Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDJA
ebehtnica, ebehtnik — Glej JiS X. (1965), str. 30—32; elektriški, elektri-ziranje — Pohl., Kmetam la potrebo inu pomozh... 1789, 354, 355: lete vskre pridejo od ene posebne vilhe ogna lesem, katir se Elektreske ogn prave; . . . ka-tire se Elektreske Mashine imenujejo; še večkrat na strani 354—356, kjer piše
21
o blisku, hudem vremenu in streli; Navk sa ludi na kmetih. V Zeli 1817,, 15: Elektrifiranje; enačiti — Hip., Diet. L, 20: Aequiparo, Vergleichen, gleich machen . . . enazhiti, enäkovati; enaltočasnost — Hip., Diet. L, 20: Aequinoctium, Zeit, da tag Vnd naht gleich seind. zhals, kadär lo dan inu nuzh enaku dolgi, enakuzhafnofl nozhy inu dneva; enakost — Hip., Diet. I. 20, Diet. II., 78: Aequitas, equalitas, Gleichheit, enakost, glyha; P. Ješenak. Bukve sa Pomozh, 1821, 14: Per Ivoji enakofti (glihi).
fovček (Plet. folč) — Pohl., Kmetam .. . 1789, 123: Ta se more is enem ojftrem lovxhekam notri do Idolnega robu od ob^h platy tanku obrelati; frodelj, frondelj — S. Rutar, Pokn. grofija Goriška in Gradiščanska. Ljubljana 1892, 46: ... črešnje klestijo za frondelj; Fr. Bevk, Viharnik. Ljubljana 1959, 126, 128: kozi, ki sta obirali frodelj; kozama je vrgel v jasli nekaj vej frodlja. Prim. lat. Irons, frondis, ital. fronde.
gače — Boh., 74: f. pl. Gazhe, lubligar, nider kleid; Meg. 1: Gesäß, femorale, bregeshe. Cr.(oatice) gazhe, luitize. calzoni, bragoni, bregelse; Niederklaid oder niderwath. lubligaculum, campeltro, gazhe, braghe. Hip. npr. v Diet. L, 633, in v Diet. IL, 237, besede gače ni poznal, marveč je za Subligaculum, femo-ralia zapisal: Ipudne hlazhe, Ivitize, podhlazhenze. Od kod je vzel Plet. L, 205, navedek: 5) gače = jetra, Boh., česar Boh. seve nima, je uganka. Beremo pa v P. Dajnka Lehrb. 1824, 116: gačasti, a, o, d. d. Zaekichte, von gača der Zacken, kar navaja pozneje iz Mur. in Jan. tudi Plet.; gaj — Boh., S 44: eo rus, grem na gaj. Boh. je torej pomenil gaj: polje, dežela, vas — selo, in v tem pomenu je zapisal še Plet. L, 206, po Kresu L, 358, iz okolice Maribora reklo: 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben. Murko npr. pa je poznal I. 1833 besedo gaj le v pomenu der Hain, der Eichenhein, der Pflanzwald, t. j. lucus, nemus; gladiti — P. Dajnko, Lehrb. 1824, 20, 46: gladiti hungern; P. Dajnko, Kmet Izidor, 1824, 124: Nevöla vam, vi prenasiteni, vas de gladilo!; glagol, glagoliti — glagolati — v pomenu: beseda — verbum, voeabulum, sermo, in = govoriti — dicere, loqui, beremo naprvo v Briž. L, 1: glagolite ponaz redka zlouesa, in Briž. II, 78: i svojim glagolom ispovedati, tj. govorite za nami teh malo besedi, in s svojimi besedami spovedati. Za današnji slovnični pomen: glagol, verbum, Zeitwort, pa je uvedel besedo v slovenščino Vod. v Pifmenolti 1. 1811, kjer je zapisal: § 42. Glagol je beleda nam nesnana, drugim Slovenzam (= Slovanom) pa dobro snana. Al ker nobene bolfhi namelt nje ni, jo v potrebi na polodo vsamemo (str. 64); r. t. na str. 170 pa že beremo: glagoljko ime. Od Vod. je vzel besedo glagol Murko v slovarja 1. 1833 s pripombo: russ. und nach Vodn., a pri tem ni pozabil še pristavka: zhalna befeda (nach Gutsm.). Zhasna beleda Zeitwort beremo tudi npr. v Slov. Gram. M. Zagajška—Sellenka 1. 1791, str. 110-11. Tudi Hrvati so učili v Napuehenju vu navuk Nemshkoga jezika, vu Budimu 1831, str 29, da je za nemški Zeitwort treba reči Vremenorezh. M. Majar je v Pravilih 1. 1848 rabil za Zeitwort že besedo glagolj. Janežič je Zeitwort, glagolj vknjižil v nemško-slovenski slovar 1. 1851, v slov.-nemškem slovarju 1. 1850 pa te besede še ni. Medtem ko je Cigale 1. 1860 zapisal iztočnico glagol brez vsake pripombe, navaja Plet. za glagol izvir: staroslovensko; glavobol — Vod. zv. 43/7a (1. 1805): Hauptweh glavobol; od tod je prevzel Murko 1. 1833 v oba slovarja: glavobol der Kopfschmerz, Kopfsehmerzen glavobol, od Murka pa Janežič v slovarja 1. 1850, 1851 isto Glavobol. M. Cigale pa, ki je prepisal malodane ves Vod. Slovenski besednjak, besede glavobol ni prevzel od Vodn., marveč mu je bila ljubša srbska glavobolja iz Vukovega Rječnika 1818, stolpec 96, a
22
obliko glavobolji (daj. edn.) beremo že prej 1. 1799 v Novi Krajnski Pratiki (izdaja Antona Degotardija v Ljubljani). Nasprotno pa je sprejel kajkavski pisec Ig. Kriztianovich v svojo Gramatiko 1. 1837, str. 4: glavobol, Kopfweh; gluhonem — On vu dve Igre od Kotzebue: najme Kriscre (die Kreuzfahrer) y Gluhonemoga (der Taubstumme) je preneszel: Karel Rakovec v pismu Lj. Gaju dne 20. I. 1831 (Dr. V. Deželic, Pisma pisana Dru Ljudevitu Gaju. Zagreb 1909, str. 168); Janežič 1850, 1851: Gluhonem, taubstumm; gnada — V pomenu gnada < stvn. ginäda, srvn. g(e)nade = pomoč, (božje) usmiljenje, milost, je beseda zapisana že okrog 1. 1430 v celovško-rateškem rokopisu: Czeltlchena Iy maria gnade palna. Reklo pa: sonce gre k božji gnadi, beremo npr. v Sacrum promptu-arium Janeza Svetokriškega, IV. (1. 1700), str. 122: Je bil Ituril fmalat fonze, kadar sa Boshjo gnado gre. Da pa to ni zgolj slovensko reklo, nam priča zapis v Schweizerisches Archiv für Volkskunde, 52. Jarg. (1956), Basel, str. 9, kjer beremo, da so še okrog 1. 1930 govorili v kraju Lötschen (Lötschental, kanton Wallis v Švici): d Sünna geid z Gnaadu(n); gnilec — Plet. navedek v L, 222: gnilec, Ica, m. 1) der November, Meg. Boh.-C, je za Bohoričeve Arcticae 1584 neresničen, ker Boh. Arcticae te besede nimajo. Tako Meg. kakor pozneje O. Caf sta morala brati mesečno ime gnilec v zdaj izgubljenem Bohoričevem Ele-mentale Labacense cum Nomenclatura trium linguarum; godba — O Caf, Robinson 1849, 348: godba, Musik; golica — P. P. Glavar, Von den Ursachen des Brandes in dem Weizen. Wöchentliches Kundschaftsblatt d. Herzogtum Krain, 1775, 18. u. 25. IL, str. 103, 115... glatte Weizen Gatung . . . in der Landessprache genannte Goliza (103); Goliza, oder glatt (115); golobnjak — J. Ogri-nec, Obrazi iz narave. Zvon L, 1870, 74: Pod končnatem nastreškom na solnčnato stran so kroglate linice v zagorele deske, tu je golobnjak; gomolj — Mažuranić-Užarevič 1842, 233: Knollen, gomolj, 465: Zwiebelwurzel, gomolj, gomoljica, od tod Janežič 1850; Pohl., Kmetam . .. 1789, 87, ima že gomonize; v Nov. 1859, 49, beremo gomoljast; gorečina — P. Fr. Klapše, Synopsis catechetica 1757, 75: gorezhina = vročina; goričevati = piti (v družbi) vino — T. Linhart, Shupanova Mizka 1790, 11: bomo kaj gorizhuvali; fim pultil en bokal vina gori pernefti; prim, v Plet. L, 233: goričevec, vca, m. neka trta; gostokrat — U. Jarnik, Sadje-Reja 1817, 62: ktire gojtokrat shie v'poltniku zvetö; gotovina — Hip. Diet. L, 394, 496, Diet. I-, 175, Diet. II., 20, in še večkrat: Numatio, onis, f. barschaft an gelt. Gotovina (tako dosledno!) v'denärjih; Bar gelt. gotovina, gotov denar, praefens pecunia; M. Zagajšek-Sellenko, Slow. Gram. 1791, 230-21: gotovinna Barschaft; Vodn. Lubl. Nov. 26. V. 1798, pod Anglia: Ker je Shvajz sdaj pod franzosko Tablo, le nefme is Anglie nizh kje poflati, ne blago, ne gotovina; govornik —¦ Hip. Diet. L, 632: timu befedniku ali govorniku vse kunshti pod-vrejzhi, sicer pa Diet. L, 418, Diet. II., 148, le: govorizhnik, govoriz, govorjaviz, orator, rhetor, Redner. Tudi Pohl, ima samo Govor^zhnek, a, m. Der Redner. Sermocinator; Murko 1833: govornik, der Redner; Zbir. 4: Govornik, a, m. orator Redner; Jan. 1850, 1851: govornik, itd; graditi, gradivo — Vsem slovenskim piscem nekako do dobe Novic okrog 1. 1840-50, je pomenilo graditi samo toliko kakor latinsko sepire, munire ali nemško einzäunen. Zäunen, befestigen, tj. s plotom zadelati, zagraditi, ograditi, utrditi. Od Janežičevih slovarjev sem 1. 1850-51 pa se je sprevračal pomen besed graditi, gradivo po vplivu in vzoru hrvaških besed graditi, gradivo, gradnja, grada v pomen prej samostojno rabljenih slovenskih besed zidati, staviti, zidivo, stavivo, stavba ipd. Po sto letih smo danes malodane sploh pozabili po slovensko zidati in staviti, besede stavba,
23
stavbenik, zidava, zidivo, itd., so že bolj mrtva gesla v slovarjih, ko žive v govoru in pismu. Levstiku npr. se je še 1. 1863 v Napreju, str. 6, zapisalo domače zidivo, v slovarjih 1. 1850-51 in 1867 je poznal Janežič tudi stavivo, vendar sta s časom hrvaški besedi graditi, gradivo in njune izpeljanke vedno bolj izpodrivale stare slovenske besede in jih skoraj do kraja nadomestile. Za zgled pa
— današnji seve lese za nasmešek — kako so v boju za ohranitev besed zidati, zidivo ipd. vihteli ugledni slovenski pisatelji pero, naj bo ta-le primer: »Bila je njegova Emilija ali Milči, kakor jo je takrat imenoval, še le osemnajst let staro, jako nježno zidano bitje, ki je vse notranje napake Jurja prezrla in le vunanjega Bornimoviča strastno ljubila« (V. Zarnik, Maščevanje osode, SG 1862, 363); grajati se = gabiti se — Starec je pravtako molče segel v žerjavico, izvlekel smojko (= pečeno repo) in jo ponudil potnemu: »Ce se ti ne graja!« Iv. Pregelj, Plebanus Joannes. Trst 1921, 174; grantna = brusnica — Zahomec v Ziljski dolini (Koroška): grantna, e, ž.: je šla hči v planine po grantne (Tedenska tribuna. Ljubljana, 22. X. 1959, str. 5). Gutsmannov zapis v slovarju 1789, str. 123: Granten, kamzhizhouje, nam pove, da izvira grantna iz koroške nemške narečne besede. Na Slovenskem je za rastlino in sad vaccinium vitis idae, die Preiselbeere, rote Heidelbeere, več različnih imen; tako pravijo npr. v Ribnici na Pohorju in okolici, da gredo nabirat krankerle (krankerl, la, m., mn. krankerli). Knjižno ime brusnica se pokaže med prvimi v Cigaletovem slovarju 1. 1860 s pripombo, da je izvir besede ruski in češki, potem v Janežičevem slovarju 1. 1867. itd. Ruski izvir izpričuje že J. G. Gmelin v znanem delu Flora Sibirica, Tom. III. (1. 1768), kjer beremo na str. 139: Vaccinium vitis idae rubra. Per omnem RuIIiam, Sibiriam et Kamticatkam indigina elt. Baccae a RuIIis brusnica vocantur. (Vaccinium... je doma po vsej Rusiji, Sibiriji in Kamčatki. Jagodam (te rastline) pravijo Rusi brusnica.); grebenica — Ima že Meg.i, O3'': Setzreben, traduces, grebenize, za njim Hip., Pohl., itd.; Tomaž Forregger, Pekre pri Mariboru, v Verhandlungen u. Aufsätze, Drittes Heft. Graz 1821, str. 35: Proven — grebenize (zapis je iz 1. 1819); grencati — Fr, Bevk, Viharnik. Ljubljana 1959, 39; ga je v tujini grencala misel na dom in na svobodno življenje; grenek = osoren
— P. Trubar, Catechilmus 1550, 132: Vy molhye lubyte vaihe Ihene, ne bodite grenki pruti nim (Iz Kol 3, 19); grižljaj — Meg.- I a —Mundvoll. Bolus. Grislilei, Cro(atice) lalushei; Meg.\ K^'g, ima samo lalushej brez Cro.; V Mavhinjah pri Devinu in okolici so govorili zaustek namesto grižljaj. Se bo nadaljevalo.
24 i
Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDJA
halabuka — Apostel, Diet. 1760: Tumult, buka ... crolbatisch] halabuka; Guts., 330: Tumult, halabuka; prim, pa še pri Pohl. 1781: Halujem, luvati. Aufstand erwecken. Tumultuari; Napuchenye 1831, 63: die Stürme Halabuke, str. 325: Hallabuka, das Ungewitter; Murko 1833: halabuka, das Getümmel; Zbir., 5: Halabuka, strepitus, Getoese; Janežič 1850-51; hajduk — Pohl. 1781 je pri »kranjskih« besedah Haramözh in Orjak zapisal pod Deutsch: Der Heyduck. Latine: Pedes Ungaricus, kar je vzel iz Belostenčevega slovarja 1. 1740. Madžarski hay-duk, pl. od haydü = vojak, izvira iz arabščine in je prek Turkov pritekel v srbščino, ki pozna tudi besede hajdučija, hajdučki, hajdukluk, hajdukovati. Od srbskega pomena: odmetnik od vlasti, drumski razbojnik, lopov, se je za časa turških napadov pomen besede hajduk, zlasti pri Srbih, sprevrgel v bojevnika proti Turkom za narodno osvoboditev. Iz Vukovega Rječnika I. 1818 je ajduk-hajduk prišel po Janežiču 1. 1850-51 in Cigaletu 1860 tudi v slovenščino. Andreju Gutmanu, Novi Vedesh 1. 1838, 98, pa je bil hajduk nemški Gerichtsdiener (sodni sluga), kar beremo že pri Vuku 1. 1818 pod 2) der Gerichtsheiduk in Ungern, Sirmien; harmonika — A. Krempel, Dogodivšine 1845, 213; harmonika; hasek — J. L. Smigoc, Wind. Sprachlehre 1812, 14, 15: Nutzen hajek, hajka; Vortheil, hajek, jka; P. Dajnko, Lehrb. 1824, 307: bil sem... staršom doma k'haski; r. t., 310: Ino gromov hasek ... je veliki; Kaj za hasek pa mi poveš; r. t., 311: Vsaki na sveti je k'nekemi haski; Murko 1833: Hajik, jka; Janežič 1850-51, itd.; basen — Meg.': Nutz, commodum. Ca: hajen, korist; Habdelič 1670: Hajen, Vtilitas; Murko 1833; Zbir., 5: Hasan, hasni. Vortheil, Nutzen; Janežič 1851, 70: Hasen, sna m. Nutzen, itd.; hasniti — Habdelič 1670: Halznim — Vtilitatem praefto. Facio. Prosum; A. Cebul, Ena Mala Besedishe 1789, 105: nizh ni ajnilu, es gab nichts aus; Murko 1833, Janežič 1850-51, itd.; hasnost — A. Cebul, Ena Mala Besedishe 1789, 66: Ajnojt, Gedein; hip — P. Trubar, Ta Slovenski Ko-lendar 1557, 1582, db: De oben hyp oli zhas nemyni; P. Trubar, Cat. sdv. isl. 1575, 110: de v'ti vri inu vtim hipu, koker le preoberno; Habdelič 1670: Hip Momentum, Initans, is, itd.; hišnik — J. L. Smigoc, Wind. Sprachl. 1812, 257: hijhnik, a, Hausmeister, hijhnikov, a, o, des Hausmeisters; v več drugih pomenih že zdavnaj prej; hitrica — Meg.- DdjS; Winter = Rocken, Sommer = Rocken. Osima ersh, jara ersh ,vel hiterza; Meg.' nima; Annalen der k. k. Landwirtschafts-Gesellschaft in Krain, 1846, str. 16: Frühirse, welche in der Gegend von Zirknitz und Laas als zweite Frucht unter der Benennung »hiterca« angebaut wird; hlasčeten — (PI. I., 271: hlastežen); Stiski rokopis iz okrog I. 1440: Auar(us) chlajczet(ejn, DS 1916, 242, 316; hlebnica — M. Zagajšek-Sellenko, Slow. Gram. 1791, 234—35: hlebnizza Taigtuch; J. Kopitar, Grammatik 1808-09, 245: hlebniza Teigtuch beym Brotbacken; Murko 1833: Teigtuch hlebniza; Janežič 1850-51, itd.; hlebovje — Meg." X^a-. Mehlbeer, Hlebouje; Meg.' nima; hlev — hlev, hleu, hleva itd. so napisali že slov. protestantski pisci; mikavno pa je Vodnikovo reklo v Slov. bes., zv. 21/2: Brunnen — den Brunnen schließen, wenn das Kind ertrunken ist hlevo saprem, k' je krava vlhlä, kar sta brez navedbe vira prevzela Cigale 1. 1860, 289, in Plet. L, 272; horicont — M. Majar, Pravila 1848, 21: Slo-
86
venski pisatelj mora svoj horicont razširiti; hramba — J. L. Šmigoc, Wind. Sprachl. 1812, 259: hramba, e, Behältniß, shramba, siehe hramba; »hramba in kar sledi se pri Ptuju izgovarja s k namesto s h, npr. skranim namesto shranim«; glej o tem še M. Kastelec, Nebeshki Zyl. .. 1684, str. 87: Tä kateri je skriven, tä je skranen; J. N. Primic, Nem. slov. bukvar 1814, 31: jedilna hramba, hram, Jeltna (?) hramba; hranilnica — J. Alič — Adelung, str. 413: Sparkasse — Ihparouna, hranivniza; Janežič 1851, 79, pa le: hranilnica, Behältniß, Aufbewahrungsort; tako tudi 1. 1850, 45: Aufbewahrungsort, poleg Sparbüchse, hranilnica, na str. 467; hranilnik — Hip. Diet. I., II., pomeni Theca, das Futteral, v slovenščini le futerol, nöshnizo, itd., v prevodu Komenskega Orbis pictus, str. 32, pa je pri brivcu theca hranilnik za britev; hrastovica — Hip. Diet. L, 575: robuftus Career, ein starke gefängnus. ena mözhna jezha, hrästoviza; prim, krajevni imeni Hrastovica, Hrastovec; hrastovina — M. Zagajšek-Sellenko. Slov. Gram. 1791, 230—31: hrastovinna, eichenes Wesen; hrg, hrgica — mera, poliček, das Schöppchen, v rabi še v 17. stol. v župniji Sv. Martin ob Rabi. Glej Kronika 1. XI. (1963), str. 48; hrip — hrip, a, m = dež; J. L. Šmigoc, Wind. Sprachl. 1812, 207: Moj bog, kaj za en grosni hrip. Mein Gott, was ist das für entsetzlicher Regen; hrošč — A. Breznik, Slovenska slovnica 1934, 182: Po brnenju, ki ga povzroča pri letenju s pokrovkami, ima ime hrošč (sor. hreščati, hreščim; po šumenju [hreščanju] ima ime tudi hrast); P. Dajnko, Lehrb. 1824, 78: hroš der Maykäfer; Murko, Slow. Sprachl. 1832, 104: hro/h, Maikäfer; Murko, Slov. nem. bes. 1833, 90: Hrojh, m. der Maikäfer (Scarabeus Melolontha); Janežič 1851, 80: Hroš, m. Maikäfer, itd.; hroščec — krompirjev hroščec — koloradski hrošč: Kmetovalec, Ljubljana, 31. VIII. 1887 (IV. 1.), str. 147; hučkati se — Novice 7. jan. 1846, str. 1: Vošila Novic ob novem letu. Me vošmo, de tud srečo, dnar / Vpelja železna cesta, / Ne de b' samo se hučkali j Od mesta pa do mesta. (19. kitica, napisal -n = Luka Jeran); hudomušen — M. Zagajšek-Sellenko, Slov. Gram. 1791, 262—263: hudomushn-shna-shnu der, die, das verschlagene; hvala — Stiski rokopis iz okrog 1. 1440: Laus chauala, DS 1916, 316; slov. protestantski pisci, itd.; hvalisati — A. Breznik je mislil (pripis v Plet, slovar), da je besedo naredil M. Majar in jo zapisal v Slovenijo 1. 1848, str. 13, od koder jo je pobral potem Janežič v slovarja 1850-51. L. 1909 (Slovanske besede v slovenščini, str. 46) pa je Breznik menil, da moramo besedo hvalisati pri nas zavreči, »ker ni hrvaško zlato, temuč iz (novo) grškega izvira, ki je po grških glagolih zanesen na pristno hrvaške v priponah — isati, — osati, — sati«.
igračar — Hip., Diet. II., 41: Dockenmacher, ygrdzhar. zhinzhariar. Coro-plathus; po Breznikovem mnenju (RDHV III. (1926), 137) je to besedo napravil Hip. sam; pozneje Cigale 1860, 1207: Puppenkrämer, igračar; in — vse do V. Vodnika so rabili slovenski pisci skoraj brez izjeme za latinski et, atque, — que, nemški und, oblike i (npr. Briž. L, 3; IL, 12; III., 2), ino, inu, no, nu — Hipolitu se je 1. 1711-12 verjetno le po pomoti zapisalo trikrat in-, od Vod. Pismenosti 1. 1811 sem pa se je začela, sicer počasi, vedno bolj uveljavljati sedanja knjižna oblika in; tako ima npr. U. Jarnik, Sber lepih ukov 1. 1814, str. 2, 3, že redno in-, izbaviti = rešiti, osvoboditi, Briž. III., 70: grešnike izbaviti ot zlodejne oblasti; izdaviti — Fr. Bevk, Viharnik, Ljubljana 1959, 9: »Neki človek,« je Martine izdavil brez sape; izenačiti se — M. Zagajšek-Sellenko, Slov. Gram. 1791, 294— 95: taku se ta zhasna beseda is tim laidnim is'hodam is'ennazhy, so stimmet das Zeitwort mit dem letzten aus vielen Übereins; izgnezditi se — (v pomenu: leno, počasi vstati iz postelje) Pohl., Kmetam . .. 1789, 148: Ke se je [Ihena] ijgnejdela;
87
izgred = izlet — Nov. 27. V. 1868, 177: Društvo »Sokol« ... je napravilo prvi izgred 21. dne t. m. v okolico ljubljansko; vtem, ko ima že Murko 1833 Ausflug, etwa islet, odlet, in pozneje Janežič 1850-51, navaja Plet. L, 309, pod izgred 1) die Excursion, der Ausflug, za besedo izgred med prvimi Cigaleta iz 1. 1860, kjer pa pri Pleteršnikovih navedenih nemških geslih ni besede izgred, marveč le izlet; izjedriti — O. Caf, Robinson 1849, 349: izjedriti ausdrücken (jedro); izkusba, izkušnja — Rateški rokopis okrog 1. 1430 še: yno nafs ne wuppelaj wednero yfikulbo; P. Trubar, Catechilmus 1550, 23: Inu nas ne vpelai vto ilkufhno; Boh., 39: Inu, neupelaj nas v'ilkufhno, itd.; iznajdba — Nov. 1844, 90 M. Vrtovec, Kmetijska kemija 1847, 22; Slovenija 1849, 34; Janežič 1850-51 iznajdba, Erfindung, itd.; izobraziti se — U. Jarnik, Kleine Sammlung 1822, 19 Isobrasilijä, verklärt; werden; Murko 1833, 100: Isobrasiti fe, sich bilden, sich zu Rechte machen: (tropisch) sich verklären; izobražen — L. Gaj, Kratka osnova . .. Vu Budimu 1830, str. 4, 5: ali menje izobraženi oder der minder gebildeten Obraz (Bild) izobražen, gebildet, cultus; vu ovem znamenovanju od Rusov, Ser-bov, kak takaj vu Staro-slavenskom jeziku potrebuje se; r. t., str. 22: izobraženi Ceh, Der gebildete Böhme; Zbir., str. 6: Izobražen, a, o, excultus, ausgebildet; izobraženost — L. Gaj, Kratka osnova . .. Vu Budimu 1830, str. 6, 7: razširujuče se zvučenusti i izobraženosti, der verbreitenden Bildung und Kultur; Danica (Zagreb), I. tečaj (1835), štev. 35—38 in v Kazalu predmetov; izpoved — spoved, confessio, Beichte, Briž., L, 11: primi moiv izpovued moih grechou, in še II., 106 ter III., 23; izpovedati — Briž., L, 2: tebe izpovuede vuez mol greh, in še večkrat; izraz — O. Caf v Nov. 1845, str. 11: Ker so jim izrazi (Ausdrücke) celo znani; M. Majar, Pravila ... 1848, str. 55, 56, in še večkrat: vsi slovniški izrazi; zader-žimo dva izraza, po dva izraza; Janežič 1850-51, itd.; izraziti — Zbir., 6: Izrazim, iti, describere, depingere, schildern; Janežič 1850-51: Ausdrücken (mit Worten) izraziti, izraziti se; izročilo — Glej pri beseden v JiS XIII. (1. 1968), str. 242; iztegovati — M. Wolff 1802, 182: Ite le s valhim vultenjam zh^s-me vsdignili, inu valh jesik istegiivali; iztisk — M. Majar, Pravila . . . 1848, 12: Kako bi razprodal . . . 400 iztiskov ... knjig; iztrebušiti — V. Vodnik, Kuharske bukve 1799, Predgovor VIII, XIII: Shivali le na trebuhi prer^shejo, inu istr^bio, al istre-bujhio; Cigale 1860, 163: Ausweiden iztrebušiti; izumljenec — J. P. Ješenak, Bukve sa pomozh, 1821, 13: nalho shivlenje je tako vboshno: de potrebuje taushent vmetnolti jsvumienzov, inu rokodelizov; izviren — Majhine Bukvize Branja ... v' Gradzu 1814, 15: der Erbsünde — isvirnega greha; izvod — Zbir., 6: Izvod, a, m. originale. Original; izvoliti, izvoljen — Briž. L, 33: Pridete otza mega izvuolieni; izvoljenik — Briž. II., 65: izvolenikom božjem; izvošček — Jur. pol. Terminologie 1853: izvozčik (hrv.), voznik (sloven.), od tod Rud. V. Veselic (Fröhlich) v slovarju I. 1854, nato Nov. 1854, str. 235: izvozčik; izzračka — A. Krempel, Dogodivšine... 1845, 213: izzračka (Luftpumpe); za »napumpati« pa je pripisal A. Breznik v Plet. L, 881: kolo ozračiti.
janičar, janičarji — Boh., Praef. 12, 1 in Ind. 1, je zapisal: praetoriani mi-lites, quos Janizaros appellant = vojaki telesne straže, ki jim pravijo janičarji. Janičarski oddelek v turški vojski je osnoval 1. 1328 sultan Orhan, in so sprva novačili za janičarje predvsem pomuslimanjene kristjane. Z ustanovitvijo redne vojske v turški carjevini za vlade sultana Mahmuda IL, so 1. 1826 odpravili janičarje. Beseda janičar izvira iz turške yeni(peri, tj. yeni = nov in (peri vojak, vojska, kakor je besedo tolmačil že J. H. Zedlerjev Magnum Lexicon I. 1735, tom. XIV, stolpci 200—203; jesenovati — P. Trubar, Ta Slovenski Koledar 1557,
88
1582: Sueti Jernei Jellenuye = pričenja, začenja jesen, autumnescere (glej L. Pintar, Trubarjev zbornik 1908, 273); jezikoslovec — L. Gaj, Kratka osnova .. . 1830, 12, še jezikozvedavec, Philolog, v Danici Ilirski (Zagreb) 1836, str. 71, pa že: jezikoslovci; M. Majar, Pravila ... 1848, 32; pohvaljen od najučenejših jezikoslovcev; Janežič 1850-51: Philolog, Sprachgelehrte, jezikoslovec; Cigale 1860, str. 1516, itd.; jezikoslovje — Zbir., str. 7: Jezikoslovje, a, m, philologia, Sprachforschung; Danica Ilirska (Zagreb) 1836, 69: jezikoslovje-, Janežič 1850-51: ;'ezi-koslövje, Sprachkunde, Philologie; R. V. Veselic (Fröhlich), Rečnik 1853, 92: jezikoslovje, Philologie; Cigale 1860, 1516: Sprachforschung, jezikoslovje, itd.; jocati — Meg.\ G3a:Heulen, ejulare. jocati, plakati, urlare, piangere; juha — Meg.\ P^a: Supp. jus. shupa. Cr|oatice|: juha; Pohl. 1781, K4b: Juha, e, Die Suppe. Jufculum, itd.; jurjevica — Sergij Vilfan v Narodopisju Slovencev, I. del. Ljub^^ Ijana 1944, str. 237: Tako pomeni jurjevica dajatev za uživanje gosposkih zemljišč, ki se je plačevala o sv. Juriju; jutrnja — P. Trubar, Abecedarium 1550, A4b: yuterna; Dalmatin v Registru 1578, 1584: Jutrinja — Dota; Meg.\ Hipolit, Pohlin, itd.' . (Se bo nadaljevalo)
Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BE SED JA
Kačur — P. Dajnko, Lehrb. 1824, 71: kačur das Schlangen-Männchen; Murko 1833, in Janežič 1850-51, v obeh slovarjih; Cigale 1860, itd.; priimek Kačur je porabil Iv. Cankar v povesti Martin Kačur; kakati — beseda izvira iz neklasične (prostaške) latinščine caco = umažem, opravljam telesno potrebo, nemški kacken; Pohl. 1781, Lib: Kakam. Kacken. Cacare; Murko 1833, slov.-nem., 117: Kakati, am (cacare); Janežič 1851; Cigale 1860, itd.; kal, i ž — J. P. Ješenak, Bukve sa Pomozh, 1821, večkrat, npr. str. 72: Medlo, inu lohko serno ne velja sa feme, zima [kal) malo reje najde; Murko 1833: Kal, 2. kali oder kali f. der Keim an Gewächsen, itd.; kalup — perzijsko — arabsko — turško besedo kalup (kaluf) beremo med prvimi v Vukovem Rječniku 1. 1818, stolpec 294, kjer jo je Vuk sam poznamenoval s pripombo, da je beseda vzeta iz turščine. Kam je meril
119
Pohlin v Krayn. Gram. 1768, str. 116, v 2. izd. 1. 1783, str. 125, z zapisom: Kalup, Dinte = črnilo, nam ni jasno; pred Vukom ima tudi M. A. Relković v slovnici j 1. 1767, str. 420: Kalupcxia, Leistenschneider, Modelmacher. V slovenščino pa je: uvozil kalup kot »čisto slovensko besedo, ktero južni Slovani »kalup« in Cehi j »kadlub« izgovarjajo in pišejo«, J. Koseški, ko je v Nov. 11. IIL 1846, str. 37, i Schillerjevo Das Lied von der Glocke iz 1. 1799: Fest gemauert in der Erden /Steht die Form, aus Lehm gebrannt., poslovenil: 2gan iz ila, kraj prostora/ Zemlji! vzidan je kalup, in pod črto pojasnjeval ter zagovarjal to besedo. Slomšek, ki je^ že okrog 1. 1827 prevedel navedeno Schillerjevo pesem, prevod pa je objavil šele v 2. letniku Drobtinic 1. 1847, str. 166—176, je besedo Form prevedel: Zilast! hram že vsajen čaka /V hladno zemljo ves zakrit, in pod črto na str. 166 pri-j pomnil: »Alj model, form, ki ga g. Koseški kalup imenujejo«. Iz Nov. je prenesel j Janežič kalup v slovarja 1. 1850-51, prevzel ga je Cigale 1. 1860, itd. Koseskiga j kalup se je prikradel celo pod pero O. Zupančiča, kjer beremo v rokopisu iz \ 1. 1930: »Prevajanje Shakespearea je vroče delo in vsa tvarina slovenskega i jezika mi mora biti v duši raztopljena, da jo lahko vlivam v kalup.« V Sloven-j skem poročevalcu, Ljubljana, 10. VI. 1950, str. 2., pa smo že brali tole izpeljavo: : » ... vzrok je v še premajhni razgledanosti in v prejšnji vkalupljenosti«; kanju-¦ hati — otroška igra; glej Naš dom, 1. XVIII., Maribor 1926, str. 118; Dalmatin.; Biblia 1584, Register: Crajniki Noryti, Slovenlki oli Besjazhki kanjuvati; kapi-; talist — ima že Hip. v Diet. 1711-12, posebno pa V. Vodnik v Lub. Nov., npr.: 16. VI. 1798 pod Dunej .. . tedaj bodo kapilalijti dunejfkiga Banco povableni... Tridelet od Ito Ivojga kapitala v gotovini naloshiti; 18. VIII. 1798 pod Lafhko: ? ... inu davke bogatim kapitalijtam nakladajo; 22. IX. 1798 pod Franzia: Tilti; nizh neprejmejo, katiri jokajo, to je kapitaliSti; kapnik — V. Vodn., Slov. Bel., j zv. 77/2 a: Tropfstein, der, kapnik (zapisano 15. maja 1806); kaziti — Pohl. 1781, i Lj a: Kajim. Verderben. Corrumpere. M. Zagajšek-Sellenko, Slov. Gram. 1791,' 322-23: kajim verderben; kipniti — A. Breznik, Vezhna Pratika 1789, str. 55, 57, i itd.: kader she kipne; J. P. Ješenak, Bukve sa Pomozh 1821, 124: daj telto dobroj kipniti; Murko 1833; Janežič 1851, itd; kipnjak — J. L. Smigoe, Wind, Sprachl. i 1812, 185: Germ- und Dampfnudel, kipnjak; kiselica — V pesnitvi »Meier Helm-j preeht« iz srede 13. stoletja sta iz takratne ljudske govorice ob sotočju reki Salzaeh in Inn slovenski besedi kiselica (neka jed?) in klet. (Iv. Grafenauer, j Kratka zgodovina slov. slovstva. Ljubljana 1919, str. 16). L. 1613 pa je T. Hren] v knjigi Evangelija inu listuvi na str. 70 zamenjal Dalmatinov ellih s slovensko ' besedo kijjiliza, poznejši kis (A. Breznik v DS 1917, str. 226); kij ali jejih je pisal! npr. večkrat U. Jarnik v Sadje-Reji 1. 1817, str. 71, itd.; kitica — besedo kitica = stropha, die Strophe, je zasledil A. Breznik naprvo v Nov. 1863, 346, potem pa ! še v Nov. 1864, 47 in 1865, 3 (CZN 1938, 97); od tod jo je vzel Janežič v slovar 1867; Fr. Leveč pa je namesto kitica rabil v SN 1880, 66, 2, dvakrat besedo j razstavka; klanjati se — Briž. II., 36: clanam ze = klanjam se, inclinari, vene- j rari, sieh verneigen, anbeten; Habdelič 1. 1670: Klanyam Ize. Reverentiam I praefto, exhibeo, Reverenter faluto; A. Breznik, Slovanske besede v slovenščini, j Ljubljana 1909, str. 25, 26, pa je menil: »Uklanjati se ali poklanjati se, ne klanjati \ se, sieh verbeugen. S pozdravnimi izrazi imamo pač križ: vse poberemo, kar kje] slišimo: sluga, nazdar itd. Tako smo vzeli iz ruščine in hrvaščine (Pleteršnik ima | vir: iz hrvaščine) tudi klanjati se, r. klanjaftsja, hrv. klanjati se"; klet — Glej , zgoraj besedo kiselica; poleg kelder pa so pisali kliet že slov. prot. pisci; kletka; — Meg. 'Hl", T^'': Kefig, Vogelstell cavea, deeipulum, kletka, foglaush; Meg., ,
120
Thes. Pol. 1603, I./150: Auiarium. Sclav. {= slovenski) kletka. Germ, ein vogel-: kefich; J. Glonar, Naš jezik. Ljubljana 1919, str. 46, pa je zapisal: »Iz našega kletka je madžarščina, ki ne pozna dveh soglasnikov v začetku besede, naredila' kalitka, kar so si ogrski Slovenci in njih štajerski sosedje v obliki krletka zopet; vrnili; klica — J. L. Smigoc, Wind. Sprachl. 1812, 266: kliza, e, der Keim; klici
— Fr. Bevk, Viharnik, Ljubljana 1959, str. 16, 23: Danes je bil pri fari klič; je! kmete razburil klič pred smreško cerkvijo; klin — Za slovenski pregovor- klin se s klinom izbija — ki ga Plet. I., 407, navaja po Jurčiču — imamo predhodnika ' že v zapisu Petra Zoraniča, Planine, in Venetia 1569, fol. 1'', kjer beremo: chglin' chglina yzbiya = kljin kljina izbija, z latinskim prevodom ob levi strani: Clauus i clauo extrudilur; klobasa — klobasa in klobasar sta domača tudi v slov. knjiž-; nem jeziku že od slov. prot. piscev sem. Tu se spomnimo le izvirnega primera ; za lakomneža, stisnjenca, umazanca, ki ga je zapisal V. Vodnik v Slov. BeL, zv. i 49/3^, pod Knauser, Knicker, namreč: trikrat klobajo Ikuha, potle jo proda, kar je Cigale brez navedbe vira prepisal 1. 1860 v slovar pod Knauserig; klopotec — ; Habdelič 1670: Klopotecz, Crepitaculum; Hip., Diet. I, 148: Crepitaculum, schel-1 ler, glocklein, Klingbiichslein. klapdtiz, v Diet. I.^, 154,pa še köynski klopötzi-, ' Jambrešić, Lexikon... 1742, 157: Crepitaculum klopotecz; Guts.1789, 157: Klapper, klopötez; J. L. Smigoc, Wind. Sprachl. 1812, 106: Windmühle klopötez; T. ' Forreger, Pekre pri Mariboru: Windklepper klapotez (Verhandlungen u. Auf- ; Sätze. Graz 1821, str. 42, napisano 1. 1819); J. P. Ješenak, Bukve sa Pomozh 1821, i str. 2: sa koga me dershilh, sa eniga klepoteza?; J. Alič-Adelung: Der Klätscher ; klepotec; P. Dajnko, Lehrb. 1824, 89: klopotez -tea Windklapper, itd.; knjigopisec •
— M. Kuzmič, ABC kni'sicza 1790, str. 7: Knigopilzecz; knjigovodja — Obči Za- i grebački Kolendar 1846, I./138, in še večkrat prej, ter v Manie poznate reči: i knjigovodja Protokollist; od tod Janežič 1850-51: Buchhalter, knjigovodja, raču-; novodja; Cigale 1860 nima, šele zopet Janežič 1867, itd. Obči Zagr. Kolendar za I godinu 1846, ki je bil na prodaj tudi v Ljubljani »kod pl. Kleinmeyera, knjigo- i taržca« — izhajal je vključno do I. 1851, v drugi obliki tudi še 1. 1852, 1853 — : je s svojimi sestavki in z na kraju pridanim slovarčkom zelo važen, a še malo upoštevan vir (Breznik se je pozno seznanil z njim) hrvaških besed, ki so bile ; prevzete v slovenščino; knjižen — L. Gaj, Kratka osnova . . . 1830, 14—15: vu j knižnem jeziku, in der Schriftsprache; Cigale 1860 knjižni jezik pod Bücher- ; spräche; Janežič 1850-51 še nima; književen — Murko 1833: Knisheven, vna, vno ] (novosloshena befeda) literarisch; S. Vraz, Navuk v peldah. V Gradzi 1836 i (predgovor, str. VII): Naglo delo ne more biti popolnoma, narmanje pak kni- \ shevno; Janežič 1850-51, itd.; književnik — Murko 1833: Knishevnik (novo- ; sloshena befeda) der Literator; Zbir. 1835, 7: Književnik, Literator; Janežič '[ 1850-51;itd.; književnina — Janežič 1850, 292: Honorar, plačilo za dela knji-i ževne, književnina; knjižnik — P. Dajnko, Lehrb. 1824, 34: Stari knižnik. Ein j alter Schriftsteller; Murko 1833, slov.-nem.: Knishnik (novosloshena befeda) der j Schriftsteller; Janežič 1850-51: Knjižnik, m. Literat; kobal — (Plet. L, 416: ko- \ balj, adv.) F. S. Finžgar, Gostač Matevž (SV 105, 1. 1954), 39: vsi drugi so v j kobalo sedli na mlaj; kočija — Hip., Diet. L, 534; Meg. j«; Vod., Slov. BeL ' (1. 1805), zv. 50/4**; Murko 1833 s pripomnjo, da je »ne pravllovenlka befeda«, ; itd.; A. Breznik je v Slovenski slovnici, Celovec 1916, str. 218, menil, da je i »kočija, nem. Kutsche iz ogrskega kocsi (beri koči), voz iz vasi Koos pri Rabu, i kjer so v 15. stol. izdelovali take vozove«; kočijaž — Hip., Diet L, 534; M. A. , Relkovich, Nova Slavonska, i Nimacska Grammatika. Agram 1767, 420: Koc- ¦
121
Slash; Vod., Slov. Bel. (1. 1805), zv. 50/4" in zv. 51/14": Kutscher kozhiäsh; Murko 1833,, Janežič 1850-51, itd.; kočijažlti — Vod., Slov. Bel., zv. 50/4": Kutschiren, peläti, vösiti, kozhičshiti; Murko 1833 pa ima kozhirati; kola — znani pregovor imata že Hip., Diet. II., 134: lyla külla lama, in Vod., Slov. Bel., zv. 39/4'', pod Gewalt: lila kola lomi; koljiti < kolje — S. Majcen, DS XXVI. 1. (1913), str. 11: Pol fare ne ve, da bi kdaj kdo drugi na tem vrhu obrezoval, koljil in regolil; (kölitKkol, pfählen, ima npr. Hip., Diet. II., 261); kolodvor — J. Alič — Adelung: koladvoT; Peter Leskovec v Nov. 1843, str. 72: koladvor (Bahnhof); Nov. 1848, str. 120: ... v icoiodvoru železnice pa veselica delavcov, ki so vunanje zidovje poglavitniga pohištva dokončali. Pa kaj nam pomaga, de bo kolodvor Ljubljanski (Bahnhof) že letaš dokončan; iz Nov. Janežič 1850, 78: Bahnhof, kolodvor; Levstik pa je v Nov. 1858, 59, zapisal besedo voznica namesto kolodvor; kolter — Dalmatin, Biblia 1584, II. Kralj., VIII.: en kolter (odeja); Hip., Diet. L, 658: Tegile, decke odeya plahta, koz, kolter; v Labotski dolini na Koroškem: Goiter, Kulter — poroča Job. Gallenstein v 2. zvez. Kärntnerische Zeitschrift. Kiagenfurt 1820, str. 12; korbica — reklo: korbico dati komu, ima npr. že Rogerij — M. Krammer v Palmarium empyreum I. (Celovec 1731), str. 213: Gertrudis . . . tem, kateri lo njo Inübili, je to korbizo dala; koruza — Murko, Slow, sprachl. 1832, 131: türkischer Weizen, korüsa, türfhiza, türlka plheniza; Janežič 1850-51 Cigale 1860, itd.; za primerjavo s slovensko govorico: v koruzo hoditi, koruznik, je mikavno malorusko reklo: skakati v grečku, v pomenu: spuščati se v nedovoljeno ljubkovanje, razvratno živeti, kjer pomeni grečka koruzo, ki so jo Malorusi dobili s posredovanjem Grkov (glej; G. Krek, Einleitung, Graz 1887, str. 184); kostreba — P. Dajnko, Lehrb. 1824, 47: kostreba, eine art Gras; Jožef Rudež iz Ribnice na Dol. (zapis je iz 1. 1829) v Annalen, Laibach 1834, str. 18: Futterkraut kojtrela, auch tizhje shito; košpa = cokla — F. Bevk, Viharnik, Ljubljana 1959, na str. 23, 116, 118, 128, 131; npr. na str. 23; Kozma je obul košpe; kovarstvo — U. Jarnik, Kleine Sammlung 1822, str. 23, navaja kot pol ali čisto zastarelo besedo: Kovarjtvo, die Sehlauheit, altutia, Kovar živi kot družinsko ime; Murko 1833, slov.-nem., stolpec 115: Kovärltvo (veraltet = poltärim, vltärim, vitarjena beleda) die Sehlauheit; besedo je torej vzel od Jarnika; Zbir. 1835, 8: Kovarstvo, a, n. conspiratio, Verschwörung; M. Ravnikar-Pozenčan v Nov. 1849, 36: Ako pa nevarnost in kovarstvo za slovenščino kje zagledamo; Janežič 1851, itd.; koze — V. Vodn., Lubl. Nov. 9. V. 1793 pod Lublana: Pretezheni teden fo naihi osdravilzi sazheli otrokam dobre kosq vzepiti; kozelc — kozolec — V tisku prvič M. Kastelec, Navuk Chriftianski 1688, str. 602: je on imil vfe Tvoje Koselze; vse nadaljnje glej v Slovenskem etnografu, VI.—VIL 1. (Ljubljana 1954), str. 35—72, in v XVI.—XVII. 1. (Ljubljana 1964), str. 289—305; kres — M. Trost, Ena lepa inu pridna prediga 1588, str. 121: pred Kreilfsom, str. 122: po Kreijji; Hip. Diet. IL, 63: Freudenfeuer, ogin tiga vejselja, krejs; krojač — Naprvo ima Meg.S Nj", pod Schneider poleg shnidar hrv. obliko kreazh, ki jo je pa zapisal Faust Vrančić (Verantius) v Dictionarium 1. 1595, str. 93, pod Dalmatice: Krayazh, kar je prevzel Meg. v Thes. Pol. 1603, II./467, poleg Sclau. (= slovenski) kreazh, Croat, kreazh, Bohemice kregei, kreyci. Obliko krajazh imajo potem Habdelič 1670, Belostenee 1740, Jambrešič 1742, itd. dokler je ni vknjižil 1. 1781 tudi Pohlin: Krajazh, a, m. Der Sehneider. Sartor, ki se je obdržala prek Vodnika, Ravnikarja, itd., vse do Plet. L, 454, -2). Zanimivo pa je, da beremo sedanjo slovensko knjižno obliko krojač med prvimi
122
v hrvaškem Napuchenyu 1. 1831, str. 171 in 183: Rukotvorja je krojach, seines Handwerks ein Schneider; Krojach je, es ist der Schneider. Pri Slovencih pa najdemo besedi krojač, krojačica med prvimi 1. 1847 v Murščevi Kratki slovenski slovnici, str. 72, nato v Sloveniji 1, 1848, str. 40, v obeh Janežičevih slovarjih 1. 1850-51, itd., medtem ko je Bleiweis v Nov. 1. 1848, str. 18, še pisal: Krajači ali šivarji (žnidarji); krajač v pomenu ein Schusterwerkzeug pa je zapisal P. Dajnko, Lehrb. 1824, 53; kroživnica — Nov. 1859, 308: kroživnica (Ringelspiel); krožnik — V. Vod., Slov. Bet, zv. 75^: Teller, der, kröshnik, taler; Murko, Slow. Sprachl. 1832, 196, in 1. 1833 v slov.-nem. slovarju, stolpec 152: Kröshnik, der Teller; Janežič 1850-51, itd.; krucnili — Fr. Bevk, Viharnik. . . 1959, 107: [Alenka] je kot brez moči krucnila v kolenih; kruh — Besede kruh še ne beremo v Briž. spomenikih, je pa izpričana v več delih slov. prot. piscev, a je gotovo še starejša. Da ni poljubljanje kruha, če pade na tla, samo slovenska navada — danes kaj redka — nam je izpričal znani tirolski Hippolytus Guarinonius (Guari-noni, 1571—1654), ki je zapisal v I. delu svojega spisa Die Grewel der Verwüstung, Ingolstatt, 1610, str. 555, da je kmetu kruh najbolj zdrava in najboljša hrana. »Ko pa pade preprostemu človeku katerikrat na tla kos kruha, ga pobere z velikim spoštovanjem in ga poljubi, medtem ko pusti druge jedi ležati.« kru-harna — M. Zagajšek-Sellenko, Slov. Gram. 1791, 222-29: kruharna, Brodkam-mer; krušnica — Murko, Slow. Sprachl. 1832, 196: Tischtuch — krüfniza; Murko 1833, Janežič 1850-51 itd. krvnik — F. Vrančić (Verantius), Diet. 1595, 17: Carnifex ein Hencker Karvnik; Jambrešič 1742, 91: Carnifex . . . kervnik; Gutsm. 1789 — kakor je pisal Breznik v CZN 1938, 19, nima kervnik, marveč na str. 248 pri Scharfrichter kervaunik; Vuk, Rječnik 1818, stolpec 338: Krvnik, der Mordschuldige, occisor, kar je prevzel Murko 1. 1833 v slov.-nem. slovar, stolpec 126: Kervnik, der Mordschuldige; Zbir. 1835, 7: Kervnik, carnifex, Scharfrichter; Janežič 1850-51 pa je vzel kervnik, Scharfrichter, Mörder, Henker, najverjetneje iz Mažuranić-Užarevićevega slovarja 1. 1842, lahko pa tudi iz Drobničevega
1. 1846 nsl.; Cigale 1860 te besede nima; krvotok — Meg.', B^": Blutfluß, proflu-vium fanguinis kry tezhenje; Hip., Diet. II., 31: Blutung, krivatek; V. Vod., Ba-bifhtvo 1818, 75: kervilok; P. Dajnko, Lehrb. 1824, 78: kervotok Blutfluß, kar je vzel iz Dobrovskega Lehrgeb.; Fr. S. Metelko, Lehrgebäude 1825, 69: kervotok, Blutfluß; Murko 1833: kervotok, Blutfluß; Janežič 1850-51, itd.; kurir — V. Vodnik je začel rabiti besedo kurier -ierja namesto prejšnjih tekar, tekovz, v Lub. Nov. 1798. npr. 9. V. pod Raftadt : taifte bogate darove fkusi kurierja is Raltadta v Paris poflal; kurje oko — Da je kurje oko tuji izraz, je povedal že J. Glonar (Naš jezik. Ljubljana 1919, 39). Izposodili smo si besedi pri Nemcih, ki so imenovali sprva ta stisek hürnen(es) = hörnernes Auge, tj, roženo oko. Beseda hürnen pa se je sprevrgla pri Nemcih po ljudski etimologiji v bolj znano Hühner, kurji, in tako je nastalo Hühnerauge, kar smo Slovenci kratko malo prevedli s : kurje oko. Na Gorenjskem pravijo kurjemu očesu živ trn (Breznik); dopisnik
2. v Nov. 6. IV. 1859 pa je rabil v dopisu dosledno izraz žabje oči, kar ima že Murko 1. 1833 v nem.-slov. slovarju, 425: Hühnerauge shäbje oko, selten (redko) kurje oko; Guts.1789, 144: Hühnerauge, kurju okU; Janežič 1850, 293: Hühnerauge, ^ury'e oko, žulj, 1851, 235 : kurje oko, Hühnerauge; Cigale 1860, itd.
Se bo nadaljevalo.
123
Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDJA
ladjelom — Hip., Diet., IL, 163 in Orb. piet., 39: Naufragium, Der Schiffbruch, Ladjalöm; Pohl. 1781, Og^: Ladjelom! Guts. 1789, 254: ladjelom-, Murko 1833, itd.; lahkomiseln — A Breznik (Dobrovskega vpliv na slovenski pismeni jezik, V Praze 1929) je menil, da je vzel P. Dajnko, Lehrb. 1824, 135, lehkomiselni der leichtsinnige, iz Dobrovskega Lehrgebäude 1809 (2. izd. 1819), str. 91: lehko-myslny, in od Dajnka potem Murko 1833: lahkomijeln, a da je domača oblika lahkomisljen; prezrl pa je Breznik, da ima že Guts. 1789, str. 174: Leichtsinnig, lohkomijeln; Zbir., 8: Lahkomisljen, a, o, Leichtsinnig; lahnid — a m — Slov. čebelar 1958, str. 107: lahnidi, ušem podobna živalca, ki srka sladek sok iz bojevih vejic in izloča mano; lakotiti — so ljudje keri za posvetnim veseljom lakotijo: P. Dajnko, Kmet Izidor 1824, 48; lanina — Kopitar, Gramm. 1808-09, 246: lanina 'kar je od lanskega leta'; led — Staro srednjeveško nemško reklo: Mattheis bricht das Eyß, find er keins, so macht er eins, tj. Matija led razbija; če ga ni, ga naredi, lahko beremo že 1. 1574, je pa seve, kakor mnogo drugih vremenskih pregovorov, veliko starejše. Slovenci smo večino teh pregovorov le prevedli ali ponašili; ledenica — Pohl. 1781, O3'': Leđeniza, Die Eißgrube. Fovea glaeialis; Pohl., Kmetam... 1789, 233: I^d... z^le volove v'ledenize volejo; M. Zagajšek-Sellenko, Slov. Gramm. 1791, 234-35: ledennizza Eisgrube; Murko 1833, itd.; lepnica — Kmetovalec, Ljubljana, 15. V. 1887 (IV. 1.) str. 82: strešna lepnica (Dachpappe); leposlovje — Janežič 1850, 43: Aeslhetik, lepo-
181
slovje; str. 97; Belletristik, leposlovje, leposlovstvo, kar je vzel iz Mažuranić-Užarevićevega slovarja 1. 1842; Cigale 1860, itd.; letina — letina v pomenu letni pridelek ima več piscev od slov. prot. pisateljev sem; letina kot letna davščina, ki so jo plačevali razni podložnik! sodni graščini kot odškodnino za varstveno poslovanje (exercitia) enega leta, pa je zapisana v spisih sodne graščine v Višnji gori 1. 1718 (CZN II. 1. (1905), str. 149—151, in CZN IV. 1. (1907), str. 223); ležnica — lesen odre (pograd), Fr. Bevk, Viharnik 1959, str. 9 in še večkrat: je sedel na ležnico; se je spustil na ležnico; ima npr. že Cigale 1. 1860, 286: Britsche, Pritsche, klop, ležnica, pograd; licemerec, licemeriti, licemerstvo — F. Verantius (Vrančić), Dictionarium 1595, 10: Allentatio, Allentari Schmeichlung, Schmeich-len Liczimerenye, Liczimeriti; Janežič 1851, 136: Licumerec, Heuchler; Cigale 1860, 754: licemei, licemeriti se, s pripombo staroslovansko; LP 23. V. 1950, str. 2: Licemerstvo v borbi za mir; listina — M. Majar, Pravila... 1848, 9: vidi se iz zlate listine (aurea bulla); Janežič 1951, 137: Listina, Urkunde; Cigale 1860, 1729, s pripombo, da je listina češka beseda; logar — V. Vodn., Slov. BeL, zv. 33/8'': Förster, der, vilhi logar abs. [-olute] logar, Forstknecht, der, lelni zhuvdj, mali logar; v tiskanih slovarjih šele Cigale 1860, seve iz Vodnika, a brez navedbe vira; lovše — lovec, Pohl. 1781, Pja: Lovske, ^ta, Der Jäger. Venator; Pohl., Kmetam ... 1789, 372: Torej je dobru, de Gosposka lovshete derlhy; lukamatija — lokomotiva. Nov. 1848, str. 14 (Dopisi): 27. dan grudna [I. 1847] sim se proti Marburgu po železnici peljal; ali zdaj je slaba vožnja, več ko desetkrat smo obtičali, ker sprednji lukamatija — (tako kmetje hlapon imenujejo) — ni dosti hitro sneg odkidoval; luna — 2e staroveško verovanje, da »tu Vreme tega lufta le la to Luno obrazha«, je zapisal tudi Rogerij (Palmarium empyreum I, Celovec, 1731, str. 652), rekoč: Bleda Luna deshy, rudezha puha, bella jalni; luščinek — piščal (die Schalmei), ki si jo narede otroci, pastirji iz drevesnih omajkov = = olupkov = luščin; Meg.^, Kkja: Schalm-Spiler, kiri na lushinek jigra.
mačka — mačko so udomačili v slov. slovstvu slov. protest, pisci; mado-nati — Slov. poročevalec, Ljubljana, 18. IX. 1950, str. 3: so kričali, žvižgali in madonali kakor v kaki kovbojski restavraciji; maj — mlaj — J. Dalmatin, Biblia 1584, Leviticus XXIII. Cap. (fol. 75'): Inu imate na pervi dan vseti ladu, od lepih Drives, Palmove mladice, inu Maje od drives, kir imajo goftu veje; Fr. Jeriša, Slepa Marica. Glasnik slov. slovstva. Celovec 1854, 19: Tu pa tam se je kak krasen maj kviško vztegal; majenca — Novi list. Trst, 30. aprila 1959, str. 4, 23: majenca je v Dolini pri Trstu največja vaška prireditev na 1. nedeljo v maju (od tod majenca, ker v tem času cvete španski bezeg ali majnice in ker se godi v mesecu maju); majnica — španski bezeg, glej majenca; malenkost — Mažuranić-Užarević v slovarju 1. 1842, 231: Kleinigkeit, malenkost, str. 243: Lapperei, Lappalie, malenkost; M. Majar, Pravila . .. 1848, 26: u malenkastih svobodno; pobliže neznan Jozipič v Nov. 1848, 115: je naš narod neke malenkosti nemštva si prilastil; Janežič 1850-51: Kleinigkeit, malenkost (torej je vzel iz Mažuranić-Užarevićevega slovarja 1. 1842); malica — A. T. Linhart, Versuch 1791, str. 307: Maliza je mala jed po južini (= obedu) in pred večerjo; ima npr. že Pohl. 1781, P4'': Maleza, Die Jausen. Merenda; Murko 1833, slov.-nem., 172: Maliza (kar je vzel iz Linharta); Pohl, je v Kmetam fa potrebo . . . 1789, str. 411, zapisal tale pregovor: Dobra malza moly peklarska palza, za nemško: sladko-snednost dela beraške malhe; malodobrn — ničvreden, malopriden, A. Ušenič-nik v Času, X. 1. (1916), str. 333: naj bi abstinetje pustili tisto malodobrno govorjenje o »nezavretem moštu«; manijaštvo — E. Kocbek, SPor., Ljubljana, 9.
182
IX. 1950, str. 4: Kulturna tvornost podira miselne malike in nasprotuje miselnemu manijaštvu; markaj — Hip., Diet. II., 234: Unmenseh (= pošast), enu markaj od zhlovjeka, monltrum hominis; maša — P. Trubar, Cateehilmus 1550, A III'': ta praua Stara Majha; Pohl., Kmetam la potrebo .. . 1789, 144, je prevedel nemški pregovor Morgenstunde hat Gold im Munde (jutranja ura ima zlato v ustih) po slovensko: Igudna masha Ilatu danasha; mater — J. Juričič. Postilla 1587, III., fol. 47'': rta bila oba dva Matera ali Ltara; medigra — Murko 1833 v obeh slovarjih: Medigra, Zwiesehenspiel; medika — detelja, ki da na leto pet košenj, tj. medieago sativa, Luzerner = ewiger oder blauer Klee (Plet. L, 576: meteljka): Peter Kobal v sestavku Blagovoljen svet kmetovalcem goriške okolice, v Soči, XV 1885, štev. 50—51, in pozneje; merodajen — Podnetek temu še danes zelo rabljenemu nemčizmu — namesto slovenskega odločilen, pristojen — je dal
0. Gutsmann z zapisi v slovarju 1. 1789, str. 178: Maaßgeben, mero dati — dajati, Maaßgebung, merodajanje; milo — S češko in poljsko besedo »meydlo, mydl'o« se srečamo naprvo v Megiserjevem Thes. Pol. 1. 1603, 464, kjer je pri geslu Sapo poleg nemške Saiffe, slovenska žajfa, hrvaške lapun, Megiser navedel tudi prednji imeni. Slabih petdeset let pozneje pa je Jakov Mikalja prvi na jugu vknjižil v svoj slovar Blago jezika slovinskoga (1649—1651), na str. 251 in 578, pri hrvaški besedi Sapun še midlo, ki so jo potem — razen Habdeliča in Jamb-rešiča — prevzeli vsi hrvaški slovarniki do vključno J. Voltiča, tj. Voltiggija
1. 1803. Vuku pa je v Rječniku 1. 1818, stolpec 400, pomenilo milo lug za umivanje glave. Po Štrekljevem mnenju (AslPh 1909, 201) je vzel Mikalja midlo najbrž iz latinsko-poljskega slovarja Grzegorza Knapskega (Krakov 1. 1626), ki ima sapo, smegma, mydlo. Pri Slovencih je ostalo vse od Meg.\ O2", 1. 1592: Seiff. Imigma. shaiffa. Cr. lapun. sapone, tako do Vodnika. Pohl, je npr. v Kmetam la potrebo 1. 1789, str. 116, prevedel nemško die Seife z fhuja (žuja), shmigla (šmigla), ali Ihajfa. Gutsm. 1789, 278, pa je prevzel iz Jambrešičevega Lexieona 1. 1742, 893, lopun. V slovenščini nas seznanja z besedo vmjilo, mjilo šele V. Vodnik v Slov. Bel. in v Babilhtvu 1. 1818; prilagodil jo je po svoje prav verjetno po češkem viru in ne po hrvaškem, kjer ima še J. Voltič-Voltiggi 1. 1803 v Ricsoslovniku, str. 238, obliko Midlo, la n. sapone Seife. Ker se češko mydlo naslanja na glagol myti = prati, umivati, je po tej podobnosti napravil Vodnik slovensko vmjilo, mjilo, čeprav je že Dobrovsky v Slovanki I. 1814, str. 226, pisal, da se mora češko in poljsko midlo glasiti po ilirsko milo. Pisava mjilo se je dolgo obdržala. Poleg kazalke Miio ima že Murko 1. 1833 v obeh slovarjih mjilo, s pripombo v slov.-nem. delu, da je beseda »pri nas malo v rabi, ali sploh ne«. Mjilo pa še beremo v Janežičevi Slov. slovnici 1. 1854, str. 15, v Nov. 1. 1856, str. 252, itd. Fr. Leveč je vsiljeval od 1. 1888—1891 še drugo napačno obliko mijlo, ki jo je zagovarjal že Cigale v besednjaku 1. 1860, str. 1456, pri geslu Seife, a jo je zavračal B. Zepič v Nov. 1867, str. 373. Metelko v Lehrg. 1825, 48, ima iz del Dobrovskega: milo Seife, von miti; tako tudi Murko v Slow. Sprachl. 1832, 192, in po njem J. Kek v slovarčku 1. 1834, str. 43 in 200. B. Potočnik je v Grammatik der slowenischen Sprache 1. 1849, str. 6 in 8, pisal milar, milo. Iv. Navratil je v Vedežu 1. 1848, str. 136, zahteval, da se piše in govori milo in ne žajfa; misel, misliti — obilokrat od slov. prot. piscev sem; misliti že v Briž. IL, 84; Pohl., Kmetam. .. 1789, 387: se je pregovor poterdil: Kolkajn glav, tol-kajn misl; miš — O znani igri lovljenje slepih miši je pisal že M. Kastelec, Ne-belhki Zyl 1. 1684, 186: kakor de bi flepo mijh ygrali. Več pa je povedal o tem P. Dajnko, Kmet Izidor. V Radgoni-Gradci 1824, str. 121, v sestavku 120. Lovlje-
183
nje slepih miši: Izidor je videl otroke slepo miš loviti ino jim reče: Glejte tota igra je na sveti naj znaneša, povsodik je navadna, ino vsi, stari ino mladi se zdajdejo polek; mišmaš —¦ izvira iz pogovorne nemščine v 16. in 17. stol.; mizar — Hip., Diet. L, 234, 591, Diet. P, 47, Diet. II., 169, 196: misar; Pohl. 1781, R/: Mi Jar, Der Tischler. Arcularius; Gutsm. 1789, Murko 1833, itd.; mlajše — otrok, P. Dajnko, Lehrb. 1824, 113: pokorno mlajše das gehorsame Kind; mlečnica — M. Majar, Pravila . . . 1848, 50: Upotrebuj rajše reč krava dobra mlečnica mesto krava mnogomlekoplodna; močičevje — brusnica; glej pri giantna še kamčičov-je; močnat — Pohl. 1781, Rj': Mozhnat, a, u. Vom Mehl. Farinaceus; Pohl., Kmetam . . . 1789, 307: maltneh krofov, ali flanzatov, mozhnateh jedy . . . se vogibaj; moda — M. Majar, Pravila... 1848, 51: ne moda nego nošnja, običaj, navada, šega; modriš — P. Skuhala, Povesti. Maribor 1910-11, 14: Po celem murskem polju se pravi: »Modriš« ne »Plavica«, zakaj opet ta nemčizem?; molavilka — P. Musi, Nov. 1845. 18: Do sedajne zime več čeških kolovratov pripravim; drugič jih deklice vrte, in serce mi v veselju igra, ker mi že pervi teden po dve, eno deklice clo tri lepe motavilke (štrene) pokažejo; Plet. L, 605: motovilka — po Cafovem zapisu; mož beseda — Pohl., Kmetam la potrebo . . . 1789, 408: sem se fnal fmirej Itare regleze derfhati: Mosh beseda; V. Vodnik, Babifhtvo 1818, 6: Babiza naj je mosh bejeda; J. P. Ješenak, Bukve sa Pomozh, 1821, 8: Bolfhi je, inu de mosh be jede oftanefh, vdari v' roko! mrščalica — Fr. Bevk, Viharnik, Ljubljana 1959, 21 (in še večkrat): se je kopala v znoju in mrščalici.
Se bo nadaljevalo
Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDJA
Na — na vso lašč, A. Skalar, Shulla tiga premisluuana (rokopis iz 1. 1643), fol. 125'', 126": naufolash, naujsolash, naujalosh; naboj — Pohl. 1781, Tj'', je iz nekega hrvaškega vira zapisal: Nawoji, ov, m. (= naboji) Wilken an Füssen = žulji, otiski, otiščanci na nogi; le-to je 1. 1789 prepisal Gutsmann v svoj slovai, str. 441, pod Wilken an Füssen, v obliki nabaji (tiskovna napaka za pravilno naboji). Vuk je v Rječniku 1. 1818, stolpec 422, vknjižil Naboj, m, v dvojnem pomenu: 1) rana na podplatu bosonogih pešcev, 2) stena iz sphane zemlje, in v tem drugem pomenu je iz Cafovega zapisa ter Zalokarjevega rokopisnega slovarja sprejel besedo naboj pod 4) tudi Pleteršnik v slovar L, 625, V Pohl, in Gutsm. pomenu ter v obeh Vukovih je sprejel naboj samo R. A. Frohlich-Veselič v Rečnik ilir. i nem. jezika 1. 1853, str. 162; nabor — V. Vodnik, Slov. BeL.: Rekruti-rung, nabor v'shold; načelo — načelo, Prinzip: Mažuranić-Užarevič 1842, 199; Obči Zagr. Kol. za god. 1846 (slovarček); Slovenija 1848, 19, 21; Janežič 1850—51: Grundsatz, načelo; Cigale 1860, 1194: Prinzip, s pripombo altsl. (staroslovensko) načelo. Nov. 1861, 163, itd.; nadlišček — Rastlina, volčji češnji podobna (Atropa mandragora L.), ki so o njej mislili, da pospešuje rodovitnost; od tod prekmursko ime rodinščice (Sveto pismo, L Maribor 1959, str. 82). Dalmatin, Biblia 1584, L, fol. 19''. ni vedel slovenskega imena, zato je pustil neprevedeno hebrejsko ime dudaim, in pripomnil: kaj fo Dudaim bile, le nemore sdaj prou vediti, nekateri menio de fo bile Lilie: eni pak je dershe sa Jagode, eni pak sa Pokalnice, kir lo v'PIhenizhni shetvi sfele; naglic = brzovlak, SN 1881, 110. 3: se je z nagličem odpeljal iz Ljubljane; nahuskat — am, nahuskanje, nahuškati — Gutsm. 1789, 14: Anhetzer, nahuskat; Anhetzen, nahujkati; Anhetzung, nahujkanje; najemnik — Dalmatin, Biblia 1584, III., fol. 53": En Najemnik pak; Ta Najemnik pak beshy, šakaj on je en Najemnik; Gutsm., Wind. Sprachl. 1777, 141: Bestandmann, najem.-nik; Pohl. 1781, S^^: Najemnek, a, m. Der Miethling. Mercenarius, itd.; nanititi — Hip., Diet. I., 676: filum in acum trajicere — ein nadel einfandnen, eno shivänko nanititi; naočljiv — Guts. 1789, 251: Scheinbar, scheinbarlich, scheinlich, navi-deshen, naozhliu, z vrsto primerov: Scheinbuße, naozhliva pokura, scheinheilig,
246
naozhUvu fvet, itd.; napivek — P. Dajnko, Lehrb. 1824, 74: napivek, das Trinkgeld; narav — i ž, narava — Pohl. 1781, 84': Narava, e, Die Anmuthung 2) Natur. A.ffectio. 2) Natura; V. Vodnik, Slov BeL, zv. 57/2": Natur, natvöra, natora, narava, narav /.; naravoslovje — M. Majar, Pravila . .. 1848, 12; ... knjig o naravoslovju; Janežič 1850—51, itd.; narča — beseda narča — izhaja od »naročje« — pomeni obrok krme, kolikor se da pri enem krmljenju v jasli za dvoje goved ali približno deset ovac (Joža Vršnik, Solčava, v Glasniku SED, 1. V. (1963), str. 3); narečje — Franjo Strehe (1. 1826): zagrebečko narečje. Glej Građa za povijest književnosti hrvatske. Knjiga XIL Zagreb 1933, str- 208, 210, 220; L- Gaj, Kratka osnova... 1830, str. 2, 10, 12 itd.: našeh narečjih (dialekt), vu horvatskem narečju, naše narečje; Zbir. 1835, 10: Narečje, a, n. dialectas, Mundart; S. Vraz, Navuk v peldah. V Gradci 1836, predgovor IV, V: Toliko od isreka (pronuntiatio) in narezhja (dialectus). V. Vodniku pa je pomenilo v Pilmenolti 1811, 173, na-rezhje adverbium; Guts. 1789, 190, je zapisal za Mundart sgovorlivolt, pregovor-nolt, jesikna visha. M. Majar, Nov. 1844, 12: približovati se narečju (večkrat); M. Majar, Pravila . . . 1848, Predgovor IV: narečje Dialekt, podnarečje Unterdialekt; natolcevanje — Majhine Bukvize ... v' Gradzi 1814, 121: falscher Argwohn, krivo natolzovanje; natres, natresk, natrosek, na trst, netresk — Vremenska zelišča, ki so imela moč, da odvajajo strelo, nevihto in točo, so sadili [Slovenci] celo na slamnate strehe svojih hiš, o čemer nas spominja celo ime netresk (sempervivum tectorum): E. Deisinger v Slov. učitelju XXXXI. 1. (1940), 64; zapisi v slov. književnosti so že stari; navan — P. Dajnko, Lehrb. 1824, 140: navani, a, o d. d. d. etwas leere; navarlti — Apostel, Diet. 1760, 23: Anlöthen, navarim. Abusive nalotam, ati; navidezen — Glej pri naočljiv; nebeška, nebeškati, nebeška« se — J. Ogrinec, SG XL 1. (1868), 97: Slovenski otroci, kedar sede okoli nebeške in se nebeškajo, kriče veselo; J. Ogrinec, Zvon I. (1870), 184. gruče deklic in fantičev, ki sedeč okolo v tla zasajene rogovilke nebeškajo; nebeza — V. Vodnik, Slov. BeL, zv. 36/7a: Gaum, nebesa, nebo; nehanje — za reklo: dejanje in nehanje, ki je napravljeno po nemškem das Tun und Lassen, je pripisal A. Breznik v Plet. L, 687, pravilno slovensko: delo in opravilo, kakor že beremo v Sacr. promtuarium Janeza Svetokriškega V., 1. 1707: fledni ima oftati v' fvojm Itanu, inu per fvojm delli inu opravili; nehati = pustiti — U. Jarnik, Sber lepih ukov, 1814, 4, 93: s beledo mi nifi nehala h' konzu priti; [kosa] je shla na pafho, de bi le poshiveti mogla, in nehala je kosle v — hlevi saperto; neprikladen — Apostel, Diet. 1760, 25: iibl anstehn, neprikladnu je; nič — reklo: nič je za oči dobro je zapisal npr. že J. Svetokriški v Sacr. promtuarium. V. del (1. 1707), str. 386: Nezh nei sa drugu dobru, ampak fa ozhy, sa vfe drugu je hudu, inu shkod-livu; Murko, Slow. Sprachl. 1832, 131: nizh je sa ozhi dobro; Cigale 1860, str. 1096: das Nichts ist für die Augen gut, nič je dobro za oči, itd; Avgust Music je razložil v RDHV ITI. 1. (1926), str. 20, izvir tega rekla takole: »Zdravilo za oči (cinkov hidroksid) imenovalo se je zaradi bele barve »Nix alba« pa, ker se je nix [= sneg] vzelo kot nichts [= nič] tudi Nihilum album [= belo nič]. To je v našem primeru prevedeno z nič, ki je dobilo pomen, da je za oči dobro, če nič v njih ne pride«; ničvreden — Enu Mala Besedishe 1789, 109: ta Grund je slabu inu nizlh] vrednu obdelan. .. schlecht bearbeitet; ima že Meg^ 1. 1744, med prvimi pa Meg.' 1592, 84*=: Vngeacht. nullius momenti, nizh vreden; nikoli — V. Vodnik, Slov. BeL, zv. 57/12b: Nimmer — auf Sanct Nimmerstag ob fvetim Nikolu (zapisal 4. Jan. 1806); nitnik — Gutsm. 1789, 315: Tacht, Iviezhni nitnik, fvezhilu, tulha, taht, fushel, Itenj, m.; nogavica — J. Mikalja, Blago Jezika Slovinskega,
247
1649—51, Str. 333: nogavica Calzone hoc femorale, is; za njim in drugimi tudi Fr. Sušnik-Jambrešič, Lexicon 1. 1742, 985: Tibiale, Hlachicza, mala nogavicza; od tod Gutsm. Wind. Sprachl. 1777, 142 (in še večkrat) Strumpf, nogaviza, v besednjaku 1. 1789, str. 310 in 527: Nogaviza, nogoviza (to je vzel iz Pohlina 1781!), Strumpf; Pohl. 1781 (iz Belostenca?), T,,a: Nogoviza, Der Strumpf. Tibialia; V. Vodnik, Slov. Bel.: Strumpf, der, nogoviza; M. Ravnikar, Abezednik 1822, 15: no-govize; Murko 1833 v obeh slovarjih: Nogaviza, s pripombo, da je to novozlo-žena beseda in le redko v rabi, itd.; nogavičar, nogavičen — Gutsm. 1789, 310; Strumpfstricker, Strumpfstrickerin, nogavizar, nogavizarza; J. N. Primic, Bukvar 1814, 91: pri nogavizhnim pletavzu (nogavizliaiju?); Murko 1. 1833 v obeh slovarjih, itd.; nos — za nos voditi; v italijanščini: menar alcuno per il nafo, je zapisal prednje reklo že Megiser 1. 1592 v slovarju na fol. Q2* pri geslu Triegen, fallere, noriti. V preurejeni izdaji Meg. slovarja 1. 1744 pa so prireditelji zapisali na fol. Ooi", 001*=: /a nues vodit; wie lang wirst du mich noch triegen, koku dou-gu me she bosh /a nues vodou; da je bilo reklo pri Slovencih domače je potrdil tudi Rogerij-Krammer v Palmarium empyreum, L del (1. 1731), str. 304: [G. Bug] le näpülty, kakor pravimo: la nuls vodit; drugo reklo: z nosom podpirati zemljo, beremo že 1. 1643 v rokopisni Skalarjevi Shulli tiga premishluuana, fol. 293'': Toie suesti periateli, ker so se ti od kriuali pred toim truplam bodo nos satiskali — ... sapushen ueni trugi milo leshish. Ino toiga prebiualisha streho snojsam gori derfhish; potrdilo, da je reklo še dandanes živo, imamo v Ljudski pravici, Ljubljana, 15. febr. 1958, štev. 38.5: bi že zdavnaj z nosom podpiral zemljo; nosorog — V. Vodnik, Slov. Bel., zv. 57/1'': Nasehorn, Rhinozeros, das nojorög (zapisano 2. jan. 1806); notenje, noteti — V. Vodnik, Slov. Bel., 57/9": Nichtwollen, das notenje; zv. 54/16": Mögen d. i. wollen, lust haben 1. Im Indicative hoteti, nicht mögen noteti nozhem (zapisano 23. dec. 1805). novotar — Ig. Orožen, Celska kronika 1. 1854, str. 307: Novotar, Neuerer, in že prej pri Vodniku.
Občen — ima že Meg., Thes. Pol. 1603, L, 299: Communis. Germ, gemein. Sclav. (= slovenski) gmain, Dalmatice opzhen, kar je vzel iz Vrančičevega slovarja 1. 1595; M. Vrtovec, Kmet. kemija 1874, 43; Nov. 1848, 128: občin zbor, 141: občni prid; Nov. 1850, 111: občni zbor, itd.; občestvo — [J. Alič,] Majhine Bukvize branja . . . v'Gradzu 1814, str. 37, 65: Gemeinschaft der Heiligen, gmajno (opzhe/(vo) Ivetnikov; Die Gemeinschaft — Drushina (Gmaina, opzhejtvo); M. Ravnikar, Zgodbe II. (1817), 270: opzhejtvo; Murko 1. 1833 v obeh slovarjih: obzheftvo, die Gemeinde, Gemeinschaft; Janežič 1850, 243: Gemeinschaft, občestvo, itd.; občinstvo — Sušnik-Jambrešič. Lexicon 1742, 125: Communitas, Obchi-na, Obchinjztvo; P. Dajnko, Kmet Izidor, 1824, 33: med velikim keršanskira občinstvom; Murko 1833, slov.-nem., 268: obzhinjtvo, die Gemeinde; Janežič 1850, 243, 399: Gemeine Wesen, Publikum, občinstvo, ljud, 1851, 206: občinstvo, Gemeindwesen, Publikum; obdelovanje — A. Čebul, Enu Mala Besedishe 1789, 111: to skerbnu Obdeluvanje vashiga Grunta — die sorgfältige Bearbeitung; obednica — V. Vodnik, Slov. Bel, zv. 70/13a: Speisesaal. Speisezimmer, obedifhe, obedniza; obilnina — Nov. 1863, 333, 334: obilnina (Luxussteuer); oblnčkati = oplaziti, obrcati, F. S. Finžgar, Gospod Lovro (Pomladni glasi 1895, str. 71): Tudi po licu ga je obinčkala jedna kopriva; obj^dje—Pohl. 1781, T4'': Objqdje, a,n. Die Konfektur. Bellaria; oblon = balon, Iv. Navratil, Vedež 1850, str. 408, 409: Oblon; Janežič 1851, 211: Oblon, Balon, Bleiweis v Nov. 1859, 221; Cigale 1860, itd.; obračun — Gutsm. 1789, 5: Abrechnung, odrazhun, obrazhun; Murko 1833,
248
nem.-slov. 20: Abrechnung, obrazhün-, Janežič 1851, 213: Obračun, Berechnung, itd.; obratek — G. Majcen, J"anežičeva Slovnica, Ponatis iz DS, Ljubljana 1905, str. 5: Seme narodne svobode, ki se je ob obratku zadnjih stoletij oživilo; Obrazec — Nov. 1859, 360: po tem obrazcu (formularji); Janežič 1850-51 ima le: obrazek, zka, Formular, Muster; obred — M. Majar, Pravila .. . 1848, 31; samo za cerkvene obrede; obrobec — Nov. 1845, 164: On (obertnik Franc Sajkota na Dunaji) je namreč naredbo znajdel, ... obrobce (porte) itd. tako izdelati; obrtnik
— Nov. 1843, 1, 2, 1844, 152, 1845, 164 itd.; Janežič 1851, 207: Obertnik, Betriebsame, Gewerbetreibende, itd. obsad — V. Vodnik, Slov. BeL, zv. 36/4'': Garnision, obfäd; Murko 1833, Janežič 1850-51, 1867, nimata; Cigale 1860, str. 574, ni sprejel, marveč je zapisal posada, posadka, garnizon, zato tudi Plet. nima; obstebrati
— Gutsm. 1789, 5: Abpflöcken, objtrebrati, konzhne Itebre Itaviti; obstrtje = obstretje — Pohl. 1781, U/: Obltertje, a,n. Der Umschein, Glanz, je naredil Pohl, po glagolu obftr^ti, obftrem. Umgeben, Circumfulgere (r. t.), kar je lepo, je dobro, kakor je pripisal Breznik v svoj Plet. slovar; obžeti — A. Breznik, Vezhna Pratika (mariborska izdaja okrog 1. 1808), str. 60: PIhenizo, aku je gofta, inu velka, obsheti; ocvetličenje, ocvetličiti — Gradimo, 1. III., štev. 26, Ljubljana, 30. jun. 1950, str. 4: Zakaj pri nas še nismo ocvetličili oken?... pa mu bomo prav radi pomagali z ocvetličenjem oken; ocvirkovica — P. Skuhala, Povesti... Maribor 1910, 128: Ocvirkovica je kaj'tečna narodna hrana iz svinjetine.
(Se bo nadaljevalo)
24,9