta zemlja edina srečnica med ne-¿tetimi planeti, plaaetodi in a-steroidi, da je naš planet edini, ki noei na evojem površju umna in brezumna organična bitja? ... Ce ao le SainUJohnovi in Adameovi računi pravilni! MROMMPOZOi! Znamenje (Jan. 31-1926) pomeni, da vam je naročnin« potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne premete, Je mofoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako Je vaš list plačan in ga ne prejmete, Je mogoče vstavljen vried napačnega naalova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto Je »M in za pol leta pa «&50. Člani a N. P. J. doplačajo ca pol leta $1.90 in a celo leto $8.80. Za mesto Chicago in Cicero za leto $6.50, pol leta $3.25, za ¿Sane $5 JO. Za Evropo stane *a pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. | Tednik stane aa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ^ ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec bi ae rad seznanil a Slovenko ali Hrvatico erednje starosti in mirnega enačaja, katero veseli živeti na farmi v dr* žavi Oregon. Na denar se ne oziram. Pilite na naelov: Slovenec, E. I., 2667 S. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.*-(Adv.) Ali ftdlš aaati pravilne pleat In ütat angleško? Naroči ei "8le-venako-angleilfo alovnico", katera Je isdala bi Ima aa predaj Književna «atice & N. P. J. TOREK, 23. FEBKLaju^ PRODA 8E HlfiA in aker semlje, štirisobm dve «etif raanovrstno drevje, 170 trt. belo m grosdje. Dobra studencu bi izo dveh idsaniikih Pctsj, 16 minut hoda do postaje] ne železnice. To zelo ti prilika. Ako kdo želi to kJ tedaj naj ae javi za ceno in , ga pojasnila uatmeno ali Pbln no na naalov: Nick Jurich (Hills Sta.), p, Boa 865, Lawrence, Pa —(a^ RADA BI IZVEDELA, kje ae nahaja moj prijateU i sip Valenčič, doma iz Skd^ na Primorskem. Zanj bi rada vedela njegova eestra, sedaj možena Ana Cetins, atanuji na Brezi, na Primorskem. C smo, da je umrl. Cenjene roji prosim, če kdo kaj ve o njem, i to nemudoma eporoči, ako je živ in bo čital ta oglas, naj javi meni na naslov: Rosie Ji daa, P. O. Box 41, Super! Wyo. -- (Adv.)_ Ne obupajte če ae počutita dd Utrujene ali pobite. Za ta aarsd J« nova priprava, ki Mit j jemljejo tisoči kateri. Čudovito pomaga. Pojdita do lekarnarja le dan« kupita ataklantoo Nuga-Tone. liti dala novo šivljanj« In mod valim k panim ilveem Ia milicam. Ni| Tone dela rdečo kri, močna in umfa ne ftivce Ia milice In na čudovit m poveča moč vsdrinoati. Nali čital aaj poakualjo to aovo sdravilo ta Uft> dela čndefte v takih slučajih. ga-Tone je prijetna ta vlivati ia Mili se bosta bolje takoj.. Jem| jo samo sa par dnij, In če se m b sgledaU boljle, nesite ostalo lak narju in on vam bo povrnil vsi d«| Isdelovatalji Nuge-Tone vedo % dobro kaj Je ista.vstana storiti u\ v takih slučajih, da prisilijo vae karnarje, da sa njo Jamčijo is po vrni jo denar, če nista zsdovo Oglejte si Jamstvo na vsakem Priporočena, jamčena ia nai vseh lekarnah. (Adv.) DA »KUHAŠ DOBRO YO, PISI PO NASE ' PBODIÍKT1. Imamo e nalogi slad, ta vae drusa notrebičine. in m prepričajte. * BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ