ŠT. 35 PTUJ, dne 3. septembra 1965 Din 40 •Tednik« Izhaja pod tere tkra]!*- Dltn imeDom od 24 oov 1B61 da- lje na predlog Obeinslc:b odborov SZDL Ptuj In Ormož - Udaja tavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Baumau — Uredništvo tn uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel 158 — St tek ra- Cuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemMvo 2000, za Inozemstvo 3000 din Letnik XVIII. Za uspešno gospodarfenje po novem Kolektiv! gospodarskih organizacij na območju občine Ormož se vsestransko zavzemajo za dosledno izkoriščanje notranjih re- zerv, za večjo produktivnost dela, za znižanje proizvodnih in po- slovnih stroškov. Vsa delovna mesta temeljito preučujejo. Ne- potrebna delovna mesta so že ukinili in odpuščene bo nekaj ne- kvalificirane delovne sile. Povsod je večji poudarek na proizvodnji. Gospodarske organizacije iščejo možnosti za svoj nadaljnji razvoj ter odkrivajo notranje rezerve. Gospodarska reforma je prine- sla v naše gospodarstvo številne novosti in spremembe. S tem, da se vključuje v mednarodno deli- tev dela, so se predvsem manjše gospodarske organizacije znašle v svojstvenem položaju. Povsod ve- lja načelo, da je treba več in ka- kovostno proizvajati, znižati pro- izvodne in poslovne stroške, po- večati produktivnost ddla, izkori- ščati notranje i'czerve in se vse- stransko zavzemati za reševanja vseh težav in problemov, ki so nastali v zvezi z gospodarsko re- formo. Ob vseh teh spremembah je važno, v kakšnem položaju se nahaja podjetje, kaj so kolektivi storili za praktično uveljavljanje gospodarske reforme, kako so sa- moupravni organi začeli reševati proizvodne probleme, kadrovska vprašanja, kakšne so perspektive gospodarskih organizacij, kako bodo ceneje proizvajali, povečali izvoz, storilnost dela in kako bo s specializacijo proizvodnje. O vseh teh vprašanjih, ki zadevajo štiri pomembnejše gospodarske organizacije v občini Ormož smo povprašali njihove direktorje. Tu so njihovi odgovori: V trgovini omejeni osebni dohodl ker bodo šele tu. je v torek na Bledu sprejel prvega sekretarja CK madžarske so^alistične de- lavske partije Janoša Kadarja. Njuno srečanje velja razpravi mednarodnega po'.ožaja m še po- sebej stami mednarodnega delav- skega gibanja in odnosov med komunističnimi t^r delavskimi strankami. Zamenjava mnenj o mednarod- nih vprašanjiih is. kot je pokaza- la praksa, nabolj^i način za zblli- žanje med narodi ln ra zbližanje med narodi in za zbližanje celo neenakih stališč. To velja še v večji meri za voditelje držav, ki imajo podobne ali enžks nazore o mednarodnih vpraSanjih in kate- rih družbeno-politična ureditev je enaka ali podobna. ' SMRT POD LEDOM O tegobah vremena in nesrečah, ki jih je letos poleti doživel svet. smo že poročali. V torek je zagr- mela ledena gmota iz ledenika Allain na gradbišču hidroelek- trarne v švicarski dolir4 .Saas Fee in pokopala pod Seboj 103 delav- ce, Polovtica mod njimi so Itali- jani. Ta novica je seveda pretres- la ves svet, v Švici in Italiji pa povzročila pravo nacionalno ža- lost. Doslej so tzT>>d ledu potegni- li le šest delavcev. Kakor poročajo, je bila ledena stihija dolga ^00 mettrov, široka 300 m tn debela 30 m. Ledene gr- made, ki jih je razsvetljevala svetloba refl^k^oi icv. so bile po- dobne poSastim. V Turčiji so čiatili srednjemo- čan potres. Ponekod spet prehu- do lije. Tako je v sredo zno\'a močno narasla Drava in je pov- zročila poplave. GRŠKI LABIRINT Vlada predsednika Cirimokusai ki je prejel mandat od kralja Konstantina, je v nedeljo padla, ker po pričakovanju ni mogla dobiti potrebne večane. Kralj se je sedaj odločil od nekaj možno- sti za sklicanje kronskega sveta, ki ga predstavljajo šefi vseh po- litičnih strank in premieri, ki so ime, kdaj večino v skupščira, da najde rešitev za novo vlado. Kaže. da se s3mo unija centra bivšega predsednika Papandreuja zavzame za volitve, ker po pod- pori javnosti ve, da bi iz volilne vihre izšla kot zmagovalec. Kralj (Nadaljevanje na 2. strani) Ormož Razprava o gospodarstvu in cenah NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE ORMOZ SO OD- BORNIKI IZGLASOVALI NAJNOVEJŠE NAJVIŠJE MOZNE CE- NE NEKATERIM IZDELKOM IN PREHRAMBENIM PREDMETOM. PREMOG BOMO KUPOVALI PO NlZJl CENI OD DOSEDANJE ZA 1174 DINARJEV PO TONI. NOVA CENA VELENJSKEGA PREMOGA JE 9704 DIN ZA TONO. NlZJE MARZE SO BILE DO- LOČENE NEKATERIM PREHRAMBENIM PREDMETOM. Na zadnji seji Občinske skup- ščine Ormož so odborniki raz- pravljali o letošnjem polletnem gibanju gospodarstva, o poročilu o delu krajevnih skupnosti, dolo- čili so nove cene kruhu, sladkor- ju, moki, olju, mesu, premogu In določili so marže za živila, za katera je pristojna občinska skupščina. Na seji skupščine so odborni- ki po temeljiti in vsestranski ana- lizi gibanja gospodarstva v ob- čini ugotovili v prvem polletju, da je bilo gospodarjenje ugod- no. Delno iz objektivnih vzrokov imajo tri gospodarske organiza- cije v občini poslovno izgubo in je pričakovati, da bodo tudi to do konca letošnjega leta popra- vile. Povprečno je opaziti, da de- lovni kolektivi povečujejo pro- duktivnost, manj pa rentabilnost. Iz dosedanjih uspehov je moč sklepatii da so se gospodarske organizacije znašle v novih po- gojih gospodarjenja, da so ko- lektivi proučili možnosti za izko- riščanje notranjih rezerv tn za povečanje produktivnosti dela. Gospodarske organizacije zmanj- šujejo število zaposlenih s tem. da odpuščajo nekvalificirano in nepotrebno delovno silo. ' Na seji je bila določena nova najvišja cena kruhu, ki Je na- slednja: beli iz moke tipa 440 — 204 din (prej 208)i beli Iz moke tipa 600 — 160 din (prej 168); čcni 140 in rženi kruh 150 dinarjev. Najvišja možna cena za drva je določena na 7500 din za pro- storninski meter prve vrste, dru- ge vrste 6700 din in tretje vrste 6000 din. Tona premoga v kockah bo veljala 9132 din, v kosih pa 9704 din. Na živila je skupščina izglaso- vala naslednje marže: na jedilne maščobe 10®/«, sol 12°/o, za mo- ko razen pšenične in ržene 13 "/o, teletine 15 *»/«», riž 15 »/o. kavo 20 "/o, konzerve vseh vrst 15 "'o, brezalkoholne pijače 17 "/o, mesni izdelki 18 "/o, sir 20«/n, začimbe 25 "/o, južno sadje razen banan 25"'o in banane 30"/o. Na seji skupščine je bil tudi sprejet odlok o čiščenju dimnih vodov za območje občine Ormož, odlok o plačevanju akontacij za nove stanarine in najemnirre, ustanovljena je bila komisija ia ugotavljanje pokojninske dobe in sprejet odlok o prenehanju ve- ljavnosti odloka o vodovodni ta- rih za ormoškj vodov>Jd. Strnn 2 »TEDNIK« — petek, 3. septembra 1965 Stran 2 Opekarna Žabjak je znižala cene nekaterim izdelkom Na željo vodstva Opekarne 2ab)ak obveščamo Javnost v zvezi s spremembami na pod- ročju proizvodnje in proda- je opeke, do katerih je pri- šlo v zadnjem času, zlasti pa v zvezi s cenami, ki so bile spremenjene glede na gospo- darsko reformo. Opekarna 2abjak je prodajala svoje izdelke do gospodarske re- forme po cenah, kakor jih je odobril republiški zavod za cene. Takrat so stali Z'idaki po 22 din, strešniki po 45, votlaki po 88 din in rapid nosilci po 48 din im pol- nila po 74 din. Te cene so bile franko prevozno sredstvo. Ob teh cenah so bili zasebni kupci obre- menjeni s eVo prometnim dav- kom, ki so ga plačali pri nakupu opeke. Z uveljavitvijo predpisov v zvezi z gospodarsko reformo pa je bilo podjetju prepuščeno pro- sto formiranje cen. To pa ni po- menilo za podjetje samo koristi, temveč predvsem povečanje ma- terialnih stroškov, ki jih je mo- ralo upoštevati pri novih kalku- lacijah. Pred gospodarsko refor- mo je bil premogov prah po 3600 din za tono brez prevoza, sedaj pa stane 5880 din za tono. Pogon- sko gorivo in mazivo se je po- dražilo za 25 do 40°/o, tovornina za 33 "/o, tuje usluge za 40®/o, re- zervni deli strojev pa za 50 do 80«/o. Vsi ti elementi so prisilili pod- jetje, da Je postavilo novo ceno za zidake 27 din, strešnike 56 din, votlake 100 din, rapid nosilce 54 din In polnila po 92 din. Za vso maloprodajo se je tudi spreme- nil prometni davek in sicer se je povečal od prejšnjih 6®/o na se- danjih 28 "/o. Dokončna cena je tako močno poskočila, čeprav je podjetje s ceno svojih izdelkov izpod dovoljenega republiškega povprečja cen za te izdelke. Za- vod za cene SRS je določil naj- višje dopustno zvišanje cen 25®/o. Prodajne cene podjetja v Žabja- ku so povečane le za 22,4 "/n. Pri ter ni vštet prometni davek za maloprodajo, ki ga tvorijo 6Vo občinski, 20®/o zvezni in 2"/o re- publiški prometni davek. Na samo prodajo te spremem- be niso vplivale, ker so korist- niki jemali opeko ne glede na cene, vendar je bilo precej kri- tike na račun spremenjenih cen tudi pri opeki. Podjetje je pri- dobilo s temi spremembami le l"/o zvišanje sredstev za sklade, ki so namenjeni za sedanjo re- konstrukcijo obrata v Zabjaku. Pri sedanjem stanju v našem gospodarstvu in pri umiritvi cen je izdelalo podjetje Opekarna Zabjak do 30. avgusta 1965 nove kalkulacije na podlagi utrjenih materialnih stroškov. Pri tem je ugotovljeno, da lahko zniža ceno nekaterim izdelkom in sicer za rapid nosila na 50 din, za polni- la na 87 din, za strešnike na 54 din in za strešni bobrovec na 44 din. Pri tem izkazuje še vedno le 20,5 "/o'povišanje cen napram republiškemu povprečju 25®/o. Te spremembe veljajo od 30. avgu- sta 1965 dalje. Proizvodnja se normalno od- vija. Podjetje je skrčilo število zaposleinih za 4. Plan proizvodnje presegajo mesečno. Tudi prodaja normalno poteka, ker proizvaja podjetje v Zabjaku izdelke, ki jih koristniki ne morejo dobiti pri drugih opekarnah (strešnik, hlevski tlakovec in drenažne ce- vi). Kolektiv je še bolj povečal skrb za kvaliteto in za zmanjša- nje loma. Tudi čez zimo bo pro- daja normalno tekla, čeprav bo- do postopoma rekonstruirali v Zabjaku. Kot sta pojasnila direktor pod- jetja Anton Hlupič in računovod- kinje Nežka Prelog, bo sposobno podjetje po rekonstrukciji zala- gati trg z znatno večjimi količi- nami še kvalitetnejših Izdelkov, predvsem zidakov in votlakov ter strešnikov in stropnih ele- mentov, po katerih je največje povpraševanje. Grlo proizvodnje bodo razširili z umetno sušilnico in rekonstrukcijo peči, ki je de- loma že gotova in že tudi služi namenu. Brez te letos podjetje ne bi zmagovalo potreb trga. To- pel zrak, ki je šel doslej skozi dimnik, bo v bodoče koristil za umetno sušenje surove opeke. Podjetje »Klima« iz Celja bo opravila potrebna dela, deloma pa tudi podjetje »Dalit« Daruvar, ki izdeluje opekarske stroje in bo podjetju v Zabjaku dobavilo kompleten notranji transport. V. J. WEEKEND HIŠICA PRI TOMAŽU JE VEČKRAT ZASEDENA Pri Tomažu v Slovenskih go- ricah je Gostinsko podjetje Or- mož postavilo weekend hišico za potrebe turistov. Lepo in so- dobno so lani uredili gostilno »pri Micki«, katero radi obisku- jejo domači in tudi tujrturisti. Gostilna ima tri lepe urejene prostore, varando in kuhinjo, v kateri pripravljajo za svoje go- ste topla in hladna jedila. Po želji vam hitro postreže prija- zna gostilničarka Micka. Red- kost je videti v Slovenskih go- ricah lepo urejeno in opremlje- no gostilno. Na steni poleg to- čilne mize visi umetniška slika »Jeruzalem v času trgatve«, ki si jo gostje radi ogledujejo. V tej gostilni se tamkajšnji prebivalci večkrat mesečno raz- veselijo v veseli družbi ob zvo- kih tamkajšnjih godcev ali gra- mofona, ki je za goste vedno na razpolago. Weekend hišica pri Tomažu je postala priljubljeni kotiček za turiste. V času turistične se- zone je bila letos večkrat zase- dena in turisti so se v tem kra- ju prijetno počutili. Ne daleč od Tomaža je turistična Gomi- la s svojim 18-metrskim razgled- nim stolpom. Zanimivo si je ogledati turistični stolp, s ka- terega se vidijo vsi kraji sever- no-vzhodne Slovenije. Tudi sta- ro mesto Varaždin se lepo raz- loči, pogled pa seže vse do Blat- nega jezera. Z Gomile se popeljemo z av- tomobilom skozi Savce proti Tomažu, kjer si ogledamo Ko- stanj in pokopališče. Pri Toma- \ žu je eno izmed najlepših poko- pališč v občini. Blizu gostilne proti stari šoli pri Tomažu je spomenik padlim botcem. Pri Tomažu je bil rojen narodni he- roj Vinko Megla, ki ima spo^ niinsko ploščo na svojem rojst- nem domu. Pri Tomažu je spo- menik padlim iz prve svetovne vojne, zanimivi in zgodovinsko važni so tudi spomeniki kožnih obolenj v Ključarovcih in dru- god. Z avtomobilom zavijemo sko- zi Ivanjkovce v Jeruzalem. Za trenutek se ustavimo v Ivanj- kovcih, kjer si oglejmo sadne plantaže. Razveselile nas bodo breskve, jabolka in tudi hru- ške, ki rdeči jo na peci jih. Na- daljujemo pot proti Jeruzale- mu, se ne moremo nagledati vi- nogradov in kjer popijemo ne- kaj kozarcev pristnega jeruza- lemčana ter se zabavamo pozno v noč. V jeruzalemskem gosti- šču je ples vsako soboto in ne- deljo. LETOS BODO STANOVALI UČITELJI PRI TOMAŽU V NOVEM BLOKU Gradnja bloka pri Tomažu hitro napreduje. Večstanovanjski blok gradi Gradbeno podjetje Ograd iz Ormoža, kjer zagotav- ljajo, da bo še letos pradan svoj emu namenu. Z zgraditA'ijo bloka pri Ormožu bo delno rešeno vprašanje stanovanj za učitelje in uslužbence postaje KM. V novozgrajenem bloku bo dobila svoj kotiček tudi zdrarvstvena ambulanta, ki je sedaj v neustreznih prostorih. Stanovanja za učitelje na območju občine gradijo na- črtino. Pred nekaj leti je bil predan namenu učiteljsiki blok pri Miklavžu in lami v Podgorcih. Zaradi pomanjfkanja stanovanj za učitelje pri Tomažu na osnovni šoli, niso bila zasedena učna me- sta. Blok pri Tomažu je v surovem stanju in že dva meseca ni po- krit. Dež namaka nove stene, kar nedvomno ne koristi novi stav- bi. Tamkajšnji prebivalci se zgražajo nad investitorjem in izva- jalcem, ker ne zaščitita zidov pred vlago. PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA v zadnjih letih smo v jeseni ob začetku šolskega leta vedno ugotavljali, da v knjigarnah ni vseh potrebnih učbenikov. Po zagotovilu poslovodje ptujske poslovalnice Mladinske knjige je letos stanje v tem pogledu docela zadovoljivo. Učbenikov in učnih pripomočkov je na za- logi dovolj. Za prve štiri razre- de osemletk so na razpolago vsi učbeniki razen računice, ki pa je v tisku in bo prišla v proda- jalno takoj, ko pride iz tiska, to^e pravi v septembru ali v začetku oktobra. Za višje štiri razrede pa trenutno manjkajo naslednje knjige: 7. berilo, zem- ljepis za 8. razred in biologija za 8. razred. Učni pripomočki za vse razrede osemletk so na zalogi, najsigre za atlase ali zemljevide, zvezke ali geome- trijsko orodje in drugo. Glede učbenikov za gimnazijo v prejšnjih letih ni bilo tolikih sprememb, podobno pa je sta- nje glede učbenikov za ostale srednje šole. Tudi za te šole je na zalogi dovolj šolskih potreb- ščin. S te strani je torej za začetek šolskega leta vse pripravljeno. Cene učbenikov so ostale na dosedanji višini,' zvezkom in ostalim šolskim potrebščinam pa so se le neznatno povečale. Zgorel je kup slame Pred kratkim je otrok EmU Majerič iz Mihalovec 31, pri so- sedi zažgal kup slame. Približno 2,5 toni slame je popolnoma zgo- relo in je požar povzročil 65.000 dinarjev škode. Pšenična slama je bila last Terezije Kociper. Če- prav je bila slama oddaljena sa- mo 8 metrov od gospodarskega poslopja, je le-to ostalo nepoško- dovano. Ta požar ponovno dokazuje, kako usodno je lahko igranje otrok z vžigalicami. NAROČNIKE IN BRALCE našega lista prosimo, da sprej- mejo današnje samo štiri strani z razumevanjem. Do omejitve obsega je prišlo iz tehničnih razlogov. Prihodnje številke Iiodo imele zopet redno po 6 strani. Dokončna ugotovitev ško4e Poplave so na ormoškem območju povzročile za 177 milijonov din škode POPLAVLJENIH JE 1200 HA KMETIJSKIH POVRŠIN V 31 K.O.VODA JE DELNO UNIČI- LA 47 ZGRADB. ZASEBNI KMETOVALCI SO VLOŽILI PRI OBČINSKI SKUPSCINI ORMOŽ 377 PROŠENJ ZA ZNI- ŽANJE DAVKOV IN PRISPEV- KOV. S CEST JE VODA OD- NESLA 1600 KUBIČNIH ME- TROV GRAMOZA. NA CESTAH ZA 38 MILIJONOV DINARJEV ŠKODE. DOKONČNO BO OCE- NJENA ŠKODA V KMETIJ- STVU ŠELE V JESENI OB SPRAVILU PRIDELKOV. V JE- SENI SPET PRETIJO POPLA- VE. PESNICA NI REGULIRA- NA OB SPODNJEM TOKU. KDO BO ODGOVOREN ZA NA- STALO ŠKODO? V »Tedniku« smo že poročali, da so poplave po nedokončni ocenitvi povzročile v ormoški občini za okrog 100 milijonov dinarjev škode. Poplava je zaje- la skoraj vsa nižinska kmetij- ska območja. Drava je poplavi- la vsa polja na levem obrežju. Pri tem ni prizanesla kmetij- skim kulturam, odnašala je les, poškodovala ceste, izpodkopala nekatere mostove in odnesla ro- dovitno zemljo. Vdrla je v dvo- rišča in kleti, da so morali po- nekod ljudje zapustiti svoje do- mačije. Škodo na zasebnih kmetijskih površinah so v ormoški občini ocenili na 114 milijonov dinar- jev. Voda je najbolj prizadela Kromnir. ki ga na nodročjih, na katerih je več dni stala, sploh ne bo. Prizadela je tudi koru- zo, sladkorno peso, zblatila ota- vo, pokošene pa je precej odne- sla. Poplave so povročile Gozd- nemu gozdarstvu Maribor, ob- rat Ormož 4,762.885 din ško- de v topolovih plantažah, voda je odplavila lesa in drv za 881.600 dinarjev in škoda je v drevesnici za 619.200 dinarjev. Za evakuacijo družin in živi- ne je bilo porabljenih 300.000 dinarjev. Voda je povzročila precej škode na 47 zgradbah, ki so bile dalj časa v vodi. Na površinah družbenega sek- torja Kmetijske zadruge Ormož je voda povzročila za 13 mili- jonov dinarjev škode. Najbtjij so prizadete njivske in travni- ške površine na Otoku pri Veli- ki Nedelji. Od ocenjene škode je za 10 milijonov na kmetij- skih kulturah, ostale 3 milijo- ne dinarjev je voda povzročila na mostovih in ccstali. Na cestah so occnili 38 mili- jonov dinarjev škode. Pri tem ni upoštevana škoda na polj- skih cestah. S cest je voda^ od- nesla 1600 kubičnih metrov gra- moza. Poplave so na območju zaje- le 31 katastrskih občin in sicer: Središče, Grabe, Obrež, Loper- šice, Frankovci, Pušenci; del Or- moža, Velika Nedelja, Mihovci, Trgovišče, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Sejanci, Savci, Vičan- Trgovsiko podjetje Zarja Or- mož se vsestrainsiko zavzema za urejevanje svojih trgovin. Trgo- vine so uredili v Ormožu, pri Miklavžu, v Ivanjkov^cih, na Grabah in pri Veliki Nedelji. Ureditve potrebna je trgovina na Koigu, v Sejancih in v Vumelin- ci, Senežci, Lešnica, Ključarov ci, Libanja, Ivanjkovci, Miha lovci, 2erovinci, Pavlovci, Za savce, Lačaves, Vodranci, Vitan Jastrebci in Kog. Zaradi popla ve bo morala letos občinska skupščina Ormož zmanjšati pro- račun občine za 35 milijonov dinarjev. Ob poplavah, ki jih prebivalci občine doslej šc ne pomnijo, je Drava pričela izpodjedati nasip v Sredibču. Vprašanje ostane, kaj je storila Vodna skupnost za porečje Drave in Mure v Ma- riboru in za porečje Pesnice v Ptuju, da bi preprečili vsako- letne poplave. 4-kilometrski od- sek Pesnica ni reguliran ob spodnjem toku, kar povzroča, da vsako jesen in spomlad po- plavi Otok, kjer je nad 60 % vseh družbenih kmetijskih po- vršin. D. Rizman cih. Trgovsiko podjetje ima 23 po- slovalnic. Podjetje trgovine pre- urejuje postopoma in načrtno. Trgovina v Vumetimcih je v za- starelih in dotrajainih prostorih. Izložbe niso primerne času, no- tranjost pa je iztrožena. Poslovalnica »Zarje'< v Vuznetincih Kakšna bo jesen? Po pisanju stoletnega kole- darja, bo letošnja jesen zgod- nja in deževna s poplavami. Tej bo sledila zgodnja zima, ki bo ostra. Tako je zapisano v koledarju, ki ga je pred desetletji napisa- la Francozinja Marija Lenor- man. Nemara bo ta vremenska na- poved kmetovalcem koristila, da se bodo vedeli ravnati ter se čim preje lotili spravljanja pri- delkov in se hkrati pripravljali na zimo. BJ Za bistroumneže 1. Koliko je polovica od 8? 2. Opica, krava, medved, konj, Ena od živali ima nekaj, kar ni- majo druge tri. Kaj je to? 3. TINE DARMAN. Crke mo- raš pomešati in iz njih izločiti ime in priimek ameriškega film- skega igralca in pevca. 4. Kdo je bil drugi ptujski škof iz Dioklecijanove dobe? 5. K--R N— D —L—, N _ J N — J —. Na črtice vpi- ši črke in dobil boš slovenski pregovor. 6. Katero besedo lahko sesta- vimo iz črk besede AGII.NOST? 7. Brunkilda, Austorlit-?, pred- lik, Mislivja, Rommi, komdresor. ustrogled, dinektor, kongrolor, roklama, belcin. Vsaki besedi moraš spremeniti črko, da dobiš besedo pravega pomena. Vse no- ve črke ti dado prvo zvezdo nem- škega nemega filma (»Rose Bernd«). 8. Kdo je zmagal v srednji ka- tegoriji grško-rimskega sloga na olimpijadi v Tokiu ? 9. Mencinger, Zupančič, Doli- nar, Kardelj, Stokovvsiki, Mahnič, Vipotnik, Adenauer, Versois. Znanim osebnostim moraš uga- niti njihova imena, katerih za- četnice dajo ime in priimek ptuj- skega narodnega heroja iz NOB. 10. Katera izvenevropska država ima modro-belo-modro državno zastavo? • Sestavil: Edi Klasinc Ostali dogodki (NADALJEVANJE S 1. STRANI) bi spet rad rešil določena voJaJke osebnostii, ki jih svoj čas na za- htevo Papandreuja ni hotel odpu- stiti ozSroma razfe.šiti dolžnosti Vendar je že sedaj o&ilJio. da je monarhija izgubila precej ugleda in da io se težnje po re- publiki prav zaradi samovolje dvora (četudi po na-sv^tu desničar- skih svetovalcev) močno okrepile COOPERJEV IN rONRADOV USPE a Ameriška kozmonavta Cooper in Conrad sta po osemdnevnem potovanju okrog Zemlje v vecolj- ski ladji Gemini V. v nedeljo srečno pristala v Atlantskem oce- anu jugozahodno od Bermudov. S, tem sta dosegla svojevrsten ča- sovni rekord. Nič čudnega ni, če se v ZDA, pa luii v znansilvenem svetu vesele tega uspeha. Oba ju- naška pilota pa sta sedaj podvr- žena temeljiitsrau zdravniškemu pregledu. Pravijo, da bosta mora- la kar 11 dni prenašati karanten- ski režim. Usipeh ameriških kozmonavtov je toliko večji, ker sta svoje delo opravila navzlic manjšim okva- ram med poletom. Znano je. da so hoteli polet najprej prekiniti, toda ko se je položaj v pogonskih ceveh zboljšal, so s kontrolnega središča na Zemlji sporočili, da polet moreta nadaljevati. Kaže, da smemo pra^ kmalu pričakovati sovjetsko »revanžo«. Praktični nasveti Narezek se dalj časa drži. če vlož,imo med posamezne rezino liste pergamenuicga papirja. Ce nimamo hladilnika, si poleti po- magamo tako, da vložimo rezme narezka med oprana solatne liste in vse skupaj zavijemo v vlažno platneno krpo. Nare,iek tako osta- ne do naslednjega dne svež in ohrand naravno barvo. Ce pa ni videti več dovolj mikaven, ga na- hitro popecimo " nekaj masii m ga porabimo za obložen.? kruhke. Lijak se rad zamaši,- pa ga. ni prav nič težavno spet odmaši^ Pod koleno odtočne cevi postavi- mo vedro, odvijemo zaporni vi- jak na kolenu i>i z močno žico cev očistimo. PotCTi vlijemo sko- zi še lonec vrele raztopiins sode in vijak znova privijemo. Iz lijaka pogosto neprijetno di- ši. Pogosti vir sm.adu so maščo- be, ki se oprijemajo sten cevi. Vrela raztopiina sode odstrani maščobo in obenem odpravi nepri- jeten vonj. Lijak čistimo s časo- pisnim papirjem dn peskom za čiščenje loncev. Na koncu ga obrišemo s krpo, namočeno v pe- troleju, in zgladimo s čascpisnim papirjem. Maščobo, na kateri smo kaj pe- kli, zKjemo še vročo v posodo z mrzlo vodo. Vsa nesnaga se se- sede na dno, ma^t pa se na vrhu strdi. Pozneje io normalno upo- rabimo. Pecivo najbolje hranimo v por- celanskih ali ftekieni'n po?odoh. V pločevinastih škatlah postane mehko insenavzanie neprijetnega okusa. Jantar se zopet sveti, če ga na- tremo z vinskim cvetom in po- tem zdrgnemo z mehko krpo. ODGOVORI 1. O, 2. Samo krava ima roge, 3. Dean Martin, 4. Aprijan, 5. Kdor ne dela, naj ne je! 6. gostil- na, 7. Heny Porten, 8, Branko Simič, 9. Jože Lacko, 10. Argen- tina. Strnn 2 »TEDNIK« — petek, 3. septembra 1965 Stran 3 Ptujske žene na braniku svobode 8 Med zavednimi Slovenkami v prvem obdobju okupacije v Ha- lozah moramo imenovati v cir- kulanskem okolišu Gol Marijo v Gradiščah, Haške Marijo v Cir- kulanah, Ano Gabrovec v Dola- nah in družino učiteljice Pra- protnikove v Cirkulanah. Hčerki Nada in Cvetka sicer nista bili doma, pač pa sta aktivno poma- gali OF, Nada v Ljubljani in Cvetka na Štajerskem. Marija Haške je zelo pomagala borlskim jetnikom s hrano, tako tudi Ana Gabrovec, ki je imela z možem pekarijo ob borlskem mostu. V zahodnih ali gornjih Halozah so ustanovili odbor OF najprej v Makolah. To je bilo že sep- tembra 1941. Med prvitni sode- lavkami OF je bila Poldka Skr- biš, pomagale pa so tudi neka- tere sorodnice sodelavcev OF. Najaktivnejša med temi je bila Anica sestra bratov Crnogetov. Teto teh bratov, Marijo Cvetko- vo, ki je živela pri Crnogetovih, staro okoli 60 let, je okupator poslal leta 1942 v Os-vviecim, kjer je leta 1943 umrla. Vse tri brate Crnoga je okupator leta 1942 v Mariboru ustrelil. Tudi Jančič Antonija, kmetica iz Starega gra- du, mater dveh aktivistov OF je okupator poslal v Auschwitz, kjer je umrla. Tudi Poldko Skrbiševo je okupator aretiral avgusta 1942 in jo za dva meseca zaprl v Ce- lju. Na Ptujski gori sta delali za OF žena in hčerka dr. Pečeta. Hčerka Tamara je bila povezana s Ksela Linko iz mariborskega okrožja. Tudi Ana Kupčič, mati aktivistke Zenke, je pomagala osvobodilnemu gibanju, kakor tudi Pečejeva sestra Vida Sajko v Slapah in še nekatere druge, ki so se za svobodo podajale v veliko nevarnost. Prve žene središkega okoliša v boju za svobodo Ko pišemo o ptujskih ženah v boju za svobodo, mislimo na žene iz vsega ptujskega muzejskega področja, h ka- teremu spada tudi ormoška občina. Središče je v prvem obdob- ju narodnoosvobodilnega gibanja odigralo v ptujskem okraju ve- liko vlogo. Tu sta živela organi- zatorja Osvobodilne fronte inž. Polde Berce in njegova žena uči- teljica, Milena rojena Petovar. V bližnjih Jastrebcih je bil doma komunist, profesor Jože Keren- čič. Vsi trije so se po prihodu okupatorja "vrnili iz služb v dru- gih krajih na svoje nekdanje do- move. Ko so prišle maja 1941 pr- ve naloge za upor proti okupa- torju, so se vsi trije pogumno oprijeli dela za osvoboditev. Mi- lena je zbirala za partizane z ge- slom »za izseljence in zaporni- ke«. Res je šlo nekaj nabranega tudi za te namene, nekaj pa za partizane. Milena Berce je od leta 1938 učiteljevala v Kapci pri Dolnji Lendavi. Aktivno je delala v uči- teljskem pokretu. Od ustanovitve lista »Ljudska pravica« pa je vanj dopisovala. Ta hčerka veli- kega posestnika, se je že na uči- teljišču seznanila z idejo komu- nizma in se zanjo ogrela spričo velikih krivic, ki jih je trpelo delovno ljudstvo v kapitalizmu in spričo vojn, ki jih je netil im- perializem. Milena je med šolskimi počit- nicami v predzadnjem šolskem letu organizirala tabor v Lipov- cih v Prekmurju, da so visoko- šolke lahko priredile nekaj pre- davanj iz vzgojeslovja in zdrav- stva, pomagale pri negi otrok, pri domačih in poljskih delih. Vmes pa so seveda vpletale razgovore o vojni, ki je pretila Evropi in svetu zaradi razmaha fašističnih sil: govorile so o ljudskih svo- boščinah, o nacionalni zavesti, o dolžnosti, branile svobodo pred agresorji. Tako je tabor izven programa, ki so ga organizatorke predložile oblastem, odigral tudi svojo politično vlogo. Med okupacijo sta bili že od maja 1941 dalje Kerenčičeva hi- ša v Jastrebcih in Bercetova v Središču žarišči osvobodilnega gibainja. Milena Bercetova in Pol- d^tova sestra Lojzka sta spreje- mali ilegalce, zbirali in odnašali naprej zbrano blago za upor in opravljali druge kurirske poti. Tako sta pomagali osvobodilne- mu gibanju tudi Kerenčičeva se- stra in mati. ' V Bercetovi hiši so se sestajali organizatorji upora na pomembne sestanke, med njimi so bili inž. Iršič iz Maribora, Štefan Kovač iz Prekmurja, njegova žena Mi- ma, Kerenčič, Kuhar in drugi. Na pobudo Kerenčiča so rasle v nje- govem okolišu skupine OF. Skupino v Lačavesi je vodil Branko Zabavnik. Od deklet sta se priključili Marija Rizman, Mi- lena Stampar in Ljubica Zabav- nik. Sredi novembra 1941 je oku- pator zaradi izdaje začel z are- tacijami pobornikov za svobodo. Osvobodilno fronto so zadelf strašni udarci. Ze decembra 1941 je okupator ustrelil šest talcev, med njimi organizatorja Jožeta Kerenčiča. Leta 1942 je okupator nadaljeval s streljanjem. Ustrelil je znova 12 talcev, med njimi tu- di ženo, Mileno Berce. Mnogo zavednih Slovencev je moralo v taborišča, kjer so umrle Terezija Ploh, Rozina Juraševič, Gers Ha- ložan, Julijana Kanič — vse tri gospodinje iz Središča. Iz Lače- vesi je umrla v taborišču Marija Potočnik, iz Godeninec Katica Orešnik, iz Jastrebec Uršula Ke- renčič, mati heroja Jožeta Ke- renčiča. Iz Središča pa še šivilja Alojzija Ploh in učiteljica Anto- nija Bračko. Vse te žene so bile stare že okoli 40 let. Najstarejša med njimi je bila 74-letna Ana Pokrivač, najmlajša pa 19-letna Antonija Ploh. Med mladinkami je bila aktiv- na v osvobodilnem gibanju Mi- lena Siampar, stara 15 let. Are- tirali so jo skupaj z očetom 19. novembra 1941. Februarja so jo iz zaporov poslali v Oswiecim, od tam pa septembra 1943 v Ilsenburg pri Harzu, od koder se je vrnila avgusta 1945 domov. Iz taborišča so se vrnile še druge žene, ki so morale iz središkega okoliša leta 1941 na trnjevo pot jetnic nacistične strahovlade. To so bile Frančiška Stampar s svo- jimi nedoletnimi hčerkami, Lju- bica in Zora Zabavnik. Januarja 1942 so gestapovci aretirali tudi Lojzko Berce, že prej pa so 16. decemba prijeli njeno svakinjo Mileno Berceto- vo. Lojzka je morala v tabori- šče, Mileno pa je okupator ustre- lil 2. oktobra 1942, kar smo mi- mogrede že omenili. Mlada di- jakinja Lojzka je v taborišču ve- liko prestala, vendar pa je uča- kala osvoboditev. Milena je pred smrtjo napisa- la poslovilno pismo domačim, ki glasi: Dr?>gi atek in vsi ostali! Mislim, da se ne bomo več vi- deli, ker bom šla skoraj k svoje- mu Poldetu in mamikl. Moje srečno življenje je bilo končano 20. marca. Zato sedaj ne bom tež- ko umrla. Saj sem ostala čisto sama. Vi vsi pa živite srečno In zadovoljno in doživite zdravi in čvrsti mir. Atek, zaradi mene ne bodi žalosten! Ciril in Vlasta bo- dita srečna! Vašim malim želim najlepšo bodočnost. Včasih se me spomnite Ateka, brate in se- stre, svakinje Ln svaka in male vnučke iskreno pozdravlja in po- ljublja vašfi Milena. Milena je napisala, da je bilo njeno srečno življenje končano 20. marca. Pri tem je mislila na »mrt svojega moža, ki ga je oku- pator tedaj ustrelil. Vlasta in Ci- ril sta bila njena svakinja ^njen brat. Med prvimi mladinkami v vr- stah OF je bila v ormoškem oko- lišu Nada Verdnik, ki je živela pri svoji teti v Veliki Nedelji. Povezana je bila s komunistično usmerjenim dijakom Ivanom Hr- člčem-Dušanom. Pri Ivanu sta se leta 1941 oglašala komunist Pe- ter Kurež iz Moškanjc in urad- nik Vlado Satler iz Ptuja. Z Iva- nom Je bila povezana v OF tudi Nežika Hržič. Hržiča je spravila k partizanom Bokša Milena-Bo- ža, dijakinja in aktivistka Iz Ko- račlc pri Ormožu. O njej smo pi- sali že v prejšnjih številkah. Ne- žika in Nada sta pridno zbirali prispevke za partizane. Zvezo pa sta leta 1942 v jeseni zgubili za nekaj mesecev. V drugih krajih domovine, ka- mor je pregnal okupator leta 1941 nekatere slovenske družine Iz Ormoža, so našle pot k uporni- kom proti okupatorju nekatere izseljenke. K bosanskim partiza- nom je odšla leta 1942 Majda RančigaJ, dijakinja iz Ormoža. Osvobodilnemu gibanju v izgnan- stvu so pomagale Zdenka in Prl- ma Horvat, žena in hčerka zdrav- nika iz Ormoža, Marija Kojc, go- spodinja iz Ormoža, Clta Pukla- vec, Marija Rojs in njena hčerka Mlrlca, Sumak Frančiška in Da- rinka Raganovič. V kakšnem ob- segu je bila njihova pomoč, nam ni znano, ker te žene še niso po- slale muzeju svojih obširnih spo- minov. • (Drugič o ženah v NOB v drugem obdobju okupacije) V. R. Zaneslo ga je s ceste Lastnik osebnega vozila fiat 1300 Jakob Vaupotič iz Ormoža se je 23. avgusta t. 1., ob 19. uri, z ženo peljal iz Ormoža proti Središču. Ka^je pripeljal v vas Pušence, kjer se cesta nekoliko dviga in je na cestišču precej gramoza, se je srečal z avtomobi- lom fiat, ki je vozil po sredini ce- stišča. Ko se je izognil nasproti vozečemu vozilu, je vozilo pričelo zanašati in je izgubil oblast nad njim. Avtomobil je vrglo na de- sno čez jarek v breg, od katerega se je avtomobil odbil in obstal na levi strani cestišča. Na vozilu sta deformirana oba prednja blatnika, maska vozila, leva vrata, gornji del okvira pri strehi in odlomljen je del venti- latorja. Na vozilu je za približno 350.000 dinarjev škode. LEP VRT > PONOS GOSPODINJE Horvatova hiša v Podvincib je kakor cvetličnjak Vsak človek z veseljem opazuje ob naših cestah tiste vrtove, ki so lepo urejeni in v katerih ne manjka cvetja. Še posebno se to poda vrtu, v katerem stoji hiša. Vse skupaj je pa še mikavnejše, če je tudi hiša lepo urejena, Kot ljubitelja pisanih vrtov me najbolj veselijo hiše ob na- ših cestah, kjer potujemo vsak dan na delo in nazaj ter se kar prijetno kratkočasimo, ko tu in tam opazujemo lepo okolje. Izra- zil bi najlepše priznanje vsem tistim gospodinjam-ženam ali de- kletom, ki gojijo cvetje ln negujejo vrtove. Tokrat naj bi bila takega priznanja deležna gospodinja Ro- zalija Horvat ter njena hčerka Marija iz Podvinec pri Ptuju. Njun vrt najverjetneje prekaša vse ostale daleč naokrog, namreč, kar zadeva vrtov ob gla/vnih cestah. Lahko bi ga imenovali cvetlič- njak! V tem vrtu so najrazličnejše cvetice od vrtnic, gladiol, niz- kih regin, vse do lepo negovanih bohotnih oleandrov. Prav tako so tudi okna polna najlepših cvetic-lončnic. Ko sem se oglasil pri Horvatovih in glede tega pokramljal z Marijo, mi je vsa zaposlena, z lilkalnikom v rokah, odgovar- jala, da je vzgoja cvetja ena zelo zamudnih in tudi zahtevnih opravil, ki pa jih človek zlahka ne pozabi, če so ljudje, ki to zna- jo ceniti. No, meni cvetje zelo ugaja, prav tako pa urejenost oko- lice hiš in prav v ta namen sem to napisal. Želel bi namreč, da bi Horvatovo in druge podobne gospodinje ter dekleta v Podvin- cib posnemali tudi mnoge druge, tako bi bile naše vasi še lepše, mikavnejše in vsekakor tudi prijaznejše, Jože Bezjak MATI TREH OTROK NAPRAVILA SAMOMOR utopila se je v cisterni. Smrti 38-letne matere so bile krive sla- be družinske razmere. Poslovilno pismo je imela v žepu predpasni- ka. Dne 14. avgusta t. 1., nekaj mi- nut po 12. uri se je v Vuzmetin- cih razširila govorica, da je 38- letna Marija Zabavnik, mati treh otrok od 5 do 18 leta starosti, ta- ko nesrečno zajemala vodo iz ci- sterne, da je padla v vodo in uto- nila. Pokojnica se je pred nekaj leti poročila v Vuzmetince 33 in si tam ustvarila dom. Tega dne ko je pokojnica skočila v cister- no, je njen mož Vinko delal pri prijatelju, ki je popravljal hišo. Približno ob 13. uri je njegov sin prišel k Novakovim povedat o usodi Vinkove žene. Oče in sin sta odšla proti domu za njima pa tudi Novak. Iz cisterne, v kateri je bilo približno 1,28 m vode, so potegnili truplo. Istega dne pred samomorom je Marija opravljala razna gospo- dinjska dela. Med ostalim je zli- kala perilo in skuhala kosilo. Medtem, ko se je pokojnica pri- pravljala na samomor, je bila ta- šča na njivi, otroci pa so na trav- niku sušili otavo. Otroci in tašča so prišli na kosilo, ki jih je ča- kalo na štedilniku. Hoteli so obe- dovati skupaj s svojo materjo, vendar je bilo že prepozno. Iskali so jo povsod: v stanovanju, v hlevu, kleti in nazadnje v cister- ni, kjer so jo našli mrtvo. Solze so jim zalile obraze. Jok je pri- zadel tudi navzoče, ki so bili v bližini. ALI SO RES SAMOMORA KRIVE SLABE DRUŽINSKE RAZMERE? Sprva je bil videz, da je bil to nesrečen slučaj, pozneje pa se je izvedelo, da temu ni bilo tako. Po izpovedih nekaterih tamkaj- šnjih ljudi, družinske razmere v tej družini niso bile v redu. Te so pokojnico tako težile, da je obu- pala in se odločila za samomor. Svojim otrokom je napisala po- slovilno pismo in ga vtaknila v žep predpasnika. Vtaknila ga je v polivinilasto vrečico in je osta- lo v vodi nepoškodovano. Vsako leto je na območju obči- ne Ormož povprečno 6 samomo- rov. Največ jih je zaradi slabih in neurejenih družinskih razmer, predvsem v krajih, kjer vlada al- kohol. Statistika kaže, da je sa- momorov tam več, ker živijo v skupnem gospodinjstvu mladi in stari zakonci.. D. R. Iz tisočletne zgodovine Ptuja 2 PTUJ V RIMSKI DOBI V zadnjih desetletjih pred za- četkom našega štetja let je poli- tična situacija v Evropi silila te- daj že mogočni rimski imperij, da je posegel v pravice vazalne plemenske zveze na visoki civili- zacijski stopnji in ji odtrgal mej- ne jugovzhodne pokrajine, ki jih je pravno priključil svoji provin- ci Ilirik. Te nove osvojene pokra- jine so bile osnova za nadaljna osvajanja ozemelj do Donave in izhodiš^če velikopoteznega načrta, da se zaokroži podoba imperija tudi na severovzhodni meji Itali- je. V tem času je Rim vladal že ozemljjm od Britanije pa daleč' v Malo Azijo. Skozi novopridobljene pokraji- ne je stekla najprej važna voja- ška cesta na vzhod, tekla je brez dvoma po starih prazgodovinskih poteh, ob njej pa so zrasla važna vojaška oporišča. V Ptuju, ob prehodu te ceste čez Dravo, je v neposredni bližini starega doma- čega naselja, ki se je verjetno vsaj že v zadnjih stoletjih pred n. št. imenovano Poetovio, zgradila rimska vojska tabor za legijo, vojaško enoto, ki je tedaj štela nekako 3600 mož. Ta legija (pr- votno VIII. Augusta po imenu) je morala čuvati na novo osvoje- no pokrajino in premike po ce- sti iz Ogleja, skozi Ljubljano, Celje, Ptuj in naprej proti Osije- ku ali Sombatelju na Madžar- skem. Obenem pa je tudi sodelo- vala pri dušenju velikega panon- skega upora, ko so se kmalu po osvojitvi (1.6—9. n. št.) uprla ple- mena po današnji Hrvaški in Bo- sni. Vojaški tabor v Ptuju je bil blizu mostu, nekje na desnem bregu Drave, ob Zg. Bregu in Sp. Hajdini. Drava, ki je pozneje m i- Čno prelagala svojo strugo, je njegove arheološke sledove sicer v veliki meri odplavila, vendar se da približno določiti kraj ta- bora po smeri vodovoda, ki ga je izpod Pohorja (iz Frama) zgradila vojaška legija XIII. Gemina, o čemer pričajo najdene žigosane opeke. Sledove mostu pa so na- šli pod Zg. Bregom blizu mlina v višini muzeja. Ob teh objektih se je počasi razvilo tudi mesto ci- vilnega prebivalstva: bliže taboru se je naselilo pisano ljudstvece, ki je spremljalo legijo, pod Gra- dom in Panoramo pa je verjetno ostal mestni del domorodcev. Ta- bor in mesto sta nosila staro ime Poetovio. To mesto je že v i. stol. n. št. postalo ena pomembnih točk v vzhodni in srednji Evropi. Poleti 1. 69. n. št. je bilo v Poetoviju po- membno vojno posvetovanje, ki je privedlo sposobnega poveljni- ka Vespanzija na prestol. Ob koncu 1. stol. ali v prvih 2. stol. je cesar Trajan prenesel sedež legije iz Poetovija na Donavo. V pomirjei pokrajini vojaška posad- ka ni bila več potrebna. Poeto- vio je dobil zdaj civilno upravo ln se razvil v kratkem do svoje- ga največjega la^cveta Mesto je imelo brez vojaške posadke ne- kako tritisoč prebivalcev, razpro- stiralo pa se je od Hajdine do Grajene za Gradom. V njem je bila osrednja postaja ilirske ca- rine, vrsta drugih uradov, ki so bili nastanjeni med mostom. Gra- dom in Panoramo, nekaj večjih in vrsta manjših svetišč ter mno- žica stanovanjskih hiš, pritličnih in nadstropnih, revnih hišic in udobnih vil s stebrišči, kopalni- cami ln centralno kurjavo. Z vo- do sta mesto napajala vsaj dva vodovoda, za vodo so pa skrbeli tudi vodnjaki. Vsaj posamezni mestni deli .«-0 gotovo imeli tudi kanalizacijo. Okror? mesta pa so se širila obsežna, mnogokrat bo- gato z nagrobn."ki opremljena grobišča. Po rimskem verovanju so pokojnikom dajali tudi tja do tretjega stoletja n. št. v grob še mnoge pridatke, predmete iz vsakdanjega življenja. ?aj so ve- rovali, da bodo živeli po smrti tostranskemu slično življenje. Ostaline teh davn .h stavb in gro- bov najdemo v ze.-nlji in skrbno preučevanje arheologa nam je v desetletjih ush^arilo podobo o rimskem Ptuju, kakor nam je da- nes pred očmi. V drugi polovici 3. stol. je me- sto že začelo čutiti gospodarske in politične krizo in je počasi, kljub velikim b.-)sastvom. ki so se v njeim še kopičil.i predvsem v rokah častnikov in uradnikov (na Zg, Bregu so ravno v tem času gradili lepe stanovanjske vile in zgradlili tudi znani tretji mitrej), začelo propadati. Izboljšane razmere začetka 4. stoletja so nekoliko poživile go- spodarsko moč mesta ln zlasti v drugi polovici 4. stol. Poetovio rimski zigodoVinarji večkrat ome- njajo v zvezi z važnimi politični- mi dogodki: v njem se je večkrat zadrževal cesar Konstantin ali njegovi sinovi, tu so ujeli njego- vega nečalca Konstancija Gala in ga poslali v ječo .n smrt, blizu Ptuja se je leta 383 bila odločilna bitka med Teodoz-jem in samo- zvancem Maksfimom. Se celo v delu 5. stol. je igralo mesto vlogo Važnega oporišča propadajoče rimske oblasti v pokrajinah, ki so od države bolj in bolj odpada- le. Razumljivo pa je, da se je v teh nemirnih obdobjih obseg me- sta vedno bolj krčil na mestno jedro med mostom in Gradom in na predmestje na Hajdini. Del pod Gradom je bil verjetno tudi utrjen, v najpoznejših časih pa so ga ščitile trdniavice na Gradu ln Panorami Ln pribežališ^-e na Gradu. Smrtrii udarec rimskemu mestu je zadal v preseljevanju narodov pohod hunskega kralja Atile, medtem ko so ga prejšnji pohodil Gotov riipr. od rimske dr- žave večkrat že povsem odtrgali. Zanimivo pa je, da je ime Poeto- via povezano še s koncem zahod- norimskega cesarstva leta 476. Mati zadnjega cosirja Romula je bila po rodu iz Poetavia. V ruševinah mesta so se sicer tudi še v času selitve narodov zadrževali prsbivaici: ostanki ro- manskega prebivalstva Poetovia aH novi priseljenci pripadniki raznih plemen. Naselje teh malo- številnih družin je še v poznem 5. stol. doživelo čase zatišja in miru za vladavine Vzhodnih Go- tov nad Italijo 'n Panonijo. V mesto pa se do polm-^ga srednjega veka ni več razvilo. Dr Iva Curk Orfejev spomenik prrd ptujskim cerkvenim stolpoiD Z motorja je padel in si zlomil desno roko Nedavno je AMD Središče pri- redilo hitrostne in spretnostne vožnje za mopediste in motori- ste. Vozniki so tekmovali na cesti III. reda Središče—Presi- ka—Godeninci—Središče. Tek- movalna proga je bila dolga 7 kilometrov. Tekmovanja se je udeležilo precej tekmovalcev in med njimi tudi motorist Franc Bogdan, Med tekmovanjem sta Francu Bogdanu dva sotekmo- valca zaprašila cesto in je zara- di slabe vidljivosti zavozil na levi rob cestišča in nato v ob- cestni jarek, kjer se je prevr- nil. Pri padcu si je zlomil desno roko v zapestju. Trčila sta mopedistka In motorist Pred kratkim se je peljal Franc Bokša po poljski cesti proti Kajžarju z motorjem reg. št. MB 20-518, ko se mu je iz nasprotne smeri pripeljala mo- pedistka Ivanka Šček, ki je pra- vilno vozila po svoji desni stra- ni. Ker je motorist peljal po levi strani in ni opazil nasproti vozečega vozila, je mopedistka zavila v levo, motorist pa v svojo desno in sta trčila. Med trčenjem sta oba padla in je lažje poškodovana mopt-ilistka morala iskati zdravniško po- moč. Strnn 2 »TEDNIK« — petek, 3. septembra 1965 Stran 4 Mali oglasi STANOVANJA ISCEM SOBO in kuiiinjo. lahko tudi na podeželju. Najemnino plačam za eno leto vnaprej. Naslov v upravi. ZAKONCA BREZ OTROK Iščeta prazno sobo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. PRODAM ENOSTANOVANJSKO HISO z brajdami zaradi selitve nujno prodam. ZabovcI 78. OTROŠKO POSTELJICO s Vlož- kom, odejo in prevleko prodam. Pešl, Ciril-Metodov drevored 1/b. RABLJEN PIANINO prodam. Na- slov v upravi. PRODAM 300 LITROV STARE- GA SADJEVCA. Naslov v upra- vi. PRODAM koSnjo otave (1 ha) v Vidmu ob glavni cesti pri mostu. Vprašajte Ilovšek, Vi- dem. RAZNO ' ^ ISCEM GOSPODINJSKO PO- MOCNICO k dvema otrokoma. Plača dobra. Naslov v upravi. > ISCEM začasno privatno delo — razaio. Naslov v upravi. MESTNI KINO PTUJ predvaja 4. in 5. septembra t. 1. ameriški barvni kinemaskopski fim GARSONJERA ZA ŠTIRI; 5. septembra ob 10. uri sovjet- ski barvni film KAMNITI CVET. KINO TOMAŽ PRI 0RM02U predvaja 5. septembra t. 1. ame- riški barvni kinemaskopski film NA MUHI. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za Čas od nedelje 5. do nedelje 12. septembra 1965 Polna luna bo v soboto, 11. sep- tembra, ob 00.32. Napoved vremena: kratko po- slabšanje vranena bo okrog če- trtka, 9. septembra, in v nedeljo, 12. septembra. Hladneje bo. Po- nekod bo okrog 9. in 12. septem- bra jutranja slana. Sneg se bo približal do tisoč metrov višine. Dnevne temperature bodo okrog 12 stopinj C. V četrtek, 9. septembra, in v nedeljo. 12. septembra, bo dnev- na temperatura izpod 10 stopinj Celzija, jutranja temperatura pa bo okrog nič stopinj C. Naroča fte Tednik STANOVANJE in hrano nudim upokojenki ali delavki, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Na- slov v upravL KUPIM SKOBELNIK. Naslov v upravi. ŠOFER A, B IN C KATEGORIJE dobi takoj delo. Vprašajte Franca Slatiča, Sp. Velovlak 34. ISCEM inštruktorja za nemščino. Krajnc, Ob Grajeni 5a, Ptuj. OBJ.^VA Interesente za breskve in hruške za vlaganje obveščamo, da na obratu Osojnik odnosno v nasadih zaradi teliničnih ovir ne prodajamo na drobno. Naša trgovina s sadjem in ze- lenjavo na ptujski tržnici Je v zadostni količini založena z dnevno svežim in kakovostnim sadjem. Delovni čas v trgovini je od 6. do 15. ure. Kmetijski kombinat Ptuj obrat »OSOJNIK« ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Marija Novak. Sav- el 75 — Smiljano; Ana Volkner, Aškerčeva 4 — Bernarda; Mari- ja Stoger, Vintarovci 53 — Sabi- no; Justina Korošec, Slatina 61 — deklico; Ana štelcer, Videm 31 — Zdenko; Viktorija Zakojč, Njiverce 4 — Zdenko; Marija Fideršek, Savinjsko 31 — Danie- ia; Slavica Košutar, Loperšice 25 — Darinko; Marija Muhič, Mala vas 7 — Ireno; Marija Ko- zoderc, Pleterje 14 — Renato; Elizabeta Notersberger, Podgor- ci 34 — dečka; Terezija Peršuh, Breg 2 — deklico; Jelislava 2ol- nir. Cesta v polje 5, Slov. Bistri- ca — Matejo. Poročila sta se: Jožef Brglez, Kidričevo 14, in Marija Polajžer, Draženci 36. Umrla sta: Martin Volkner, Aškerčeva 4, rojen 1906, umrl 29. avgusta 1965; Julijana Jan- čič, Na hribu 2, rojena 1894, umrla 1. septembra 1965. Motocross v Orehovi vasi II. dirka za državno prvenstvo za Stefanoviča iz Prištine Stanko in Mirko Vesenjak sta imela prece| smole v nedeljo popoldne se je zbralo na obronkih Radirla v Orehovi vasi okrog dvajset tisoč gledal- cev, ki so pozdravili naše naj- boljše vozače motokrosa. Zares so se zbrali sami »asi«: Murvin, Ste- fanovič, Rotar, brata Vesenjaka in drugi. Po uradnem prestavlja- nju tekmovalcev je pričel dirko predsednik upravnega odbora Fe- rromoto Tomo Tomažlč, nato pa je dal znak starter Cveto Maček za prvo vožnjo. Na startu se je zbralo 44 tekmovalcev, manjkala je ekipa BiH in nekateri iz osta- lih republik — prijavljenih je bi- lo 65 vozačev Iz vse države. Pro- ga je bila nekoliko spremenjena, in daljša kot sicer, da so morali prevoziti vozači 2300 metrov dol- go progo 12 krat. Vse do 7. kroga sta bila v vodstvu oba Vesenjaka, nato pa se je odvijala dramati- čna borba med Stankom Vesenja- kom in Stefanovičem, za prvo oziroma drugo pozicijo, Milko j« sicer nekoliko zaostal, vendar je bil krepko na tretjem mestu, za njim pa je vozil Muvrin, nekoli- ko zadaj pa Rotar. V 11. krogu je Stanko prehitel Stefanoviča in prvi pripeljal v cilj, nato pa Ste- fanovič, Milko, Muvrin, Zemljič itd. Rotar je bil šele osmi. Med prvim in drugim delom dirke sta nastopila prikoličarja — sicer angleška prvaka, ki sta pre- vozila isto progo v eksibicijski vožnji 5-krat, škoda le, da ni na- stopila tudi avstrijska dvojica, saj bi bilo več zanimivega. V dru- gem delu dirke je prevzel vod- stvo Muvrin, medtem ko sta fa- vorita Vesenjaka zaostala, —Naj- prej sta se že nev&rno borila ta- koj po startu, nato pa je zgre- šil Milko vrata. Ko se je vračal, da bi zapeljal skozi, je zaprl pot Stanku, tako da sta trčila in pa- dla. — S tem sta mnogo izgu- bila. Po izjavi Milka Vesenjaka, je zgrešil vrata tudi Stefanovič, vendar se ni vrnil, tako bi moral biti skupaj z Muvrinom diskvali- ficiran, toda vse je šlo po pravici — odločali so sodniki in njihovi seštevki. Med drugim so popadali tudi Muvrin in Rotar. V hudi borbi za prvo mesto je privozil skozi cilj Stefanovič kot prvi, na- to pa je pririnil na drugo mesto Rotar, Muvrin pa se je uvrstil na tretje mesto, Stanko Vesenjak na četrto, Milko je bil peti itd. Rezultati: 1. DEL: 1. S. Vesenjak 100 točk, 2. Stefanovič 90 točk, 3. M. Vese- njak 85 točk, 4. Muvrin 80 točk, Zemljič 75 točk. IL DEL: Stefanovič 100 točk, Rotar 90 točk, 3. Muvrin 85 točk, S. Vesenjak 80 točk, 5. M. Ve- senjak 75 točk, itd. GENERALNI VRSTNI RED IL DIRKE: 1. Stefanovič (Priština) ino točk, 2. S. Vesenjak (Or. vas) 180 točk, 3. Muvrin (Zagreb) 165 točk, 4. M. Vesenjak (Or. vas) 160 točk, 5. Rotar (Tržič) 150 točk, itd. Državno prvenstvo v motokro- su sestoji Iz 4 dirk: prva Je bila v Kutini, druga to pot v Orehavi vasi, tretja bo 26. septembra v Prištini, četrta in zadnja pa zopet v Orehovi vasi ln sicer 24. okto- bra. VRSTNI RED PO L IN II. DIRKI ZA DRŽAVNO PRVEN- STVO JE NASLEDNJI: 1. mesto Muvrin (Zagreb) 355 točk. 2. me- sto Stefanovič (Priština) 340 točk, 3. mesto M. Vesenjak (Or. vas) 315 točk, 4. mesto Rotar (Tržič) 305 točk, 5., mesto S. Vesenjak (Or, vas) 260 točk, itd. Do konca sta torej na sporedu še dve dirki in marsikaj se še lahko spremeni, vendar je goto- vo, da bosta imela Muvrin m Stefanovič nevarna tekmeca v Milku in Stanku Vesenjaku ter Tržičanu Rotarju. Po končani dirki je izročil di- rektor dirke Tomažič zlat, sre- brn in zelen lovorjev venec Ste- fanoviču, S. Vesenjaku in Mur- vinu. Izjavili so: STEFANOVIČ: »Vozim že štiri leta in še nisem zgrešil vrat. T.t ml ni niti potrebno. Tudi to pot sem peljal skozi.« MUVRIN: »Gledalci so mi pre- cej pomagali v obeh vožnjah. Proga je bila odlična, vendar ]e bila jama z blatom precej zahrb- tna.« S. VESENJAK: »Bultaco (špan- ski stroj) mi je precej pripomo- gel k uspehu. Imel sem smolo, saj bi bil lahko tudi prvi.« NOGOMET Železničar - Aluminij 2:4 (0:0, 0:0) v tekmi za pokal maršala Tita je premagal Aluminij v Maribo- ru na stadionu na Poljanah Že- lezničarja šele po izvedbi kazen- sikh strelov. Tekma je bila bolj prijateljska, vendar je Imel Alu- minij več od igre in bi laiiko zmagal že kar v 90 minutah igr«. Drži, da je izgubila napadalna petorica na učinkovitosti, vendar velja omeniti, da so igrali domači skrajno požrtvovalno, najboljšega moža pa so Imeli prav v vratarju Soštariču. Po izvajanju ll-metrovk so po- vedli Igralci Aluminija s 4:0, za- detke so dosegli Krnič, Mikič, Kneževič in Artenjak, medtem ko je streljal Spehonja v vratar- ja, Železničar je izkoristil le dva strela z bele točke. Aluminij je n.5stopil v naslednji postavi: Bra- člč. Tkalec, Muršec, Artenjak, Mesarič, Vodušek, Emeršič (Kne- ževič), Mikič, Krnič, Markovič in Spehonja. Zaradi nekoliko spremenjene- ga razporeda takme v SNL — zakaj zopet tako? — bo igral Aluminij v prvem kolu 5. sep- tembra kot gost v Murski Soboti, z enajsterico Mure. Orač - Drava 3:6 (1:3) V povratni tekmi so zmagali Ptujčani povsem zasluženo, pred- vsem zaradi dobre igre v prvem delu, ko so v pičlih 5 minutah dosegli tri lepe zadetke. Po napa- du vratarja so gostjo zmanjšali in po odmoru je nastopila Drava s spremenjeno postavo, kar so iz- koristili domači in izenačili. Do zadnjega sodnikovega žvižga so dosegli gostje še tri zadetke, dva pa sodnik ni priznal. Strelci za Dravo so bili: Kostanjevec 3, Filipovič 2 in Vrbanec 1. Drava je nastopila v tej posta- vi: Ivrtnik, Sare, Kolednik, Krajnc, Filipovič, Vrbanec, Per- ger. Korenjak, Vuletič, Kosta- njevec in P, Ljubeč. Nastopili so še: Misič, Zajdela, Bogdanovič in Lenartič. Do prve prvenstvene tekme j a še malo časa, vendar še ne more- mo zagotovo navesti 11 igralcev, ki bodo oblekli modro bele drase v nedeljo, 5. septembra, v tekmi z Mejnikom iz Svečine. Občinska nogometna liga V drugem kolu občinske nogo- metne lige so bili doseženi na- slednji rezultati: Desternik — Hajdina 4:1, Videm — Markove! 1:3, Rogoznica — Gorišnica 6:2. Po drugem kolu je v vodstvu Partizan Markove! s 4 točkami, slede Rogoznica, Desternik m Hajdina s po 2 ter Gorišnica in Videm z 1 točko. Največje prese- nečenje v tem kolu je vsekakor zmaga Markovec v Vidmu, neko- liko previsoko pa je razmerje v tekmi med Desternikom in Haj- dino. Tekmovanje se nadaljuje v nedeljo, 5. septembra in priča- kujemo še kakšne presenetljive izide in seveda spremembe na vrr- hu tabele. -ah Zaslužen počitek: če je gospodar šel pit h Korenjakovim v Pod- vincih v gostilno, imam tudi jaz pravico do počitka po toliki tež- ki vleki s travnika, povrh pa še po trdi, bodeči cesti. Tudi moj-i prijateljica bi legla, pa jo jarem vlefe navzgor in ne dopušča, da bi se sklonila in oddahnila tako kot jaz. zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN V službi ste marljivi in vaši sodelavci vas ce- 21.3.— 20.4. nijo. Bodite previdni na prihodnjem potovanju, da se vam ne bo zgodila nesreča. V ljubezni ste srečni, čeprav ni vse v redu. Finančno stanje se vam bo izboljšalo v prihodnjih mesecih, ko boste prejeli zasluženi denar. Pazite na svoje sorod- nike! 1 BIK Čaka vas novo službeno mesto. Stari problemi 21.4.— 20.5. so zahtevali od vas mnogo potrpljenja, novi pa še več iznajdljivosti. V kratkem boste prejeli pre- senetljivo pošto. Zasluženega denarja ne bo. V ljubezni nimate dovolj sreče. Za vas se zanima mlad intelektualec. Dopust ste preživeli v pre- senečenju. DVOJCKA Kritika vas je prizadela, ni pa vam škodovala. 21. 5. — 22.6 Za enega izmed svojih sodelavcev ste zelo sim- patični. Vaš ljubimec se vam je izneveril, zato vas je v ljubezni izpodneslo. Vaša gospodarska želja se vam bo uresničila. Potovali ne boste z osebo, ki vam je všeč. Novo poznanstvo vas bo nrpsAnpt.iio BAK Po telefonu boste zvedeli novico, ki vas bo 23.6.-22.7. presenetila. Ljubezensko pismo vam bo prineslo nekaj manjših skrbi. Sorodniki v inozemstvu mnogo mislijo na vas. V kratkem boste prejeli pismo in zaslužen denar, ki ga nestrpno pričaku- jete. Z avtomobilom vozite previdno! Službenega potovanja ne odlagajte. Ne pozabite na svoje starše. LEV Doslej se vam je izpolnila večina načrtov. Ste 23.7.-22.8. dober svetovalec. Smole v ljubezni je kriv eden izmed znancev. Pazite na svojo zunanjost. Ljudje vas spoštujejo. Srečen dobitek na loteriji. Priča- kovanega paketa ne bo. Na vlaku boste spoznali simpatičnega človeka. Vaše delo vas zelo utruja, zato morate imeti več počitka. Paz-ito na svoje zdravje. DEVICA Presenetila vas bo novica o svojem zakoncu. 23.8. — 22.9. Vedno ste živahni, veseli in delavni, zato vas spoštujejo vsi sorodniki. Potrebno vam bo več razvedrila. Letošnji dopust boste izkoristili šele v septembru. Ljubezenskega pisma ne bo. Izpo.so- jen denar vrnite v najkrajšem času. Izmed sorod- nikov je nekdo bolan. TEHTVIC.A Vaši načrti se bodo izpolnili šele v oktobru. 23.9. — 22. 10 Preveč ste skromni in s svojim znanjem ♦er s spo- sobnostjo lahko dosežete mnogo več. Marsikdo vam zavida, ker vam gre vse lepo od rok. Sodišče bo obsodilo v vaše dobro. Na letošnjem obisku se boste dobro počutili. Vrnite izposojen denar. SKOIlflJON Po krivdi sosede ste se skregali s sorodnikom. 23.10. —22.11. Preveč se razburjate, kar vam ne koristi. S tožbo ne bo nič. Več zaupajte svoji ženi iri njenim so- rodnikom. Ne gospodarite sami! V službi boste spoznali prikupno in simpatično dekle. Želje gle- de potovanja se vam ne bodo uresničile. STRELEC Važna želja se vam bo izpolnila v novembru. 23. II. — 20.12. V ljubezni in poslovnih zadevah ste nekoliko pre- počasni. Ne upate vsega povedati, kar mislite. Vaša prošnja bo ugodno rešena. Zabavali se bo- ste z osebo, ki ste ji po srcu zelo blizu. Izgubljeno bo vrnjeno šele čez tri mesece. Ne potUjte z avto- busom, ker boste nesrečni. Odločili ste za kupči- ja, ki vam ne bo koristila. KOZOROG Zvedeli sie za nevarnost v osebnem življenju, 21.12, — 20.1. ko je bila že mimo. Odgovorite na presenetljivo pismo. Srečni boste, ko se boste iznebili sovraž- nika. Sorodniki so na vas pozabili. Težave vedro in veselo prenašate. Vedno ste iskreni in pošteni. V ljubezni ste usahnili. Pojdite na morje na do- pust. VODNAR Pazite na svoje zdravje. Vožnje z motorjem 21.1. —19. 2. vam več .škodujejo kot koristijo. V ljube/.ni ne bodite nestrpni. Na poti je pismo osebo, ki vam ' je naklonjena. Z letalom se ne vozite. Projeli bo- ste pričakovani denar. Letošnja doživetja vam bodo ostala dolgo v spominu. RIBI Imate posluh za dobre nasvete. V kratkem vas 20.2. —20.3. bodo obiskali prijatelji. Sledi razveseij-.vo pismo. Preudarno pretehtajte vesti, ki vam jih bo v krat- kem sporočil vaš sosed. V ljubezni ste srečni V oktobru dobite vrnjen denar. S časom sle preveč razkošni. V sredo bo vaš dan za važne odloči-tva. Na cesti bodite bolj previdni. Nesreče na avtobu- su se boste izognili.