Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Tako ne pojde? Protizakonita agitacija pri občinskih volitvah — Zločinsko hujskanje — Vlada ne bo popustila Pretekli četrtek je vlada na svoji seji razpravljala tudi o raznih načinih volilnega boja, ki so se pojavili v nekaterih pokrajinah naše države. Način, kako vodijo nekateri ljudje volilno borbo, je ponekod tak, da vlada ni mogla več molčati, ampak je jasno in nedvoumno povedala, da takih metod in takih političnih ciljev, kakor jih zasledujejo s svojimi volilnimi metodami in s svojo agitacijo nekateri politični pre-napeteži in zaslepljenoi starega, nepoboljšljivega kova, ne bo več trpela, ker ga v interesu države in splošne državne politike trpeti ne more in ne sme. Vlada je imela glede ureditve občinskih uprav več poti na razpolago. Vlada bi bila lahko uvedla sistem komisarjev. Vlada bi bila lahko vezala kandidature na od države priznane stranke. Takih potov bi lahko našteli še več, toda vlada se je odločila za svobodne volitve, da na ta način pritegne tudi najširše plasti ljudstva k sodelovanju v občinskih samoupravah. Edina omejitev, ki pa je umevna sama po sebi, je v tem, da je vlada določila v novem občinskem zakonu za občinske uprave natančno omejen delokrog. Vlada je torej dala narodu mnogo, zelo mnogo. To uvidevnost vlade in njeno širokogrudnost pa je smatralo vodstvo bivše SLS, ki še vedno sanja o povratku nekdanjih lepih starih časov,1»za popustljivost in za slabost in zato so zaceli agitacijo pri občinskih volitvah zlorabljati na način, ki ga moramo smatrati ne samo za protirežim-ski, ampak celo za protidržaven. Takih metod seveda državna oblast ne more iu ne sme dopuščati in zato je na svoji zadnji seji sklenila, »da nekdanjega partizanskega terorja pri volitvah ne bo trpela za nobeno ceno ter da ne bo dopustila, da se naše politično življenje še kdaj vrne v staro versko in plemensko razdvojenost.« To je jasna, odločna in moška beseda, ki mora napraviti konec vsaki zlorabi Svobode volitev, če ne zlepa, pa s pomočjo paragrafov. Tako, kakor gre ponekod sedaj, ne more več iti! Občine so res po zakonu samoupravne edinice, toda nad občinami je država, temelj vse naše državne politike pa je državno in narodno edinstvo in izločitev vseli verskih in plemenskih bojev iz političnega življenja. Kdor pa hoče zanesti v naše politično življenje z zlorabo občinske samouprave po ovinkih zopet stare razprtije, ta bo moral delati za svojo nepremišljenost bridko pokoro! Mi smo že neštetokrat povedali, da se stara politika ne more povrniti nikdar več! To so na-glašali vedno tudi vsi odločilni krogi! Vendar pa je še dokaj ljudi pri nas, ki tega kar verjeti ne morejo in zato govore sedaj stvari, ki niso samo kaznive po zakonu, ampak so naravnost blazne! Tako n. pr. begajo agitatorji bivše SLS lju^ di s tem, da bodo na podlagi pričakovane zmage v maloštevilnih slovenskih občinah prevrnili kar ves državni red in sistem (!), dalje, da bo v slučaju njihove zmage denarja v deželo kar deževalo, da bodo kmetski dolgovi kar čez noč odpravljeni in kar je podobnih staroznanih volilnih obljub. To je eno. Še večja blaznost pa je v tem, da govore, da bo samo njihova zmaga — če bo! — pri občinskih volitvah preprečila širjenje pravoslavja med Slovenci... Kakor da bi naši podeželski župani odločali o verah! V pismih na svoje pristaše, pa; pravijo, naj gredo ljudje volit ne zaradi dobrega gospodarstva, ampak že zato, da bodo prešteli svoje glasove in potem vladi pokazali zobe, češ: Poglejte, tcliko n" - je, mi hočemo zopet imeti staro st-lco in staro strahovlado v deželi Kranjski... Drugih razburljivih in naravnost veleizdaj-skih govoric, groženj in hujskarij pa-hiti omeniti ne smemo, zaradi zakona! Jasno je, da mora oblast" take zlorabe svobode z vso strogostjo zakona žatreti in kdor že danes čuti težko pest državne moči in avtoritete, naj se zahvali za vse take »dobrote« tam, kjer je dobil tak pouk. pcvodn/i Skrb vlade za poplavljence. — Umestna beseda ministra Puclja. — Pomožni odbor Katastrofalna povodenj, ki je zadela skoro celo Slovenijo, se je polagoma unesla, tako da je mogoče že precej natančno ugotoviti silno škodo, ki jo je napravila voda. Škoda gre v težke milijone. Porušenih je mnogo javnih naprav, zlasti mostov in cest, še več pa trpe prizadete občine, ki so ostale brez živeža in brez obleke za bodočo žimo. O katastrofi in o silni škodi je ban dr. Marušič takoj obvestil tudi vlado v Beogradu, ki je za prvo pomoč nakazala 200.000 dinarjev podpore, obenem pa odredila, da ministra Pucelj in dr. Srkulj obiščeta najbolj prizadete kraje in nato sestavita svoje predloge za pomoč. Oba ministra sta takoj odpotovala v Slovenijo. Minister dr. Srkulj si je ogledal škodo na javnih delih, minister Pucelj pa se je zanimal za prehrano in za zdravstvene razmere. Pri svojih obiskih poplavljenih krajev pa je minister Pucelj naglašal v svojih pomenkih z ljudmi nekaj, kar moramo še posebej podčrtati, in to je njegovo opozorilo, naj se oškodovani ljudje ne zanašajo samo na pomoč od drugod, ampak naj tudi sami store, kar je v njihovih močeh. Država, je rekel g. minister, bo gotovo storila svojo dolžnost in ravno tako banovina in oftčine, toda ljudje sami pa tudi ne smejo držati križem rok, ampak morajo tudi sami drug drugemu pomagati, da bomo s složnim delom čim prej ublažili hude posledice težke nesreče. Pomožna akcija banovine Ban dr. Marušič pa je takoj organiziral obsežno pomožno akcijo za poplavljence. Ustanovil se je poseben pomožni odbor pri banski upravi v Ljubljani, ki bo središče cele pomožne akcije. Ta odbor bo poskrbel, da po razpoložljivih sredstvih zagotovi nesrečnežem vsaj prehrano in zasilna stanovanja ter obleko čez zimo. Doslej je pomožni odbor dal kot prvo pa-moč sledeče zneske: za srez Brežice 25.000 Din, za srez Celje 35.000 Din, za srez Kamnik 20.000 Din, za srez Kočevje 30.000 Dim; i -' i"" ' za srez Konjice 5000 Din, "»'••' ' > za srez Krško 20.000 Din, " .-> za srez Laško 10.000 Din, ■ - ->> < < ■ za okolico Ljubljane 30.000 Din, za srez Novo mesto 20.000 Din, za srez Logatec 10.000 Din, ,. za mesto Celje 25.000 Din. Minister Pucelj pa je daroval za poplavljence 5000 Din. Sestanek bolgarskega in rumun skega kralja Kakor poročajo iz Varne, se sestaneta tam bolgarski in rumunski kralj med 10. in 15. oktobrom. Temu sestanku pripisujejo z ozirom na potovanje našega vladarja v Bolgarijo in v Turčijo velik političen pomen. Otok Jamaika — razdejan Otok Jamaika je strahovit orkan popolnoma opustošil. Upor na otoku Kuba Na otoku Kuba je prišlo začetkom oktobra zopet do krvavih nemirov. Množica se je uprla predsedniku Cespedesu iu je napadla in pomorila okoli 100 častnikov, ki so se bili zabarika-dirali v nekem hotelu. Od napadalcev jih je padlo 65. Hotel so napadalci popolnoma razbili. Štev. 40. "* Poštnina nlafant v toiovfnl. Rokopisi se ne vračajo, flača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Jz vnanje politike Važno potovanje Nj, Vel. kralja. — Boj za Podonavje Svetovno časopisje pripisuje veliko važnost konferenci Male antante (zveze) v Sinaji, katere •ta se bila udeležila tudi naš in romunski vladar, da g svojo navzočnostjo podčrtata pomen tega sestanka, na katerem so reševali vprašanje Resnejšega gospodarskega sodelovanja držav Ma-ie antante, potem pa tudi vprašanje Podanavja in priznanja Rusije. Sklepi, ki jih je napravila Mala antanta v Sinaji, pa utegnejo dobiti še poseben pomen, čim se bo pokazal vpliv potovanja našega kralja v Bolgarijo in v Carigrad. Vedeti je treba namreč, da imajo Grki in Turki že sklenjeno posebno prijateljsko pogodbo med seboj. Če bi se tej pogodbi pridružila še Jugoslavija oziroma cela Mala zveza in Poljska ter Bolgarija, bi nastala od Baltiškega pa do Sredozemskega morja mogočna državna zveza, ki bi lahko odločala o svoji usodi tudi brez zapadno-evropskih velesil. Večino pa bi imeli v teh državah Slovani, s katerimi bi bila zvezana tudi Rusija. Toda to so zaenkrat šele načrti. Prav lahko pa bi se zgodilo, da bi prišlo že v razmeroma kratkem času do sklenitve posebne pogodbe med balkanskimi državami. Našo vladarsko dvojico sprejemajo v Bolgariji nadvse prisrčno, v Carigradu pa bo sprejem naravnost veličasten. Z vprašanjem Podonavja pa se bavi tudi Društvo narodov v Ženevi. Tam so Italijani predložili svoj poseben načrt, ki ga pa Francija ne odobrava. Zato pa imajo sklepi Male zveze, ki je na rešitvi podonavskega vprašanja najbolj interesirana, tem večji pomen. o čemer bi mogli govoriti tudi z nasprotnega, ne le običajnega stališča; toda pod gradom so zrastle cele vasi (ako ne mesta) obrtnikov in trgovcev, onih solidnih kmetov-meščanov, ki so imeli doma hišo z obrtjo, zunaj pristavo s poljem. Branil in ščitil jih je grad; dandanes jih uničuje tuja konkurenca ali tuj delničar, po vzgledu Trbovelj, Vevč, Jesenic itd., o katerih toliko kriče in kličejo na pomoč državo, ki bi res morala pomagati: namreč domačinom na noge, a tujcem preko meje! Dandane« izkorišča tujec naše rudnike; ko bodo prazni >n izropani, nam jih bo vrgel pred noge, a sam bo imel dobiček in blago preko meje. V Italiji in Avstriji živi razmeroma z nami polovico več oseb na km2, dasi je pri nas več in manj izrabljenega sveta. A tukaj tarnamo na krizo, tujec pa uvaža inozemsko blago in izvaža naše pridelke po — bagatelni valuti. Dela in zaslužka dovolj, toda poprijeti se je treba! 'Pomagajte -po&lavljencem I Poziv bana dr. Marusiča Dravsko banovino je v preteklih dneh zadela poplavna katastrofa, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje in ki je povzročila nepregledne škode na javnih komunikacijah, kakor tudi na privatnem premoženju. Preplavila je obširna polja ter uničila vse. jesenske poljske pridelke, kakor ajdo, koruzo, krompir, korenje, repo itd. Vdrla je v mnoga stanovanja, ponekod preplavila cele vasi ter po stanovanjih uničila pohištvo, obleko, razne druge gospodarske potrebščine, pa tudi poljske pridelke, ki so bili vskla-diščeni od pomladanske žetve. Obrtnikom in podjetjem je deloma poškodovala, deloma odplavila njihove obratne naprave pa tudi surovine in izdelani materijah Škoda je tako ogromna, da se niti sedaj še približno oceniti ne da. Prebivalstvo se nahaja v nepopisni bedi. Ponekod si niso rešili drugega, nego golo življenje in obleko, ki so jo ob času katastrofe imeli baš na sebi. Sedaj nimajo ne strehe, ne živil, ne drugih sredstev za preživljanje. Posledice katastrofe so tem širšega obsega in tem občutnejše, ker je nastopila poplava koncem leta, ko se posledice ne dajo več ublažiti z novimi posevki odnosno z novimi poljskimi pridelki. More se reči, da so ljudje dvakrat odnosno trikrat sejali in nobenkrat želi, kajti poplava ni uničila samo poljskih pridelkov, ki so se nahajali še na polju, marveč tudi one, ki so si jih ljudje shranili od spomladanske žetve. Potrebna je nujna in izdatna pomoč. Osrednji pomožni odbor za poplavljence v dravski banovini se sporazumno z oblastnim odborom Rdečega križa zato obrača na najširše kroge vse naše javnosti s prošnjo, naj bi vsi oni, katerim je ta katastrofa prizanesla in ki po svojih gmotnih razmerah morejo utrpeti kakršenkoli, čeprav še tako majhen znesek za podpiranje naših nesrečnih poplavljencev, prispevajo po svojih najboljših močeh in tako pomagajo lajšati njihovo nepopisno gorje. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na »Hranilnico Dravske banovine v Ljubljani« z izrecno označbo »za poplavljence«. V Ljubljani, dne 29. septembra 1933. Osrednji pomožni odbor za poplavljence dravske banovine. Ban dr. Marušič Drago, predsednik. Pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar, namestnik predsednika. Predsednik oblastnega odbora Rdečega križa dr. Krejči Viljem; mestni načelnik ljubljanski dr. Puc Dinko; mestni načelnik celjski in član banovinskega sveta dr. Goričan Alojzij; župan v Laškem in član banovinskega sveta dr. Roš Fran; narodni poslaneo TJ rek Ivan, narodni poslanec Prekoršek Ivan; člani banovinskega sveta Arko Ivan; dekan Kurent Alojzij; Remžgar Ivan; načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidanšek Josip; načelnik tehničnega oddelka inž. Kraje Matija; načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. Dolšak Fran. Opozorilo invalidom. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je kupilo za enkrat 300 šivalnih strojev za invalide. Prošenj za podelitev pa je dospelo v ministrstvo doslej nad 2.600. Kdo ima pravico do šivalnega stroja: imajo pravico samo vdove invalidov, katere imajo najmanj 2 mladoletna otroka ženskega spola, oziroma najmanj dvoja neporočenih ženskih otrok, od katerih vsaj eden zna šivati na šivalnem stroju in ki živijo v skupnem gospodinjstvu z materjo ter ne plačuje nad 60 dinarjev neposrednega davka. Agrarna referma in vele~ posesiniki Uredba finančnega ministra Finančni minister je v sporazumu s kmetijskim ministrom in v soglasju ministrskega sveta izdal uredbo o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Po tej uredbi je finančna likvidacija agrarne reforme na veleposestvih poverjena Privilegirani agrarni banki. V svrho izvršitve finančne likvidacije agrarne reforme ima PAB nalogo izdali 4% obveznice, zajamčene po državi, za izplačilo odškodnine za razlaščena zemljišča in obvez iz čl. 76 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih lastnikov veleposestev. Razen tega ima PAB dolžnost vršiti vso službo glede leh obveznic in izplačati odškodnino za razlaščena zemljišča v korist agrarnim subjektom razlaščenim bivšim lastnih kom in pobirati dolžne zneske s strani agrarnih subjektov in države. Odškodnina od zemljišč, razlaščenih v korist agrarnim subjektom, se bo izplačala prejšnjim lastnikom veleposestev, in sicer za zneske preko 100 Din s 4% državno zajamčenimi obveznicami za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih, za ostale po 500 Din pa v gotovini. PAB je pooblaščena, da za izplačilo odškodnine iz obveznic po čl. 76 zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih izda kupone do nominalnega zneska 800 milijonov Din. Obveznice se bodo tiskale v uradnem jeziku. Obveznice se bodo izdale v kosih po 500, 1000, 5000 in 10.000 Din in se bodo glasile na donosilca. Obveznice bodo nosile 4% letne obresti od 1. oktobra 1933 in se bodo amortizirale ? žrebanjem v roku 30 let, počenši s 1. oktobrom 1933. Te obveznice in njihovi kuponi so oproščeni vsed sedanjih in bodočih davkov in doklad, tako državnih kakor tudi vseh drugih (banovinskih, občinskih itd.), prav lako pa tudi vseh taks in dajatev v kraljevini. Tem obveznicam se prizna pravica, da se smejo kupiti za pupilarne mase, polagati za kavcije, uporabljati za fonde in ustanove in za depozite pri javnih blagajnah. Priznajo se jim tudi vse ugodnosti, ki so jih deležne obveznice državnih posojil. Kol take jih bodo lahko sprejemale v poroštvo Narodna banka, Poštna hranilnica, Državna hipotekama in Privilegirana agrarna, banka. Kotiranje obveznic se bo vršilo na vseh domačih borzah. Izplačila amor- liziranih obveznic bo vršila PAB. Za lo izplačilo ji bodo služila ta sredstva: 1. zneski, dobljeni od agrarnih subjektov in države na račun dolžne anuitete, 2. posebni garantni fond, 3. vrednost razlaščenega zemljišča v korist agrarnih subjektov, kjer je na prvem hipotekarnem mestu PAB, in 4. državna dotacija, v kolikor se zanjo pokaže potreba na podlagi čl. 25 uredbe. Na vsa razlaščena zemljišča v korist agrarnih subjektov pride hipoteka v prvi vrsti v korist PAB, izvzeti so le dobrovoljci. Ta odredba se mora v vsem izvajati tudi na izgube, k: bi jih PAB utrpela pri morebitnih odkupih in prodajah nepremičnin. Izplačilo odškodnine lastnikom veleposestev se vrši na podlagi pravomočnih sklepov komisije za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih. Izplačilo odškodnine se vrši ali pri samem PAB-u ali pa preko pristojne davčne uprave. Odškodnina se izplača osebi, na katero se glasi sklep, ali pa njegovemu pooblaščencu. Agrarni dolžniki so po zakonu o likvidaciji agrarne reforme deležni torej tehle koristi: 1. lahko se poslužijo zakona od 19. aprila 1932 o zaščiti kmetov in o uveljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršitvi in zavarovanju z vsemi kasnejšimi izpremembami in dopolnitvami teh zakonov; 2. lahko se poslužijo uredbe od 4. januarja 1933 o posredovalnem postopku s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami; 3. lahko se poslužijo zakona od 22. novembra 1929 o prisilni poravnavi izven stečaja, in 4. drugih zakonov, katerih predpisi nasprotujejo določilom te uredbe. Če se pokaže potreba, da se agrarnim dolžnikom dovolijo olajšave pri plačevanju dolgov, se morejo izvršiti samo z izmenjavo in dopolnitvijo te uredbe. Vsi agrarni subjekti, za katere se razlasti zemlja po 1. oktobru, bodo dolžni po izvršljivosti razlastitvenega sklepa naknadno plačati vse prej dospele letne anuitete brez zamudnih obresti. Ker je država s to uredbo prenesla izvršitev finančne likvidacije na veleposestvih na PAB, se do končnega izplačila razlaščenih nepremičnin postavi hipoteka v korist PAB-a. Če bi tečaj obveznic dosegel ali pa presegel nominale, se mora izvršili izredna amortizacija potom žrebanja. Dva državna sicbra Vsaka država ima dva stebra: kmetijo in industrijo. Kjer ene manjka, ni dobro, ker morata druga drugo izpopolnjevati in slabo je za državo, če je v pretežni večini industrijska, kakor je zanjo slabo, ako je v pretežni večini kmetijska. Najboljša je torej srednja pot, da druga "drugo izpopolnjuje. Kar potrebujejo kmet in sorodni poklici orodja itd., ga morajo dobivati doma od pluga in brane do najzamotanejšega »troja. Nasprotno mora dobivati industrija tudi doma vso prehrano od moke, mesa do olja in ribe. Kratko: polje in tovarna se morajo tako izpopolnjevati, kakor je še dandanes na pogor-skih kmetijah, kjer vse doma pridelajo, razen soli in tobaka (ponekje tudi to!). Zato so naši ljudje nekdaj lažje živeli nego dandanes, ker so imeli doma dosti zaslužka, ki jim ga je tuja industrija odvzela od konca XVIII. stoletja dalje. Platno in obleko so delali doma iz lanu in kož; tovorili in vozili so z domačimi konji, a dandanes vozijo tuje železnice, ki večkrat niti vode ne rabijo. Seno so prodajali za cestni promet, medtem ko ga danes auto ne rabi. Ob prometnih progah so živeli kovači, gostilničarji, kolarji, sedlarji in cela povorka drugih ljudi — dandanes frkne auto mimo okna in se ustavi v Trstu, a železnica v Gradcu. Svojčas so tkali in predli, krznarili in barvali sami domači ljudje obleko za pol življenja; dandanes dela tuja tovarna za — pol leta, ko se ti srajca ali nogavica strga. Svoj čas so imele tlako in desetino graščine, f/« norv m TISKARNA MERKUR nUBnANA.GR«GORČ!ČEVA^!23 f Tova&iš Mcibs Vale Pretočeni teden se je po naključju na lovu ponesrečil po vsej Dolenjski poznan,, nadvse ljubljen Ln spoštovan posestnik in trgovec v Št. Jerneju, tovariš Maks Vale. Mož, kakršnih je malo med nami, je bil odkritosrčen družabnik, veseljak, dobtričkia, velik prijatelj narave in športa. Vedno lepi zeleni Gorjanci, pod katerimi le?i njegov prijazni dom v Št. Jerneju, so mu bili tako pri srcuv da je najraje prebil v nj,ih svoje proste ure, bodisi pri ribolovu ali pa pni lovu na divjačino s svojimi prijatelji. V največjem zadovoljstvu in lovski sreči, ki jo je bil deležen pretočeni teden na lovu v Gorjancih, se ruu je pri oddihu bog ve po kakem naključju Neplodnost pri domačih živalih je kaj; por gosta in različna.. Vzrok tej pojavi je dostikrat prirojen, še večkrat pa pridobljen radi kakih prestalih bolezni. Za živinorejca je končno vseeno ali je ta vzrok ene ali druge narave, ker posledica je samo ena t. j. jalova žival ženskega spola. Če je napaka prirojena, je žival vsaj toliko vredna za meso kot ista žival moškega spola, če pa je že po kakem porodu pridobljena, nima več iste vrednosti, ker mesar nikdar po taki ceni ne plača kakor žival moškega spola. Če je ta napaka prirojena, je temu vzrok nepravilni razvoj ženskih spolnih organov. Ko nastopi doba, v kateri se pojavi pojanje ali kakorkoli že imenujemo ta pojav pri raznih vrstah domačih živali, se žival nič ne zmeni, lepo raste in še lepše se redi. Okrog takega hleva letijo dogovorjeni mesarji kakor vešče okrog svetlobe ter drug drugemu zbijajo ceno pri živali ali pa tudi obratno, če je posestnik trdna grča in jih dobro odganja od hiše, dokler ne doseže pri živali času primerne cene. Jako česti pa so pojavi neplodnosti pridobljene narave, ki. pa so posledica raznih bolezni v telesu. Nekaj teh vzrokov bom skušal v nadaljnih vrsticah objasniti. Eden najbolj čestih je nepravilni porod. Vsak bralec teh vrstic se bo spomnil takega slučaja, bodisi pri svoji živali ali pa v rasi, kaj vse mora pretrpeti uboga žival,, če ima nepravilen porod. Vzemimo potek enega takega poroda in bralcu bo kaj lahek zaključek kakšne bodo posledice,, če se ta porod sploh srečno izpelja. Nekega dna, ko je nosečnost krave pri kraju, kaže žival prve znake priMižajočega se poroda.' Krava prične stopicati, se vlega in vstaja ter muka. Vsi znaki so tu, da nastopa bližajoči se porod. V takem slučaj« navadno gospodar vzame molzni stolček ter se vsede v hlevu skrbne pričakujoč srečnega izida. Med tem pa se sivka vedno- bolj>, napenja, krči postajajo vedno močnejši in od bolečin, z glasnim mukanjem, se žival samo valja po stelji. Gospodarja že skrbi in ker sam. ni vešč stvari, stopi It sosedu, ki velja za krajevnega zdravnika, naj gre pomagati pri porodu. Sosed se pozivu odzove in med ogledovanjem krave pokličeta še par možakov v vasi Ln glavno mučenje živali se prične s polno paro. Vaški »zdravnik« si zaviha rokave, seže z vso svoje- moč je v kravo sprožila puška in ga smrtno- nevarno ranila v hrbet. Po nesreči j,e bil takoj prepeljan v bolnico usmiljenih bratov v Novo mesto, kjer pa je težki telesni poškodbi že drugi dan podlegel. Pogreb blagopokojnika, kakršnega Št. Jernej in okolica še nista vi o'a, se je vt2il v nedeljo, dne 1. t m. iz hiše žalosti na tamošnje farno pokopališče- Bojen je bil rajni Val® 6. septembra 1883 v Laškem, trgovsko- pa se- je izučil in izvežbal v Mozirju, na kar je prišel v Št Jernej, kjer se je osamosvojil in se nato poročil z Josipino iz ugledne družine Bonove iz Gotae vasi, ki mu je rodila sinka Maksa in hčerko. Božo. Pokojnik je bil za celo tamošnjo okolico duša vsega napredka, zlasti se je odlikoval pri ta-mošnji Kmetski hranilnici in posojilnici, občinskem svetu, šolskem odboru, pri Sokolu, Ciril Metodovi družbi,. Sadjarskem društvu, Lovskem društvu, Trgovskem udružbnj,- in Jahahio-dlir-kalnem društvu v Št. Jerneju itd. Št. Jernej in njega okolica je zgubila s tovarišem Maksom Vale-tom svojega najboljšega moža dela, moža napredka. Pogrešale ga bodo vse navedene ustanove ia vsi, ki so ga kot javnega delavca poznali, še posebej pa njegova ljubljena družina, kateri ne moremo želeti za uteho več kakor naše iskreno sožatje.» Tovarišu Maksu pa v domači grudi min in pokoj:! ter brede in otipava po kravi, pri tem pa niti najmanj ne misli, da je krava ravno tako iz mesa in krvi kakor človek. Glavno kar ta vse-vedež napravi je, da namaže roke z oljem. Niti najmanj ne pogleda, da so njegove roke umazane od poljskega dela, njegovi nohti veliki in za njimi polno nesnage ali po domače gnoja. Niti na pamet mu ne pride, da bi te nohte po-rezal, si roke in kravo od zadaj skrbno omil ter razkužil sebe in kravo s kakim razkužilnim sredstvom. Če je dotipal katero nogo, jo naveže na vrv in vleče ria dan. Tako drugo in stvar gre naprej vse prej kot pravilno. Pozneje opazi, O letošnji svetovni perutninarski razstavi v Rimu nam je poslal član jugoslov. razstavnega odbora g. Sava Vujic iz Novega Sada sledeče poročilo: Na pobudo svetovnega perutninarskega udruženja se vrši vsako tretje leto svetovni pe-rutoinarski kongres in sicer vsakokrat v drugi državi (prvi kongres je bil v Bagu, drugi v Barceloni, tretji v Ottavi, četrti v Londonu in peti v Rimu). Letošnji kongres v Rimu je bil »družen s perutniaiarskO' razstavo, vsega sveta. Udeleženih je bilo 42 držav. Med temi je bila tudi naša diržava^ Ob teji priliki si je gospod Mussolini ogledal tudi jugoslovanski paviljon z razstavljeno- perutnine.. V imenu naše države ga je pozdravil načelnik oddelka aa živinorejo v kmetijskem ministrstvu gospod dir. Ljudevit Prohaska. Naš paviljon je M aranžiran v strogo- strokovnem amislu in je ravno vsled tega zavzemal odličao mesto. Zastopana je bila zlasti štajerska kokoš- v opisu in sliki, razni diagrami so predstavljali gostoto perutninarstva v državi in posebej v Dravski banovini. Iz Jugoslavije je bila razstavljena sledeča perutnina:- 4 gajbe Štajerke, 2 gajbi Rhode Island, 2 gajbi Pljrmotlirok, 2 gajbi Faveroll, 2 gajbi pur, 2 gajbi gosi, 1 gajba rac, 1 gajba Leghorna in 1 gajba Luseksv Od razstavljene perutnine so se posebno izr da je ena noga prednja druga zadnja. Hajdi, eno mora nazaj in zopet prične bresti po kcavi za drugo sosedno. Krava je že onemogla in več ne more vstati. Po dolgem trudu se mu posreči, da s kakim zasilnim kavljem privleče sosedno nogo. Obe naveže na vrvi, neglede na to ali je položaj pravilen, če ni maternica zavita, tele mora ven. Vsem možem lije znoj po obrazu,, teliček pa le noče ven. Malo pomodruje-jo, poiščejo žrd, na njo privežejo vrvi, seveda porodnico ravnotako trdno k jaslim zavežejo. Z žrdjo na vzvodu vlečejo mrtvega rojenca ua beli dan. Največkrat seveda od muk krava pogine ali pa jo še v zadnjih zdihljajih zakoljejo med jokanjem gospodarjeve družine, ki je težko pričakovala kapljice mleka za vsakdanjo hrano, ali pa dinarja, ki bi ga dobila za mleko in telička. Skratka, gospodarski udarec je tu in leta minejo, predno se s stradanjem in varčevanjem na vseh straneh ta rana ne zravna. Ča pa se ta porod Ie konča ter sivka vsaj ostane pri življenju, pa vselej nastopijo težke posledice. Ena teh poslediie b-i bila, da se- je med porodom pretrgala maternica iia krava notranje izkrvavi in pogine. Po takem ravnanju s kravo pa gotovo nastopi gnojno vnetje maternice, vsled katerega, če se skrbno in pravilno ne zdravi, se žival zastrupi in pogine. Če pa le ostane pri življenju, to gnojno vnetje čestokrat pokvari jajčnike, ki so glavni vir plodnosti živali rn krava ostane jalova. Profc Jože, sreski veterinar, Kočevje. kazale Štajerke, katere so razstavili naši rejci: Kuhn Tausch, Razvanje pri Mariboru, 1 petelina i® 2 kokoši, 3 kopune in Hubert Twickei 1 petelina, 2' kokoši rjave Štajerke. Istotako je vzbudila veliko pozornost bela Štajerka, katero je razstavila g. Pabernik Marija (2 kokoši i« 1 petelina). Odi drugih pasem iz Jugoslavije so bile ugodno ocenjene Emdemslce gosi, katere je razstavila zadruga za rejo vodae perutnine Vajloviea* (Pančevo), race Peking in kokoši Rhode Island g. Sava Vijdča, Novi Sad. Perutnina je bila ocenjena od italijanske komisije; Izid ocenjevanja je bil priobčen v italijanska dnevnih listih. Tako je priobčil italjanski list »Giornale d' Italia« in »II'Messagero«, da so izmed 42 držav, ki so se udeležile razstave, imele najboljše blago po vrsta: Angleška, Dan-« ska, Holandska in Jugoslavija. Izmed 42 držav smo torej zasedli četrto mesto. Jugoslavija je razstavila tudi rodbino Emdemskih gosi, ki so bile najlepše na vsej. razstavi. Iz tega je razvidno, da je bil moralni uspeli te razstave tako za našo državo, kakor tudi za Dravsko banovino ia naše zavedne rejce štajerske kokoši nadvse časten. Ko prečitaS Kmetski list, da/ ga prečitait tudi soseda tn mu priporočat, da si ga naroči. Ceiolefna naročnina znaš« samo 30 dinarjev. JVcpIcdisosi domačih živali Svetovna &ei?alnmsiJka jpa&stava v llkima ladina Veselice in mi Splošni razvoj v pretekli dobi je prinesel med nas dobre in slabe stvari. Skoro bi rekel, kolikor smo po eni strani na uspehih gospodarskega in kulturnega značaja pridobili, prav tako enio pa bili na drugi strani deležni škodljivih ali vsaj kvarnih posledic tega razvoja. Nič ne pretiravamo, če pravimo, da so tudi veselice, katerih priredimo samo Slovenci več l000 na leto, eden od pojavov, ki prirediteljem prinašajo sicer večji ali manjši dobiček, narodu pa največkrat poleg materijalne še veliko moralno škodo. V tem oziru grešijo tudi naša Društva kmetskih fantov in deklet, kar moramo odkrito priznati. Mi smo načelno proti takšnim prireditvam, dasi se jih včasih ne moremo izogniti. Prirejamo jih v prvi vrsti za to, da iz njih črpamo denarna sredstva za prosvetno in kulturno delovanje naših organizacij, ker drugih primernih prilik največkrat ni. V toliko si moramo biti na jasnem. Grajamo pa postopanje vseh tistih društev, ki s prirejanjem veselic pospešujejo golo vese-Ijačenje in zapravljanje denarja. S takšnim postopanjem ubijffjo ugled vsem našim društvom, ker mnogi, predvsem starejši ljudje, mislijo, da je to naš glavni namen. Zato ni nič čudnega, Če nekateri poznajo le s te strani naše delovanje, kar ni krivda društev samih in njihovega programa, ampak odločujočih funkcijonarjev naših organizacij. ____ Potrebno je, da tozadevno javno povemo svoje mnenje, ker ne maramo pavšalnih očitkov na vse naše organizacije, torej tudi na tiste, ki se v tem oziru zavedajo svojih nalog in postopajo tako, kakor je edino pravilno in prav. Zaključujemo! Društva kmetskih fantov in deklet naj bodo tiste organizacije, ki morajo v prvi vrsti skrbeti za izobrazbo in vzgojo svojih članov ter pospeševati vse, kar je za našega kmetskega človeka koristno in potrebno. Vse drugo pa po možnosti prepuščamo drugim, da obdržimo svoje dobro ime! Celjski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je priredil s podporo kr. banske uprave dva praktična tečaja za vkuhavanje sadja, po-vrtnin itd. na gospodinjski šoli v Št. Jurju o. j. ž. Prvi tečaj se je vršil 23. in 24., drugi pa 26. in 27. septembra. Udeleženke so bile skoro vse članice naših Društev kmetskih fantov in deklet, pridobile so si mnogo koristnega znanja, s kate-terim bodo lahko koristile sebi kakor svoji okolici. — Za zimski čas pa so predvideni tudi primerni strokovni tečaji za fante. Zahvala. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju se tem potom iskreno zahvaljuje tov. društvom, kakor tudi posameznikom za požrtvovalno sodelovanje ob priliki Pododborovega kinetsko-mladinskega praznika 8. septembra v Šoštanju. Vsem ljudskim odrom, igravcem in režiserjem! Podlaga uspehu na odru je tehnična izobrazba igravcev in režiserjev v oderskih vprašanjih. Ako se želite izobraziti v igravski, režijski umetnosti, ako želte dobrih ljudskih iger in če želite biti oproščeni avtorskih tantijem pri teh igrah, če želite stalnih strokovnih nasvetov o vseh oderskih vprašanjih, če želite biti deležni vseh številnih ugodnosti (popust na cenah v gledališčih, pri izposojanju kostumov in lasulj itd.) in če želite sodelovati pri našem domačem zvočnem filmu, pišite takoj po informacije na: Založbo »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10/1. Izlet na razvaline Čušperskega gradu. V nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. se vrši izlet »Društev kmetskih fantov in deklet« iz Škocjana pri Turjaku, Zapotoka. Vel. Osvenika, Želimelj, Poni-kev, št. Jurja in ostalih, na grad Čušperk. Zbirališče ob 9. uri dopoldne pri tov. Jos. Severju, gostilničarju v Malih Lipljenali. Oddaljenejši naj se peljejo z vlakom, ki prispe ob 7. uri zjutraj v Cušperk in od tod je še pol ure hoda do razvalin. S tov. društvom iz Ponikev se snidemo na Vodicah. Na Cušperku govori o zgodovinskem gradu delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. V nedeljo vsi na Čušperk! Ponikva ob juž. žel. V nedeljo, dne 24. t. m. je bil ponovno sklican sestanek kmetskih fantov in deklet. Kljub slabemu vremenu je bil obisk zadovoljiv. Z lepimi besedami sta obrazložila namen in pomen društva Kmetskih fantov in deklet tov. Podgoršek Milko in šolski upravitelj g. Bole F. Vsi so bili navdušeni nad lepo zamislijo kmečko-mladinskega pokreta in na splošno željo vseh je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki se je takoj lotil dela za ustanovitev društva. Mlademu društvu želimo najboljših uspehov. Iz Slovenjgradca. V nedeljo, dne 10. t. m. je priredila podpisana podružnica tombolo, združeno s tekmo koscev in teric, katera je v vsakem oziru prav dobro uspela; saj se je iste udeležilo nad 2000 večinoma kmetskega prebivalstva. Tekmo koscev je prav spretno vodil Franc Kuhar, komisijo pa gg. Ivan Pečolar v Gradišarju, Ivan Krpač, Jurij Apačnik in Franjo Cajnko. Prvo nagrado pri košnji je dobil Lekša Anton iz Šmartna, drugo Uršej Franc iz Legna, tretjo Kapljavas pri Št. Pavlu ob Preboldu. Gasilno društvo v Kapljdvasi je priredilo v nedeljo 1. oktobra tombolo z vrtno veselico. Mnogo udeležencev je prejelo prav lepe dobitke, že drugič pa je sreča naklonila prvi dobitek — novo žensko kolo, tovarniški del. Ivani Kobalovi. Vsa prireditev je dobro uspela, posebno pa v gmotnem oziru, tudi gasilna društva si bodo opomogla, ker se je položaj radi dobre hmeljske kupčije kmetom nekoliko izboljšal. Kranj. V zvezi s propagandnim tednom za konzum grozdja in sadja bo g. dr. Bežek predaval v nedeljo, dne 8. t. m. ob 11. uri v gimnazijski telovadnici o važnosti rednega uživanja grozdja in raznega sadja. Pred predavanjem bo zapel izvrstni gimnazijski pevski zbor nekoliko primernih pesmi. Vsakdo, komur je mar blagor naroda in lastno zdravje, je vljudno vabljen k predavanju. — Propagandni odbor. Šivalni stroji za invalide Minister socijalne politike in narodnega zdravja, g. Ivan Pucelj, je odobril s svojim odlokom St. Br. 36.024 z dne 14. septembra t. 1. šivalne stroje sledečim invalidskim vdovam: Pin-tarič Emilija, Noršinci; Prijatelj Neža, Potiska-vec; Jožefa Jarc, Mahovnik; Podberšek Katarina, Lipa 7; Jožefa Jernejčič, Planina pri Rakeku, Znidaršič Marija, Kompolje; Ivana Košir, So-dražica 132; Mihelič Ivana, Globelj 18; Alojziia Zupančič, Regerša vas; Ana Krašovec, Mikot 19; Nirdorfer Helena, Žalec; Berke Terezija, Šalovc-i št. 177; Ana Kanižaj, Ivanovci 67; Volovšek Marija, Šmartno ob Dreti; Knavs Ivana, Hrib 25; Pogorele Frančiška, Goriča vas 55; Trape Karo-lina, Nadlesk 31; Volavšek Terezija, Gotovlje; Kolenc Amalija, Podkraj 50; Markovič Franjica, Gerovo 27; Zgonc Marija, Iga vas 13; Terplan Julija, Domanjševci; Benkič Fani, Vadarci; Mu-zek Marija, Hajdina 16; Jelen Jožefa, Logarevci; Romškar Marija, Log 39; Zlodej Frančiška, Za- Dekleta so prinesla pridnim koscem ju-žino Gril Karol iz Legna, četrto Vaukan Andrej iz Starega trga, peto Kresnik Martin iz Šmartna, šesto Zucovnik Ivan iz Legna, sedmo pa Jurjevc Vinko iz Starega trga. Grabljice so bile tudi zelo pridne, posebno pa so jih pohvalili kosci za na travnik prinešeno imenitno dobro južino. Pod vodstvom spretnega pevovodje g. Krpača so kosci, grabljice in terice zapele na travniku prelepo narodno pesem »Moja kosa je rujava«. Tudi terice, oblečene v obleko iz domačega platna, so pokazale, kaj vse premore pridna roka pravega kmetskega dekleta. Prvo nagrado je dobila Uršej Marija iz Legna, drugo Kresnik Pavla iz Šmartna, tretjo Škrubi Marija iz Šmartna, četrto Zdovc Marija iz Šmartnega. Med košnjo in tekmo teric je prav pridno igrala Trboveljska godba. Za tombolo je bilo prodanih 5000 kart ter se razdelilo nad 500 lepih dobitkov. I. tombolo Din 500 — je dobila neka kmetica iz Podgorja in II. tombolo 1 sod vina z vinom pa Ivan Bari, tovarniški delavec iz Slovenjgradca. Vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k tako lepemu, gmotnemu in moralnemu uspehu, se zahvaljuje Odbor Kmetijske podružnice za Slovenjgradec in okolico. bukovje 8; Hribar Katarina, Vrba 11; Marija Burger, Št. Vid; Marija Kuhar, Lipovci; Terezija Kozjan, Boh. Bistrica 65; Feher Katarina, Doline 140, Jarc Frančiška, G. Kranovo; Rajer Katarina, Stranje 8; Briški Neža, Tišen Polje; Gorše Jožefa, Podtablje; Krašovec Pavla, Gora; Kordiš Marija, Srednja vas; Verhovšek Neža, Veniše; Udovč Marija, Zbure 1; Pravst Marija, Hrastje 20; Potočnik Marija, Log 15; Dolinar Marija, Škofja Loka; Kukovič Angela, Stari Klemeni; Francelj Marija, Jurjevica. Pismene opomine smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega lista«, za tekoče leto še niso plačali. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje redno pošiljanje lista Uprava. nesreča je zadela 21etnega Viktorčka Lepenika iz Maribora. Otrok se je motal v pralnici ter padel v 201iterski lonec, napolnjen z vrelo vodo. Zadobil je hude opekline ter so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. Preklicana prepoved zborovanj. Prepoved vseh zborovanj in sestankov, ki je veljala za Trbovlje in na nje meječe kraje, je okr. glavarstvo preklicalo. Zanaprej so vse te reči dovoljene kakor v drugih krajih in po splošnih zakonskih predpisih. Prepovedano je zanaprej še samo zbiranje večjih skupin po cestah in pri vhodih v rove. Zveza gostilničarjev za vso državo. V Beogradu so te dni zborovali zastopniki gostilničarjev iz vse države. Ustanovili so svojo »Go-stilničarsko zvezo«. V odboru nove Zveze sta gg. Ciril Majcen iz Ljubljane in Gjuro Voljak iz Maribora. Društvo prijateljev »Slovenskih goric« je bilo ustanovljeno pretekli teden v Ljubljani. Namen društva je seznanjati širšo javnost s tem lepim delom naše domovine s prirejanjem izletov v te kraje in s časopisno propagando. Sezona gob. Gob je letos po izdatnem deževju mnogo. Nekateri jih nabero v enem popoldnevu po več kilogramov. Med gobami so tudi redki eksemplarji. Tako je liašel Slavko Jazbec skoro 2 kg težkega jurčka, Jože Fajfar pa 94 dkg težkega. Slovo prijatelja mladine. Škof j o Loko je zapustil profesor meščanske šole g. Alojzij Peter-lin, ki se je vrnil na svoje staro službeno mesto v Kamnik. Dopust finančnega ravnatelja. Finančni ravnatelj za Dravsko banovino g. dr. Valjavec je nastopil 3. t. m. svoj redni dopust. Nadomestuje ga njegov pomočnik g. Sedlar, ki sprejema stranke vsak delavnik od 10.—12. ure. Prijeti vlomilci. Kranjski orožniki so polo-vili osem vlomilcev in tatov, ki so delovali po Gorenjskem od Škofje Loke tja do Jesenic. Vlomilska tolpa je bila deloma v tesnih poslovnih zvezah, nekateri pa so nastopali tudi samostojno. Avgusta in septembra je bilo v tem času izvršeno do 25 večjih in manjših vlomov. Samo eden aretiranih tatov ima na vesti 12 tatvin in vlomov. Živeli so brezskrbno. Nakradeni denar so zapravljali in sploh po Kranju in okolici močno veseljačili. Orožniki so v sredo pripeljali v Ljubljano 241etnega oženjenega Jožefa Ahačiča, dalje samskega delavca 231etnega Pavla Malovrha, tretji kompanjon je bil 29Ietni samski delavec France Meglič, drugače nestalnega bivališča, četrti pa 311etni mesar Jože Trampuš. Včeraj pa so kranjski orožniki odpravili v Ljubljano še petega pajdaša, Alojzija Marklja, 291etnega kovaškega pomočnika. Na Gorenjskem vzbuja aretacija te vlomilske družbe veliko pozornost in zanimanje. Suhe gobe IBmLmJb kupuje po najviSji ceni SEVER & KOMP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5 Veliko vlomilsko družbo so razkrinkali v Beogradu in izkazalo se je, da je bil organizator in finančnik vlomilske tolpe Dobrivoj Milo-savljevič, lastnik kavarne »Moravski gurman« v Takovski ulici. Med člani nevarne vlomilske družbe, ki je izvršila v zadnjih mesecih po Beogradu in tudi okolici več predrznih vlomov in je nameravala vlomiti tudi v blagajno beograjske občine, je tudi neki bivši uradnik beograjske občine. Ostali člani pripadajo tudi raznim profesijam. Eden n. pr. je bil šofer in prevažal ukradeno blago. Čisti dobiček Sokolskega zleta v Ljubljani znaša po dosedanjih računih nekaj nad pol milijona dinarjev. Čim bo prodan les, ki so ga Prva pomoč Rdečega križa za poplavljence. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je na utemeljeno vlogo ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa naklonil kot prvo pomoč za prehrano po zadnji poplavi prizadetemu prebivalstvu Dravske banovine znesek Din 50.000. Glavni odbor Rdečega križa je obenem odobril, da se iz vloge Rdečega križa pri Mestni hranilnici ljubljanski uporabi znesek Din 70.000 prav tako za prehrano in preskrbo nujnih bivališč za poplavljence. Nadalje je glavni odbor odposlal 15 zabojev razne posteljnine in obleke, šalov, nogavic za razdelitev med najbolj potrebne. Tudi ljubljanski oblastni odbor je iz svoje zaloge odkazal večjo množino odej, rjuh, srajc in obleke. Kmetje ob italijanski meji, pozor! Kmetijski minister je na prošnjo kr. banske uprave Dravske banovine odredil, da se mimo pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja od 21. oktobra 1931. dovoli prenos krompirja iz Italije jugoslovanskim dvolastnikom na meji, ki imajo svoja posestva na italijanskih tleh. Ta krompir ni treba da bi bil odpravljen s certifikatom o izvoru in zdravstvenem stanju, ki ga izdajajo italijanski uradni organi za fitopatološko službo. Prav tako ni treba, da bi ga pregledali organi jugoslovanskih vzornih in kontrolnih postaj. Zdrava kakor vsakdanji kruh! Pijte zato samo Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovim« dodatkom! Stopetnajstletna starka čita brez očal. V Slunju živi starka, ki je te dni stopila v 115. leto. Ko je bila stara 90 let, je zelo izgubila vid, ki pa se ji je po desetih letih zopet vrnil. Sedaj lahko čita brez očal. Darovi za poplavljence. Mestna hranilnica ljubljanska je darovala za poplavljence 10.000 Din, g. senator dr. Novak pa 500 Din. Tudi posamezni pomožni odbori so nabrali za poplavljence že precej živil, obleke in denarja. Tudi Združenje trgovcev v Ljubljani je sklenilo nabirati prispevke za poplavljence, prispevke pa bo izročilo banovinskemu odboru. Iz strahu pred vlomilci je zadela kap gospo Marijo Humarjevo na Jesenicah. V temni noči se je tako prestrašila neznanega vlomilca, da je po dveh dneh zaradi kapi umrla. V Zagrebu obsojeni splavarji. Zagrebško sodišče je obsodilo zaradi tepeža v neki zagrebški gostilni šest splavarjev iz Savinjske doline, toda samo pogojno, nekaj pa je bilo oproščenih. Samomor 131etne deklice. Te dni se je obesila v vasi Prnjavoru pri Kragujevcu 131etna Radmila Božič. V smrt jo je pognal baje strah, da bi je mati ne pretepla, ker je bila nekaj izgubila. Nov grob. Na Rakovniku pri Št. Rupertu je umrla v 62. letu starosti gospa Alojzija Zupančič, soproga dolgoletnega župana Franca Zupančiča. Pogreb blagopokojnice bo v petek, dne 6. t. m., na farno pokopališče v Št. Rupertu. Pokojnici časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje. Polovična vožnja za vsedržavno razstavo vina in sadja. Minister za promet je odobril ugodnost polovične vožnje za vse razstavljalce in posetnike vsedržavne razstave vina in sadja, ki se bo vršila od 7. do 15. t. m. v Beogradu. Legitimacije po 20 Din se dobe v vseh uradih »Putnika«. Pri otroški igri prišel ob oko. Pred dnevi se je igralo veš otrok na travniku v Janežovcih, občina Sv. Urban, med katerimi sta bila tudi llletni posestnikov sin Franc Renč in Rozalija Rojs, ki so se igrali z lesenim lokom na puščice. Rojsova je nenadoma sprožila, zadela Renča v levo oko in ga težko poškodovala. Fanta so takoj spravili v mariborsko bolnico, bilo pa je že prepozno, ker mu je oko izteklo. Otrok v loncu vrele vode. Huda in nevarna Teden sadja in grozdja. V zvezi s prireditvijo sadnega in grozdnega tedna v celi banovini se bodo vršila v tednu od 2. do 8. oktobra naslednja radio predavanja: Dne 4. oktobra: Ing. Franjo Lukman, refe-ren pri banski upravi: O spravljanju sadja. Dne 5. oktobra: Anton Flego, referent pri banski upravi: Brezalkoholni sadni in grozdni sokovi. Dne 6. oktobra: Franjo Kafol, tajnik Kmetijske družbe: Priprava sadja za trg. Dne 7. oktobra: Franjo Gombač, višji klet. nadzornik v p.: O namiznem grozdju. Ta predavanja bodo dnevno od 18-30 do 19. ure. V nedeljo dne 8. oktobra bo predaval odi 10. do 10-30 ure gosp. dr. Marjan Ahčin, mestni zdravnik v Ljubljani o temi: Koristi uživanja grozdja in sadja — škodljivost uživanja alkohola. Haš pravi domači izdelek! rabili za tribune, bo dobi^k dosegel vsoto 600.000 Din. Vlak je povozil v ljubljanski okolici 321etno služkinjo Jožefo Jordanovo. Bila je takoj mrtva. Doma je bila iz Bučke na Dolenjskem. Obravnava proti bratoma Mali Razprava proti bratoma Mali, ki sta obtožena umora žene enega izmed obeh bratov, se-bo vršila v Novem mestu v drugi polovici oktobra« Za razpravo vlada že sedaj ogromno' zanimanje. Profesor Josip Breznik, novi načelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi. -» Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je »mrl po nesrečni nezgodi naš iskreno ljubljeni sin, soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Maks Vale trgovec in posestnih v St. jepneju Preminul |e 28. septembra 1933 v starosti 50 let, previden s sv. tolažili, v Kandijski bolnici. Pogreb pokojnika, se j« vršil v nedeljo 1. oktobra ob 15. uri v Št. Jerneju iz hiSe žalosti :b» tamošnje farno pokopališče. Priporočamo dragega pokojnika vsem, ki so ga v njegovem plemenitem in plodonoanem živi jen skem delovanju poznali, da ga ohranijo v blagem spominu. V Št. Jermejn, dne 28. septembra 1933. Žalujoča soproga Josipma, roj. Bon, sin Maks, hčerka Boža, starši, svakinja Mtci Bon in ostalo sorodstvo. Zahvala. Vsem, ki ste nam lajšali bolest nad nenadomestljivo izgubo našega nepozabnega soproga in očeta, vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in v tako velikem številu spremili, naša iskrena zahvala. V št. Jernteju, dne 3. oktobra 1933. ftodhina Vale. /t- Vesti iz sveta Tudi starci morajo delati. V Rusiji so sklenili, da bodo pritegnili k delu tudi stare ljudi. Delali sicer ne bodo težkega dela, pač pa bodo pomagali pri nadzorovanju raznih del. Koliko je stara zemlja? Berlinski učenjak Oton Hahn ceni starost zemlje na približno tri milijarde let Silna suša v Argentiniji. V Argentiniji vlada že tri mesece silna suša, ki resno ograža žitni pridelek. Lani so v Argentiniji pšenico se-Žigali; letos pa, kakor kaže, tega ne bo treba. Deset milijonov otrok brez šole. Zaradi gospodarske krize In sitnega pomanjkanja denarja so morali v Zedinjenih državah zapreti toliko šol, da bo ostalo okoli 10 milijonov otrok brez pouka. Tudi učiteljev ne morejo plačati. Izletniški parnik se je potopil. Pretečeni teden se je potopil blizu obale Kumamoto japonski luksuzni parnik, na katerem je bilo 200 potnikov, od katerih se jih je rešilo samo 40. Povodnji in viharji tucB v Itafiji. V severni Italiji so divjali pretekli teden hudi viharji in nalivi, ki so unfcITi mnogo hiš in gospodarskih poslopij. ftlaša živinoreja 1929 1932 1933 1-14 1-17 1-16 2-67 3-13 2-86 7-64 7-93 7-73 8-42 8-51 koze 1-73 1-72 1-80 1-93 1-87 Ministrstvo za kmetijstvo je pravkar objavilo podatke o številčnem stanju živinoreje v naši državi v začetku tekočega leta. Ta statistika nam nudi v primeri s prejšnjimi podatki naslednjo* zanimivo sliko (v milij. glav): konji govedo svinie ovce 1923 1-06 3-87 2-50 1920 1-12 3-71 2-81 3-73 3-87 3-81 Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, je število konj v naši državi precej konstantno. Število goveje živine se je do leta 1932 zaradi težkoč pri vnovčenju dvigalo, letos pa je zopet manjše, ker je menda v zvezi z okolnostjo, da se je v zadnjem letu izboljšal izvoz. Posledice znatnega izvoza prihajajo še bolj do izraza pri svinjah, kjer smo lani dosegli izredno visoko število 3,130.000 glav, ki pa je sedaj zopet padlo na 2,860.000 glav. Nadaljnji dvig pa opažamo pri ovcah, ki jih je v naši državi že 8 in pol milijona Točno je bilo ob začetku tekočega teta v naši državi: 1,156.999 konj, 114.719 oslov, M499 mul, 3,812.208 goveda, 38.704 bivolov, 2,863.177 svinj, 8,510.441 ovc, 1,871.618 koz, 19,466.600 glav perutnine in 628.758 panjev čebel. Stanje r Dravski banovini Podatki za Dravsko banovino kažejo, da j* številčno stanje živine pri nas v nazadovanju, kakor sledi iz naslednje primerjave: konji goveda svinje ovce 1921 58.100 466.800 298.130 74.700 1927 63.380 432.100 295.560 48.950 1930 55.500 385.880 292.700 43.100 1933 52.930 385.260 281.850 35.030 Najobčutnejše je nazadovanje pri govedu in pri konjih. Stalno pa nazaduje tudi število ovac, ki je od leta 1921 padlo za več kakor polovico. V ostalem smo imeli letos v Dravski banovini 214 oslov, 117 mul in 9972 koz. Kakor pri ovcah, tako opažamo tudi pri kozah stalno nazadovanje; leta 1921 jih je bilo še 24.000. Panjev je bilo letos 72.466 nasproti 69.900 v l. 1929. Končno je bilo 1,099.000 glav perutnine (leta 1929 1,051.000, leta 1926 1,175.000). Iržne cene v Dravski banovini Voli, žive teže, I. vrste Voli. žive teže. II. vrste Voli. iive teže, III. vrste Krave, žive teže. I. vrste Krave, žive teže. II. vrste Teleta, iive teže Prašiči, debeli, živa teža Prašiči. debeli, zaklani Prašiči. 3—4 mes. stari KokoSi Piščanci Pridelki: Pšenica domača Rž 1 kg Din 4-50 do 6— 1 ta Din 3'— do 4— 1 h« Din 2-— do 3— 1 kg Din 2-— do 8 B0 1 ha Din 1-90 do 2-fiO 1 k« Din 4'— do 6*60 1 kg Din 8 — do 9— 1 kg Din 9-- do 11— 1 kom. Din 200— do 350— 1 bom. Din 18-— do 25— 1 kom. Din 15-—do 20— Oves Koruza Ječmen Ajda Fižol Krompir Češplje Jabolka Hruške Gobe, sveže Gobe, euhe Seno sladko Slama Mleko Smetana Surovo maslo Sir 100 kg Din 120— do 130— 100 kg Din 100— do 125— 100 kg Din 80-— do 100— 100 kg Din 95— do 110— 100 kg Din 100— do 110— 100 kg D 100 kg D 100 kg D 1 kg D 1 kg D 1 kg D-1 kg D 1 kg D 100 kg D 100 kg D 1 liter D 1 liter D 1 kg D 1 kg D Drva za gorivo, trda. 1 kub. m D Drva za gorivo, mebka. 1 kub. m D n 175— do 180— n 240— do 260— n 50— do 70— n 2— do n 2— do n 3-— do n 8— do 12— n 35— do 45— n 40-— do 50— n 30— do 35— n 2-— do n 10— do n 20— do 24— n 16— do 22— n 80-— do 120— n 60-— do 80— 3— 4— a — 2-50 13— Sejmi 8. oktobra: v Lavbeku, Rakičan, Begunj© pri Cerknici. 9. okt*'ra: šmarjeta r>. Rim. Toplicah, Št. Janž, 0 plenica, Kranjska »ora, Št. Vid pr f,tixni. 10. oktobra: Rajhenburg, Vuzenica, Sv. Peter pod sv. gor. Ji." oktobra: Ljutomer, S-enožeče. 12. oktobra: Teharje, Semič, Koprivnik, Sodra-žica. Val ufe 1 ameriški dolar Din 37-— 1 nemška marka Din 13-65 1 švicarski frank Din 1M0 1 angleški funt Din 178-— 1 francoski frank Din 2-25 1češi: sir- "a krona Din 1-7" 1 italijanska lira Din 3-02 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 2854% na ime »prima<. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 4880 in dodaš še m%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din 8-85. Rdeč nos Rdeč nos je jako neprijetna zadeva, ker postavlja človeka (včasih tudi po krivici) v slabo luč kot pijanca. Kdor se hoče rdečega nosu iznebiti, naj opusti alkohol, tobak, kavo in čaj in vrtne začimbe (paprika itd.) in naj se ogiblje ognja. Zvečer pa si naj namaže nos s thiosept-mazilom, ki se dobi v vsaki lekarni. Zjutraj pa si mora umiti nos s toplo vodo in ga dobro obrisati. Izšla je BLAS1IKOVA VELIKA PKATIKA za navadno leto 1934 ki ima 365 dni, »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in tunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v LJubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medži-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tu|ih dogodkov v pretreklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. - Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi V vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J- Blasnika nasl. J. J. v Ljubljani. «« gospodinje Nekaj o juhi. Najbolj priljubljena jed ne samo pri nas, ampak v cela Srednji Evropi je goveja juha, bodisi čista ali pa zakuhana. Juha je voda, v kateri kuhamo meso. Ni pa meeo samo dovolj, ampak za dobro juh* je treba še precej dodatkov. Najvažnejši dodatek je zelenjava: peteršilj, korenje, zelena in čebula. Teh dodatkov pa ne sme biti preveč, da ne prevzamejo juhi vsega njenega mesnega okusa, ampak jdh sme biti samo toliko, da jih niti • ne čutiš vsakega posebej. Drugi važni dodatki so mesni: kosti in zlasti jetra. Najboljša je, kakor pravijo, kost z mozgom. Jetra pa je treba ocvreti, predno jih deneš kuhati, ker ocvrta jetra dajo juhi silno krepak in značilen okus. Zdravniki navadno ne pripisujejo juhi nobene redilne moči. To pa ni povsem točno. Največji ruski naravoslovec prof. Pavlov je dokazal, da je juha silno važna zato, ker pospeši v želodcu izločanje tistih sokov, ki so za prebavo neobhodno potrebni. Zato je juha res redilna, če ne sama po sebi, pa zato, ker pospešuje prebavo. Hmeljsko poročilo iz Žalca. Te dni je bilo v Žalcu živahno povpraševanje od Stranj trgovcev. Prišlo je tudi do večjih zaključkov po ceni Din 70—75 za kg. Močnejši kmetje držijo hmelj še, ker se pričakuje vsled manjšega pridelka, kakor se je pričakovalo, znaten porast cen. Žalostna usoda iznajditelja. V največji bedi je umrl v Ohiu izumitelj nalivnega peresa Gustav Schmidt, ki je prodal svoj izum nekemu Američanu, ki ga je patentiral in spravil v promet z milijonskim dobičkom. , Zadolžena mesta v Ameriki. Kako trda prede za denar tudi ameriškim upravam, pričajo na-, slednje številke? Chicago ima 153 milijonov dolarjev dolga. Filadelfija plačuje od svojih dolgov 36 milijonov dolarjev obresti. Cleveland ima 5 milijonov dolarjev več izdatkov kakor dohodkov in mora od vsakega dolarja, ki ga prejme, odšteti 54 centov za obresti. St. Louis je v takih stiskah, da potrebuje 25 milijonov dolarjev posojila. Boston potrebuje za kritje primanjkljaja 7 milijonov dolarjev. Položaj srednjevelikih mest na severozapadu je še slabši. Seveda je velik del te strašne javne zadolženosti pripisati slabemu gospodarstvu in razsipnosti. Za zavarovanje se priporoča . SLAVIJ A za življenje, proti požaru, eksploziji, toči, vlomom, tatvinam, nesrečam na stavbah, pri delu v tovarnah, na avtomobilih itd. Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijelc, lovi Sad, Split jugoslovanska zavarovalna banka J. d. v Ljubljani Glavni sedež: LJUBLJANA, Gosposka ul. 12 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadruget z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tyiseva (Dunajska) cesta IS {v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na nad Din 230 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 M Glavna f ilijala W LJUBLJANI m Državna hipotekama banka Kraljevine Jugoslaviie — Beograd Sprejema hranilne vloge in plača letno 6 % obresti • Za vse bančne obveze jamči država Ustanovljena leta 1862 Centrala v BEOGRADU M ,EiJuI>lJaiia. Trgovina z manufakturnim blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, sukna in hlače-vlne iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz tastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri. Trgovski prostori: Stari frg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ulica 8. Moje načelo je: dobro blago, najnižje cene! — Laneno olje, firnež, emaline in ostale lake, oljnate barve, lanene tropine in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenab pri O. Z o. z. MEDIC-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo MedW H P#S» — 1 if|s gnojenje - bogata žeievf , JVase gospodarslte rastline vabijo: dušik, testov, hali in apno. cr tfNajbolj pravilno gnojimo z umetnimi gnojili. Priporočamo: « » SUHE GOBE kupuje vse leto in plačuje čim višje N Geršak Co. Ljubljana Pratna ulica It. 4 EKONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica štev. 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Račun poštne hranilniee štev. 14.257 Telefon štev. 28-47 Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM" Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO v £ j ubija ni, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5°/ot P?i tromesečni odpovedi po 6%, večje stalne vloge po dogovoru Stanje vlog nad 'Din 35,CCC.CCC— % Rezerve Dizi 1,1CC.CCC— Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12'/, In od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred praznik' od 8—12'/ Podružnici v Kamniku, Glavni trg — v Mariboru, Slomškov trg 3 Urednik] lan Ko V i£i£, — izdajo za konzorcij i v a n Hipan. — tiska tiskarna MciKui tpredslavnik tiskaine: O. Mi hale k), Ljubljana.