128. številka._Ljiljana, v sredo 5. junija 1895._XXVIII. leto.^ SLOVENSKI NAROD. ..'AAja Vsak dan *v«-čcr, laimfii nedelic iu praznrke, ter volja po [tofcti prijemnu /.a a v a t r o-u g u rs k e dežele /a vbb leto Lft gld., za pol leta 8 glČL, M Četrt leta 4 gld., ?» jeden fvicsec 1 gld 10 kr. — Za Ljubljauo h rez pošiljanja na dom za vse. leto IS jrld., za Bitrt leta .'3 tfld. 30 kr., 7.0 joden mesec 1 <;ld. 10 kr. /a pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. M četrt, leta — Zh tujo dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćuje se od fitiribtopne petil-vrste po »! kr., če se oznan'lo jedenkrat tiska, po b kr., če »o dvakrat, in p u 4 kr., če se trikrat ali večkrat fčoka. Dopisi naj se i/.vole fiankiran. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in tipravniStvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. U p ra v 111 & t v n naj ae l»5;>gmolijo pošiljati naročnine, reklamnc-je, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilna reforma. 11. Taaffejeva volilna reforma je imela jedno pomanjkljivost, to je, da ni nameravala odpraviti sedanjega za Slovane krivičnega volilnega reda. V.sled te nedostatnosti Slovenci ne moremo na Koroškem dobiti nobenega državnozborskega mandata, to tudi i« tretjina dežele slovenska in na Štajerskem pa imamo le l) poslance izmej 25, ki jih voli ta kro-novina. Jednako so prikrajšani tudi drugi Slovani. Le vsled umetnega volilnega reda je mogoče, da se vzdržuje nemško gospodstvo v Avstriji. Naši koaliranci so tedaj zatrjevali, da zaradi tega ne morejo podpirati Taatiejevega volilnega načrta, ker ne odpravlja te krivičnosti. Delali so se, kakor bi verjeli, da se bode pod novo vlado dalo tudi v tem ozira kaj doseči. Mi nismo imeli tega upanj«, ker večina, v kateri bodo nemški liberalci imeli uplivno beMedo, bi kaj tacga gotovo ne sklenila. Sicer j» pa nova vlada pri svojem nastopu v svoji izjavi bila tudi obljubila revizijo volilnih okrajev. Kdo je morda zares kaj dal na kava lirsko beuedo kneza Windischgratza. Kako je pa vlada držala to dano besedo? Popolnoma je pozabila na to obljubo m je pustila v sedanjih kurijah vee nepremenjeuo. Tako že v prvem vladnem načrtu novega volilnega reda o kaki novi razde.litvi volilnih okrajev ni bilo ne duha ne sluha. Ravno o tem ni govora v izdelku pododsekovem. koferi v nekem oziru lahko velja tudi za vladni načrt. Zadovoljila se je namreč ž njim. Reči moramo, da je v tem oziru za Slovane Windischg; iitzov načrt slabši, nego bi pa bil Ta-f Jejev. Oba puščata na videti razmere pri starem, a Taaffejev bi jih bil vendar nekoliko premeni!. K*-r bi se bil.t znatno razširila volilna pravica v dosedanjih skupinah, bi se bilo pač težišče znatno premaknilo. Premnogo okrajev imamo v Avstriji, kjer so nižji razredi po večini slovanski, a višji pa nemški ali italijanski in vsi ti okraji bi bili pripadli Slovanom. Celo na Dunaji bi se bili jeli majati neka- Serafina. t Italijanski spiBal Franee.100 1'omttti.) (Dalje.) 11. Sv. Frančišek pa kakor bi ne dni njene molitve; čim verneje in gorečneje je molila, čim pogosteje je zahajala v cerkev in na golih kolenih klečala na mramornih stopnjicah pred žrtvenikom, tem kasneje se je sin vračal domov. Čim več sveč jo darovala cerkvi, tem pijaniji je prihajal sin domov, tem hripaviji mu je bil glas. — Ka si pozabil, da sem mu dala tvoje ime, — zakloe ona k sv. Frančišku — ka si pozabil, da Bera ga do petega leta oblačila v obleko, kojo si ti posvetil ? Ublaži se vender jedenkrat, presveti starce, usliši naposled molitev mojo! Ali si že prestal marati za molitve onih, koji verujejo v tebe? Sv. Frančišek gleda s svojim velikim, tožnim očesom na starko, kakor bi govoril: Da, da, on sluša in prosi za njo, alt treba čakati, treba oborožiti se s strpljivostjo. In ona čaka strpljivo, ker zahteva to njen zaščitnik, ali vh« je šlo počasi, vse je zaostajalo. Graziella, žena Luigina, koji je gonil n,P2B**i j*j reče nekoč: pogledavaj za sinom, Anna-n'aria | . . . Znaš lit kaj sem videla? Francesco in tratina sta sinoči dolgo brbljala pri studencu teri okraji. Slovani bi bili dobili naravno večino; če bi se še tudi ne bile odpravile vse krivice, a bile bi se znatno pomanjšale. Sam poslanec dr. Menger je nedavno pnznal v državnem zboru, tla bi Nemci prišli ob sedanji upliv v Avetriji, ko bi se bila izvela Ta&ffejeva volilna reforma ali sploh ko bi se naravno r.iztirila volilna pravica. Strah, ki je bil zavladal tedaj mej avstrijskimi Nemci, ni bil strah pred sncijalnimi demokrati, temveč strah pred Slovani. Socijalnih demokratov se v Avstriji pač nimamo bati, vsaj še v Nemčiji in Franciji, ki sta industrijski državi, ne pridejo niti pri občni volilni pravici do kacega odločilnega upliva v parlamentu. Avstrija je pa v veliki večini poljedelska država in v tacih državah ni tal za sooija-lizem. Rali so se ga k večjemu nekateri češki vele posestniki, kateri sploh ne marajo, da bi se kaj slišalo o delavskih razmerah na njih grajščinah. Ostale Nemce jm pa vodil le streli pred Slovani in to ne le liberalne, temveč tudi konservativne. Da tudi konservativni Nemci niso kdo ve kako nam naklonjeni, to pač najbolje dokazuje njih čudno postopanje glede celjske gimnazije v štajerskem deželnem zboru. Tisti slovenski poslanci, ki so pomagali proti grofu TaatTeju sklepati koalicijo, bo voloma ali oevedoma šli za Nemcn po kostonj v ogenj, V Veliki meri bode njih krivdi, če Slovani hitro ne pridemo do svojih pravic v Avstriji. Sedaj ei moramo staviti vprašanje, če je sploh bilo potreb,t kaoih temeljitih prenitmb v sedanjih volilnih skupinah, ko se je o tem tako lepo prešlo na dnevni red. Na to moramo odgovoriti z d.i. Brez ozira na že navedene krivice, je v poštev jemati veliko zmešnjavo v skupini veleposestva. To voli v raznih deželah pJ povse različnih načelih. V nekaterih zadostuje davek sto ali šele petdesetih goldinarjev, v drugih pa je treba plačevati čez 200 gld. davka od posestva, v nekaterih je poleg tega fieba biti upisan v deželno desko, v drugih pa tega ni trtba. v nekaterih deželah \olijo cerkvena posestva posebej, v drugih zopet ne. v nekaterih se voli po volilnih okrajih, v drugih pa volijo skupno za vso deželo, naj se voli še toliko poslancev. Pred leti se je npetjala v veleposestva volitev po volilnih okrajih na Češkem. S tem se je onemogočilo, da bi še kedaj na UeSkem v veleposestvu bili voljeni sami Nemci. Jednake razmere kakor na Češkem so tudi na Moravskim. Ko bi se tukaj razdelila kurija veleposestnikov v več volilnih (.krajev, bilo bi voljenih tudi nekaj Slovanov ali vsaj konservativcev. Tega smo pogrešali v Taatfejevi volilni reform:, a tega tudi ne najdemo v izdelku pododsekovem. Pustila se je povse stara zmešnjava in stara krivica. Velika nejednakost je pa tudi v drugdi volilnih kurijah, zlasti v skupini kmetskih občin. Volilni cenzus je jako različen. Prav za prav imajo volilno pravico tisti, ki plačujejo 5 gld. direktnega davka, a v resnici je pa v mnogih občinah volilni cenzus mnogo ni/ji. Volijo namreč vsi tisti, ki plačujejo prvi dve tretjini davka. V revnejših občinah je pa mnogo takih volilcev, ki ne plačujejo pet goldinarjev davka. Da, nahajajo se občine, v katerih niti goldinarja davki ni bdu potrebi za volilno pravico za državni zbor. V Trstu ima volilno pravico za drž. zbor, kdor plača le jeden krajcar davka. Teh volilcev ni malo, j h je v vsej državi mej 1,984 CJS davkoplačevalci pod 5 gold. cvlo 451 748 in največ v Galiciji. Po našem mnenji pač ni pametnega nzroka, da bi nekateri teh volilcev volili v sedanjih skupinah, drugi pa mej malimi davkoplačevalci. Pesna volilna reforma bi pač naredila konec takim nejednakovtim. Taaffejeva volilna reforma bi jih bila res cdpravila vštevši vse take male davkoplačevalce V sedanji kuriji. Sedanja volilna reforma jih pa še pomnožuje, kajti določa, da tisti delavci, ki plačujejo manj kakor pet goldinarjev davka, volijo V "kupini delavcev, doći m bodo drugi moški volili mej malimi davkoplačevalci, če le kak krajcar davka plačujejo. Torej bodo trije mož;e, bivajoči v različnih občinah in baveti se z istimi posli, volili lahko v treh različnih kur ijab oziroma razred h, naj plačujejo tudi jednako davka. Noben pameten človek ne bode zm.dral take volilne Rliglioie, bila sta popolnoma sama sedeča na zemlji! Vračala sem se iz vinograda ter ju opazila, ne da bi ona meno videla . . . Pa/i na sina, Annamaria, inače bode zagazil! . . . Nesrečna Annamaria obledi. Stvar postaja torej resna. Caa je, da sh obrne do BodiSča. Celo noč je o tem premišljevala. Druzega jutra odide v hišo podpredsednika sodišča; bil je mesten plemič, bogat, ljubezniv, siv gospod ali vrlo živahen kakor mladenič; ta je umel, da je prisilil vsacega storiti tako, kakor je on želel. Don (iia-chino posluš;i, pnšeč lulo, njeno izpoved, ker sta Annamaria in njen pokojni moi bila stara služabnika pri njegovi rodovini. On obljubi, da bode stvar uredil. Sam se loti tega posla z iskrenim srcem, upotrebljnje k temu nagovarjanje in prstenje, vodi mladeniča na lov ali ga podkupuje s smodkami. Imel pa je isto tuko malo sreče, kakor svečenik . . . Dokler je bil mladenič pri njem, slušal ga je kakor dete, kakor hitro pa je bil zopet sam, bil je ke.kur preje, Annamaria ni več znala, kateremu svetniku bi se priporočila, vsem je že bila dolžna. Obljubila se je, da hoče iti bosa do morske obale k madoni della Schiavone in dati za veliko mašo pred razpelom. Madonni della Grazia se obreče devet dnij stati nepokrite glave, moliti in žgati sveče na njen imendan. In Še mnogo drugih obljub je storila, da naposled sama ni znala koliko. Ali ona je znala in glas, ki je odmevni v njeni duši ji je trdil, da ji samo jeden zaščitnik more pomagati. O, premilo-stivi staiče! — kliče ona 1: svetemu Frančišku, — zakaj me več ne sliiis? Kaj Bem ti Btorila, s čim se pregrešila? In ona zaCne mučiti svoj spomin, da se do-j misli, s čim se je pregrešil.1. Vs .k petek hodi k j maši, obljubljeno svečo je že davno dala, imena velioega svetnik;! ne izgovarja, ne izgovori prazno in nepotrebno, pred vsako cerkvijo, koder gre mimo, se križa in moli k Bogorodici . . . Kaj torej pomeni to? A! jedno samo je mogoče! Sv. Frančišek s-1 gnjevi zato, ker njemu ni Btorila tolike obljube, kakor drugim božjim prijateljem. Samo to more biti! . . . III. In glej, neke noči. ko je dež lil kakor iz kebla in je Annamaria sedela pri ognjišču čakajoča na sina in razmiiljujoča, čemu bi se še obetala, obstoji ji pogled na gitari, viseči na steni . . . Evo, kar je pokvarilo njenega sina, kar je krivo njegovih nerodnosti j, pomisli starka, obrne se z ledjima p rama jasno plamteči luči, upre se z desnim laktom na kolena, a brado na dlan, in začne gledati gitaro . . . Da, da, pri tej misli ji je vse jasno, uprav gitara je pokvarila njenega sina! . . . Stalka SS spomni, da sin preje ni toliko propal, dokler ni kupil giture t .a semnju . . . Kaj se skriva v leseni, svitli gitari, pobarvani z živimi reforme za kako resno delo. Roditi se je mogla le v krogih, kjer odločujejo le stanovski in pa strankarski interesi in ni več mesta za nobene ideale. Zato p.i ni pričakovati, da bi ta načrt kedaj zakon post.d. Vladni listi pravijo, da vlada nima nič zoper to, da se kaj popravi. Po našem mnenju pa na njem ni nobena poprava mogoča, temveč ne bode dražega kazalo kot odkloniti ga. Šel bod-; v državno-zhorski arhiv, kjer ostane kot trajen dokaz nezmožnosti in ozkosrčnosti nekaterih parlamentarcev koncem 19. stoletja v Avstriji, ki ao hoteli veljati še za velike državnike. V IJ uhlju u I, 5. junija. Volilna reforma Skoro jednoglasna je Bodba vseh nezavisnih časopisov nasprotna načrtu \oIilne reforme, kakor jo nasvetuje pododsek. Celo v v mi listi si jo ne upajo prav braniti, da si ni dvombe, da bi ministri bili zadovoljni, ko bi se vzprejela, Vladni časopisi pišejo, da je samo po s-bi umevno, da se načrt lahko še kaj premeni in popravi, in s tem priznavajo, da ni dober. Neniško-liberalni časopisi pa najhuje zabavljajo proti njemu. Posebno se izpodtikajo nad tem, da bodo delavci volili le 13 poslancev. Toda ta jeza je pač le bolj navidezna. Ni tako dolgo, ko so liberalci sami hoteli delavcem dati le malo več poslancev, namreč 20, ki bi se bili volili po delavskih zbornicah. Prav za prav jih jezi le skupina malih davkoplačevalcev, kajri v njej bi bili voljeni največ proti-semitje. Liberalci bi bili radi te davkoplačevalce stlačili mej delavce. Nobena stranka ni zadovoljna z nameravano volilno reformo, koji že boj napovedujejo, kakor so ga Taaffejevi. Ce je pal grof raaffe, pričakovati je sedaj, da bode tudi \Vindisch-gr&ts. Dipaulijev predlog Nedavno je „N. Fr. Pr.u pisala, da se je doseglo nekako Mpor.izunilji nje mej liberalci in konservativci zastrau Dipaulijevega predloga Dogovorili so se, da se sedanjim petakarjem Varnje volilna pravica v sedanjih volilnih skupinah, naj se jim tudi davek zniža, a novi taki obrtniki 1 :> pa volili mej malimi davkoplačevalci. „Linzer Volksblatt" pa naglasa, da na vsem tem ni nič i mi Nam se pa dozdeva, da ima novica libe-ra nega lista le nekaj resnice v sebi. Velik del kon-ttivnega kluba z grofom Hohenvv.irtom vred je daVUO pripravljen žrtvovati petakarje, ker so mu kol krščanski socijalisti jako nepovoljni. Pač pa je v konservativnem klubu več poslancev, ki se ne uklanjajo nobenemu kompromisu zastran petakarjev, ker vedo, da potem njih lastni mandati pridejo v nevarnost. Najbrž se je doseglo sporazum ljenje mej grofom Hohenvvartom in liberalci, a klubovi člani pa vsi za to še niso pridobljeni. Liberalci v Inomostu so pa obdržali vse dosedanje mandate pri občinskih volitvah, če tudi so letos konservativci bili nape'i vse sile. Letošnje volitve so bile važne. Mej mestno občino inomost.. a io m deželnim odborom se bije hud boj. Liberalni mestni zbor bi rad osnoval mestno dekliško šolo s posvetnimi učnimi močmi, a deželni zbor se temu opira, ker imajo v Inomostu uršulinke dekliško šolo, l.jami? Ni li kaka čarobija V . . . Starka vrže na ignjišče smolnato vejico, popravi ogenj, vejica se zakadi in vžge z žarkim plamenom . . . Tedaj tiho vstane, tiho, z znatiželjnostjo na lica podigne plamtečo vejico ter se približa gitari. Rudečkast odsev plamena pleše po njej, mali kosčeki sedeva, koji so predočavali like čudnih ptic in cvetlic, 8e zaiskre; plamen obsije tanke, medene strune ter prizove iz njih razne odseve lučij No v sredini, tam v sredini sami, v onem kotičku, ki je okrašen s cvetjem od pisanega papirja, tam se gotovo skriva čarobija . . . Vznemirjeno gleda starka v ta kot pritiskajoča levo roko na prsi, a ne more ničesar razločiti, ker se je luč premikala po rudeči deščici, koja je zakrivala notranjost g. t are. Dočim jo ona tako pozorno promatra, dotakne 8e smolasta vejica strica . . . Starka preplašena zadrhti . . Najprej se začuje tugujoči zvok, kakor bi prihajal izpod poBtelje, takoj zatem pa se raz-legne po sobi srebrni, veseli zvok nalik smehu radostne žene . . . Annamaria prebledi in drhti po VBeni telesu; izgovoriti ne more niti Jezus Marija ... Isti strah, koji jo je prevzel sredi nočne tišine, ji da tudi moč, da se premakne z mesta ter odide mahajoč s krunico kakor bi se branila zlih močij ... (Dalje prih.) in bi jo sedaj rade razširile. Konservativci so pa menda slutili, da je prebivalstvo na strani mestnega zastopa, kajti niso se pri letošnjih volitvah upali naravnost nastopiti, temveč so postavili kandidate pod masko obrtnikov. Njih listi so celo naglašali, da se mestni zbor nima pečati s političnimi, temveč le z gospodarskimi vprašanji. Vse to pa ni pomagalo. Propadli so in mestni zastop se bode sedaj tem odločneje poganjal za posvetno dekliško šolo in liberalci imajo upanje, da dosežejo svoj namen. Omeniti pa moramo, da so tirolski liberalci se že odpovedali koaliciji. Francoska zbornica. Pomenljivo je, da je francoska zbornica se izrekla, da bi poslanci ne imeli biti člani finančnih sindikatov, ker se je šlo za sleparije [iti južni železnici. Ta sklep mnogim kapitalistom ni ugajal. Sicer jo pa sedaj le še sklep, ki nima nobene faktične veljave, ker še ni zakon. Vender je značilno, da je zbornica tako očitno obsodila postopanje nekaterih članov. Radikalni časopisi odobravajo ta sklep in pišejo, da je sedanja zbornica v finančnih stvareh dosti bolj čista, nego so bile prejšnje. Ce bodu vladali taki nazori v francoski zbornici, kakor so se bili pokazali v soboto, bude to precej vplivalo na politični tok. Spe-kulantje ne bodo več mogli priti do vplivnih mest v državi. Morali se bodo polagoma umakniti iz političnega življenja. Ugledu republike bi to pač le koristilo. Njeni nasprotniki bi potem ne imeli več priložnosti, da bi razne škandale izkoriščali proti republikanski vladavini. Španski vladi je izrekel parlament nezaupnico, ker ni hotela zbornici objaviti nekih spisov. Vlada pa ostane vzlic nezaupnici, ker je v marci, ko je vsied vojaških škandalov morala odstopiti liberalna vlada, vo.lja opozicije Sagasta obljubil konservativcem, da jih bode opozicija podpirala, dokler se ne resi budget, ako prevzame vlado. Dolgo se pa vlada pač ne bode več držala, kajti vsa opozicij;*, ki ima v zbornici večino, bode proti njej začtlii najhujši boj, ko bode le rešen budget, da je n« bode vezala več nobena obljuba. Dopisi. I/, Krilili*« 4. junija. (Koncert) 0 Ibor „Narodne čitalnice" imel je izvanredno srečno misel, tla si je za koncert, ki se je v korist Ljubljani in njeni okolici vršil 1. dne junija, sagotovil tako izbornih sot.ruInkov, kaKor smo jih imeli priliko občudovati v gospodu opernem pevcu J. K. Tertniku iu njega mladostni vrstnici gdč. Mici Deu, ki sicer samo po sebi umevno z umetnikom, ki sroji na višini svojega idealnega poklica, ni mogla tekmovati za. prvenstvo, ali ja nič manj kot pevka-začetmea — recimo naravnost — iznenadila navzoče občinstvo, iznenadila tako z gotovostjo in naravnostjo svojega, prodnaiauja, ki ju bilo ne vsakdanja priča zdravega muaikaličnega razuma in ukusa, kakor z ljubkostjo in za njeno zorno dobo obsežnega in dobro šolanega glasu. Omenjenim prednostim gdč. Deu pridružila se je še njena cvetoča, sunpatiška vnanjost — tako, da bučnemu odobravanja, ki j« sledilo romanci in ariji iz „Čarostrelca", kakor mični pesnici „Čez leto" — te točki si je namreč 8 srečno iokn l/.volila mlada pevka — ne moremo odrekati niti o pravičen j a. niti odkritosrčnosti Ce nas je — kakor smo dejali gdč Deu iznenadila, moremo in moramo o g. Trluiku izreči le jedno sodbo: da je namreč s svojim nastopom le še prekosil vse nade na izvanredni užitek, katere smo gojili od trenotka, ko smo izvedeli, da je čislani pevec obljubil svojo pomoč. Naša naloga ne more biti, da bi podali strokovno oceno, zakaj slava g. Te.rtnika kot izbornega umetnika presega ozke meje domovine naše in nepotrebno bi bilo, da bi še podrobneje analizirali njegove vrline. Le toliko nam bodi dovoljeno koostatovati, da je gospod Tertnik v veliki ariji iz „Hajazzo" razvil vso mogočnost ter lepoto svojega glasu in dovršenost svo jega mojsterstva. tako da omenjeno točko brez dvoma in prevdarka lahko imenujemo vrhunec vsega koncerta, dasiravno ji inelodijozni pesni od E. Maverja iu P. Cornelija peti z milobo ter nežnim in klasičnim prednaŠanjem Trtnikovim stojite kot vredni vrstnici na strani. V gospodični Miklavčič, ki je pravilno in z globokim občutkom deklamirala Selškega „Slovenci bratom v pomoč" pridobila je čitalnica izborno moč in le želeli bi, da bi jo kmalu slišali v kaki večji in bolj hvaležni ulogi. Gospo-dični Tomec in Deu sta kot. spremljevalki na g laso virju po svoje pripomogli k lepemu uspehu večera, ravno tako tudi domači tamburaši pod vodstvom g. K. Lacheinerja. Pri koncertu, ki je tudi v gmotnem oziru povoljno uspel, opazili smo mej drugimi tudi gg. nadzornika Suuiaiia in poslanca Lenarčiča z obitelji, in kot vestni poročevalci naj le še omenimo, da je mnogobrojno občinstvo bolela le jedna zavest, zavest namreč, da je bil povod koncertu tako osodapolen m žalotiieii, kakor ravno velikonočni potres. — vn. — Iz Ormoža, 11. junija. (Nadvojvoda K v gen.) Lepo smo vzprejeli nadvojvodo Evgena v našem mestu. Mudil se je pri nas o vizitactjt nase cerkve, dne 4. junija t. I. S ponosom moramo reči, da so vsi tukajšnji zavedni slovenski m* -ščanje pokazali svoje patrijotičuo mišljenje. Razobesili so na svojih hramih cesarske, avstrijske, slovenske in štajerske zastave. Na javnih poslopjih, na zvoniku, na žopniščn, na šoli, na c. kr. sodišča, na davčnem uradu in na občinski hiši plapolali so cesarski banderi. čudno, zelo čudno pa se nam zdi. da naši nemški someščanji niso razobesili na svojih poslopjih nobenega prapora, čitalnične pevki nje in čitalnični pevci zapeli so Ko je vstopil nadvojvoda v cerkev, v slovenskem jeziku „ Cesarsko pesem". Visoki gospod si je ogledal cerkev ter pokleknil pred prednjim oltarjem. Mešani zbor zapel je na koru: „Genitori ..." in gospod župnik dal je z Najvišjim blagoslov. Potem je Še zbor zapel zadnjo kitico cesarske pesmi. Kakor čujemo, se j»-nadvojvoda zelo pohvalno izrazil o našem petji. Mi še posebej zahvaljujemo vse one, ki so pripomogli , da je bilo p*tje tako dovršeno, posebno pa gospodičnama Stupca i ki sta ostali še ta dan v Or-moži, nalašč da sodelujeta. Prosto ljudstvo in slovenska gospoda pozdravljala je nadvojvodo pri vsakem koraku z navdušenim „Živio". Pred župnijo predstavil je gospod župnik občinske predstojnike in svetovalce cele fare in zastopnike „slovenskoga ormoškega učiteljskega društva". Ko je sedel nadvojvoda na voz, začul se je zopet gromovit „Živio". Veselje, radost, in zadovoljnost brali smo na obličji nadvojvode. Zavedni ormoški Slovenci smo zelo zadovoljni, da smo prepričali nadvojvodo Fvgena, da biva v Ormoži velika večina fclovencev, kateri gojijo ljubezen do prevzvišene habsburške rodovine, kateri ljubijo jezik, kateri jih ga je učila slovenska mati, kateri so vneti za svoj rod in dom, kateri so o vsaki priliki pripravljeni dati: Vse za vero. dom i u za cesarja. Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v Novem Mestu. Že zadnjič smo na kratko opisali namen temu shoda, ki se priredi v središču Dolenjske, v prijaznem Novem Mestu. Če si vabilo ogledamo nekoliko natančneje, vidimo da stoje na dnevnem redu razprave, ki so prevažne za zboljšanje živinoreje na Dolenjskem, t iko, da je shod popolnoma času primeren. Odobravati moramo torej dobro misel, in le želimo, da bi se shod svojemu važnemu namenu primerno izvršil s popolnim uspehom ob mnogobrojni vdeležbi zavednih Dolenjcev. Za zboljšanje živine po Dolenjskem potrebujemo še mnogo podpore. Zlasti bode pri tem gledati na to, da zboljsujemo našo goved kolikor moči povsod z jednakim plemenom, k i je pripravno za naše kraje. Naša goved je sedaj mešana z raz ličnimi plemeni. To je vzrok veliki razliki pri živini, bodi si glede rasti iu barve, kakor tudi glede užitka, katerega dobivamo od nje. Da ob takih razmerah z našo rejo ne pridemo do zaželjenega uspeha, je jasno. Važno je torej vprašanje, katero pleme je za naše kraje najpripravnejše, da se z njim zboljšuje goved po vseh okrajih Dolenjske. Po Dolenjskem trpi govedoreja tudi zaradi pomanjkanja bikov. Po Gorenjskem in Notranjskem imajo že od nekdaj dosti bikov, tako da je že zaradi tega govedoreja po teh krajih bolj napredovala kakor pri nas. Z novo postavo se ne bode vse doseglo ; treba bode še drugače skrbeti, da se popolni število bikov in da se preskrbe potrebni biki za naše kraj«. Tudi o tem vprašanju se bode pri shodu obravnavalo in ae bodo stavili primerni predlogi. Število goveje živine narašča. To bi bilo prav. če bi se od leta do leta večala tudi množina krme Žal, da je ravno narobe ; koder se je -e pred leti kosila krma in pasla živina, tam so njive, na katerih se prideluje potrebni živež za ljudi, ki se tudi množe in kateri morajo tudi živeti. Res si s pridelovanjem detelje veliko pomagamo, žal, da imamo za to premalo prostora. Kako bode v bodoče Dolenjcem skrbeti za to, da bi ee pridelalo več krme, tudi to vprašanje pride v razgovor. Naša živina nam daje Še premalo koristi, ker ne moremo njenih izdelkov (mleko, maslo itd.) dobro razpcč-avati. Skrbeti bode treba, da ee tudi v tem oziru k.ij ukrene iu pomaga gospodarjem do lažje prodaje mleka in mlečnih izdelkov. Prašičja reja je za Dolenjce največjega pomena: ona nam obeta poleg govedoreje najboljši dohodek v gospodarstvu in sploh boljšo bodočnost, zlasti sedaj, ko imamo železnico. Treba je, da se lotimo tudi izboljšanja našega prašičjega plemena, posebno po tistih '£Mff~ Dalje v prilogi. "^Hl Prilog« »Slovenskemu Narodu" M. 128, dne 5. junija 1895. krajih koder se gospodarji pečajo z rejo plemenih svinj Za živinsko sol imamo sedaj že drugo postavo, a tudi ta nam ne more biti všeč, ker nam dela pre\elike zapreke, preveč sitnostij, pisarij in tioškov, da bi megli kupovati tako dolgo časa obljubljeno in tako željno pričakovano sol. Kakor se čuje, ta sol tudi ni dosti prida. Tudi o njej so bode treba razgovarjati pri shodu. Razven teh vprašanj pridejo v razgovor predlogi podružnic, tičoči se vinogradarstva i. t. d. (Jlede nove vinoreje imamo že nekaj izkušenj. Treba jih bode pri shodu razodeti, da se čim prej okoristimo z njimi po vsem Dolenjskem. Popoludne bode izlet v kmetijsko šolo na Grm, kjer si bodo vdeleženci ogledali njene prostore, učna sredstva, nasade trtnice, ameriške vinograde itd. To bode strokoven izlet, ki bode v vsakem oziru poučen, zlasti za tiste, ki se niso imeli prilike, ogledati si ta deželni zavod. Ves dnevni red shoda bode torej poučen za vsakega. Želimo torej, da bi se ga za napredek uneti dolenjski gospodarji vdeležili v obilnem številu, ker le z združenimi močmi bode mogoče rešiti lepo nalogo, katero si je postavil ta shod v povzdigo kmetijstva po Dolenjskem. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5, junija — (Deželni zbor kranjski) se skliče, kadar bo dež. stavbiuski urad izgotovil načrte in proračune za novo dež. poslopje ter proračune za popravo drugih deželnih hiš. Najbrž se snide šele tekom meseca julija. Tudi to še ni določeno, kje bo imel seje; najprej se je mislilo na Tonhalle, potem na staro strelišče, a stdaj se govori, da bodo seje v novem bolniškem poslopju. — (Sedaj je pravi čas ) Milodari prihajajo, kakor je pač naravno, čedalje redkeje Lahko se torej reče, da to, kar je bilo sploh dobiti, se je že dobilo, to je že v rokah bodisi dež vlade, dež. odbora, mestnega magistrata in pomožnih odborov. Pričakovati je, da bo vlada z vso mogočo naglostjo rešila vprašanje glede brezobrestnega posojila, želeti pa je tudi, da pomožni odbori po vzgledu deželne vlade in mestnega magistrata določijo, kako bodo porabili nabrane podpore. Sedaj je za popravljanje in zidanje poslopij najugodnejši čas. Tisti hišni posestniki, ki imajo kaj gotovine ali dovelj kredita, eo se tudi lotili poprav. Velika večina hišnih posestnikov pa ni v stanu iz svojega poravnati troškov, na kredit pa stavbeni podjetniki ne delajo. Ti hišni posestniki bi vsai radi vedeli, pri čim da so, in bi ne gojili pretiranih nadej, ko bi vedeli, kaj nameravajo pomožni odbori storiti, kako mislijo denar porabiti. _ (Za Igumjano.) Odbor mlade gospode v Slunju na Hrvatskem je priredil te dni v dvorani ljudske šole zabavo na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. — V Honacherjevih dvoranah je bila v soboto zvečer velika dobrodelna akademija za Ljubljano, pri kateri je sodelovalo več aajodličnejših dunajskih umetnikov. — Pevsko društvo „Lahor" v Daruvaru na Hrvatskem je priredilo v soboto v topliškem salonu koncert na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. Čistega dohodka je bilo nad GO gld. — (Operni pevec gosp. Naval Pogačnik.) rodom Ljubljančan, o katerega uspešnem delovanju na berolinski dvorni operi smo nedavno poročali, je engažovan od 1. septembra za tri leta na kraljevskem opernem gledališči v lierolinu z letno gazo 20.000 mark in 4 tedni posebnega dopusta poleg običajnih počitnic. — (Birmancev) je bilo v Ljubljani binkoštno nedeljo zjutraj 980, popoludne 047, v ponedeljek pa 147, skupaj 1774. — (Zopet domobranci!) V zadnjem času opazujemo, da so domobranci — katerim se je privatnemu podjetniku na korist prepovedal obisk ljudske kuhinje — kaj slabo oblečeni. Kakor čujemo, se je nošenje laslne uniforme strogo prepovedalo. Bog ne daj, da bi se hoteli utikati v vojaške stvari, konštatujemo samo, da so mej vsemi vojaki v Ljubljani domobranci najslabše oblečeni, nekateri kar čudovito slabo. Pri drugih tu nastanjenih krdu-lih ni nošenje lastne uniforme prepovedano, zakaj prav pri domačih vojakih. saj služijo vsi istega casarja. — (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca maja pričoli so v Ljubljani izvrševati (dote in sicer: stnvbinsko podjetništvo Pil.u-Mally Banda o sedežem v Zagrebu stavbinsko -moj s ters ki obrt v Trubarjevih ulicah štev. 1; Franc Viđali, Dunajska cesta št. 7, izdelovanje žičnih matracev; Anton Sare, Franca Josipa cesta št. 2, prodajo jedil. Odpovedali oziroma opustili pa so svoje obrte: Viktorija Hartmann, šivanje perila; Karol Kauschegg trgovino z lesom; Ivana Soklič prodajo klobukov; Marija Mozetič kramar ijo z manufakturnim blagom; Helena Peterca prodajo jedil ; Janez Luzinr krojaški obrt in Jožefa Rebolj bran jar i jo. — (Požar v Mostah.) K včerajšnjemu poročilu nam je še dostaviti, da je ogenj nastal po neprevidnosti nečega starca, ki je prižigal pipo na skednju pri Mlinarjevih. N.t mah je bilo v plamenu tudi veliko Sum rakovo poslopje in čez cesto ležeča s slamo krita hiša, ki je last karmolitar-skega samostana. Zgorela je tudi manjša z opeko krita hiša Premrn-tova, tik zraven stoječo večjo hišo istega posestnika pa so gasilci rešili. Prva pomoć pri požaru je prišla iz žrebčarskega depota in so \rli vojaki pod vodstvom g. stotnika odvrnili največjo nevarnost. Gasilni društva iz Dizovika in iz Ljubljane sta srečno zabranila daljnje razširjanje požara in jih je izdatno podpiralo moštvo 17. in 27. pešpolka, ki je prihitelo ni pogorišče. Zgorela so štiri poslopja popolnoma in mnogo orodja in pohištva, živina pa se je pravočasno mogla rešiti. Pegoielci so sicer bili zavarovani, a škoda je mnogo veča, mgo znaša zavarovalnina. Na pogorišče sta prišla tudi deželni predsednik baron Ilein in pre-sidijalni tajnik baron Rechbach. — (Povoduji na Dolenjskem.) V Št. Viški župniji pri Zitičini so šr> vedno velike povoduji. Vasi Deb, Pece, Podboršt, I3ič in Zagorica stoje v vodi. Na Dobravici stoji voda skoro do oken. — Redek lov.) V Krki naproti Strmemu bregu je vjel ribč Jakob Stopar ščuko, ki je tehtala (i kilogramov. V tistem kraju se baje nahajajo se večje ribe. — (Prostovoljno gasilno društvo) v Sta-reintrgu pri Poljanah priredi 9. junija o priliki blagoalovljenja brizgalnice in častne zaveze veselico, pri kateri bode svirala Črnomaljska mestna godba. Iz prijaznosti bode sodelovalo tudi tamburašku društvo iz Severina. Kdor se želi udeležiti slavnostnega banketa, naj blagovoli to naznaniti vsaj tri dni prej! Donesek k banketu l gld. oO kr. — ^Cesar v Gradci,) Včeraj zjutraj je dospel cesar v Gradec, da prisostvuje slovesni otvoritvi novega vseučilišča. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi civilni in vojaški dostojanstveniki, na čelu jim ministra Madevski in \Vurmbratid. V imenu mesta je cesarja pozdravil župan dr. Portugall. S kolodvora se je cesar peljal v dvorec, kjer je vzpreje-mal razne deputacije. Potem s«i je cesar odpeljal k novemu vseučilišču. Spremljavah' so ga na konjih dijaki, oblečeni v kostume i^ druge polovice 16. stoletja. Otvoritev novega vseučilišča se je vršila jako slovesno. Po prihodi cesarjevem so zapeli dijaki [senmanoov 21. psahn, potem pa je govoril rektor dr. Rollett. Cesar je milostno odgovoril m potem položil zadnji kamen. Ogledal si je na to vsa poslopja. Ko se je odpeljal, so dijaki zapeli Gaudeamus . . . Slavnost je bila lepa, vender se je poznalo, da je Gradec „najbolj nemško mesto" in glavno taborišče čestilcev Dismarckovih. — (Politično društvo „Edinost" v Trstu) bo imelo svoj občni zbor dne 2.i. junija. — (Kazenska razprava posl Slavoja Jenka proti Fr. Marotti-ju in diugoma) se je vršila v petek v II. instanci pr^d dež. sodiščem v Trstu. Kakor znano, je tožil g. Jenko Fr. Marottija iz Obrova, Iv. Ton-čiča in M. Miklavca iz Gradišča z^rad žaljenja časti, ker so raznaŠall vest, da je pri reviziji občinskega urada manjkal denar, da jo Jenko sleparil itd. To žiteljev zastopnik dr. Gregorin je dogmi I, da ne samo ni manjkalo prav nič v občinski blagajnici, nego daje bilo celo 1 2 2 7 g 1 d. 6 8 k r. preveč, ker je g. Jenko toliko svoj.ga denarja bil zmeša! z občinskim. Imel je namreč I. 1893. obilo posla v dež. zboiu 'n ni mogel knjige korentno voditi, blagajnika pa ni imel in je moral ta posel opravljati 7 lot. sam, s čimer je občini prihranil kakih 5000 gld. Marotti ia Miklaveo sta bila sicer oproščena, ker je sodišče mislilo, da ni dokazano, da bi bila aatošsnca dolžila g Jenkota, da je manjkalo pri reviziji denarja. Izrecno pa je naglašalo sodišče, da se ne more govoriti o tem, da je manjkal denar v občinski blagajnici. Obiojen pa je b:l Ivan Tončič na 1-1 dni zapora zarad izraza, da je Jenko slepar in da ne bode voč sleparil. Navzlic navedenim taktom pišejo nekateri tržaški italijanski listi tako podlo o tej stvari, da ne moremo dovolj ostro ožigosati tace ga časnikarskega lopovstva. — (Zaplenjena knjiga ) Državno pravdništvo v Trstu je zaplenilo knjigo „Storia di Trieate*, katero je spisal prol. Jos. Sen izza. Knjiga je izšla v Trstu in omenja v zadnjem oddelku druzega poglavja bivšega tržašk* ga okoličanskega batalijoua. V tem oddelku se nahajajo nekateri strastni stavki, ki so dali povod zaplembi. — („Tržaški Sokol") priredi v nedeljo dne !>. t. m. prvo pobdno veliko slavnost, pri kateri bode iz prijaznosti sodelovalo n Slovansko pevsko društvo". Slavnost bode na vrtu 9Novega sveta" (Al mondo nuovo) in obsegi vzpored telovadba, petje in kegljanje na dobitke. — (Deželni zbor isterski) se skliče — kakor poročajo razni listi — meseca avgusta in sicer na daljše zasedanje. — (Kako slovenstvo zgubiva tla v Istri) Laški listi pripovedujejo jako mnogo o tem, kako slovenstvo zgubiva tla v Istri. Koliko je na tem resnic«-, se da posneti iz jednega vzgleda : Za sku pino Volosko-Kastav je bil letos dr. Stanget voljen tretjič deželnim poslancem. Prvikrat je zmagal s petimi glasovi, drugikrat s pet najetimi, letos s tri-inšestdesetinai. Sploh se je število slovanskih glasov izdatno pomnožilo in gotovo bi bili Slovani tudi kak mandat pridobili, da ni vodil volitev — namestnik Rinn'dini. — (Obsojeni demonstranti.) Pri okrajnem glavarstvu v Pazinu so bili obsojeni Gabrielich na 8, Getsetich in Rtohter na 7, Vesnam na f>, Fai-man na 4, Gollob, Corazzato in Vallincich na 3 dni zapora, ker so dne 20. aprila na pazinskem kolodvoru pobalinsko demonstrovali proti drž. poslancema Spin čiču in dr. Laginji. — Istotako je bilo obsojemh 10 italijanskih rogoviležev v Tinjanu na zapor od \ do 7 dni. — Pazinski župan dr. Trinajsti«-' pa je obsodil tudi dva gospođica iz gorenje družbe na dva dni v zapor. — (Občni zbor družbe sv. Cirila in Mo toda za Istro,) ki je bil določen za minulo so boto, se zaradi nepričakovanih zaprek ni mogel vršiti in so jo odložil za nedoločen čas — (Zborovanje učiteljskega društva za koperski okraj) bode v četrtek dne G, t. ni. zjutraj ob 1 .,9. uri. — (Stanje žetev v Istri ) Abnormalne vremenske razmere minulega meseca SO prouzročile precejšnje škode. Graha h*> ni pridobilo toliko, kakor je bilo pričakovati, čr-šenj je bilo l«> milo m tudi drugo sadje ne kaže, posebno dobro. Trta obet i Ba zdaj dobro, a do jeseni jo So dolgo in titna uš se žal širi vedno bolj. — (Razpisane službe ) Pri državnem stav« binstvn sa Kranjsko dve mesti stavbinskih pristave? z dohodki X. stavbinskega razreda in jedno mesto stavbinskega praktikanta z adjutom letnih 500 gl. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do dne 10. julija deželnemu pr- dsedstva v Ljubljani. — Na jednorazredni ljudski šoli v Lešah v radovljiškem okraju s početkom šolskega I. 1895/9G mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 28. junija okr. šolskemu svetu v Radovljici. — Na ženski vadnioi v Gorici mesto učiteljice. Prošnje do 20. junija isto tja. — Goriški zastop banke „Slavije" išče spretni ga akviziterja. Ponudbe je postati zastopniku g. Jeretičn v Gorici. * (Potres na Grškem ) Zadnje dni minulega meseca je bilo na otoku Kt falouij i na Grškem več močnih podzemskih sunkov z bobnenjem. Škode pa potr s ni provzročil. * (Smetanova opera rDaliboru) se bode pela v bodoči sezoni v mestnem gledaliiču v Hamburgu. * (Rusko brodovje v črnem morju) Kakor poroča „Graždanin", je dovolila ruska vlada odboru dobiovolske mornarice vsoto 9,750.000 rubijev kot prispevek za zgradbo treh novih brzih parobrodov. * (Petdesetletnico) svojega umetniškega delovanja bode praznoval slavni italijanski traged Brneato Rossi v kratkem v Peterburgu, kjer ga še zdaj občinstvo časti na izreden način. Mestni zastop mu je dal na raspolaganje krasno stanovanje in sluge Aristokratje in umetniki ga odlikujejo posebno prisrčn •. Po predstavi ruske narodu«! drame „Ivan Grozni1' je občinstvo priredilo umetniku pred njegovim stanovanjem burno ovacijo. Za 15 predstav jo dobil Rossi zase 17 000 rublje v, darila pa se cenijo na 10.000 rubijev. Ni se torej čuditi, da si je Rossi izbral Peterimrg za praznovanje svojo petdesetletnice * (Ruska cenzura) v Varšavi ne ljubi besede nnamestuika, Kadarkoli se y\ v ruski Poljski pripravljala revolucija, vselej so Poljaki zahtevali, naj se namesto generalnega guvernerja imenuje cesarski namestnik. Pred kratkim je cenzor v predloženem mu časopisu našel besedo anamestnik Kristov" Izbrisal j*' besedo namestnik iu drugi dan je bilo v dotiČnem listu čitati, da je papež generalni guverner Kristov. * (Ljubezniv človek!) Pred kratkim je zapustil kaznilnico v Illavi neki Moldovan. Prebil je daljšo kazen radi uboja. Prvo nedeljo potem, ko je prišel iz kaznilnice, je v Knezu pri belem dnevu pred cerkvijo ustrelil nekega kmetskoga fanta, dasi ga ni poznal niti kdaj ž njim imel kaj opraviti, Moldovana so zaprli. Iz zapora j«; uekel, a orožniki so ga ujeli. Rekel jim je, da bi se bil sam vrnil, ker je uhežal le, da ubije svojega svaka. * (Mejnarodni tatovi.) Bruseljska policija je prijela družbo mej narodnih tatov, broječo sedem mož. Ta družba je v zadnjih letih izvršila veliko drznih tatvin, s kolikim uspehom, se vidi iz tega, da je policija našla samo pri jednem družabniku skoro za milijon frankov vrednostnih papirjev. * (Ljubezniv snubec) Neki Španski poročnik je snubil hčer gene ral m ga zapoved ni ka madridskega. Ker je general od k Ion d snubitev, ga je snubec z revolverjem napadel in ga nevarno ranil. v (Velikansk požar) je te dni nastal v Porf-Saidu. Dasi so se pridružili gasečim prebivalcem tudi mornarji raznih, v pristanu stoječih ladij, je vender 7gcrelo nad 200 poslopij in silna množina v skladiščih ležečega blaga. i Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! i Darila s Za prebivalce, prizadete po potresu : Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla bo za prebivalce prizadete po potresu sledeča darila: I redmštvo .Slovenskega Naroda" v Ljubljani nadaljnjo zbirko v znesku 579 gld. vSO. kr.; gospod Oskar Smrekar, inžener v Mannheimn, 500 gld.; mestni urad v Kvchnovu na Češkem zbirko 230 gld. 65 kr.; županstvo v Polički na Češkem zbirko 108 gld. 26 kr.; tvrdka Moric Kohn & sinovi v Budimpešti 25 gld.; okrajni odbor v Kvchnovu 10 gld.: administracija časopisa „Neuea \Viener Tagblatt" nadaljnjo zbirko L0 gld. ; č. gospod Jan ►Stech, vikar na Bell Gori na Češkem, v cerkvi nabranih 9 gld. OB kr : gospa Ana Selivvarz v Šum perku na Moravskem I gld.; gospa Josipina Weber na Dunaju 3 gld. 50 kr. ; gospa Irma Huger na Dunaja 2 gld. 54 kr.; gospod Ivan Lienhart na Dunaju I gld. 10 kr.; gospod Filip Ganile v Šoštanju 1 vrečo moke. Uredništvu našega lista so poslali: SI. diletantske tamburaško društvo v Kostajnici na Hrvatskem 61 gld. 45 kr. (po g. ravnatelju Dav. Tih te njakuj kot dohodek koncerta 8. junija na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. — G. A Aškerc v skalah pri Velenju 80 gld. pišoč j „Svojo letošnjo nagrado pri „ Ljubljanskem Zvonu" :>0 gld. prepuščam po potresu ponesrečeni Ljubljani in okol.ci." — Gosp. O, P. v (i R. za Ljubljano 1 gld. Skupaj 92 gld. 45 kr. Zahvala Gospod Ivan Dragotin Juvaiičič, vinski trgovec iz Šiške pri Ljubljani in hišni posestnik na Bbdu, je pristopil kot pokrovitelj društvu. Podaril je tudi za tukajšnje ubožce svoto 20 kron, za kar se mu na tem mestu izreka srčna hvala. — Bralno društvo na Bledu. Kaflfto vnosi. — „Dom in Svat" ima v št. 11. tode vsebino: Josip Benkovič: P. Aleksander Koblek, slikar; Gojko: Cvetka in Sokol; Gojko: Oblaka; Gojko: Srce; Podgoričan; Vojvoda: Pavlina Pajkova: Spornim tete Klare; Anton Medved: V majniku; A. Hribar: Bilo — ne bilo; Andrej Fekonja: Celje in okolica; J. Benkovič: Slovenski koledarji in kole-darniki; Književnost. Kazne stvari. Slike: TomaŽ Fantom, slikar; Pri samostanskem umetniku; Sv. 4'»talija ; Celje; Nj. veleč, cesar Franc Josip v Ljub Ijani ilue 7. velikega travna 1. 1805. Bivanje v sodih ob ljubljanskem potresu; Prizor na trnovskem bregu ob ljubljanskem potresu. — .Učiteljski Tovariš-1 ima v št 11. naslednjo vsebino: Deželnemu predsedniku, visokorod. g baronu llemu; S.: Junge-jeva prirodopisna metoda; L. Stiasnv: Lepopisje na višji stopinji; Jos. Ciperle Narodna vzgoja; A. Likozar: Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca rožnika ; Listek ; Književnost; Naši dopisi; Vestnik ; Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Kmetovalec" ima v št 10. to-le vsebino. Na shod dolenjskih kmetijskih podružnic v Novomesto! Obrezovanje češpljevega drevja; Opomin kmetovalcem; Pravilo za dobivanje smetane; Kako dobimo boljšo perutnino; Po ož re bete nju; Slana; lz podružnic; Kazne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr. kmetijskn družbe kranjske. — Nova podjetja jugoslovanske akademije. Krasno se razvijajoča m čedalje mOgOČneje napredujoča jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je zopet razširila svoje delovanje in bo odslej obračala tudi posebno pozornost na folkloristiko in na novejšo hrvatsko književnost. Doslej je obračala svojo skrb poglavitno na domačo zgodovino, na jezikoslovje, na starejše spomenike hrvatske književnosti vštevii stare dubrovniške pisatelje iu na domače prirodoslovje. Kar je v tem oziru storila, je stalne vrednosti. Zbrala je in obdelala toliko tvarine, da bo sedaj lahko skrbela tudi za folkloristiko in za novo literaturo. Izdajala bode „Folklorist i č k i zbornik", v katerem se bodo priobčevale metodično pisane študije o narodnih običajih, verah in vražah ter prinosi brvatski dijalektologiji. Ker dandanes čedalje bolj ginevajo narodni običaji in se izgubljajo vsled upliva književnosti vedno bolj dialektične posebnosti, je akademiji le čestitati, da se je odločila, nabirati to gradivo. Drugo važno pod jetje, katero je zasnovala akademija, je „Zbornik Ko v j e s n i h spomenika književnosti r v a t s k e u n o v o m vijeku". V pozivu, kateri je glede tega zbornika razglasila jugoslovanska akademija, pravi mej drugim: Štiri stoletja so že minila, kar se tiskajo hrvatske knjig* in tako se je nabralo mnogo gradiva, katero treba obelodaniti, ako želimo, da čim prej učakaino kritično zgodovino svoje književnosti. Koj v začetku novega veka najdemo v zgodovini svoje književne prosvete globoke sledove italijanske kulture in srečamo se s humanizmom. Povsem naravno je torej, da je naša književnost v zvezi s tromi jeziki: hrvatskim, italijanskim in latinskim, mnogo je celo književnikov, ki so pisali v vseh treh jezikih, mnogo v dveh jezikih. Zgodovina naše književnosti bi bila nepopolna, ako hi se zgodovinar ne oziral tudi na italijanska in latinska dela naših književnikov. Ziradi tega s« je akademija odločila priobčevati gradivo za našo književnost vseh treh jezikov, od XV. stoletja do leta 1800., a najprej bo skrbela za gradivo za zgodovino ilirizma. — Kakor je vidno iz teh podatkov, je akademija zasnovala dve veliki podjetji, ki se bodeta dostojno pridružili dosedaj izdanim monumentalnim delom. — „Prosvjeta" ima v št. 11, to-le vsebino : Osman Aziz: Mizantrop; II. Dragošic: S;get; Gj. Turič: Krivi akordi; J. Stunič: Moderna robkinja; V. Deželic: Prerado vi d; M. Sabič*: Henrik Ibaen; J. Srola: Iz Pio«sijevdi listova Angelu de Guberna-tis; J Devčić: Niekoje špilje i pečine u Lici; A. Ilarambašlo : Koračnici Tr-bevica] I. I. Kraszevvski; Stara priča; J. Vrclilickv: Tiha ljubavi Dva književna poziva jugoslovanske akademije; Odkriće Preradović va spomenika u Zagrebu; Smotra; Li -stak; Uz naše slike; Ilustracije: Caru Maksimijanu ukazu se njegove žrtve; Korčula v Dalmaciji; Tamburaško društvo u Tonkingu; Sa češke narodopisne izložbe; Mali Lošinj. Dunaj 5, junija. V današnji seji poslanske zbornice je posl. dr. Brz o rad, sklicuje se na splošno obsodbo načrta o volilni reformi, vsled katere je vlada moralično izgubila eksistenčno pravico, predlagal, naj se sistira razprava o davčni reformi, dokler se odsek za volilno reformo ne izreče glede pododsekovega načrta. Ministerski predsednik W i n d i s c h -g r a e t z je izjavil, da žel', naj hi se odsek za volilno reformo brez odlašanja izrekel o predloženem mu načrtu Brzoradov predlog se je odklonil. Koncem seje bodo posl. dr. II e -r o 1 d in tovariši nujno predlagali, naj vlada takoj precizno določi, kako stališče zavzema glede volilne reforme, ako ne, naj se ustavijo posvetovanja poslanske zbornice za toliko časa, da bo vlada mogla se izjaviti. Dunaj 5. junija. „Neue F r. Press e" prijavlja danes anonimen članek zoper slovensko zahtevo glede celjske gimnazije. V tem članku se poživljajo poljski poslanci, naj prisilijo vlado, da se DO držala znane resolucije, katero je v tem oziru sklenil deželni zbor štajerski. Ta Članek je spisal znani levi carski agent v poljskem klubu bivši sekcijski načelnik Edvard vitez Gnievvosz. Dunaj 5. junija. „Nrue Kr. presse" je javila, da je levičarski klub se že izrekel zoper pododsekov načrt o volilni reformi. Na-čelstvo levičarskega kluba dementuje to vest. Dunaj 5. junija. Ker zavarovalnice „Avstrijaw za leto 1894 narejena bilanca ni sestavljena zakonito in ker se je pri rezervnem zakladu izkazal nedostatek la/3 milijonov gold.j je upravni svet sklenil na dan 1) junija sklicanemu občnemu zboru, naj se zavarovalne svote znižajo za 20 odstotkov. London 5. junija. Japonska vojska se je na Formozi izkrcala in po hudem boju raz-gnala ustaše in ž njimi združene kitajske vojake. Narodno-gospodarske stvari. — ..Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo s sedežem v Gorici, opisano društvo z omejeno zavezo" je imelo zadnje dni maja svoj ustanovni občni zbor v Biljani. Udeležilo ee je precejšnje število posestnikov in so se vzprejela, oziroma preminila pravila, ter dal društvu širši delokrog, nego je bilo prvotno namenjeni). Potem se je volilo ravnateljstvo, kateremu na čelu je posestnik g. Anton Jakončič. — Zaloga isterskih in dalmatinskih vin v Trstu je ustanovljena i n se nahaja v državni upravi blizu molo IV. tik tira južne železnice ter v carinski meji. Vino se iz brodovja iztovori naravnost v zalogo, z iste pa v železniške vagone, da Be odpošlje naprej. Z ustanovo te zaloge jo ister skim in dalmatinskim vinogradnikom izdatno olaj šana trgovina s svojimi pridelki. Zaloga obsega 2000 m*, Pretakanje vin v zalogi je prosto carinskega in drugega nadzorništva Natančneji pogoji se izvedo pri državni upravi ts zaloge v Trstu. Za prebivale* mest, uradnike Itd. Proti tež- kotam prebav ljenja iu vsem nasledkom mnogega sedenja iti napornega duševnega dela je oprav nenbho Ino potrebno domaće zdravilo pristni „Moil-ov SehlliU prašek", ker upliva na prebavljenjc trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen uf.inek. Škatljua velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan loko- A. M0LL, c in kr. dvorni '/alagatelj, na DUNAJI, Tne.hlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan 7. varnostno znamko in podpisom. 3 (4—H) Zalivala. Najtoplejšo zalivalo izreka gospodu opernemu pevcu J. Tertnik-n in gospici M. De v-ovi na izbornem umetniškem petju, gospici J. Mi klavci č-evi na finej deklamaciji, gospicatna J. Tomievi in Ij Dev-ovi na prijaznem spremijo vanju, slavnomu tamhuraSkeinn zboru „ Bralnega društva", vzlasti njega neumornemu kapelniku g. K. La-chainer-ju, na spretnem tamburanju, slavnemu občinstvu na mnogobrojni udeležbi in preplavili li pri koncertu, ki so je vrSil zadnjo soboto v .Čitalnici* na korist po potresu poškodovani Ljubljani in okolici odbor „Cltalnlftln". V Kranju, dne 4. junija 1895. Iz uradnega lista. IsvrAIlne itll eltiieknftlt-ue draibei Blaža Pe-lan t a posestvo v Kurji vasi, cenjeno 100 gld., dne 8. junija (v drugič) v Ljubljani. Marije Kralj polovica zemljišča v ČemSeniku, po razveljavljeni preponudbi Janeza Mullerja v /.nosku 029 gld., (v novici dne 8. pralj* na Brdu. Antona Žagarja poBestvo v laki vasi, cenjeno 14.199 gld., dnć 8. junija in S. julija v L ubijani. Adama Kalčiča zemljišče v Bačjem, (v drugič) dne 10. junija v Ilirski Bistrici. Jakoba K ova čiča posestvo r Ponikvah, cenjeno 1573 gld., dne 10. junija in 10. julija v Ložu. Vinko Pa d ar j a posestvo v ftanišah, (t drugič) dne 10. junija v Ljubljani. Franceta Skuti a v Ljubljani premičnine (razna hišna oprava) cenjena 61 gld. 80 kr., dne. 10. junija in 24. julija v Ljubljani. Matije Ladi ha v Ljubljani premičnine (razna hišna oprava) cenjene 07 gld., dne 10. junija in 24. julija v Ljubljani. Viktorja in Helene Baje v Ljubljani zlatnina in srebrnina cenjena 159 gld., dne. 10. junija in 24, julija v Ljubljani. Florijana Zorko-ta posestne in vžitne pravice do parcele St. 410 v Beli Cerkvi, cenjene 20 gld., dne 11. junija in 11. julija v Novemmestu. Ivano K rodi č posest o v Gorenji vasi, ceujeno 200 gld, dne 12. junija in 12. julija v Trebnjem. Umrli so v JL j ubijani: 31. maja: Matija Vrabec, upok. rač. svetnik, 07 let, Židovsku ul.ee it. 1. — Ivan Terkuj, strežaj, l>0 let, Krakovski nas p 6t. 8. 1. junija: Lucija Ravnihar, krojačeva žena, 57 let, Rožnu ulice st. 2y. 2. junija: Marija Prosen, uradnega sluge udova, 83 let, Turjaški trg št. 3. V dežel u i bolnici: 28. maju! Marija Kralj, gostija, 85 let. 30. maja: Andrej Peršin, delavec, 53 let. 31. maja: Marija Oralen, gostija, 57 let. 1. junija : Jauez Joham, gostač, 32 let. 2. junija : Ana H u deček, urad. sluge žena, 33 let. — Anton Jono, jermenar, 20 let. 3. junija: Helena Setina, gostija, G0 let. V otroški I m 11n i o i: 2. junija: Marija Škerjanc, zidarjeva hči, 9 mesecev. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali i u stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. J ČaB opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3. junija 7 zjutraj 2. popol. 9. zvečer 786*8 736*8 7308 , . 162° C 20 8° C 17 0» C si. zah. si. zah. si. v ah obl obl. jasno 000 dežja. 1 * 'S 1 0 7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer 73 G 730«; 7368 101*0 86 8« C 19'6«C «1. sev. si. zah. ■•] zah. jasno jasno jasnu 0-00 dežja. Srednja temperatura 18 0 in 20G°, za 0T>" iu 3 0° nad normalom. H)-o.ri.a,3sls:sL "borza. dne* 5. junija 1895. Skupni državni dolg v notah..... lo| gld. 35 kr. Skupni držav ui dolg v srebru .... 101 _ 35 „ Avstrijska zlata renta....... 122 , 46 AvBtriJKka kronska renta 4»/0..... 101 , 55 Ogerska zlata renta 4°/0....... 122 „ 95 Ogerska kronska renta 4'/....... 91) „ 25 Avstro-ogerske bančne doluice .... 1074 . — „ Kreditne delnice......... 40H n 60 London vista........... 121 „ 10 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 22'/, 20 mark............ 11, HI , 20 frankov........... 9 n «H Italijanski bankovci........ 45 „ 90 C. kr. cekini........... 5 g 68 \ Dne 4, junija 1805. 4°/u državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1804 po 100 gld.. . 197 '„ — ' Dunava reg. srečke B«/q po 100 gld. . . 131 „ 50 Zemlj. obf. avstr. 4•///„ zlati znst. list' . 122 — Kreditne srečke po 100 gld...... liti* B 50 Ljubljanske srečke......... 23 , 00 " K mio] to ve srečke po 10 gld...... 24 „ _ Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . . 173 „ 25 \ Trauway-dru£t. velj. 170 gld. a. v. . . . 513 - Papirnati rnbelj......... 1 ao'/, " C. If. |l8TBt fa?aaieljiue m\i. drl, lelenlc Izvod iz voznega reda Raatopno omenjeni prihajali! In oahajalni oul oanao«n! io v Mi||IMWlMI Aa»*». Hrednjoovropabi 6m ]• krajnemu čun T Ljubljani m 1 minuti naprej. Odhod U LJnblJano fjui. kol.) 0» 19. B min. po r%ou, f lian j, Marijin« vmro, tiger, Karlove vare, Fr*n- coi« var«, Prago, Clpaijo, Dunaj tU Amatetten. 0*i «. uri IO min. iJh/m/ imomn flik t Noto m«ito, Kočevja. tH» 7. mt« IO mi m. nfutrnj oiehut tUi t Trhla, Poutanol, Boljak, Ca- lOTao, Ffanianafeata, Ljubno, Dunaj, oaa 8alBtiial t SolDOtfrad, Dunaj Ti a Amatattan. tir 11, uri SO min. tinjtoiuHnr oaabnl vlak t Trhli, Ponlahol, Itoljak, Celovec, Frenaenafiiete, Ljubno, Selatlial, Solnoifrad. (K 19. t*ri Mi min. /><>i>olu raeiani Tlak ▼ Noto mesto, K• ., ovj« 01 4. uri jn>y*>l**tin« oaehnl Tlak t Trhi*, Holjak , Colovoo, Franrons-feite, da« Šotathal t Snlnngrad, Lomi - Gaatnin, 7al> na Jnaeru , Ino-moit, Brofruio, Onrih, Oenevo, Paru, 8e* Kloiu Knilling, Stovr, Lma, Gmuaden, Ni-lil , Kiiilnjflvloe, Pleenj, Marijine Tara, KH-er, Kranoove vara, Karlova varn, Prago, Lipako, Duu.ij vi a Amatetten. 11* 7. uri 90 min. «rW^r meAnnl Tlak t Novo mnato, Kooavje i:i tega oli nu S. uri H9 min. mjutruj oaabnl Tlak a Duuuja rla Amitettnn, Up. aije, Praga, PraDOOvih varov, Karlovih varoT, Kgra, Marijinih vnrov, Plr.nja, Rudejevln, Holnoarrada, Linoa, Htevra, Oinuiiden.t, ImiMn. Aue-•ere, Zelle na jnanru, Lnml (rsmlfliiia, Ljubiietf*, Oolovoa, lUilJ.tku, Franaeuafeite, Trblaa tih 9. uri Hi min. tjutntj meaanl Tlak i/. Kočevja, Nuv«»» mmU. Ob I i uri ¥6 min. dopoiuHn* oaetiitl vik a I)una)a vla Amatottoii, I.;i nije, Prage, PrauooTih v*ruv, KurloTih Tarov, iwra, Mirijinih varov, Planja, BudejeTlo, Holuograiln, Lino«, Hlevra, Parica, (i.movo, Curiha, Ilregnlns, Inomuata, /.alla na joaeru, i, i um l.jm nuga, Oaloraa, Pontitbla, Trblaa 1M> 9. uri :CJ min. | ineaanl vlak Ir. Kućavja, Novoga mnata, -t uri .r>.~> min. |j(if>iWn.ln' r»a>ihul vlak s Dannja, lijiibnuK«, Hnlzthala, Beljaka, OeloTua, Vranaonafeata, Puiilahlu, Trhiia. ih- V. uri t min. *v+r*r oaat>ni vlak a nr.nn.ja prekn Amatottana In [,;nr Hallnka. OnloT'ta, Puntabla. TrhiAn Oh V. uri 9K tnin. trrrrr mnaanl vlak la Kr»/.rOkili ob tO. uri 40 nt iiint ivečor osuUn i Tink i/. Lin. c-HI.!da. lutervniii'ijp: stranij ženitnih predlogov /. navodilom, kako se seznaniti. i-Hzpo&i|j;4 takim, ki se hot*V ženiti ali omoiiti,vseh stanov, oblastveno konrcsijonirani zavod >l«»i-i nu <• < '.» m f. ji 11 ■%' 1 C ■ ■«I ini|h>Nl i. Gt6m 65- 82— 80 , " velikih B 60 n velikanov z dvema tolstima debelima škarjema .... „ solo-velikanov, izbrane, največje živali, od 18 ctm. naprej Jamči se za to, da dosp<'> živi, skaeoči. Kld 8'- n 3f>0 „ 410 . 680 vr> 7. a » ,, 10, 09 0 . v. Odhod lz LJubljano (drV koU Mrl *f,1 min. rjulr.i) t Kamnik. p O.l a fHtjtoiuiin» „ a IO ,, »vt-rm" ,, ,, lale.lnjl vlak to ob iiuilalmh tu pravnikih.) Prihod v LJubljano (dri. kol./. Hrt đfl min. ejulrnj I/. Ka.ntiik« , Ifl ffoj»oiM—12.1 J ,, 91> ,, awfv»r ,, i, , SU „ *r*r*r „ m (alcilrijl vlak lo ob nmleljali In prar.i.lkili ) skubljeno z roko, hliščeče belo, gld. 1*25, isto perje neskuh-Ijeno 85 kr,, puh hlišCeče belo, non plus ultra j;ld. 2'2f> funt poštnine prosto. Vse po povzetju razpošilja llenr. S<'li.«|iii,i. Buczacz, Galicija. Opazka: Heterencije so na razpolaganje. (74iJ-3) rKupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu!" pravi hti\r pr.igiivur. T<< volju i>■ > vhi jiriviri o iimlotu <>tiilili«Mciii<'iitti, kujli I« tako prodajalni. », kaktT-na j« mujn, iniu vnl.-il trn«, da kupino iako veliko množim' blaga, ki nI. pliidujo »proti v Rotovini, in valnd .Irntrili ugodntb okollUin mtottnalna «tru«ke, ki «•* potem v prid kadi kupeom. Dražestni vzorci zasebnim naročiteljem zaBtonj in poštnine priBtc. - Knjige vzorcev z bogato vsebino, kaker-smh doslej še ni bilo, za krojače poštnine prosto. pred potresom. x 60 Komad po 30 kr., po ponti 5 kr. već, dobiva se v 9% Narodni Tiskarni". Mlad pomočnik ki bi bil zmožen |»«i#.Ia<'*<'viiI i in nekoliko orna-ineute r«*#.ljuti, se takoj vzprejrne ter je lahko dlje časa v službi — Ponudbe poiiljaj Aloj/.ifu IVo^mi-I"- akad. potlobarju v t'«*!«**'«*!!, Fleisch-markt. št. 5. (760—2) Dobro izurjenega, marljivega in poštenega [ Jakob Štrukelj v Trstu i s i i i i via Caserma št. 16, vhod piazza della Caserma .UMspi-titi veliki vojašnici) prodaja po nevenijeiii« nlsUili <«-ii;ili vsako-vrstiiM j»n-i«>K \ kolesa (bicikle). Zastopbtvo koles „A«ller'* iz tovarne II. I4U*y«»r v Frankobrođa in ,,Vikt<>ria <>lile Worl4»»,» \Volverhampton, Angleško« Kolesa ..A«ll«'i-** so sveiovnoznnna in se rabijo v nemški vojski. — Jamči so za vsako kolo 12 mesecev]; kdor ne zna vozit', nauči se brezplačno, — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja se poštnine prosto. (728—3j Poruvien in desking ca visoko duhovščino, potem blago, kakor je predpisano za o. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, gasilna društva, telovadce, livreje, sukno /a biljarde in igralne mize, prevleke za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega, tirolskega lodua itd za gospode in gospe po originalnih tovarniških cenah v tako veliki izberi, kakerine ne more nuditi niti d«ajseterna konkurenca. Največja Izbera samo finega, trpežnega suknenoga blaga za gospe v najbolj modernih barvali Blago, ki se da prati, potni plaidi od 4—14 sld., potem tudi L* pni a 6 V D nntpphppinp k:ik,,r podu? za rokave. MU.iltinti |JUli uUMjIlin gumbi, livank« konec itd.). 4a«F~" Ceni primerno, pošteno, trpežno, čisto volneno suk-re;o blago In ne nialovredne cunje, ki komaj toliko stanejo, kolikor iznaša zaslužek krojačev, priporoča J. STIKAROFSKY "v lBra.a"d. (A\str. Mauphester). Največja tovarniška zal:£i sukna v vrednosti 1 , miij. gld. I ta / |t<>-111 »t ii i •- lo pinli povaetju« Svarilo! Auenti in kroAnarji prodajajo IVOJ0 ničvredno robo često za ,,5tikarofskjr-jevo blago". Da se pride takim sleparijam v okom. ki so na škodo p. n. kupovalcem, javljam, da takim ljudem ne prodajam blaga pod nobenim pogojem. (18 — 1 • J» vzprejmem takoj pod dobrimi pogoji v svojo trgovino z mfSanim blagom. (744—8) •Isik. .I(i-iiiaii. trgovec v Domžalah. Fodpisunec se najudaucje pripoioča slavnemu p. n. občinstvu za napravo sestavljivih po nizkih oenah, bodisi na lici mesta ali pa t ti isgotoV« Ijene in tja jiostavljcne. Ivoiiratl < i obtiii«; (772) tesarski mojster pri Novi oerkvi, p. Vojnik, Spod. Štajersko. 5 Mi D g [•J 'i ~i H I >» S -s I B w I d D c IS i* Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V iz tudi prsni, pljučni in kašljev sok Imenovan, prirejen iz planinskih zelišč ln lahko raztoplji-vega vapnenega železa. Steklenica z mtvmliloiii » porabi 56 kr., 12 >teklenir B gld. Dobiva se pri (1280 ."J2> fbaldu Triik6czy>ju lekarnarju v Ljubljani. i'iiaii|it ae z oiiriicni j»os(n. PO H g i S Bi Lekarna Trnk6czy v Gradci 91 * * I I 4 (7U4—3) Št, 2:17 m. i. sv. (Jln.Nom razpisa vinokega c. kr. deželnega »olskega sveta z dne 30. maja 189a. 1., štev. 1151, se glede" pričntka vsled potresa prekinjenega pooka na javnih in zasebnih ljudskih .šolah v mestnem šolskem okraja ljubljanskem dajo na občno znanje nantopne odredbe : Redni šolski pouk se prične: 1. ) Illl<; I. Juniju, ob 0. uri dopolnilne, na mestni jednorazrednici n;i Harji v dosedanjem šolskem poslopja na Karolinški zemlji. 2. ) llllć 2. j 1111 i j ti. ob 8. uri dopoludne: u) na I. in II. mestni deški petrnzrednici z vsemi oddelki 4. in 5. razreda v dosedanjih šolskih prostorih v Poljskih ulicah, oziroma na Cojzovi cesti j h) na mestni nem&ki deški štirirazrednici s -1. razredom v poslopji I. mestne deško pet razred niče v Poljskih ulicah ; 0) na mestni nemški dekliški petrazrednici s 5., <>., 7. in 8. šolskim letom v proRtorih c. kr. ženskega učiteljišča. jhIIi . kakor tudi nujlim j-niIi. z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pernicami sli kalilanu. Popravljanja hitro in po ceni. la*af"~ Vnanja naročila se najhitreje 10—iy) izvršujejo. 5 železniške ^ine, traverze,2 I ciutasio 111 jociniano plošcevino g i železo za vezi g 6 kovanje za okna in vrata Z £i sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča |so JKf*lo |\ #.iii#.tniilt 4-ciiuli M4 S Andr. Druškovič g \' trgovec z železnino (442—U) K ^^GIawiMtr Glavni trg št 10. ff 8024 garantovano. skacoći, kl iivl dospejo, vsak dan ■veze lovljeni, po 1 poitna košarica, franko a povzetjem tn prosto oarlne: »H'.i —:») 40 komadov solo-velikanov.....gld. a*30, BO „ velikanov....... n *'50, lOO „ za Juho........ n 3-30. El. BEallcM*. Ilntstef SO« Galicija, Avfttr. se iednOOađstropna hitfa B 7 sobami. 2 kuhinjama, 2 shrambama in kletjo, nama zase aii pa tudi poleg nje že od leta L881. obstoječa, popolnoma urejena usnjnrija ludi sh preda orale vinograda in 'i orale hn.ste. Posestvo je pri Sv. Lovrencu v Slovenskih noricah. (760—2) Več pove lastnik .linij Iteheriui IV l»ii Sv. ■Iiiilitiii |irl \ m bci^ii. Karol Bartel arhitekt in stavbeni mojster v Inomostu se priporoča za izvrševanje novih zgradeb in adaptacij i zdelan je načrtov in proračunov stroškov itd. Zastopnik njegov gosp. I.«*iJ&aulf v hotelu ..pri JiHiii'ii1--. kjer je možno ž njim sleherni dan govoriti od 10. do i. are in od :;. do 5. ure. (773—i) Sesalke Isgalitice ke vrste *l^r otorje za na veter, zu zyret zrak in petrolejske niotorje v svrlio napeljevanja vode ali pa za poganin- wnrinunf.fi za meslu« nje strOJtV wv*UUV/UUO vasi, RT*-ldinetgOS] odarstvaall kinetije.ville.vrte itd. Moravska, Bela cerkev Praktikant in učenec z dobrimi spričevali in 'z dobre hiSe, ae vsprr|ant>ta takoj pri (742—3) Jer. !El€?it2c-ia špecerijska prodajalnica na ReBljevi cesti St. 1 v Ljubljani. Stroji 3s: svojimi Podpisanec uljudno priporočam gospodom l(rcinnr-}«-■■■ ii it \otri»iijMk«Lin in slavnemu p. n občinstvu svojo zalogo Mengiškega piva v sodčkih in steklenicah iz najbolj sloveče, in najstarejše .neiigi-ilte plvoiarne !••» Jalto nlsklli 4'4-riHli. V svoji gostUhi točim v«-.lii«» *»»*>.<■ uteiitflNk*. ■iiareuu plwo liter po 20 kr., 1 ■„ litra po 10 kr., *Jt9 litra po 7 kr., naravna vipuvMliia. i*tr*Un in stara IJaat«»-nieiNku »ina, kakor tudi »In« v M«»U l«»nici»li« in sicer: »mu |u»n| vat. Jeruzalemsko, KlisabellUHku in slavnoanaOO NeltNiiriliko vino. — D<>bra pe«llla, gorka in mrzla, so dobivajo o vsakem času K«'l» in i-nia kava je zmiroin pripravljena, kukor tudi vse svtari, spadajoče h krčmi in kavarni. Z velespoštovanjera (G85—0) Fran Remic gostilničar in kavaruar V PONtoJIllI MI*«Blll (l'^al, i i ti k^Rki£ai "Skw ^Želodčne kapljico koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenoui Marijinceljske kapljice. specijalna tovarna, b (14; 1 1= --s-poleti. zas'.onS " *■ 4 7) Te kHpljicu ho selo pro-speSlie prov/.-očuiejo slftat d«> !«a, ia.'.itv»»rjn jo ali«, »o pomirljivo in olajšujoče, ustavljajo krč in kreoeiijo telodeo ; ranijo pri napenjanji in zapedenostl, preobloženem telodol z Jedili m pijačami i. t. d. Steklenica s rabllnlm navodom velja 20 kr., tacat 2 gld.. 3 tnoate samo 4 gld. 80 kr. 1'ripoioča jib « Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani, (loto-asj f} Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. Velikonedeljski potres v Ljubljani in cesarjev obisk, prav lična in poljudno pisana brofiurica b 13 lepimi slikami najbolj prizadetih delov mesta in obširnim opisom, po 20 kr. Album Ljubljana po potresa, s 13 lepimi slikami, v platno vezan s zlatim napisom, po 40 kr. Poročilo o potresu v obliki pisma z raznimi podobami, po 10 kr. Slovarček slovensko-nemski, za potovalce po nemških deželah, ki se hote naglo za silo nemščine priučiti, po 50 kr. Angleščina brez učitelja angleščine sii naglo in brez učitelja priučiti, i>o 50 kr.. vse te knjižice po poŠti po f> kr. dražje. Založil in prodaja ter Želi razprodajalcev Josip Paulin (767-2) v Ljubljani Marijin trg 1. Prodaja hiše. I>» eiiKilsl ronila novozldiaiin niijcm-iiiuoka hiši* ni. ;M 1» »fi v Škot'fi S.oUI ■i»