Barje skriva množico zanimivosti
PrvobitMga barja jc na Ljabljanskem barju prav-zapnv š* zeio Bnlo. Imamo g» le še na Kostanjevid, kjer sc je ohranii celovit kompleks s ktssično zgrad-bo aižinskega visokega baija - in še »živi«, s pomoč-jo inavc DStvuja naprej. Poleg Koostanjevice p» je ta še Goriški nah, ki je oajvečji zakroženi kompleks ¦ekdaBJcg« visokega baija in ojegova Bon vkljačaje vsc prave visokoiMijanske rastlinske vnte. Vegetaci-ja obsega pnv vse zdražbe, ki so danes razvite oa šotmi podiap mtkdamjit vbokobarjuskifa kon-pieksov.
Sicer pa barje na Baiju nastaja naprej, vedo pove-dati strokovnjaki, čeprav smo ga s civilizacijo in koriJčenjem (in izkonščcvanjem) uničevali doiga de-sctletja Obstaja pa velika nevarost, da se bi rast ustavila. Baije se namreč vsako leto posede za štiri do osem ccntimetrov, ker pregloboki jarki omogoča-jo odtekanje vode tudi iz polžarice Le-ta se izsuši in posede. Torej je ludj nepravilna lunetijska raba, težnja po pridobitvi Lim večjega obmoija ali števila njiv z izsuševajem nevama.
Velik del Barja ima pod povriino plast proda. še globlje, pod drugo plastjo ilovice. pa je jraero dobe-sedno sterilne podtalnke, ki je tako zavarovana, da
jo je z normalnimi posegi v Barje tako rekoč nemo-goče umazati. Napajajo jo vodotoki oziroma vode s Krimskega pogorja, ki se na poti do nje prav tako povsem piečistijo.
Naše Barje je gnezdišLe redkih in ogroženih ptic, za dmge redke, lahko bi rekli dragocene ptice, pa je le počivališče na poti do njihovih »domov«. Na Barju še živijo divje mačke, vidre in želve sklednice. Na območju, ki bo zaščiteno z novim odlokom, gnezdi več kot 100 vrst ptic, med njimi tudi take, ki so edinstvene celo v Evropi in ne le v Jugoslaviji. Red-kih in ogroženih je med njimi kar 37 vrst. Poleg tega je na Barju popisanih 30 vrst malih sesalcev, kar sta dve tretjini tovistnega živalstva malih sesalcev v Slo veniji. Barje je tudi botanična poseboost. saj na njem raste kar 47 ogrožeoih rastlinskih vist.
Vso to floro in favno je treba zaščititi ne samo pred čmimi gradnjami in športnimi letališči. ampak tudi pred človekom, ki bi še kakorkoli drugače spremi-njali življenjske pogoje. Vsaka sprememba bi pome-nila propad določenih živalskih in rastlinskih vrst, osiromašenje naravnega botaničnega in, če lahko tako rečemo, tudi živalskega vrta. edinstvenega pri nas doma in redkega tudi zunaj naših meja.