1ZD. štnllka. V LlntHlail, i prtek, Z8. naja 1915 XLVII1. lEto. .Slovenski Narod* velja T L|nbl!ant na dom dostavljen: ćelo Icto naprcj • « « . K 24— ©o! leti m • • • • . 12*— četrt leta , • • • • . ••— na mestc m » • • • . ?— t up»vniV.w? ofejeman: ćelo leto naprcj . t . K 22*— pol IdU „ - . • - . H-— četrt Ma . • • • # . 5*58 na mcttc « v » • • • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. RokopW m n« vračalo. Uređnlitro i Saallova ollca ŠL S (v prttllčju levoj lalilfti ŠL SI. Iztoafa vs*k 4aa zv«ć*r livzemAl ■•tfelj« la praznik«. Inserati veljajo. peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrtt pa 14 vin., za trlkrat a!i večkrat pn 12 vin. Pa rt« in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin. Pri večjito insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj ie pošiljajo nar«čnine, reklamacije Inserati Lt (L, to je administrativne stvari „ _^_n_. Poaimcna aterllkA v«lfa 16 vinari« v. ■ M« piMBMUi naročila brez istodobne vpostatve naročnine S* at ozira. „Mar»4»» tiskaras« *»UIob ŠL ti. .Slovenski Narod" TClJa po potUt za Avstro-Ogrsko ćelo leto skupaj naprcj K 25 — pol leta „ „ . * • 13*— četrt leta m m . • . «"50 na mesec - m * a 2 30 za Nemfljot ćelo leto naprtj . . . K Sfc-— za Amtriko m vs© drvge ddteftaf ceio ltto n«pr%j . . . K tfU»> Vprašanjem glede Instratov se naj priloži za odgovor dopisnica tU zntm^g. UpraTclitvo (spodaj, dvonšče levo), Knaflova mltoa *^ 5, i*tefea *L ttL Vojna z Italijo. loii Da mejah. - Ulaoski krali vrhovni povelinik armade in morearice. - lialila ie proglasila efektivne blokado Daše obali. - Gro! te jipli bodemo zinsoo iz n\ HeM. OBMEJNI BOJI NA TIROLSKEM. — ARTILJERIJSKI BOJI NA KO-ROŠKI ME.II. — ZAVRNJEM ITA-LUANSKI NAPADI NA PRIMOR-SKEM. Po Izvlečku brzojavk uradnlh komunikejev sestavljeno. (Kor. ur.) Južno zapadno bojišče. Na Tirolskem Je začel sovraž-nlk obstrelievati na nekaierih toč-kah jugovzhodno od Tridenta ob-mejne utrdbe s težko artiljerijo. Pri C april u v dolini Cordevola sta bili dve italijanski stotniji od ognja strojnih pušk uničeni. Na koroški meii brezuspešen ar-tflierifski ogenj. Na Primorskein so prekoračili kalijani na več krajih mejo. Sovraž-ne oddelke, ki so prodrle proti našim pozicijam, smo vrgli nazaj, Namestnik n?re^n*ka ^eneralnega štaba pl. Hofer, fml. * • Z ITALIJANSKIH BOJIŠČ. Na italijanskem bojišču se ne-glede na uspešni sunek naše mornar-nice nišo zgodila dejanja večjega ob-sesa. Sovražnik pritiska z močnimi poizvedovalnimi oddclki na naše mejne postojanke, da bi poizvcdcl za razmere za mcio. Izza pričetka na-povedi vojne nas sovražnik obtipa-va na vseh naših frontah, pri čemer te večkrat prišlo do spopadov, ki se pa za italijanske poizvedovalce nišo iztekli posebno častno. Generalni Štab konstatira hitri beg posameznih takih oddelkov, tuđi tako, da so popustili orožje. Napačno pa bi bilo iz teh dejstev izvajati obsežne sklepe. Povelje našega armadnega po-veljništva je dalo spoznati, da imamo najprvo namen z obrambo ođvr- niti italijansko ofenzivo. To je imelo n. pr. v Judikarijah za vzrok izpraz-nitev od sovražne meje polagoma objetega kraja Condino, ki ga je sovražnik včeraj zasedel. Tuđi na tirolski vzhodnji fronti je prodiral pa smo ga v soteski Padon, kjer cesta iz Buchensteina čez Pordojski pre-laz vodi v Bolcan, prav lahko zavr-nili. Ista usoda je zadeia paizvedo-valne poizkuse na vsej ko-<šKi fronti, na Plockenu itd. Na tronti ob Soči se neglede na praske z ranrej potis-njeno kavalerijo, ni zgodilo niče-sar bistvenega. ItaMjanski aeroplan sestreljen. >M. N. N.« porocajo: Pri Gorici so sestrelili avstrijski vojaki italijan-ski aeroplan, v katerem sta se naha-jala 2 častnika italijanskega generai-nega štaba. Oba častnika sta mrtva. Avstrijski letalec nad Benetkami. Iz Chiassa poročajo z dne 26. maja: Neki drugi letalec se je poia-vil nad Benetkami proti 5. uri zju-traj. Vrgel je neko bombo v blizini plinarne, nato pa več pušic z napisom: »Inventfon francaise fabrica-tk>n Allemande«. Za Libijo namenieno voiastvo na av-strijski meji. »Berncr Bund« poroča, da je bil neki v Rimu in okolici zbnmi pomnoženi zbor, k: je bil namenjen za Libijo, nenadoma poslan v Brescijo in prodira čez jezero Idro proti Judi-karijem. Ob avstriisko - italijanski mejl. Preko Haaga poTOčajo: Ob av-strijsko - italijanski meji je slišati neprestane detonacije, avstrijske Čete razstreljuiejo hiše in sekajo gozdo-ve, da pripravijo teren za svojo ar-tiljerifr. 2e od februarja so napravili Avstrijci ob meji močne utrdbe. Pri Tridentu so razstreijili Avstrijci dva mostova čez Adižo, pri Borghettu pa 2 kilometra železnice. Iz Inomosta poročajo: Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti Tri-dent. 0>Gr. TagbL«) Marconija kličeio na vojno. Iz Londona poročajo: Itali-janska vlada je poklicala Marconijt v Italijo. Marconi je izumil baje neki aparat, s katerim se da gledati skozi najdebelejše zidovje. * ITALIJA PROKLAMIRA EFEKTIVNO BLOKADO NAD ĆELO NASO OBALO. Rim, 2$. maja. (Korr urad.) 7 ozirem na vojno stanje z Avstro-Ogrsko in z ozirom na dejstvo, da služijo nekatera albanska pristani-šča tajni preskrbi manjših vojnih la-dij avstro - ogrske mornarice, se bodo počenši z 26. majem efektivno blokirale: avstrijsko - otrska obal od italiianske do crnogorske meje in pa albanska obala od Crnogorske meje do vštevši rta Khephalla. ITALIJANSKI KRALJ JE PREV-ZEL VRHOVNO POVELJSTVO. Rim, 2?. maja. (Kor. urad.) Kralj je prevzel vrhovno poveljstvo nad armado in mornarico ter je ponoći odpotoval v glavni stan. Za kralje-vega generalnega namestnika v Rimu je imenovan za čas kraljeve od-sotnosti kraljev stric Tomaso di Sa-voia vojvoda Genueški. Prvo kraljevo dnevno povelje. Rim. 28. maja. (Kor. urad.) Kralj je izdal to-le dnevno povelje: Svečana ura uresničenja naših narodnih zahtev je bila. Po vzgledu svojega velikega prednika sem prevzel danes vrhovno poveljništvo nad četami na kopneni in na morju z gotovim za-upanjem na zmago, ki jo bo izvoje-vala vaša moč, požrtvovalnost in disciplina. V vojni izkušeni sovražnik se vam bo žilavo ustavljal, toda vaše neomajno prodiranje ga bo gotovo vedelo premagati. Vaša bo slava, da razobesite italijansko troboj-nico na svetih bregovih, ki označuje-jo mele naše domovine, vaša bo slava, da končno dopolnite delo. ki je je naših očetov junaštvo započelo. • • »PRVA ZMAGA ITALIJANOV.« Lugano, 25. maja. (Kor. urad.) Katoliški »Corricre d' Italia^ je pod-žgal navdušenje s posebno izdajo o veliki zmagi italijanskega brodovja pri Anconi. Takoj je bila organizirana navduŠcna demonstra:ija pred mornariŠkim ministrstvom. Slišati je bilo glasne klice vojvodi Abruš-kemu in na brodovje. Ginjenje je bilo pretresujoče. Nato so dospela pičla poročila o resničnem dogodljaju, glasom katerih je enourno obstrelieva-nje Ancone s strani avstro-ogrskega brodo\ia poškodovalo centralni kolodvor, depot za lokomotive in več stavb, napravilo mnogo škode v mestu Anconi in zadelo vlak med Senigalijo m Ancono. To je provzro-čilo preobrat v razpoloženju in de-janske napade na redakcijsko po-slopje lista »Corriere d* Italia«. »Corriere della sera« izjavlja, da doktzujejo napadi na italijanske obrežne kraie, da mora biti Jadransko morje italijansko. Obstreljevanje hangarja v Jesiju in skladišča nafte v Barletti dokazuje, kako skrbno so Ncmci izšpijonirali tuđi Italijo. Dej-stvo, da je včeraj zjutraj plul neki italijanski zrakoplov čez Jadransko morje. kaže, da zasledujeta tuđi ita-Iijanska mornarica in zrakoplovstvo ofcnzi\Tie cilje Podrobna poročila o akciji našega brodovia. »Messagero« poroca, da je bil kaštel v Barletti zadet od 7 krogel- Iz Ancone poročajo. da je avstro - ogrsko brodovje dospelo ob 2. zjutraj pred Ancono. Obstojalo je po većini iz torpednih Iovcev. V prista-nišču sta se razleteli dve bombi na strehi stacije. Pri bombardiranju je bil potopljen tuđi ueinški ^arnitc :>Lemnos«, ki je Icžal tam od početka vojne. Obstreiievanje Ri mini ja. Iz Chaissa poročajo: »Corrlere. della sera« poroča z dne 25. maja iz Riminija: Danes zjutraj se je videlo od Semaphora neko ladjo s tremi diinniki in še več drugih ladij. Brzojavi lo se je takoj o tem v Ancono in Benetke. Ob 4. se je pričel iz težkih topov bombardement na Rimini, da se poruši železniška proga tam, kjer se odcepi proga v Ferraro in Bolog-no. Tu ie bila škoda največia. Tuđi neka hiša je bila porušena. V mestu škoda ni velika. Ob 5. uri so se odda-ljile sovražne ladje zasledovane od italijanskrh. Nemški nastavljenci pivo var ne Spiess so bili aretirani, ker so na sumu, da so sovražnemu bro-dovju dajali znamenja. »NOVARA« SE JE VRNILA V PULJ. Iz P u 1 j a poročaja: Rapidna križarka »Novara«, ki je bila pri napadu na vžhodnoitalijansko obal za-deta, se je srečno vrnila v Pulj. Po-škodbe so takoj popravili. ITALIJA PROTI TURČIJI. Iz Kolna poročajo, da so italijanske čete. skupaj 80.000 mož, že dospele v Egejsko morje, da se ude-leže operacij proti Pardanelam. V LIBIJI. Lugano, 25. maja. (Kor. urad.) »Messaggero« vć baje, da so odpo-tovali nemški in turski častniki v Libijo, da vprizore tam ljudsko vstajo in da namerava baje avstro-ogTsko brodovje poslati pred Libijo en podmorski Čoln in fk>tilo torpedovk, da unići italijanske ladje ki stražijo obal. GROf TISZA O VOJNI Z ITALIJO. V sredo se je vršila zaključna seja ogrskega državnega zbora, na kateri je spregovorii min. predsed-nik grof Tisza obširno o naši vojni z. Italijo. Grof Tisza je predvsem doka-zal, da so trditve italijanskega min. predsednika Salandre o kršenju tro-zvezne pogodbe z naše strani iz trte LISTEK. flniErihanka. Francoski spisal Pierre de Cou-levain. (Dalje.) XXIII. Jacquesovo priznanje je navzlic vsemu omililo srditost mlade žene. Pri vsi svoji nesreči si je vendar mogla reci, da je Jacques ni poročil samo radi denarja. Takoi je brez na-daljne utemeljitve naznanila svoji materi, da sta z možem nacrte izpre-menila in sklenila v družbi Kera-dieujevih odpotovati na Švedsko in Norveško. To pismo jo je stalo ogromnega truda in večkrat si je morala otreti svoje od solz žalite oči. Na tem šesttedenskem potova-nju se ie Annie skušala raztresti y družbi svojih prijateljev in se zanimati za vset kar je videla. Prvič se je pojavilo v njeni duši nekaj, kar je krotilo njeno radovednost. ubilo njeno zanimanje za nove pokrajine in ljudi in ji jemalo veselje na življenju. Ker se tega čuti ni mogla znebiti, se je jela srditi sama na sebe. Kakor Je sama rekla, bila je slaba komedijant-ka. Mnogo se je trudila, da se vede neprisiljeno napram Jacauesu. Ka- dar jo je nagovoril, bi mu bila najraj-ši zaklicala: »Kako se drzneš?« Markijevi odločnosti in taktu pa se je posrečilo Annie omehčati in jo privesti do tega, da je v občevanju va-rovala meje dostojnosti. In to je bila velika pridobitev. Keradicujeva, ki sta se zelo čudila, da sta njuna prijatelja naenkrat opustila svoje ameriško potovanje, sta kmalu opazila, da se je v občevanju Jacquesa in Annie nekaj izpre-menilo. Baron sicer ni ničesar ome-nil, prepričan pa je bil, da je spor med zakoncema resen in da mora gospa de Blanzac vsekako biti ž njim v zvezi. Blonay, kamor se je markiza nato vrnila, ji je bil resnično tolažilo. čutila je, da jo tam iskreno ljubijo, ščitilo jo je tam tuđi nebroj stvari, prisrčnost njene tašče, prijateljstvo župnikovo in splošno spoštovanje. Zavest, da nekaj velja, jo je nekako odškodovala. Dolžnosti grajske go-spć so jo popolnoma odvrnile od mili na samo sebe in ji nišo dopustile, da preveč premišljuje o krivdi svojega moža in brezstidnosti vojvodi-nje in to je bila njena sreča. Jacques je pogumno nadaljeval zacrtano pot. Niti najmanj ni posku-sfl, da se z Annie spravi. Prihajal je k svoji ženi ob uri, ko so ji privedli otroka in se razgovarjal, kakor da se ni nič prigodilo. Skoro vsak dan je ž njo zajahat konja in skuša! izpre- hod po svojih močeh napraviti prijet-nim. Annie ga je skušala od sebe od-vračati s svojo molčečnostjo in osor-nostjo, on pa se ie vedel. kakor da je ne opazi. Dasi je markiza njegove pozornosti sprejemala z neko pre-mišljeno hladnostjo in skoro s pre-zirljivostjo, so jo vendar veselile. Nikdar ni zaklenila svojih vrat, ve-doča, da Jacques brez njenega do-voljenja ne prestopi njenega pragain, da to stori, izgnala bi ga brez usmi-Ijenja. Navzlic temu se, kakor hitro je zaslišala njegov korak na hodniku, ki je ločil njuni spalnici. ni mogla uhraniti gotovemu razburjenju in, ko je odhajal, ne da je potrkal, ji je srce postalo še težje. Annie je v romanih iskala analize Ijubezni. Prebirajoča zakono-lomskc povesti, je kruto trpela; toda vedeti je hotela. Večkrat ji je knjiga padla iz rok. Prav tako — si je mislila — je njen mož ljubil gospo de Blanzac! Govoril ji je v vseh teh ognjevitih besedah, objemal jo je s svojimi rokami . . . in udala se mu je ... Tu se je mlada žena ustavila, polna groze. Vpraševala se je: »Ka-1» morom kaj takega odpustiti in po-zabiti?« Dasi sta mlada zakemca v na-vzočnosti fospe d' Anguilhon še posebno pazila, je ta vendar kmalu opazila, da med njima nekaj ni v redu. Annie je, ne da se je ta zavedala, braia z ohraza srd. iezo in žalost njena veselost je bila prisiljena. Nikdar več ni govorila o vojvodinji, in če se je imenovalo njeno ime. je stis-nila ustnice, kakor da se mora krotiti in njen obraz je postal izredno strog. Nič od tega ni ušlo markizi. Uganila je skoro resnico. tembolj, ker jo je naraščajoča prisrčnost med Jacqucsom in gospo de Blanzac od nekdaj vznemirjala. Naj si ji je mlada žena še toliko pripovedovala, da se je sprla s Kristijano radi Ameri-kank, nič ji ni verovala. ohranila je svoje sumnje za-se, podvojila pa je svojo prisrčnost in dobrohotnost v občevanju s svojo sinaho. Med portreti rodbine df Anguil-honov se je nahajala slika žene, o kateri govore skoro vse memoare osemnajstega stoletja. Dasi javno varana po svojem možu, ga ni nikdar prenehala ljubiti. Ko je kot mini-ster prišel pri kralju v nemilost, ga je z vsemi silami svojega duna in srca skušala utolažiti in raz/edriti. Pozneje ga je uspešno zagovarjala pred revolucijskim tribunalom. Annie je poznala to povest. Ob-čudovala je plemeniti obraz »velike markize«, kakor so jo nazivljali. Ja-cques ji je pravil, da je med vsemi pradedinjami ta vživala njegovo naj-večjo ljubezen in da ji je kot otrok vedno pošiljal poljubčke. Zdaj ji je bila ta slika zoperna; hitro je hodila mimo nje in z nekim smešnim izrazom Jo ie motrila od strani Res K> ie gnalo, da jo obsuje z očitki in v svoji razljučenosti si je rekla: »Jaz nisem nikaka heroina! Še tega se manjka!« V srcu pa, kjer je imela pač shranjene svoje človeske slabosti, ni mogla zatreti gotovega zado-ščenja, rekoč si, da so bile tuđi druge markize d' Anguilhon, Francozinje-lepe in duhovite prav tako varane, kakor ona. Marki d' Anguilhon je od časa do časa pohajal v Pariz. Annie si je domišljevala, da se tam shaja z voj-vodinjo. Ves čas njegove odsotnosti je bila silno potrta. Kakor hitro pa se je vrnil, ji je odleglo in čutila se je zadovoljno, tako da je je bilo sram same sebe. Žalost je prebudila duševno življenje mlade žene bolje, kakor bi mogla to storiti leta sreče. Sama naše navezana, je jela razmišljati, je manj govorila in več mislila . . . Zelo srečno se je čutila v župnikovi družbi in rada se je ž njim razgovarjala. Skušal jo je povesti na višave kršćanskih idealov. Ni mu mogla visoko slediti, vendar so se ji v njegovi družbi posvetne stvari in njena last-na bol zdele mnogo brezpomembnej-še. Rada je poslušala, če jo je župnik nazival «moj otrok« in slednjič je verovala, da ji blagoslovi, katere je klical nad njo, prinesejo srečo. (Dalje prihođaJiC). Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 28. maji iyi5. 120 Stev. fzvite. Ko je prečital znano brzojavko italiianskega kralja našemu ce-sarju, se je polastilo zbornice veliko fazburjenje. ćuli so se klici: »In tak kralj sme še sedeti na svojem prc-Stolu?« Gro! Tisza je poudarjal, da smo t>rez obotavljanja priznali italijansko Stališče, ki je negiralo casus foede-ris, akoravno smo bili nasprotnega mnenja. Vsled posredovanja Nemčije Smo akceptirali tuđi princip kompen-2acij, o katerem pa je italijanski zu-nanji minister di San Giuliano po na-Šem odhodu iz Srbije sam izjavil, da fe sedaj brezpredmetno. 11. januarja Da Je stopilo to vprašanje zopet v cspredje in Italija je zahtevala od-stopljenje avstrijskega teritorija. 6kušali smo Italijo pregovoriti, da tiaj išče kompenzacij drugod. Dne 11. februarja pa je italijanski zun. ininister ta pogajanja prekinil, češ, Ida itak ne vodijo do cilja. Ze takrat pa nam je italijanski minister grozil, . maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Popolna lista novega kabineta se glasi: pre-mierminister: Asquith, brez port-feuila: lord Lansdowne. lordov veliki kancelar: sir Stanlev Bucmaster, lordov prezident tajnega sveta: lord Creve, lordov tajni pečatni varuh: Curzon, zakladni kancelar: Mac Kenna, notranje zadeve: sir John Simon. zunanje zadeve: Orey, kolonije: Bonar La\v, državni tajnik za Indifo: Chamberlain, vojna: lord Kitchener, vojna municija: llovd Oe-orge, prvi lord admiralitete: Bal-four, trgovina: Runeiman, predsed-nik lokalne uprave: Long, kancelar vojvodin je Lancaster: Churchill, šef in tajnik za Irsko: Birrell, tajnik za Škotsko: Mac Kinon \Vood, pred-sednik poljedelskega urada: Selbor-ne, prvi komisar za delo in javne zgradbe: Harcourt, predsednik uč-nega urada: Henderson, attornay: general sir Edvard Carson. Boj za Carigrad. ANGLEŠKA LINIJSKA LADJA »MAJESTIC« POTOPLJENA. Carigrad, 27. maja. (Kor. urad.) Angleška linijska ladja »Majestic« je bila pri Sedil Bahru potopljena. »Majestic«. Potopljena : Majestic« je bila bojna ladja, zgrajena leta 1S95 s 14.900 tonami prostornine in 12.100 konjskimi silami. Dolga je bila 119 metrov, široka 23 m in globoka 91 m pod vodo. Vozila je 17 mili na uro ,n imela 757 mcž posadke. Oborožena je bila s 4 topovi kalibra 305 cm, 12 topovi kalibra 15 cm. 16 topovi kalibra 76 cm in 4 topovi kalibra 4*7 cm. Turska uradna poročila. Carigrad, 26. maja. Jules Michelet« z vojaki gosto zasedeno ladijeo, ki je imela tuđi en top in je imela nalogo posku-siti pri Bodrunu izkrcanje. Križarka je pri tem obstreljevala obrežno me-sto. Ogenj, s katerim smo odgovar-jali na to akcijo, je ubil na sovražni-kovi strani enega častnika in 16 vo-jakov ter jih 5 ranil. Ladjico smo za-plenili in potegnili na suho. Pri tem smo uplcnili en top, 8 pušk in 1 za-boj municije. 5 ranjenih Francozov smo oddali v bolnico. Na naši strani so bili ranjeni trije vojaki in dve civilni osebi. Na drugih bojiščih se ni dogodilo ničesar posebnega. Carigrad, 26. maja. (Kor. urad.) Glavni stan objavlja to-le poročilo o torpediranju angleške oklopnice »Triumph«: 25. t. m. popoldne je pri-plula angleška oklopnica »Triumph« s spuščenimi varnostnimi mrežami pred Ariburnu. Jasno je bilo, da je hotela pozicije naših čet. ki so se že od prejšnjega meseca tamkaj boje-vale proti Angležem, obstreljevati. 2 torpedna rušilca sta sprcmljila boj* no ladjo. med tem ko je ena oklopnica tipa »Vengeance« sledila v mali razdalji, za njo pa se več torpeđnih rušilcev in poizvedovalnih ladij, ki so imele nalogo obe vojni ladii braniti pred napadi podmorskih čolnov. Kljub tem izrednim varnosrnim pii-pravam se je posrećilo enemu pod- | morskemu čolnu, Dripadajočemu na- I si zavezniški nemški mornarici, ne da bi bil opažen, napasti »Trhimph«. Od podmorskega čolna iztrclicni torpedo je prebil mreže oklopnice in je epsplodiral v sredini ladje. Takoj, ko je bila napadena ladja torpedirana, se je nagnila na stran hi je njen krov prišel pod morsko gladino. 9 minut pozneje se je ladja popolnoma nagni-la in po 20 minutah. ko je oklopnica I $p tJavak s spj^dnibn koocera m ( morski gladini, se je popolnoma potopila. En del posadke. ki se Je rešil na krov, so resili torpedni rušilci in druge ladje, ki so prihitele na po-moč. Ćeprav bi bilo lahko. da bi pla-vajoče sovražne mornarje pobili s šrapneli, nišo naši topničarji, zave-dajoč se svojih boljših človeških ču-stev, ovirali rešilnega dela. Angleška poročila o bojih na Galipoiihi. London, 26. maja. (Kor. urad.) »Dailv Telegraph« poroča od 25. t. m. o bojih na Galipoliju: Turki so dobili močna ojacenja. Kolikorkrat je sovražnik odbit, pridejo nove čete in se boj prične spočetka. Turki razpolagajo pri napadu na naše pozicije z nad 200.000 možmi. Tuđi so-vražno brodovje je na delu. Boj se ne da popisati. Nekaterikrat se izvrše ob istem času napadi iz. vsel- strani. Cei polotok je postal pekel žviž-gajočih krogel. Ni se Čuditi, da so naša napredovanja v očigled težke nevarnostipolne naloge le počasna. Angleške Izgube častnikov. London, 2S. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad iz Kaire poudarja velike izgube angleških Častnikov pri izkrcanju pri Sedil Bahru. Ruska ojačenja ob perzijski mejl. Teheran, 2$. maja. (Kor. urad.) Vsled vznemirljivega značaja agitacije v Perziji je Rusija ojačita svoje čete v Kasvinu in Choju. Ljubljanski občinsfci svet. Ljubljana, 27. maja. Po otvoritvi seje občinskega sveta ljubljanskega in ko je župan g. dr. Ivan T a v č a r imenoval za ove-rovatelja zapisnika občinska svetni-ka gg. Pavška in Srebota, je župan nagovoril občinski svet ta* kole: Slavni občinski svet! Odkar smo zadniie zborova!!, pripetil se ie na avstrijskem jugu do-godek, ki ga nikdo ni pričakoval In ki |e preoomemben za kronovine, kjer prebiva slovenski narod. Krali laski. k; ie bil še pred malo časom naš zaveznik. napovedal )e vojno presvitlemu našemu cesarju ter grozi z ognjem in mečem opustošiti lepo našo zemljo. Spominjaje se slavnih časov, ko so slavenski sinovi pri Novari in K u stoci zmagonosno prelivali kri za dom in cesaria, nam tuđi v tem trenotku bojazen naših src ne pretresa, če ie Italija hotela imeti vojno, naj jo ima! Mi stalno za-upamo v moč starodavne svoje Av-*trite! Zatorei danes s tega mesta posiljam v Vašem in svojem imenu najiskreneiŠe pozdrave zmagoslav-nim avstriiskim armadam na severu in nn iugu ter viteškim njihovim voditeljem. Kakor na severu, bode tudl na jugu objemala zmaga črno-žolti prapor, ki ponosno vihra nasprotl no-vemu sovražniku. Pozdrave poši-liamo tuđi svojemu junaškemu bro-dov ju, ki je pod spretnim vodstvom našega rojaka, admirala Hausa, izvo-ievalo prve uspehe na laškem ozem-Iju. Predvsem pa ponavljamo prisego zvestobe in vdanostl svojemu pre-vzvišenemu vladarju, ki je bil nam Slovencem vsikdar pravičen gospodar in ki tudj ne bode dopustit, da bi mu vedno zvesti slovenski narod utonil v morju nehvaležnega itali-janstva. Mi smo si v polnl zavesti, kaj pomenjajo ti težkl dnovl za nas in za našo domovino. Vse svoje upe, vse svoje nade pa združujemo v klicu: Bog živi. Bog obrani našega ce-sarja Frana Joipa I.! Slava! Slava! Slava! (Občinski svetniki zakličejo cesarju trikratni Slava!) Gosr>oda vladnega zastopnika prosim, da potom visoke vlade spo-ročl naše pozdrave slavni annadl In hrabremu brodovju. Predvsem pa prosim, da visoka vlada spoTOči pred najvišji prestol ponovitev prisege zvetobe in vdano-sti našemu presvitlemu vladarju. Zastopnik vlade, vladni svetnik g. K r e m e n § e k, obljubi, da bo o patrijotičnih izrazih občinskega sveta poročal na pristojnem mestu. Dosel je Županu dopis vlade, ki spominja na potrebe naše armade ter navaja, da so darovi dobrodošli in da posebno primanjkuje cigaret In to-baka. Župan je dal izročiti 1000 za-vitkov cigaretnega tobaka. Vsak pa naj stori, kar je v njegovi moči za naše vojake. Neimenovan dobrotnrk Je izročil županu g. dr« Tavčarju hranilne knjižice v znesku 2500 K z določbo, da dobe 1000 K ljubljanski mest. ubogi, županovemu preudarku se prepusti razdelftev, 500 K je bilo določenih Društvu za otroško var-stvo, 500 K društvu »Domovini« in 500 K ^Radogoju«, te tri Mdnje knjižice je župan odda] na pristojna mesta. Neimenovanemu darovalcu pa se iskreno zahvaljuje. Tvrdka Anton Kri'sper y danovate 500 K a podflprpo akc> I jo mestnega magistrata za preskrbo z živili. Ponovi se ie pismeno izrečena zahvala. Umrla je gospa Marija čiko-v a ter volila za mestne reveže 100 kron, po odbitku pristojbin je ostalo 87 K 10 v ki so se izročili glavnici ubožnega zaklada, Darovalki bodi ohranjena hvaležnost. Q. Konigsberger je daro-val za sirote padlih vojakov 25 K. Darovalcu se izreče zahvala. Vsi ta-ki darovi se nalože na posebno knjižico Mestne hranilnice in se bodo po končani vojni vporabili v svoj namen. Deželni predsednik naznanja svečano službo božjo in cerkveni obhod na dan Rejšnega Telesa. Tr-novski župnik naznanja, da bo isti dan ob 4. zjutraj v trnovski cerkvi svečana služba božja in nato obhod. Kot župan se bo tega obhoda ude-ležil. Dež. vlada je poslala dopis, ki izreka odobrenje zgrajenega mostu pri novem vojaskem oskrbovališču. Društvo zdravnikov naznanja, da je izvolito v mestni zdravstveni svet gg. dr. Ivana J e n k a in dr. Frana D o 1 š a k a. Deželni odbor naznanja, da je dal vsemu uČiteljstvu draginj-sko dok lađo. 2upan g. dr. T a v Č a r odgo-varja nato na interpelacijo občin-skega svetnika g. Franchettija glede električne razsvetljave v Spod. Šiški. To bo mogoče sele, ko se elektrarna preuredi za višje napeti tok, kar je v najo-žji zvezi z naprava-mi ob Ljubljanici. Tako dolgo, da se to vpraŠanje uredi, pa bi bil vsak proračun brezpomemben. Poročilo mestnega fizikata o zdravstvenem stanju za čas od 15. aprila do 25. maja 1915. 2upan g. dr. T a v Č a r poroča nadalje: Zdravstveno stanje mestnega civilnega prebivalstva bilo je tuđi ta čas prav ugodno. V dobi od 15. aprila do 25. majnika naznanjenih je bilo izmed mestnega civilnega prebivalstva troje slučajev difterije, ki so vsi ozdraveli; en slučaj škrlatice in en slučaj otrpnenja tilnika, tuđi ta dva sta okrevajoča. Zadnje dni prijavljen je en slučaj trebušnega legarja. Iz drugih občin pripeljanih je bilo v deželno bolnico en slučaj škrlatice, dva slučaja difterije, dva slučaja trahoma ter en slučaj trebušnega le-garja. Izmed vojaštva priglašeno je bilo 21 slučajev trebušnega legaria in 15 slučajev trahoma (egiptovske očesne bolezni). Aprila meseca izvršilo se je cep-Ijenje proti kozam; cepljenih je bilo pri javnem brezplačnem cepljenju 1051 otrok prvič; nadalje šolskih otrok 3453. drugih ljudi 2349; raz-ven tega cepilo se je se po zasebnih zdravnikih nad 5000 oseb; skupaj tedaj približno 12.000 oseb. Zapisnik zadnje seje se odobri. Za mestni magistrat poroča nato mag. nadkomisar g. O o v e k a r o prošnjah za sprejem v občinsKo zvezo: 126 prosilcev, oziroma pro-silk se sprejme v občinsko zvezo, 19 prošenj je bilo odklonjenih. V imenu personalnega in prav-nega odseka poroča občinski svetnik g. Fr. Fran Novak. Namesto umrlega Antona Goršeta je za dobo do 1. januarja 1920. izvoliti iz srede meščanstva enega člana odseka za nadzorstvo gospodarstva meščanske imovine. Izvoljen je bit Josip M a č e k, gostilničar in posest-nik v Krojački ulici. Iz tajne seje prevzame na županovo željo isti poročevalec poročilo o izpremembah disciplinarnega statuta. Pomanjkljivo je. da dovoljuje Statut disciplinarni komisiji.da ustavi postopanje in izroči uradnika županu, da ga kaznuje z,redovno kaznijo. Dočim pa je tako kaznovanemu uradniku dovoljen priziv na občinski svet, nima župan pritožbe proti temu, da disciplinarna komisija ustavi postopanje. Izprcmeni se zato § 83., ki se glasi v bodoče: Županu pristo-ja priziv zoper sklepe disciplinarne komisije, oprte na § 77. točka 2. in 3„ na občinski svet. Za finančni odsek poroča podžupan g. dr. Karei T r i 11 e r. Računski sklep Mestne hranilnl-ce ljubljanske za leto 1914. se odobri. Vojno krizo je hranilnica dobro prestala. Ko je leta 1912. vojna samo grozila, so presegali dvigi vloge za skoraj 2,000.000 K, lani pa vštevši dvige za prvo vojno posojilo samo za 1,145.000 K. Vlog je imela hranilnica koncem lanskega leta 44,385.004 kron 11 vin., tekom letošnjega leta pa so se zvišale že na dobrih 45 mi-lijonov. Rezervni zaklad znaša 1,177.396 K 19 v, to je 265% vlog, čisti prebitek poslovanja pa 151.621 kron 24 v brez knjižnih kurznih raz-lik. Prvega vojnega posojila le pod-pisala Mestna hranilnica pol milijona kron in danes Je sklenila podpisati *if wi NPlONt pcoojila tt«Ja]jnte- ga pol milijona. S tem bo malone ves rezervni zaklad naložen v voj-nem posojilu. Računski sklep se vzame na znanje. Podžupan g. dr. Karei T r i 11 e r poroča nadalje o računskem sklepu Kreditnega društva Mestne hranilnice za leto 1914., ki izkazuje 12.431 K 54 v čistega dobička, dokaz, da je gospodarstvo v dobrih rokah. Odobreno. Denarna zaloga Kreditnega društva znaša 500.000 K ter se srne zvi-šati na 157^ viožka. Pred kratkim je občinski svet sklenil izpremembo pravil tako, da društvo ni omejenn več samo na kredit trgovcem m obrtnikom. Denarna zaloga, ki se je zvišala na 1 milijon kron, zato ne za-došča, zato naj se zviša na 1,200.000 kron. Sprejeto. Iz poročila mestnega fizikata, poročevalec isti, — posnamemo, da se je oddalo mestnim ubogim za 4016 K hrezplačno zdravih Zahvala se izreče vsem zdravrr' • - brez-plačno zdravljenje mestnih ubogih in lekarnarju pri »Zlatem orlu- Pro-haski. Ob kvalificiranem Številu občin-skih svetnikov se sklene nato na predlog istega poročeval :a odstoplti Adolfu Reichu 73 m2 z bivše Ozke ulice po 8 K pod gotovinu mndalite-tami, J Elbertu pa se dovoli prenos 3% potresnega posojila 4788 K 42 v na nekdaj Tiliovi hiši in njivi za Be-žigradom na hišo samo. Prošnji Josipine S e p i c e v e glede zgradbe cestnega kanala v Vrhovčevi ulici, ki bi stala 2500 K, se na predlog občinskega svetnika g. dr. Novaka, ugodi, če posestnica prispeva z ozirom na to, da ji ne bo treba zidati greznice, 600 K. Tvrdki >Hruschauer Ton\varen-fabrik,« se za dobavljene predmete za kanale zbiralnike vrne kavcija 4000 K, pridrži pa kot garancija osta-nek 700 K kot varščina za 2 leti od 23. marca 1915. naprej. Isti tvrdki se odkupi, če popusti 40^, ostalo dru-govrstno blago v znesku okroglo 1S74 K, ki se bo vporabilo pri nadalj-njih kanalskih zgradbah. Aprovizacijsko poročilo se je odstavilo z dnevnega reda. Obč. svetnik g. M a r i n k o in-terpelira zaradi škorpljenia Ceste na Južni kolodvor. Župan mu obljubi, da bo temu vprašanju posvetil vso pozornost. Obč. svetnik g. Franchettl želi, da se postavijo pod drevesi ob Cesti na Južni kolodvor začasno klopi. * Iz tajne seje. Mariji P r e s i n g e r j e v i se priporoča podelitev gostilniske koncesije za vinotoč in preko ulice ter za prodajo mrzlih jedil v hisi Pred škofijo Št. 1. Viktorju Gartnerju se priporoča podeliti koncesijo za prodajo limonade. sodavode in drugih brezalkoholnih pijač. Mariji G r i-č a r j e v i se priporoča prenos gostilniske koncesije iz Virantove hiše na Poljansko cesto št. 55. Marjeti Gorjupovi se priporoča prenos gostilničarske koncesije iz hiše štev. 2 v hišo štev. 18. na Bregu. Ravnatelju dekliškega liceja gospodu Ma-c h e r J u se je dovolil nadaljni dopust za vodstvo dekliškega liceja. Habori f3-S9 letnih odgođeni. LETNBK 1897. PA MORA NA NABOR. Duna], 28. 'maja. (Kor. urad.) Nabori 43—SOletnih so se zopet odgodili. Pač pa se vrše nabori leta 1897. rojenih od 16. iuniia do 1. fulija 1915. TI se morajo zglasiti od 24. mala do 10, )uniia pri ohčinskem uradu, oziroma mestnem magistratu. Dnevne vesti. — Demonstracije v Trstu, »Ta-gespost« poroča, da so se zadnje dni zgodile v Trstu demonstracije lojal-nega prebivalstva, da pa mesto že zopet normalno izgleda in je vse mirno. »Edinost« pravi, da o nedelj-skih dbgodkih, ki so sledili patrijotič-ni manifestaciji, sedaj ne more po-drobnejše poročati, dostavlja pa: smatramo za svojo dolžnost, izreci s popolno gotovostjo, da v tem oziru soglaša vse občinstvo, da teh dogod-kov ni moči dovolj oštro ob soj at i in dovolj globoko obžalovatt. — Ob-enem pri javi ja »Edinost« poziv, v katerem ie rečeno: »Primorski Skv vani, ki smo od nekdaj videli v Italiji ne samo našega narodnega nasprot-nika, nego tuđi prikritega sovraž-nika Avstrije, ne moremo drugega, nego da z vsem srcem želimo, da Avstrija ta boj zmagonosno presta- I nc in s tem m vednj? zavaruie meip I proti pohlepnemu sosedu. V boju zai enakopravnost s svojimi italijanski* mi sodržavljani smo primorski Slo^ vani premnogokrat občutili nepri- Ijetno sosedstvo italijanskega kralje-stva, ki je izrabljalo dolgoletno zvezo z našo državo v vresničenje svojih takozvanih nacijonalnih aspiracij, za katere je Italija zgrabila za orož-je sele v trenotku, ko je naša država zapletena v največjo vojno, kar jih pozna zgodovina. Proti nezvestobi naj gre zvestoba, proti nepošten ju poštenje v boi! Zato želimo, da bodi ta boj čist in prost narodnega so* vraštva, ki bi žalilo naše italijanske sodržavljane. Naj bi ta boj prinesel državi zmago in zadošcenje, našemu narodu pa za vedno osigurano enot-no narodno ozcmlje in svobodni gospodarski in kulturni razvoj enako^ pravnega poleg enakopravnih, svo-. jega na svojem. < — Koncno prijavi ja »Edinost« se sledeči oklic: »Some-šcani! Naznanilo nove vojne, ki se pridružuje oni že tako velikanski in strašni, ki besni že deset mesecev, je izzvalo včeraj pretežke manifestacije, ki so jim sledili ne/.aslišanf izgredi so vandalizmi. Mi mislimo na uboge družine, zapuščene od moš-kili, ki so na bojnetn polju, na ženske, vpognjene od bolesti, na prepa-dene otroke, na bolnikc, starčke, ki imajo v tem trenotku potrebo tolaž-be. Nas skrbi bič lakote, ki bi mogel udariti toliko ubogih, ako bi trajanje neredov provzročilo, da se zapro trgovine in ustavi dobava živi!. To bi bila nova nesreća in gotovo naiholj strašna od vseh, ker bi zadela bolne, slabotne, matere in ubogo deco. — Someščani! Peluite, da se to ne zgo~ di! Izvršite delo človeške vzajemno-sti. Podpirajte, pomagajte tolažitr. vse nedolžne žrtve tako velike ne-sreče! Odsvetujte od vsakega čina, ki bi mogel motiti mir me.ščanstva! Saj se že preveč ubija, saj se že pre-več uničuje na bojnih poljih! Prepre-čite, da bi se nove žalosti nagrmadile na naše prebivalstvo. Sodehijte marveč vsi pri človeškem in kultur-nem delu vzajemne pomoći in tola-žbe zapušcenih. Naj v nikomur od vas ne ostanejo čustva mržnje so-vraštva maščevalnosti! Trpeli bi od tega le nedolžni! Eno samo in glo-boko naj bo čustvo, kraljuloče v Vaših srcih: Človecnost. Človečnost, človečnost! — V T r s t u, dne 24. majnika 1Q15. — Državni poslanci tržaški: Edvard O a s s e r, Ivan O I i v a, Valentin P i 11 o n i, za vpo^ Kiicanega dr. Otokarja Rvbafa: dr. Edvard Slavi k.« ć — Na našo stran. Izza davnih' časov so pogledi italijnnskega naro^ da obrnjeni na našo stran Jadran-skega morja. Tekom doigih stoletij je ta narod pogoltnil vse polno drugih; vedno mu je tuja kri dala vnovič moči, samo na slovanski strani Ja-dranskega morja se ni mogel niti tedaj vdomačiti, ko si je pridobil nad njim največjo oblast. Grki in Longo-bardi, Ootje in Saraceni, Albanci, Normani in Germani, vsi, ki so se naselili na Apeninskem polotcyku ali prišli pod njegovo oblast, vsi so iz-ginili v italijanstvu. Samo Slovenci in Hrvati na tej strani Jadranskega morja so ostali nepremagani. Nič ni; pomagalo ne koloniziranje, ne zatiranje. Kakor so ladje starih slovan-skih vladarjev dolgo zadržavale razvoj beneške sile in branile z nedo-sežnim pogumom italijansko ekspan-« zivnost, tako stoji trdno in neomaj-* no tuđi danes hrvatski in slovenski narod na obali svojega morja. Kakor zdaj, tako je že pred leti Gabriele df Annunzio pozivljal svoj narod na^ boj za pridobitev slovensko-hrvat-skega obrežja, tište zemlje, kjer, kakor pravi v »La nave<-, »vladajo slo-* vanski gusarji in drve hrvatski vol-i kovi ob vsakem vetru za plenom^. Poznamo sanje, ki jih sanja italijan-^ ski narod; vemo, da gleda vedno in vedno na razvaline, ki so edini spo~> mini na italijansko gospodstvo na na* si strani, na imperatorja Dioklecijana nekdanjo palačo in na grbe bene-ških kapitanov; prepričani smo, da se neprestano spominjajo, kako so sinovi hrvatskega in slovenskega naroda se na neštetih ladjah borili za zmago Benečije, in kako je bila »riva dei Schiavoni« v Benetkah sre-dišče vsega slovanskega prebivala st\ra ob bregovih Adrije in z delom svojih rok in s plodi svoje zemlje ve~ čalo italijansko bogastvo. Toda na tuji zemlji in na tujem morju se ne da ustanoviti novo svetovno gospod-. Stvo italijanskega naroda, naj ga tu-i di podžiga spomin, da je že enkrat imel ob tem bregu skoro vso oblast. Gabriele d' Annunzio končuje svojo »La nave« z besedami: »Explicit tra-goedia adriaca« in sedanja vojna je res prava adrijanska tragedija, duše naše so prepričane, da naša stran ne dobi nikoli več tistega lica, kakor ga je imela od 13. do 15. stoletja. — Odlikovani slovenski vojaki. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Kanonir 22. topničarskega pol-ka Franc S t r e j c, praporščak 96. uešgolka, Aptgg Mihelčič, inia.a- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 28. maja 1915. 120. štev. terist 96. pešpolka Josip Koren; Častniški sluga 7. pešpolka Klemen Serajnik in infanterist 27. pešpolka Jakob K o r o š e c. Dalje: četo-vodja Ivan O o r n i k, poddcsetniki: Ivan H a 1 u š n i k, Feliks N ovak m Matej Pristovnik ter intante-risti Ivan B a d e r i 5, Vinko Č e r -v e z, Ivan F 1 a š i č, Josip Gra-š i č, Marko K 1 e m e n č i č, Ivan Kojnik, Franc K a r n i č n i k, Aiojzij Lobnik, Josip L e š n i k, Franc Mali, Pavcl P 1 a n i n e i č, Franc S e r n e c, Miha Skrobcr, Josip Smoljan. Frnnc S r a č n i k, Vinko U r b a n č i č. Ivan C e 1 c e r, Peter 2urek in Jakob Hrast-n i k , vsi pri 47. pcšnolku. — Mestna hranilnica ljubljanska je podpisala drugega vojnega posoji-la zopet pol milijona kron. — Novi moratorij je razgjašen. Junija bo treba plačati tretjo četrtino novembrskih obveznosti in polovico decembrskih, iulija ostanek novembrskih in drugo polovico decembr-skih obveznosti. Avgusta je porav-nati januvarske obveznosti. Zakoniti moratorij je s tem zaključen. Ven-dar pa imajo sodniki pravico dovo-ljevati v posebnih slučajih odloge in sicer do 31. decembra t. 1. — V Szamosujvaru na Sedmo-graškem leže ranjeni in bolni vojaki 17. pešpolka, pa tuđi drugi slovanski vojaki. Lepo prosijo rojake v domovini, naj jim posijelo kaj jesti in čti-va. Kdor želi njih pismo Čitati, naj se oglasi v našem uredništvu. Naslov za posiljatve: Rudolt Sinkovec, 6'17 komp., Tartalekkorhaz Huzsarka-sarnya — Szamosujvar, Sedmogra-ško. — Iz ruskega vjetništva se Je oglasil ormoški trgovec Ernest Kveder, ki je služil pri artiljeriji v Przemvslu. Nahaja se v mestu Merv v Turkestanu. — Kmetiiskih delavcev ni. Pomanjkanje delavskih sli je toliko, da bodo marala poljska dela zaostati, če se temu nedostatku ne odpomore. Posestniki iz ljubljanske okolice se nujno obraćajo do deželne vlade in do dež. odbora in prosijo, naj se pre-skrbe delavci, bodisi vojni vjetniki, prisiljene! ali drugi ietniki. — Promet na železnicah. Prometni inspektorat Južne železnice nam peroča. da ie bil včerai, 27. maja, ustavljen promet vseh lokalnih vlakov, ki so prevažali tuđi ljudi, in sicer na progi Marihor-Nabrežina. Samo na progi Maribor-Ljubljana bosta vozila vlaka št. 31 in 5S. — Obrekovalci . . . Začetkom vojne se je raznesla po raznih okra-jih nižjeavstrijskih govorica. da je med duhovniki škofiie St. Polten pol-no veleizdajalcev. Te govorice so se se vse bolj razširjale in končno je na-stopilo državno pravđnlštvo, seveda preti obrekovalcem. Devet cbreko-valcev so zaprli, proti 25 drugim pa je vložena obtožnica. Obravnava bo prihodnii mesec. — Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da poteče rok đolžno-sti naznanila gumlia (kavčuga) dne 1. junija. Istotako je termin dolžno-sti naznanila r.e podelane ovčje vol-ne 1. junii in sicer je od tega dne dalje v S. dneh podati stanje nave-iienega datuma. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddclku mestnecra magistrata. — Prodaja otrobov. Jutri od 2. ure popo!dne bode mestni magistrat prodajal v Muehleisnovi hisi na Du-najski cesti št. 3<~>, na dvorišču otro-be. Prodajali se bodo le tukaj biva-jočim posestnikom, ki imajo živino. — Begunci z južne državne me-je se do uradno nam doslih informa-cijah ne smejo v Ljubljani nastaniti, ampak se morajo podati v za njih do-Iočeni kraj Lipnico (Leihnitz) na Štajerskem, kamor odhaia vlak vsak i dan ob 11. uri 22 minut dopoldne z glavnega kolodvora. — Umri je danes v Ljubljani vpokojeni major gospod Peter C e -r a n i ć v starosti 54 let. Pokojnik je bil v Ljubljani dobro znan in vsi ki so ga poznali so ga imeli radi. Bodi blagemu možu prijazen spomin! — Mestna zastavijalnica Itub-Ijfanska naznanja slavnemu občin-štvu, da se vrsi redna mesečna dražba in sicer dne 10. junija 1915 za v februar ju in marcu 1914 zastavi jenih dragocenosti, dne 11. junija 1915 pa za v aprilu in maju 1914 zabavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeći se vsak dan od 8. ure do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se s*e opoz^rja, da na dan dražbe ni mogo-ča resitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo. — Meb!ovane sobe, tuđi z veči-mi posteljami, se nujno rabilo. Naznanila sprejema mestni vojaški na-stanjevnlni urad (Mestni trg 27 3.). — T^ristovski promet. Opozar-ja se, da ]c promet turistov tuđi v Karavankah zabranjen, vsled tega vsa turisti sedaj Gotico ne ofeiskuicjo. Samomor črnovofriika. V Mariboru te skočil v vodo bivši delavec v ljubljanski tobačni tovarni Alojzij Smrekar in utonil. Vzrok samomora je neznan. Kolera na Štajerskem. V vjetni-škem taboru v Feldbachu se je nanovo pojavil slučaj azijatske kolere. Žena obsotena na vislice. V Gradcu je bila dne 21. maja kočarje-va žena Marija Lang iz vaši Fiinfing na Nemškem štajerskom obsojena na vislice, ker je dne 24. marca pri-niešala svojemu 20 let starejšemu možu v žgance strupa. # Razzia na mulariio v Reki. Reska mularija je porabila priliko na-po\ edi vojne z Italijo ter je pričela v nedeljo zvečer po mestu krasti in ropati. Policija je izdala se v ponc-dcljck strog ukaz, da mladi ljudje po 7. uri zvečer ne smejo na ulico ter je tuđi ćelo kopo teh ptičev zaprla. »Ćevljarski princ.« Veseloigra v štirih delih, v glavni vlogi A. Rott, in tridejanska drama »Skrivnost jezera« se samo danes vidi v kino »Idealu <. — Jutri pri predstavi samo ob pol 9. »Čuda kirurgija«. S pritr-njenjem protez (umetnih udov) dobi mož, ki je izgubil roke in noge, gib-enost nazaj. Ražen tega se dve učinkoviti sliki, vsaka v treh dejanjih. Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in vpeljanega mesa, oziroma zaklane živine. V času od 9. do lb. t. m. je bilo v mestni klavnici zaklano 54 volov, 7 bikov, 27 krav, 62 pra-šičev, 117 telet. 58 koširunov in 82 kozličev. Vpeijanega mesa je bilo 175 kg, zaklane živine pa se je vpe-Ijalo: 5 prašičev, 74 telet in 19 kozličev. Prve rdeče jagode je prinela na trg neka ženska ter jih prodajala sklećico po 24 viri. Kolo ukradeno je bilo v Spodnji Šiški izpred Keršičeve hiše cestne-mu mojstru g. Ivanu Serajniku. Kolo je dobro obranjeno. Tat je neznan. Izgubljeno. Nasproti hetela Pri slonu sta bila izgubljena dva listka Gospodarske zveze za dve vreči mo-ke. Kdor je listka našel, rai ju odda Gospodarski zvezi ali pa Fran Po-savcu, Rimska cesta št. 1. Razne stvori. * Galicije ni več. Namreč Rusi je nočejo več poznati, temveč so jo prekrstili v »Cervonnaja Rusij (Rdeča Rusija). Ime je historično. to je res. Toda da Galicija se eksistira, to dokazujejo bas v teh dneh zavez-niške čete. ki jo kos za ko^om trga-jo iz ruskih rok. * Kratko pa točno. Neki angle-ški vojak, karerega so obiskovalci v bolnišnici prosili, da naj lim popiše bitko, v kateri je bil ranjen, je usrre-ge! tei prošnji z nasledniimi beseda-mi. »Najprvo sem slišal strahovito pokan.ie in peklensko gromenjc, na to pa me je vprašala usmiljenka: »Ali hočete požirek vode, moj ubogi siromak?« . . . ;: Originslna odredba. Originalno, pa oćividno zeio potrebno odredbo je izdalo c. kr. okrajno kTavar-stvo v Kraljevem Gradcu. Prepove-dalo je go'iškim Zidom vstop v me-sto. dokler nišo umiti in počesani. V okolici Kralj. Gradca stanuie namreč mnogo Židov - beguncev. med katerimi se je radi njihove nečisto-te silno razvil pegasti legar. * »Kroglje žvižgajo«. Tuđi to staro resnico je sedaina vojna postavila na glavo. Prej je bilo krogljo, "ki je frcala po zraku res slišati, ka- kor da bi žvižgala, toda ta glas je iz moderne »vojne godbe< izginil. Kroglja žvižga le tako dolgo, dokler ■e presega njena brzina 340 m v sekundi. Moderni projektili pa frče po-navadi mnogo hitrejše. Pri tem ni slišati več žvižgajočega, temveč po-kajoči glas v nerednim intervalih. : Ta fenomen se da fizikalično prav dobro razlagati. Veliki projektili iz modernih topov in možnarjev zopet tulijo in sicer v kratkih presledkih. * Hrvati podpisujeio avstrijsko vojno posojilo. Vsled nesporazunilje-nja pri emisiji ogrskega vojnega po-sojila je nastala na Hrvatskem zelo interesantna situvacija. Zadolžnice ogrskega posojila, ki so namenjene tuđi za Hrvatsko, imajo tokrat le madžarski tekst. Klub hrvatskih de-legatov v budimpeštanskem držav-nem zboru je zahteval remeduro, sicer da bodo Hrvati podpisavali zadolžnice avstrijskega vojnega posojila. ki se izdajajo tuđi v hrvatskem jeziku. Intervencija je bila hrezus^cs-na in na Hrvatskem se sedaj pridno in v velikih zneskih podpisuie naše vojno posojilo in ne rgrbko. * Kaj je to nevtralnost? Tako je vprašal v nedeljo v vaški krčmi kmet Miha svojega soseda .laneza. Janez, ki je že marsikaj čital in videl je raztolmači! stvar tako-le: Ti Miha se skrecMš sedaj-le s sosedom Kvedrom. Stepeta se. Mi. ki vaiu gledamo smo ncvtralci. Franci pa si misli: »Vraga, lahko se zgodi, da do-bim tuđi jaz eno po buci.« In gre ter si prinese peleno, da hi je imel pri roki, če bo treba. To je oborožena nevtralnost. Ako pa prinese sosed Goričnik poleno ali pa vrček. ter s/a da sosedu Kvedru, da bi te mogel bolje nabiti, je to blagohotna ne-vtralnost. Če se končno jaz pridružim tebi in ti pomagam pretepati Kvedra, se imenuje to intervencija. Miha je bil s to razlago povsem zadovoljen. Najnovejša poročila. Nemiri na Portugalskem. Haag, 26. maja. (Kor. urad.) >Nieuwe Courant poroča iz Lizbo-ne: Angleška linijska ladja >^Casar« je zaradi nemirov na PortunaIskern odplula 22. maja v Lizbono. Neka franeoska oklopna križarka je pri-piula v Tajo, Koze. Dunaf, 26. maja. Uradno se raz-srlasa: Od 16. do 22. maja je bilo na Dunaju konštatiranih 17 novih sluča-jev koz. Od začetka vojne je zbolelo 1532 in umrlo 330 oseb. V Galiciji se je v istem Času konstatiralo 364 slučaiev, v drugih kronovinah pa 29. Naznanjeni so: 1 slučaj v Feldhofu pri Gradcu in po en slučaj v Goss-nitzu in Lankowitzu pri Voitsbergu na Stajerskem in 2 slučaja v Foglianu pri primorskem Tržiču. Nesreća na morju. Bostcr, 26. maja. (Kor. urod.) Parnik wRyndam" parobrodne crte Holand-Amerika je trčil pri Lantu- j ckedu v neki drugi parnik, pri čemur ! sta bila oba težko poškodovana. Pot-nikc in posadko je resila amerikanska bojna ladja „South Karolina". Dasasnj! list obsega 4 strzni. Izuajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Namesto vsakega posebnega obvestiia. s Gioboke Žalosti potrti naznaniamo pretresljivo vest, da je Bog vsegamogočni izvoiil v tem težkem času vzeti k sebi na§ega angelsko dobrega soproga, iskrenuljubljenega očeta in tasta, dragega sina, gospeda c. in kr. major ja v p. Petra Ceranić i metni ka brončeve zashtln« kolai^e, častvlikega slvi-benega znaka IL razreda, avgineatadiskega častnika pak. ptlka it 17, danes ob ','2 3. uri zjutraj iz njegovega zvestemu izpolnjevanju do!2nosti i posvečenega delokro^a po kratkem smrtnem boju, v 54. letu statosti. Zemeljski ostanki nam tako ljubega, nepozabnega pokojnika se bodo v soboto, 20. maja ob 5. uri ponoidne v mrtvašnici deželne bolnice slovesno blagoslovili, nato na pokopaližCu pri Sv. Križu položili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 28. maja 1915. M * Marifm C^ranić, soproga. — Mllka Ceraalć, hči. — laia Haas roj. i. Sckmi4mayer9 pastorka. — Ama fta Botldar C#raafć, starši. — Helena, Marica la Mite Ceraalć. sestri in brat — Josip Baas, vodja \ pisarne, zet. __ __I \ SANATORIUM • EMONA „ 7LvJUHL-xJANA-KOMEISISKEGA-UL1CA-^Ti / ^ef-zdra^c< pprw»j>DR FR DERGANC v v lični vojnopoštni škatlji. Na mno^ostransko pobudo z bojisČa dobavljamo kot ljubezenska darila V2 steklenire Odola v Hčnt kovinski ^katlii. ki se že kot popolnoma za odpuslatev opremljeno vojnopoštno pismo pripravljena dobiva po vseh lekarn«h, dro^erijah, pai fumerijah itd. za originalno ceno kron l'2Q*i ♦) Kovinasta voinopoštna škatlia se m^d vojno dobavUa ^rczp!l^čno. Da se lažjer iern'ie seboj, smo za to izbrali polovično steklenico. Mefeorolsgičnt) ^oročilo. Vitlom nad niorjera 300*2 Sređti 1 zračni tlak 730 mm £as Slanje " i^, ' '? opaio **™- •■; Vetiovi Nebo " va»Ja vmm SB_________________________ 27. 12. pop. 732'3 i 22 8 si. jvzh del. jasno ,, j 9. zv. 7321 ' 18 0 Drezvetr. 28. 7. zj. 730 5 13 3 si. svzn. pol.oblač. Srednja včerajšna 'emperatura 176, norm. 15 5. Padavina v 2\ urah mm 0-0. 2 Ispi Mii stonovanli s tremi sobanr, kuhinjo, verando, parkom, kopalnim bazenrrn ter v^spmi dru^irni u£oino=tmi, se odđa trafno ali začasoo v Samniku v vili Soss. Več se \7ve v trgovini A. Sin** hovic n. Mestni trg. 13S5 !S^o^ 1312 želi vstopiti mlado delile. JI \aslov v uprav. »Slovenske^a Naroda«. j l^p" Išče se izurjena ~3mg šivilja kot pomoćnica v trajno dclo MlsliaHCefc - Rthar. LiHoaiicva nlica Z, in mnogo raznovrstnih knjig so za vsaho ceoo proda. Naslov v uprav. »Slovenskega Naroda«. 1316 V svofo odvetniško pišamo sprejmeia kfiflflfjlleilfB II UH $* £ I' a IS li III prostoga črnovojničke službe. Prednost imajo gospodjp s pravico do substitu- ci e. Vstop takof> Dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani. V f <« V fj% l£ V wl«^ll do naravne velikosti, kakor tuđi oljnate portrete na platno izvršuje umetnisko po vsaki fotografiji 4192 SavcrSs Bo¥šak ' prvi fotografski in povečevalni zavod v Ijubljani, Kolodvorska u!. 34 a. St. 8184. 1319 -*■ ^^- ^L-Jm.. dfir^ ^^a^ -*- €---^L W-^^ Q V nc^elfo, Ane 30. maU 1915, ob 3. uri popclđne se bode ožđala potom Uvnc dražbe v na\sm košsia mostne senoŽ3t£ v Srai vas!, k! sViii za komično poskužaltiče. V $es$đel?