„Gorioa" izliaja vsaki torek in soboto. Ako pad« na ta dneva praznik, dan poprej. llredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. „Gorica stane na leto 10 K, za pol k-ta 5 K, za Celrt !eta 2 50. Tpraviiistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. Za oglasu se plačuje od čvetorostopnn peti vrste po li vin.. za večkratn naiis primeren popust. Posamczne številke stanejo 8 vin. in se prodaj.ijo v laznih goriških trafikah. Št. 43. V Gorici, v soboto dnc 2i>. maja 1901). Leto XI. Novi predlogi o saniranju deželnjh in državnjh si nan c. Stremljenje po naprcdku. tekmo- vanje med posainczninii deželami in dr/.avami na tein polju in drujje po- trebščine so prh'edle razne kronovinc in države v liude financne sliske. Po- trebe se mno/ijo vcdno. a dohodki za- ostajajo za potrebami. Ker sc vsakdo tudi de/.cla in drzava 'nrani sra- motneija konknrza. iščc novih virov za pokritje vedno večjih potrcbščin. a ti novi viri za de/.ele in drzavo so vcdno lc novi davki, ki Imdo prizadenejo to all drujje sloje prcbivalstva. Da bi vlada vsaj začasno odpo- ino'^la tej deželni in drzavni finančni mizenji, izuala je posehen tozadevni načrt. o katerem siim svoj čas v na- seni lisiu poročali. Toda ta načrt jena- letel na hndo nasprotsivn. l'oscbno je nastal radi preJlo;ra o povišanju dav- ščiiic na pivo po ra/.nih kronovinali luid vihar. katereija so npn/.orili ba- roni-pivovarnarji. in o^roinna večina pc- -laneev in vlada sc hoji te burje. ki bi '0 khko odneda s pozonšča. Nam in r-iio ravno povišanje te davščine zJo soiipaticno ker de!a pivo največjo in lu^ubonosno konkurenco našemn domačemu pridciku v;;u;. N.i io bi .>v hi.»in!; p;)slai;:i ti.di ozirati. To vendar nc jL,rre. da hi sc viadalc vse kronovinc po istcin kopiui. Kar je jcdni kronovini v korist. jc za dru^o lehko pojjuhonosno. Sicer pa jc hil doscdanji vladni načrt o saniranju ['inane lc nckako pa- Ijativno srcdstvo. ki bi bilo poina^alo lc začasno. za nnjblizjo prihodnost. \' kratkcm času bi hili zopct tain, kjer sine sedaj. zopct prod vclikim de- ficitom. Zato so prišli sjospodje na Du- najii. ministri in nckalcri poslanci. na dni.ii'o miscl. Iztnlilali so nov načrt za saniranje i'inanc. ki bi princscl deželam in drfoivi holj radikaluo odpomoc. a bode tudi bolj radikalno izpraznil žepe davkoplačcvalcoiu. Po tcm načrlii. katcri predlajja in za^ovarja v prvi vrsti poslanoc dr. Steinwender, bi odpadlo povišan je dav- ščine na pivo potom države. ter bi sc prepustile tozadcvnc dokladc dužclnim upravam. katcre jih lahko obdržijo. zvi- šajo ali znižajo. kakor potreba in pre- vidnost zahteva. No. ta predloče in v tcm bi se s pmHjf^ ,t,roiu ;,r. dr. SteinweiKlerja ujeniali. Toda kar se tiCe nadaljnih odka- znv novo.Lia naCrta. ne inorcino se ujc- mali /. "jnspodom predlaijatoljoin in z vlado. Po predloi^u i,r. dr. Steinw-jrderja bi m irala nakazati vlada kronnviiiam leimli l.vS milijouov kron za sanacijo do/elnili sinanc. namesto nivS inilijonov. kakor se je /ačetkom nanieravalo. Po tein načrlu bi dobile deželc M42 niilijon-.v kron di/sedanjih naklad na pivo. .V'-4 ini- lijonov kron od opojnih pijač. ki bi se mo- rale raz.dt.liti |io konsuinii. .V>'4 iniiii"- iniv kron tudi od žt,ra:"jin. ki bi :¦.' :Mo- rale ra/.deliti pa med posaiüez1!«. kro- novinc ;H) sievilu prel">iv;:.,s!va. in ko- ;:.":i'v "" . 27 ni'M; in«"' Vv:n. ki '¦' ^e razdeliK- po konsumti sladkorja, skinvij torej l.vS niibjonrv kroii. I'o tern razde- litvciicm kli'itii bi hila na.^a dozela zdo prikrajšana: toda kakor sum čuli osebno iz list ijospoda prcdla^atclja. bi sc mo- rale juzne provincije. Dalmacija. istra in (ioriška odškodovati ^e poscbej radi tejja. ker bi ta načiii razdcljenja nave- dene vsoto ne od,i,rovarjal potrebi in pra- vici za naše južne kronovinc I.e s tein poijojem bi sc naša dežela sprijaznila s tem načrtom. Vlada jc odr;:jta\'ala pa u/.c dose- daj dczclain (i5"5 inilijonov kron. torej bi morala skrheti šc za kritje dc/.elnili potrcbsčin v znosku 12'? inilijono\'. in za kritje lastnili primanjkljajev v zne- sku 120 milijonov. skupaj bo trcha to- rej iztisniti iz prebivalstva v okro^lem stevilu še letnili 2()d inilijonov kron. Yprasanje iiastane le. kje vzeti. I^.i noveiiT načrtti bi se moral pri- mer.'io zvišati davek od dcd.^čin. ki bi dajal prihlizno 25 milijonov kron na leto. Ta davščina je pa uže sedaj tolika. da si mora vsakdo dobro ogleJati ded- ščino. predno' jo sprejme. Saj znašajo dedinske pristojhine u/.e soda1 v ninoijih sluCajih desctino podedovane^a premu- ženja, ne Ljlede na dolt^ove. ki težijo po- ses tvo. \'peljali se lioje nadalje davščina od tantijcni in visjüi dividend kakor tudi vpotjiuti obresti prijoritetniii delnic pod kljuC »iscbnc doliodnine. Vse to bi pa dajalo na leto pr:bližno le lo mi- .»iiji^n.v kron. \^' Pri višjiii dohodninah hočejo pru- cente zvišati in posebno še samce in samice holj izdatno obdačiti. kar bi dalo pa le 1 .^ milij'»!io\- kron na k-:o. \'lada namerava tudi zvišati do- hodke od prometa. od železnic in jv.istc. in se nadeja. da iztisne s pomogo te.tfa davenetja vijaka iz ljudstva okolu 7n milijonov kron. Tudi nakladc na ..šnups" hoCv pu- \-isi.ti in raCuna pri lem na nov dnhu- del.-v zneskn oo-4u inilijonov kron. Ker hi pa vse to donasalo na leto le ', :mi-1oo miMjonov več nei,ro doseda,1. t nariera\a se kriti zacasni primaujkijaj j s ,v)s.»iilüm v zneskn 4';-50 milijonov { kroii. S tem bi hili iz za.^ate. ¦ C" .-k. .1 posojil- nice*Sctuilze-I)elitsch-eve^ra sestava. 4 nilekarske zadrui^e. 1 zivinoreiska. 5 kmetijskih in konsumnili. .i obrtne. 1 kletarska. 1 vrtnarska in 1 trgovinska zadrutja. \' tekočem letu looo je število pridruženih zadrug narastlo na o.i in si- cer imamo v ajdovskem sodnem okraju 7 posojilnic. v << o r i Š k e m IS posojilnic in 12 nedenarnili zadru^. v !¦; :; r. .-. ' < k e m 1 posojilnic") in 1 nede- narno zadrujjo. v k r m i n s k e m 2 po- soiiinici. v t o m i n s k e m 3 posojilnice. \' c c r kl j a n ske in 1 posojilnico in 2 ne.icnarni zadrugi. v k o b a r i s k e in o posojilnic in 1 nedenarno zadrugo. v b o v š k e m 1 posojilnico in I nede- narno zadrugo. v k om e n s ke m 5 po- sujilnic. v sežan skein 1 posojilnico in v tržiškem 1 posojilnico. Skupnega prometa je bilo v letu l"t'', kron 1.774.o44'74. v Iciu 1 -OS pLi 1\ .1084.231-So. Denarna sporavnava z zadniijami je znasala v 1. I"n7 K o^4.405-07. v 1. 190S pa K 1.432.H77-24. Stanje naložene^a denarja pridru- ženih zadrutj je hilo koncem leta 1907 K 27.>.f*dS'7u. koncem 1. 1 °08 pa kron 5°ö.322-()l. Stanje izposojil vseh pridru- ženih zadru^ je bilo koncem leta ll>07 K 157.5KV12. koncem 1. 1°()S pa K 32o.4^2S2. Denarni promet s „Centralno po- sojilnico" je znasal v 1.1°07 K 78S.435I58. v 1. PHis pa K 1.048.000-96. Xalozenega denarja pri ..Centralni posojilnici" je bi!o koncem 1. 11H)7 K 124.0°-P47. koncem 1. loos pa K 2S1.0S2-4O. Izposojil je bilo pri ..Centralni pos." koncem leta l()07 K 5.4o 1-S4. koncem 1. 1 *H)S pa K 52.114-45. L1STEK. Zaklad. S A I. .1 I \ I' R I Z O R. Spisjil: Drngotin I'oiiopivec. (l)nljo.) K r č m a r. Potetn sta, gospoda, naj- brž iz mesta, hočein reči kanclije. Pavel. Da si ne bodcte s tem to- liko jjlave belili. vain povem. kakšen poklic imava. Midva sva preiskovalca zakladov. K r č m a r. (Začtideno.) Preiskovalca zakladov ? Peter. Da! Ali kratko rečeno, za- kladov Lsčeva. Krčmar. Mm, hm. čudno! Če smem vprašati. kako in na kakšen način isčeta zakladov? Pavel. To je najina skrivnost. K r č m a r. Pa kako vesta, kje ravno leži zaklad zakopan? Pavel. To je zopet najina skriv- nost. Krem a r. Prosim ,^ospoda. ako bi bila tako dobra in hi tudi mene naučila tiste skrivnosti. Saj bi ne hilo zastonj. Nič ne recem, da bi vama no vrsjel par kron za to. Pavel. Prav lahko. Nie lazje^a ni kakor to! Samo molčati tnorate. Krčmar. Molcal born pa kakor zid! Pavel. (Vzanie palico v roke). Po- i^lojte! S poiuocjo te palice vzdijyneva vsak zaklad. Ta palica ima namreč takšno moc v sebi. da kjer leži zako- pan zalv ad. trikrat poskoci! K r č in a r. Jedet! Jedet. Takžncga pa ?;e ne! Pete r. Kak^nemu dru^emu bi midva ne izdala svoje skrivnosti! Am- pak ker vidiva. da ste nun in da znate molčati. sva varn povedala to brezplačno. To se pravi, midva ne potrebujeva de- narja, ker ^a imava zadosti. Nekaj nama boste vendar dali. namree sesl parov klobas in ilve steklenici vina. Ste li zadovoljni? Krcmar. Kaj bi ue bil zadovo- Ijeu? ^e vec vama dam. ce hoceta! Pavel. Toraj idite po vino in klobase, potem ijreiiio na zaklade. Krčmar. Oprostita s^ospoda. Kdo ini ho porok. da med iem casom. ko pojdem po klobase, mi vidva ne utečeta? Peter. (Proti občinstvu.) ^men- traui krcmar ali je nezaupen! Pavel. Ne bojte se! Toga midva ne storiva. Da bodete bolj preprican. nesite mojo suknjo seboj. K r č m a r. (Yzame suknjo in gre.) Pavel, .hihu huj. vendar sva *ja ugnala. To je kupeija! Pete r. Dobro je bilo kosilo, sc bolj^a bo pa vecerja. Pavel. Oj. neumnost daleč sejja. Samo znati je treba neumnost sebi v prid obrniti. Seveda. ko bi midva tega ne znala. bi danes za večerjo stradala! Peter. Polovico sveta živi dan- danes od same sleparije in neumnosti! Zakaj bi tudi midva tako ne delala? Ce se drugiin svet na glavo ne poderc. se tudi nama ne bo! .luiiuhu! (Skace od veseljai. Pavel. Dosti je te telovadbe. ker midva nisva predtelovadca in hi si lahko v teh navdusenih prostih vajah kaksno nojjo ali roko zlomila. Zato svetujem, da lepo mirno sediva in cakava. da pride krcmar se svojim tovorom. Lahko se inn vzbudi sum. da ^a misliva na- plahtati. ker tako nezaupne^a krčmarja se niseni videi. Krcmar. (Ystopi z vinom in klo- basami). Tukaj. sjospoda so klobase in vino. (Postavi na mizo). Peter. Dobro. gospod krcmar! K r c in a r. Zdaj pa lahko gretno iskat zaklade. Pavel. Takoj jjospod krčmar! ((ire na sredo odra s palico v roki). K r c in a r. Počakajte gospoda, da zaprem prasiče v hiev. sicer mi kaksen v gmpo pade. Pavel. Oj sreča trikrat sreča, palica nii je v roki trikrat poskocila, zaklad sein nasel! (l)alje pride.) DarovL Z a „Š o I s k i Do in" so plačali predsedništvn: Podčavenski na rasiun ustanovnine 40 K. pri otvoritvi kuhinjske sole zbrali vabljeni gosti 65 K, „Centralna posojilnica" v (iorici iz razpoložnega zaklada 1000 K. Upravništvu je došlo: Ivan Uršič, posestnik Idersko 1 K. Presrčna hvala vsem darovalcem ! Privoscite si vefckrat na tcden izborne testenine „PEKATETE". Domače in razne uesti. Odbor „Slovenskega sirotisča" je tako-lc sestavljen: Monsignor Jos. Pav- letič, ravnatclj, dr. A. Pavlica, podrav- natelj in blagajnik, župnik Iv. Kokosar. prefekt, šolski nadzornik in prof. I:r. Finsger, zapisnikar. Imenovanje. Za ravnatolja na tuk. c. kr. visji realki jc imenovan g. Viktor Slop pi. K ad en berg, dosedaj prol'esor na c. kr. visji realki v Celovcu. Smrtna kosa. V Solkanu je unirla ličerka g. župana v najlepsih letili svojc dobe g.čna Pavla Mozetič in sicer dne 25. t. in. ob 5. uri pop. Pogreb so jevrsil v eetrtekob S. uri zjutraj. Nase iskreno sožalje potrti druzini in ostalim sorodnikom! Dar. Drusivu za podporo izpu- Sčenih kaznjeucev in njegovih nedolžnih rodbin za (iorisko-Gradiseansko jc da- roval prevzvišeni knezonadškof dr. Fran- čisek Borgia Sedej 10O K. Za zave- tišče za inladc izpuščence iz jeee je da- roval dr. l-dvard Pavel Seit z iz Trsta .20 K. Pritožbe protl državni zeleznici. Večkrat smo n/e pisali o pritozbah po- tujočega občinstva na črti Trst-.lesenice, posebno pa Gorica-.Jesenice. Pisali smo. kako se ubogi potniki tlačijo po želez- niških vozeh kakor sardele v sodn. Kjer je odločen prostor za 10 oseb. se jih nagnjetc gotovo 15 -20. Kdor potuje po- sebno sedaj v tej vročini v taki gnječi, ta ve, kaj se pravi potan biti. Ne po- magajo ne pritožbe. ne prošnje, ne zab- teve. Potnik, ki plača vožnjo po zelez- nici, da dobi v železniškem vozu tudi pošten sedež, mora stati na bodnikib vozov, in še cclo v vozove za živino spravljajo ljudi. To se godi posebno ob nedeljah in tržnih dneh. Uprava držav- nih železnic bi vendar morala poskrbeti za zadostno število vozov za osebni pro- met, .lužna želcznica v tein oziru boljše postreže kakor državna. Sedaj o binkost- nik praznikih se bodo potniki spet ku- hali in gnjetli po želczniških vozeh. Ko- liko lnrmranja bo med potujočim ob- činstvom, to bodo najbolje vedeli želez- niški sprevodniki. Železniška uprava naj bi poskrbela za zadostno Število že- lezniških vozov za osebni promet, kajti kdor plača, ima provico tudi zahtevati. Iz centralnega semenišča v Gorici. Šolsko leto v goriški bogoslovnici konča ¦letos dne 17. julija. Posvečevanje novih ¦duhovnikov bo 18. julija. Opozarjamo občinstvo na j u- t r a j š n j o g 1 e d a 1 i š k o p r e d s t a v o ¦društva „Zvezda" v S o v o d n j a h, pri kateri se ponovno vprizori Medvedova tragedija „Z a pravda in sree". Predstava se začne ob 4. nri pop. Po predstavi nastopijo telovadci ob lazsvetljavi bengalov in pa mešani in ni o š k i z b o r. Železnica Gorica-Červinjan. Že- lezniško ministerstvo je z odlokom z dne 1. maja t. 1. doloeilo, da se ima iz- vršiti revizija trasirane železniške črtc Gorica-Červinjan dne 15. junija t. 1., in ako bo treba tndi v naslcdnjih dneh. Dotična koinisija se zbere omenjenega dne ob 10. predpolndne v deželni dvo- rani. Dotični načrti se nahajajo na tuk. magistratu ter na okrajnih glavarstvih v Gorici in Oradišču. ter je dovoljen ogled istih vsakemu, ki se za to zaniina in ki bi hotel v varstvo svojih intese- sov podati ornenjeni komisiji kake pritožbe. Izvozni trg v Gorici. Dne 26. t. m. je bilo pripeljanih na izvozni trg vGorico 6 kvintalov mandeljnov po 14 K kvintal, 850 kvintalov črešenj po 14 K kvintal, 45 kilogramov jagod po 1*60 K kilogram, 50 kvintalov graha po 2'40 K kilogram ter 30 kvintalov šparg- Ijev po 50 K Kvintal. Dne 27. maja je bilo pripeljanih na izvozni trg: 900 kvintalov črešenj srednja cena 10 k kvintal, 35 kilogram jagod po l"80 K kilogram; 30 kvintalov gralia. srednja cena 26 K kvintal; šparg- ljev 20 kvintalov. sn/lnja cena 52 K kvintal. Dne 28. t. tn. je bilo pripeljanih na goriški izvozni trg in sicer: 1.100 kvintalov črešenj. srednja cena 2S K kvintal; 40 kilogr. jagod po 160 K ki- logram ; 50 kvintalov graha po 24 K kvintal; 30 kvintalov spargljev po 5i K kvintal. Dopolniine volitve v mestni svet goriški za 1. ra/.red. so se vrsile včeraj. lzvoljoni so kandidati ital. liberalne stranke in sicer: Pontoni Anton. pros. Violin Hgidij. Irantz Artnr in Mu- litsch .lozel". Noben kandidat ni dobil 200 glasov. „Banca popolare1. X torek je imela ta banka, ki je vslcd velikanskih izgub pri igrah na borzi prisla v take denarne zadrege, da ni mogel nikakor izostati poloin, svoj izvanredni občni zbor v dvorani tukaj.šnjega gledisča, ka- terega se je udelezrlo nad 300 oseb iz (iorice. iz Trsta. iz l:urlanije in z Vi- demskega. Ta zbor je bil skrajno viha- ren. kar je popolnoma naravno. če se pomisli. da znašajo dosedaj znani pri- manjkljaji nad 2.30D.0OO K. Ti ne- red; v banki pa niso od vceraj. kajti prejsnji ravnatelj banke. italijanski po- danik Co lie. na katerega bodisi da po pravici ali pa tudi krivici zvraeajovso krivdo. je odnesel pete uze meseca fe- bruvarja tega leta, in knialn potem so člani nacels'va banke spravili skupaj znesek 800.00Ü K. nicncC. da se bodo s to svoto pokrili vsi primanjkljaji. Ali varali so se. kajti vsako toliko prislo se je zopet in zopet na sied večjim ne- rednostim in primanjkljajem. tako. da se sodi, da znasa ves primanjkljaj tam- okoli 2,300.000 K. Najprej zatekli so se clani načelstva k banki „Credit" na Dunaju s posredovanjem poslovodje tukajšnje njene podružnice g. Pavie. da bi ta pritekla „Popolari" na pomoč ter jo resila zagate. B a n k a „Credit" pa je to ponudbo kar naravnost odklonila. Namesto nje pa je prevzela vendarle likvidaeijo „Banca commerciale trie- stina" pod pogojem garaneije enega mi- lijonona in 500.000 K, katero so ji pri- skrbeli baje člani ravnateljstva „Bance popolare" in drugi. No, in v tem smislu je bil v torek na občnem zboru stavljen in vsprejet tudi predlog. nani- reč da „Banca popolare" likvidira ter da likvidaeijo prevzame „Banca com- merciale triestina". Obenem je bil izvo- ljen poseben likvidaeijski odsek in pa poseben odsek, ki naj natančno preišče vzroke in krivee tega poloma. Kazensko sodisče baje zaslednje bivšega bančnega ravnatelja C o 11 e - j a. ki se nahaja v blt.žtni dtzeii. „Društvu za varstvo zanemar- Jeuih otrok za soani okraj Tolrain • so darovali g. dr. R. (iruntar, odvetnik v Tolminu, g. dr. pl. l:abris c. kr. notar v Tolminu in dež. sod. svetnik Primožic namesto venca na krsto blagega in za vse dobro vnetega društvenega sovsta- novnika Stankota Vrtoveca, vsak po 10 K. Nagla smrt. Andrej Kuin, star 38 let, je v sredo na nekem dvorišču na Kornju nenadma umrl. Pravijo, da je malo prej popil mnogo žganja. baje nad 1 liter. Izpred sodišča. Te dni se je moral zagovarjati pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem Andrej H u- mar iz Kala na Kanalskem. Tožen je bil, da je srnrtno ranil v gostilni Šte- fanu Bratuša v Kalu na novej^a leta dan 35-letnega Andreja Cvetrežnika, očeta 5 nedorastlih otrok. Vslcd dob- Ijene rane je Cvctrežnik umrl. Price pa se niso morale natančno in z gotovo- stjo izreči, da je res Andrej Humar smrtno ranil Cvetrežnika. Vslcd tega ga je sodni dvorobsodüe v 7 mesečno ječo z enim postom na mesecu. Nezvesta služkinja je 26-letna A. (i. iz Ajbe. ki je služila v Semeniški ulici št. 12. L'kradla je svojim gospo- darjem razne predrnete. Le ti so joova- dili polieiji, ki jo je k sebi poklicala. Sprva je skuSala tatvino zanikati, a v izpovcdanju se je zarekla. Odvedli so jo v zapor. Kolesarsko društvo Danica jc sklenilo. ker je vedno več zanimanja za dirko. katera še bode vršila dne 20. junija 1.1.. da odredi še poseben oddelek in sicer za dirkače. kateri so si že pri- dobili kako darilo. Dirka se bode vršila: .Miren-Gorica 475 km. Darilo bode ve- lika pozlačena svetirja. Vseli daril bode 7 in eno posebno za 1. dirkača. Pri polževi dirki bodo 3 darila. Dirkačev se jc uže preeej vpLsalo in sicer tudi od bratskih kolesarskih društvev: „Ko- men". „Soča", ...Viiren", „Zarja". „Sloga". PriCakuje se. da se vpišejo še drugi dirkači drugih drustev. Vpisovanje se vrsi pri predsedniku drustva g. B a- t j c 1-u. Natančni vspored se pravočasno na/.nani. „Kmetov prijatelj". list, ki gi\ iz- daja deželni odbor za naše kmetovalce. ima v svoji 10. stevilki sledeco vse- bino: 1. Živinoreja: Koze ljubijo nie- njavo v krniljenju: najbolj pogoste bo- lezni pri kuueih: prehod od suhe krnie na zeleno; zakaj so moski boljsi za molžnjo kakor ženske. 2. Mlekarstvo: Kako hladiti mleko. 3. Poljedelstvo: Zakaj peša detclja?: kaksno vrednost ima svinjska gnojnica. 4. Vinograd- nistvo: ^kropite trte o prav^m času: pihalnike proč: kako kaže vinska le- tina. 5. Kietarstvo: Plesnoba v kleteh. o. Sadjarstvo: Jabolčni, molj. 7. Cebe- larstvo: A\atica. V kinematografu v ..Centralu bode danes zvečer ob 8. uri koncert. pri katerem svira vojaška godba. Kine- matografske slike, katere so ta teden na vsporedu, so zelo zammive. Vsako soboto so ti koncerti prav dobro obi- skani, kar znači, da vodstvo kinemato- grafa se res potrudi, da nudi občinstvu lep učitek. Priporočamo ta kinematograf! Tvrdfea Kerševani & Čuk je otvo- rila podružnico v Semeniški ulici st. 8, tik klobučarja g. Fona. V tej filijalki se prodajajo razni Šivalni stroji, dvokolesa, samokresi, puske itd. Postiljonl od 25 t. m. ne smejo imeti več klobukov. ampak čepice. Razpisan je natečaj za službo ravnatelja ..Zemljisčno-verisijskoga za- voda kraljevine Dalmacije s sedezem v Zadru". Ravnatelj postane deželni uradnik v VII. činovnem razredu in s pravico do pokojnine, kakor tudi za oskrbo udov in sirot kakor je to skle- nil deželni zbor in kakor določajo ve- ljavni državni zakoni, ki urejajo pokoj- nine državnih uradnikov. Onim, ki bi reflektovali na službo ravnatelja, na voljo je staviti tudi posebne pogoje. 0 sprejetju teh pogojev odločil bode de- želni zbor dalmatinski. Prošnje vlagati je pri deželnem odboru do 20. junija t. 1. Znižane cene šolarjem na drzav- nih železnicah. - Opozarjajo se mero- dajni krogi. da je v osobnem tarifu drŽ. železnic določilo, po katerem plačajo šo- larji izletniki do 20 leta polovično. otroci pod 10 leti pa četrtinko vozne cene. Na to se večkrat pozabi. in ljudje preveč plačajo. ali imajo neprijetne sitnosti pri želez. osobnih blagajnah. Hajdnova stoletnica. — V Eisen- stadtu se je vršila v četrtek 100-letnica nemskega komponista Hajdna. ki je zložil tudi naso cesarsko himno. Prišlo je tja z Dunaja mnogo odličnjakov, med njim naueni minister Stiirgh, namestr.ik grof Kielmansegg. župan Lueger in drugi. Med slavljem je držal dr. Lueger v cerkvi govor. v katerem je rekel. da po- laga s ponosom venec na grob začet- nika avstrijske himne. Svoj govor je končal z besedami: „Živio cesarstvo per omnia saecula saeculorum". Popo- ludne je bila svečanost na dvoru kneza Ksterhazyja. kamor je došel en uradnik in naznanil. da se dr. Lueger z zastop- niki Dunaja ne more odzvati kslavnosti na dvor madjarskega kneza. kjer se ne sine svirati cesarske himne. Električna gonilna sila za alpske železnice. Kakor poroc'ajo. namerava železniško tninisterstvo izrabiti vodno moč Save pri Kranju za proizvajanje elektrike. ki bi gonila alpske železnice. Kranjski deželni odbor se temu upira z O^nauilo. Genjenlm odjemalcem se i\azi\anja« da se je z današnjem dnem znana trgovina z modnim blagom v Zornikovi hiši, Gosposka ulica štev. 11 zopet Otvorila Podpisani se priporoca zagotavljaje slavno občinstvo točne postrežbe. Prodaja se blago tačas S pO- pustom 20—50 odstotkov. J, Kravagna. Zahvala. Za duševno podporo in tolažbo med dolgo tra- jajočo in mueno boleznijo preljubljene heere oziroma sestre, za mnogobrojno spremstvo ob pogrebu, za ginljivo petje pred hišo žalosti in na grobu, za po- darjene krasne vence se presreno zahvaljuje podpi- sana družina posebno prečastiti duhovsčini, slavni čitalnici solkanski in gospodu zdravniku dr. Thoma. Vsegamogočni tišočero povmi. V SOLKANU, dne 28. maja 1909. Žalujoča družir\a MOZETIČ. Blagovni promet je znašal i. l°07 K 98.406-93, v 1. 1908 pa K 209.503-03. Tega prometa se je udeleževalo 1. l°-07 le 17 zadrug. V „Goriški zvezi" se je osnoval v minuiem letu po prizadevanja g. dež. odbornika Berbuc-a vinarski odsek, ki ima nalogo pospeševati razprodajo domačih vin. Ta odsek je poskrbel, da so bila naša vina častno zastopana na dunajski vinski razstavi. Za to svoje de- lovanje je bila „Goriška zveza" odliko- vana s častno diplomo. Pri vsem tern ogromnem delu je „Goriška zveza" končaia poslovno leto 1908 le z malim dobickom K 75^24, kar priča, da se je „Goriška zveza" v 1. 1908 žrtovala za kmečke koristi. ki jih zastopa. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Ivan Rojec. župnik v Mirnu; Josip 51 r a n c a r, župnik v Rihembergu. dr. Anton Brecelj. zdravnik: dr. J. U j či č profesor bogoslovja in Leopold Pa v 1 in," nadučitelj v Sovodnjah. Dopisi. Iz Vrtojb . (Odgovor zadnje- mu „Km. glasu".) Pišete. da ste me zadeli v živo. Za božjo voljo! Čemu se tako smešite? Menite. da smesite mene. — pa je ravno nasprotno res! Kaj mi- slite. da na svetu samo jaz pijem zdra- vila? In to predbacivanje naj bi bilo orožje, ki naj bi me v živo zadelo ? Jaz Yarn rečem. da ne morete imeti vse v redu v zgornjem nadstropju. Zato Vas hočem poučiti. da z nadnaravnimi si- lam i ni umestno se šaliti. kajti Bog ima za vseh bolezen in zdravje. S tem ste se sami razkrinkali .... Vsled tega je pod mojo cast Vain odgovar'ati. marveč le pomilujem stranko. da nima boljše moči za tako nalogo. Smešite se s trgovskimi vprašanji. katerih nič ne razumete! Saj nimam komu odgovarjati! Ravno tako se tudi smešite z vprašanjem o onem „Standre- . žanu", ki ie pisal v ,,K. gl." Jaz sem omenil le dopisnika. Vi pa kar eel Štandrež vtikate vines. Dopis je bil sicer v Vaši kovačnici ustvarjen. le ime ste mu dali: „Štandrež". Nepotrebno javkate tudi. da me sosedje sovražijo. Čemu? Saj nisem no- benemu žalega storil. Jaz se počutim dobro ž njimi in oni z menoj. Saj menda niste Vi cela občina!... Prtveč ljubite sainega sebe. Sliši se, da ste tudi so- cialce pritegnili k sebi in kmetu in da so oboji mene zapustili. Joj! Kaj bom počel — brez njih ? In Vi ž njimi?... Enako „strasno" je zame. kakor piäete. da me tisti biljenski poslanec pre- zira. Joj. to me boli! Posebno me boli, ker si je stekel biljenski poslanec uže neprecenljivih zaslug —? — zasvoje vo- lilce!... Da bi si pa jaz le drznil misliti, da bi bil izvoljen v občinski svet vrtoj- benski, ali za župana. in se celo za po- slanca, to pa je preveč! Kam ste zašli, Vi smes'ni urednik! Jaz poznam samega sebe, in vein, da nisem vreden vsem Vain čevljc odvezati. ker nimam ne duševne, ne fizične zmožnosti za to. A Vi niti tega ne znate! V zadoščenje mi je, da je novi obč. svet vkrenil vse po inojem receptu. S tem je dokazano, da nisem bil — ki- inovec ne tarn in ne drugod. Nepotrebno Vas tudi skrbi. da sem postal iz veletržca le navadni kramar. Skrbite raje za sosede, da jih privedete v moj položaj. Izgleiate pač smešno, kakor ona ciganka. ki farba -- pardon — prorokuje drugim srečo. sama pa strada. Pišete, da pijem sodo. To ni tako velika potrata! Saj stane eel kilo sode kolikor 1 liter vina. A soda mi zado- stuje kilo za 2 meseca, liter vina pa za 10 let. Čemu me slikate za potratneža? Jaz vem. da lahko izhajam. Zato bodite le sebi varuh, nikar pa meni. Vsakemu že- lim biti veleposetnik in zraven še kra- mar. Potem bo uže šlo — počasi - vse na bolje. A Vaša sola ne vodi nasproti tem ciljem. marveč v pogubo. Vi. urednik. pa le nadalje smešite mene v Vašo nečast. Niti odgovarjal ne bom, ker nimam komu! Pameten mora odnehati, bebec nikdar: Pika. Smast pri Eobaridu. Tukaj je umrla v zgodnjih letih svojega življenja Alojzija Koren, članicadekliške ...Marijine družbe". katero je spravila v grob ne- usmiljena sušica. Krasno spremstvo na potu k večnemu počitku so pokojnici priredile „Marijine hčere", ki so ,pele pred hišo in ob grobu. Pokojnika je služila v Gorici pri veleč. g. dr. Žigonu, profesorju blagoslovja v Gorici. - Sve- tila ji večna luč ! , Politični pregled. E parlamentarnemu polo/.aju. Korespondenca „Zentrum" poroča: Zaupniki „Slovanske jednote" so imeli v sredo posvetovanje, pri katerem se je sklenilo enoglasne taktične ukrepe glede razprave proračunskega odseka in z ozirom na splošni parlamentariški po- ložaj. Sklepi so obvezni za stranke, ki so zastopane v ..Slovanski jednoti". Čelii in Jugoslovani se bodo — tako poroča jinenjena korespondenca dalje — v proračunskem odseka izogi- bali vsega. kar bi moglo zavlafevati po- svetovanje v odseku ali zmofiti razmerjc k ostalim strankam. ki niso v vladnem taboru. Razpoloženje v „Slovanski jed- noti" je samozavestno. Združena. v vsem in vsakem solidarna, pričakuje opozi- cija popolnoma mirno in odločno dalj- nega razvoja stvari. ne da bi imela po- trebo se spuščati v kakoršnakoli poga- janja. Prorafcunski odsek dr/avnega zbora. Proračunski odsek je v četrtek kon- čal razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva. Ta proračun je bil sprejet z 21 proti 20 glasovom. Potem je pričel rapravljati proračun naučnega minister- stva. — Dvoboj med dvema drz. poslancema. V eetrtkovi seji državnozborskega proračunskega odseka je Vsenemec Ma- lik očital Čehti baronu Rosbergu, da je renegat. Baron Rosbergje pozval Malika na dvoboj, katerega je Malik vsprejel. Dvoboj se je vršil včeraj na pistole. Iz dvoboja pa sta oba odneslazdravo kožo. Ali ni to vrhunec nesramnosti, da si držne človek. ki sliši na ime Malik, torej na skozi in skozi slovansko irne, očitati baronu Rosbergu renegatstvo za- radi tega. kerje njegov priimek nernski? Nova pogajanja z Mažari in njih zahteve. Cesar je poveril dr. Wekerlu na- logo, da se z avstrijsko vlado na eni in ogrskimi strankami na drugi strani jame pogajati, da reši krizo. ki je na Ogrskem nastala in se vleče dalje. We- kerle je sestavil program, ki vsebuje velike gospodarske in vojaške koncesije za Ogrsko, med drugim carinsko loči- i.x. v polkih pa uvedbo mažarskega službenega jezika. O ločitvi banke in mažarskem poveljevalnem jeziku ni go- vora. ker cesar tega pod nobenim po- gojem ne dovoli. Ogri hocejo Avstriji „koncedirati", da se sedanja pogodba uveljavi do leta 1927. Vprašanje novih nenemških vseučilišč. „Neue Freie Presse" doznaja iz ne- nemških parlamentarnih krogov. da bodo nemške stranke glasovale proti češki univerzi na Moravskem, Češ. da bi imela služiti omenjbna univerza katoliškim na- menom. Glede rusinske gimnazije bodo za- vzele nemške stranke isto stališče. ka- kor Poljaki. Poljski klub še ni napravil konečnega sklepa, vendar se zdi, da ne stoji na stališču popolne negaeije. (ilede slovenskega vseučilišča pra- vijo nemžki poslanci, da niso dani pred- pogoji za isto, ker še ni dovolj razvito slovensko srednješolstvo in bi torej bo- doča slovenska univerza ne imela do- volj slušateljev. Manjkale bi pa tudi učne moči in potrebna učila. Zato so nemškc stranke v vsakem slučaju proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Ustanovitvi italijanske univerze na Dunaju nemški poslanci ne bodo na- sp rotoval \. Razpust ogrskega državnega zboru. List „Katoliškakorespondenca" pise, da bode ogrski državni zbor razpuščen. Vseslovanaki kongres v Petrogradu. Na vseslovanskein kongresu, ki se je vriil te dni v Petrogradu se je skle- nilo, da se najdalje do 1. 1912 priredi v Petrogradu vseslovanska razstava. Rav- notako se je na onienjenem kongresu tudi sklenilo, ustanoviti vseslovansko banko z ustanovno glavnico 50 milijo- nov K. Protiavstrijske demonstracije v Milanu. Dne 26. t. m. je priredil obCinski svet v Milanu banket v spomin bojev pred pol stoletjem, ko se je morala Av- strija uinakniti iz Lombardije. Pri tem banketu so razni govorniki, med njimi tudi „mednarodni" socialist Scarfatti, Avstrijo strahovito napadali, Francoze pa povzdigovali v deveta nebesa. TurCija. V Carigradu in drugod v Turčiji so dan na dan na dnevnem redu izvršitve smrtnih obsodb. Obesajo se Ijudje na vseh koncih in krajili. Posiljajo se bivši dostojanstveniki v prognanstva. Mlado- turki se maščujejo kjer le morejo nad Staroturki. Kakor je znano, so turskc oblasti zaplenile vse imetje bivšega sultana Ab- dul Hamida. To imetje bilo je ogromno. Zdaj brskajo po raznih arhivih in pi- sarnah starega sultana. Listi poročajo, da je bil stari sultan jako premeten člo- vek. Ako je komu kaj izplačal. dal si je napraviti pobotnico. In tako so sedaj našli med sultanovimi spisi vse polno pobotnic, med njimi tudi take, ki no- sijo podpise raznih inozemskih dosto- janstvenikov. Celo poslaniki drugili dr- žav se niso branili sprejeti „Šenkov" in še precej lepih „šenkov" od bivšega sul- tana. Listi pravijo, da je prav tetnu pripisati, da sta bila zadnje case dva poslanika odpoklicana. L1STEK. Pinžgariev „Divji lovec11. (Nekoliko misli k pričakovani predstavi.) Ves svet je velik oder in življenje je drama, ki se vrši na njem. Kdor hoče spraviti na majhen oder sliko tega živ ljenja, ta more in mora vzeti le del, U; košček tega življenja, da ga nariše v dejanju drame kolikor mogoče živo in verodostojno; pesnik ukrade kje odlo- mek življenja in ga vrže na oder — naj si bo to življenje gorenjskega kmeta, ali pa psihologična analiza histerične žene. Na odru se odpira pesniku tako vsestransko in obširno polje, -— kakor so obširne in vsestranske meje življe- nja. — Z odprto roko je posegel Finžgar v življenje in nam postavil na oder od- lomek tega življenja. Marsikomu je živ- Ijenje le smrad in gnjiloba salonskega življenja; — ali pa ni to življenje. ki nam ga slika Finžgar vse bolj pristno, vse bolj zdravo in krepko, vse bolj res- nično in pravo in živo, še nepokvarjeno — naravno in primitivno, — še nepo- umetničeno. Finžgar je realist, vsaj v tej igri; — on rise s krepkimi, odločnimi in razločnimi potezami; on ne ljubi v senco zabrisanih silhuet. am- pak žive in resnicne postave, doma s solnčnih planin, krepke in čvrste; — on jih čisto nič ne potvarja in zatajuje, po- daja nam jih, kakor jih je vzel iz na- roda: to so naši, čisto n a š i Ijudje; on nam podaja naŠ narod, kakoršen je in kakoršnega on ljubi in kakoršnega naj bi mi ljubili; on nam ne podaja poživinjenih, pa tudi ne poidealjenih ljudi, — ker ti bi ne biti več naši. On je spisal ljudski igrokaz, — življenjc iz življenja. — iz naroda za narod; — če bi nam podal drugačne ljudi, bi se go- renjski kmet, bi se slovenski kmet ne spoznal na odru. ne bi se hotel spoznati in priznati, da je to on : „To riismo mi! V nas je več življenja, več krvi in več moči! Mi ne sanjarimo, ampak živimo; — mi molimo in preklinjamo; —- ni- smo angeli. a tudi vragi ne". In Finžgar pozna ta narod, ki živi med njim. pozna dobro njega in njegovo življenje; on ni študiral svoje drame pri tujih dramaturgih. direktno iz tega živ- ljenja jo je vzel in proučil; on se ne drži šablonskih metod ; pri njem ne pa- dajo ljudje samo vsled tragične krivde, ali pa vsaj' ne skuša on reklamirati ma- lenkostne krivde za greh, ki zasluži smrt Pri njem ima tragični konec pe- čat resničr^ega življenja. ki ne pozna ne meritoričnih kreposti netragičnih krivd, ki ne pozna ne logičnih konsekvenc ne dramatične tehnike. Če je kdo dezerter samo radi čiste, poštene ljubezf če je divji lovec. če ljubi Majka Janeza s tako čisto in tako zvesto ljubeznijo, ~ to menda še ni krivda, ki zasluži smrti; — a Finžgar je realist, — on obsodi ljudi, kakor jih pogostokrat obsoja živ- Ijenje na smrt brez krivde. Morda se bo kdo zgražal. da so nekatera mesta prerobata; kaj bi se zgražal nad igro, nad življenjem naj se zgraža, ki je včasih še stokrat bolj ro- bato, bolj surovo, bolj kruto. — Finžgar nam slika gorenjskega kmeta, nekakšen prototip našega naroda; zakaj naj bi se ga sramovali, zakaj naj bi ga tajili ? Kaj hočemo oritajiti narodovo življonje, — njegovo ddšo? — Kaj hočemo za- tajiti svoj lastni narod z dušo in tele- som? -— Kaj bi oblacili gorenjskemu kmetu glace rokovice, Če mu ne gredo .a roko! -- Kaj bi ga učili deklami- rati lažnjive fraze. če mu gre odkrito- srčna kletvica bolj od srea! — In čeje kje kakšna pega, kaj bi jo tajili in pri- krivali, saj še solnce ne more svojih prikriti in pritajiti! —- FinŽgarjev reali- zem je zdrav realizem, ne pa tisti laži- realizem, ki zre s črnimi naočniki v svet, ki vidi vse črno, povsod le mcglo, le blato in srnrad ; njemu so ljudje ¦¦- ljudje; on nam kaže v našem narodu mnogo dobrega in mnogo slabega; — narod gleda na odru samega sebe, ka- kor bi se zrl v srealu, tu spozna svoje svetle in svoje temne strani; ponosen je na svetle in temnih se sramuje; to deluje bolj kakor dolgočasne moraine deklamacije. „Poglej, to je belo — to je črno ; to je lepo -- to je grdo; ali čutiš razliko, kako velika je?" — Resnično razliko in veliko nasprotje kontrastov spozna človek, ko zre dva kontrasta drugega tik drugega; greh je tik čedno- sti toliko večji, kakor pa če stoji sam zase. — Ali ni najboljše prijeti človeka za vrat in postaviti gapred zrcalo: „Glej, to si ti!" - „Da, res je". — „Le pre- študiraj se, pa boš videl kakšen si!" — In gledal bo in videl mnogo dobrega in mnogo slabega ; tako najlepše in naj- prej spozna, kaj je treba poboljšati in kaj opustiti. — AH tak resničen, -- zdrav realizem, iz življenja zajet res ubija, — ali ne dviga, ali ne oživlja? „Divji lovec" je ljudski igrokaz, zajet iz življenja, in kdor ga hoče do dna umeti in občutiti, treba da pozna naš narod in njegovo življenje skozi in skozi, sicer ne more igre res uživati. „Divji lovec" nima v sebi niČ, kar bi čToveka dvigalo, ....... poreče morda kdo. — Seveda, — za človeka, ki vse drugače misli, vse drugače cuti in vse drugače živi, kakor to priprosto ljudstvo, ki nastopa na odru, — za takega ne bo nič. — A da bi ta igra priprostega ljud- stva res ne dvigala! (Dalje pride.) vsemi silami. ker bi hotel ohraniti onie- njene vodnc moči za domačo industrijo. Bogat ribji lov. PonoCi dne 21. t. m. je ribič Alcksij Torre pri Lisi v Dalmaciji nalovil 2 milijona sardel. Od- dal jih je tamoSnjim konservnim tovar- nam. ki so nui jih plačalepo 3 K vsak tisoč. Vabilo na redni občni zbor ..Hra- nilnice in posojilnice v Bovcu. registro- vane zadruge z neomejeno zavezo. ki se bode vrSil v nedcljo dne 6. junija 1^0° ob 4. uri popoldan v tiradnih prostorih. Dnevni red: 1. PoroCilo načelstva. 2. Prcgled in potrjenje raCunskega sklepa za 1. 1908. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Listnica urednBtva. — Na željo župnikaiz Kojskega. prečastitega g. Franca M a r i n i č a potrjujemo. da ni on pi- sal dopisa iz Kojskeija. katerega smo priobdli v zadnji Stevilki. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: üntonlv.PeüenkG GÖR1CA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi v^ni iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- Skim pivcm „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinsk m pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristmm tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošil;a po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej tranko goriška postaja. Gene zmerne. Priporočamo našim rodbinam Kolin sko c i kor ij o Žensho ki bi pomagala pri stroju sprejme takoj „Narcd a Tiskarna" v Gorici. — Grand —— Elektro Bioskop Central. Danes 29. maja oil 8 uri zwer 5. veliki Jiilf vecer združen z vojashim honcertom pri katerem svira orkester peš- —__ polka št. 47. iz Gorice.------ --------- JMovost za Qorieo. ——= 1. lzlet v Sudan. 2. Arhitetski uče- nec. 2. 13 jih je pri obedu. 4. Čuvaj banke. 5. Zgubil sem zamorca. 6. Ča- rovne škarje. 7. Raziskovalci biserov. 8. Francija in njena mornarica. (K Sr- dita gospa. J'oprava in komisijska zaloga d v o-^ k oles in si- lt, v aliiih stre- ss jev, gram o- Y f o n o v za j koncerte in gostilni ter vsakovrstne plošče, zastopnik automatov za gostilncin vsakovrstnih kmctijskih strojev. — S t a r a dvokolesn s e e in a j 1 i r aj o po ceni z ognjem pri B AT JE l-u GORICA Stolua ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne ohroke. — Novi slo- vi-iiski coniki franko. Jakob Miklus mizar in iesni t rg o v ec v Pod gori ss=- Da voilü zeleinisketa fliosta j (ma cesti, ki pelje firoti Gradiskt) o o o Trguje tudi z opeko, inia ve- liko zalogo VHakovrstneKa trde- ga in mekheea lesa domače^a in tujega, veliku zalu^o pohišt- va, vinxkih ponod, «tiskaluic itd. i ličenca, ki bi imcl veselje do čevljar- skeji'a obrta. js primerno izobra- zbo sprejme v poduk pod ugodni- mipogoji Anton Hratuž. eevljar- ski moj ster v Idr iji, Kranj sko. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolczen sv. Va- lentina in na drugih sličiiih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno S c h \v a 11 e n - A p o t h e k e, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplarro Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki ..Solskega Doma . Staubena tvrdka Zni(1 arčic k Sl-opaniiid Gorica. Tržaška ulica stevilka 29. se priporoča sl. občinstvu iii drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje nacrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata ZilliUaiblb a olöJJdilulb. = Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. ------ Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in flno se dobi pri flnfon Cernigoj ¦ Gorica. ---------Tržaška uiica 18.------— Grpmrfone in govoreče automate VH različnih modelih prve, šega diužinskega aparata močno donečega avto- in kojih elegantnost in do- presigleva, ter kojih brez- na sploh znano, ponuja po vste, ko so vsi od najcenej- pa do naj enksnrioznega , mata, izdelke prve vrste | seči glas in jako je ne- pogrešno funkcioniranje je najnižjih cenah priljubljena | tvrdka „ Landstrasser Grammophon- Versandhaus" WIEN, IIIl, Thomasplatz N.o 8. = Glavni zastopnik za goriško in okolico je ^--_. J. BATJEL v Gorici, Via Duomo štev. 3. KuhiDjska in gospodinjska sola v Gorici, Xaznanja se s tern sl. občinstvu. da se „Kuhinjska sola" v Gorici zopet otvori dne 27. maja in sicer v „S. Gregorčičevem Domu" v I. nadstropju. ulica Vetturini. Cčenke, ki bi hotele obiskovati to solo, oglasijo naj se do 24. maja t. 1. pri vodstvu te sole, ki se nahaja v prej omenjeni hiši. Plača se samo za pouk za vsako učenko po 24 K na mesec. One učenke pa. ki bi hotele v „Kuhinjski soli1' hrano dobivati in tarn stanovati, plačajo 60 K na mesec. V „KuhinjskiSoli" postreženo bode sl. občinstvu z vsakovrstnimi tečnimi in okusnimi jedili po zmer- nih cenah. Stalni gostje se sprejmejo. Vodstvo sole se priporoča za obilen obisk. Marija Grebenc, lastnica-voditeljica. Jako ugodna prilika. Proda se hiša v Solkanu št. 110, v kateri se nahaja uže več let dobro ohranjena gostilna s krasnim vrtom in gozdom, ena obzidana ogra- da v sredini Solkana na jako obzornem prostoru, približno 4 in pol nji- ve in druga ograda takoirnenovana „Kloiter"' tudi obzidana z visokim zidom, kateri pripada veliko poslopje in 5 in pol njiv zemljišča s krasnim rdzgledom. Natančnejša pojasnila se dobe pri lastniko Antonu MozetiČU v Solkanu št. 110. Duhovnika isce upravnistvo javue bolnisnice usm. bratov v (iorici, veseega slov.. ital. in. iieniškoga jozika. NatancV noji pogoji in podatki. so izvedo pri prijoratu oziroma pri upravnistvu označenoga zavoda. Pijanosti ni več. Iszorec t»»Ka oudezne^a izih'lk.i ,.<'(>ZA" «e pošljo brezplaönu. More s<> dali v kavi, v mlo- ku, v pivu, v vinu ali vjudi- lih no da bi pivec to zupazil. Prašck ,,(!OZA" učiiikuje čuilovito, take», da so pivcu, pristudi alkohol in vsc alko- holno in tnočne pijaöc. Ta prašok. dolujc tako niinio in i otovo, da mil j^a smojo dati žcna, sostra ali Iiči doličnika, lie da bi on zapa/Jl, kaj je rcsnisiiio provzrotMlo njojrovo idravlj"iijt>. I'nisok „COZA" jo prinoscl inir v tisočiMO ilnižine, je rt'sil ogroinno oscb sramole in po- — i.ižaiija, da iz takili oseb je ci'lo napravil čvrslo, inocno in vsake^a dola. zniožno ljudi. Ta prašek jo že niarsikatora nila- deniea spravil nazaj na pravo pot sreoe tor je podaljšal za ninogo let življfiijo mno^ini osobam. Zavod. ki jHiscilujo ta čudodclni prašok, |ošlje vsom oiiim, ki zalitovavo knji^o s 1500 zalivalam. in i'n vzoroc. Dopisujo so v nemskom jo/.iku. Z.'ijainoono jo. da jo prašek popolnoma neškodljiv. Psl7A IQTITMTF 62 Chancery Lane WtHLn IO I I I U I L Lrndon 257 (Anglija) Na pisnia je djati znarnko 25, na dopisnice za ----------------- 10 stotink----------------- Anton Kuštrin, | trgovec v Gorici j Gos(oskailicašt 25 | priporoča častiti duhovščini in slav- i nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petiolej v zaboju. Sladkor razne vrste. /vioko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst nJa. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kilainod enega funta. Testenme iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. ! Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- J vega tnlina \z Kranja in iz Joch- j tjann-ovega v Ajdovščini. Vse blago I prve vrste. ' ' Pristni kranjski ' 1 lanenoljnati firnež 1 Oljnate barve ' v posodicah po V2 1 kg1 kakor I tudi v večjih posodah. 1 Fasadne barve I za hiše, po vzorcu. 1 I Slikarski vzorci = in papir za vzoree. = [ Isaki ' ' pristni anglcški za vozove, I za pohištva in za pode. »Steklarski klej * (kit) priznano in strokovno I preizkušeno najboljši. (Karbolinej vp,'svtee IMHVEC (gips) I za podobavje in za stavbe. " V ) Copiči ) domačega izdelka za zidarje ----— in za vsako obrt = I priporoča J Ail Haiptii . v Ljubljani ) . Prva krajska tovarna I oljnatih barv, firnežev, la- k kovin steklarskega klej a. k Kahtevajte cenike! J