LeTO XXXIV., ŠT. 19
Ptuj, 21. maja 1981
CENA 6 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Brez naložb ne gre (stran 3)
Razvijanje tradicij NOV (stran 6)
Ugodni rezulati in velike možnosti (stran 7)
Pesem nas druži in krepi (stran 8)
Omahnil je Rado Simoniti (stran 10)
\lladim gostom iz vse Slovenije so pionirji iz OŠ Tone Žnidarič ob
sprejemu pripravili prisrčno dobrodišlico. Predsednica občinske zveze
prijateljev mladine Ptuj Lizika Lacko pozdravlja goste Foto: M. Ozmec
Pionirji likovniki so s svojimi likovnimi deli prav tako prikazali šolstvo
med NOB
Foto: L. Kotar
DVANAJSTO SREČANJE MLADIH ZGODOVINARJEV IN LIKOVNIKOV SLOVENIJE
Na izkušnjah preteklosti gradimo naprej
v organizaciji občinske zveze društev prija-
teljev mladine je bil Ptuj v petek in v soboto, 15.
m 16. maja gostitelj \-2. republiškega srečanja
pionirjev zgodovinarjev in likovnikov. Poleg
mentorjev se je srečanja udeležilo okrog 300
mladih zgodovinarjev in likovnikov. V petek
zvečer jih je sprejel tudi predsednik skupščine
občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar in jim pred-
stavil ptujsko občino tako iz zgodovinskega kot
iz sedanjega družbenega in gospodarskega vi-
dika. Mladi gostje Ptuja so prenočili pri dru-
žinah svojih ptujskih vrstnikov.
Srečanje je bilo posvečeno 40-letnici vstaje
jugoslovanskih narodov in narodnosti, pra-
-zniku mladosti in 40-letnici ustanovitve OF.
Pionirji zgodovinarji so s svojimi raziskoval-
nimi nalogami prikazali čas med NOB. ko seje
začelo razvijali partizansko šolstvo, kije pod-
laga današnjemu šolstvu v naši samoupravni
socialistični družbi, iz ptujske občine so sode-
lovali mladi zgodovinarji iz OŠ dr. Franja
Žgeča iz Dornave. njihov prispevek objavlja-
mo na 5. strani.
Pionirji so se v Ptuju srečali tudi s partizan-
skimi učitelji, ki so jim z živo besedo prikazali
razmere med NOB v katerih je potekal pouk.
To je ena od pomembnih oblik prenašanja
tradicij NOB na mlade rodove. Tako zgodo-
vinarje kot likovnike pa je navdušil tudi naš
starodavni očak ob Dravi z bogastvom svojih
muzejev, s starim delom mesta in z izkopani-
nami na območju, kjer raste novi del Ptuja.
Srečanje v Ptuju je nadvse ugodno ocenil
tudi Franci Kržan. predsednik sveta zveze pi-
onirjev Slovenije, kije posebej pohvalil ptujske
organizatorje in gostitelje.
Sergej Kraigher
SERGEJ KRAIGHER - PREDSEDNIK
PREDSEDSTVA SFRJ
v petek. 15. maja je bila v Beogradu seja pred-
sedstva SFRJ. V skladu z ustavo SFRJ in vrstnim
redom, ki ga določa poslovnik o aelu predsedstva
SFRJ kot kolektivnega organa, so na seji razglasili
predsednika in podpredsednika predsedstva SFRJ
za naslednji enoletni mandat, ker je s tem dnem
potekel enoletni mandat predsedniku predsedstva
Cvijetinu Mijatoviču. ki je to najodgovornejšo
funkcijo prevzel 16. maja 1980.
Za novega predsednika predsedstva SFRJ za
novo enoletno obdobje je predsedstvo razglasilo
SERGEJA KRAIGHERJA, člana predsedstva FRJ
iz Slovenije; za novega podpredsednika predsedstva
SFRJ pa PETRA STAMOBLICA. člana predsed-
stva SFRJ iz Srbije.
Po razglasitvi novega predsednika in podpred-
.sednika predsedstva SFRJ je dosedanji,predsednik
Cvijetin Mijatovič čestital obema tovarišema in
zaželel obilo uspehov tako pri njunem kot pri sku-
pnem delu. Za tem je na kratko orisal delo in raz-
mere v svetu v minulem pomembnem in težkem
letu. ko smo pri našem delu opravljali izpit na Titovi
poti. vendar brez Tita.
Sergej Kraigher pa seje v imenu Petra Stamobliča
in v svojem imenu zahvalil Cvijetinu Mijatoviču za
njegovo veliko in uspešno delo. ki ga je opravil v
minulem letu kot predsednik predsestva SFRJ.
PRED SEJAMI ZBOROV SO PTUJ
Razprave v delegacijah in v odborih
v teh dneh se sestajajo delegacije v krajevnih
'ikupnostih in v organizacijah združenega dela
m obravnavajo gradivo za 37. sejo zborov
skupščine občine Ptuj. Družbenopolitični zbor
'»e bo sestal v torek. 26. maja; zbor krajevnih
skupnosti in zbor združenega dela pa 28. maja.
Glavna točka dnevnega reda so poročila o
delu pravosodnih organov za leto 1980 in to:
Postaje milice Ptuj. Občinskega sodnika za
prekrške. Javnega pravobranilstva Ptuj.
Družbenega pravobranilca samoupravljanja
Ptuj in Sodišča združenega dela Maribor.
(Nekaj izvlečkov iz teh poročil obja\ ljamona4.
strani, ostala bomo objavili v naslednjištevilki).
Ostale ločkc dnevnega rada zajemajo na-
slednje zadeve: osnutek dogovora o izročanju
odlikovanj SFRJ na ravni občine Ptuj; osnutek
odloka o določitvi stopnje prispevka za izvaja-
nje sistema obrambe pred točo v obdobju
1981 — 1985; osnutek odloka o spremembi od-
loka o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj;
osnutek odloka o določitvi poprečne gradbene
cene stanovanjske površine in odstotku, s ka-
terim se določi korist za razlaščeno stavbno
zemljišče v občini Ptuj za leto 1981 in osnutek
odloka o zaključnem računu o izvršitvi prora-
čuna občine Ptuj za leto 1980. Nadalje še nekaj
sklepov o potrditvi zaključnega računa davkov
in prispevko v občanov, volitve in imenovanja
ter delegatska vprašanja.
V tem tednu seje sestala tudi večina odborov
pri skupščini in pri posameznih zborih, ki
podrobneje obravnavajo gradivo, zavzemajo
stališča in oblikujejo predloge, kijih bodo po-
slali delegacijam ali predložili na sejah posa-
meznih zborov, kar bo prispevalo k boljšim
delegatskim odločitvam.
FF
O NADALJNJI GRADNJI CSUl
Na ponedeljkovi seji politične koordmacije
ptujske občine je bila beseda o nadaljnji
gradnji Centra srednjega usmerjenega izobra-
ževanja. V tem srednjeročnem obdobju je po-
trebno zgraditi telovadnice, kuhinjo zjedilni-
zakUmišča in delavnice oziroma remizo za
I 'tnietijske stroje. Gradnja bi naj potekala v
^tpah. dogovoriti pa seje treba, katere prostore
Je potrebno najprej zgraditi, saj za vse predvi-
dene objekte ne bo na voljo dovolj sredstev.
''Natančnega izračuna še ni. pripraviti pa gaje
'reba do konca tega meseca. Dogovoriti seje
'feba tudi za način zbiranja sredstev.
V razpravi je bilo slišati nič koliko različnih
"inenj o tem. kaj prej zgraditi, kateri prostori
"aj imajo prednost. Očitnoje. da sta na prvem
•^estu telovadnica in remiza. kiju šola zaradi
potrditve izvajanja izobraževalnih programov
■^ora imeti. Tako bi naj v prvi fazi zgradili
telovadnico, ki jo bo moč razdeliti na tri telo-
■ Vadnice in remizo. Seveda bo o Jem beseda še
^^l^l^^dbenega odbora, ki mu predseduje
Člani politične koordinacije so ugotovili, da
bi morali v okviru predvidene gradnje načr-
tovati tudi gradnjo delavnic, kjer bo potekal
proizvodni del učnega programa v kovinarski
in metalurški usmeritvi. Žal pa v republiki še
niso izdelani toliko natančni programi, da bi
bilo po njih moč izdelati načrte za gradnjo teh
objektov. Najbrž pa to vprašanje ni toliko po-
membno, ker bo večina proizvodnega dela
potekala v organizacijah združenega dela v
ptujski in tudi v mariborski občini — ptujski
center ima namreč po novem 7 oddelkov ko-
\inarske in 3 oddelke metalurške usmeritve.
O predvidenih objektih bomo sicer še na-
tančneje pisali, pa vendar naj navedemo nekaj
podatkov. Skupna bruto površina petih telo-
\adnic. ki jih bo moč združiti v eno dvorano,
kuhinje, jedilnice in vseh obveznih spremlja-
jočih prostorov bo 6,964 kv, metrov. Poleg tega
.bodo zgri,yena še zunanja.igrišča kolektivne
športe — po dve igrišči za" rokomet, košarko in
odbo|ko. 100 metrov dolga atletska steza in
igrišča s travnato površino. V telovadnici bo
moč — ko bo dokončno zgrajena, saj bi v prvi
fazi zgradili le tri telovadnice, ki bodo ločene s
predelnimi stenami — organizirati atletska
tekmo\anja. v njej pa bo prostora za okrog
1,000 gledalcev.
Kuhinja bo pripravljala obroke za dijake
srednješolskega centra in za učence, ki žive v
Domu učence\. v jedilnici pa bo lahko hkrati
jedlo 400 dijakov.
Vsi ti novi prostori bodo povezani s seda-
njimi s posebno polcrito ulico, vanje pa bo moč
priti tudi od zunaj, tak^daje omogočen dostop
obiskovalcem,
(lani politične koordinacije so menili, daje
potrebno pripravili popolno informacijo za
delovne ljudi in občane, ki naj odločajo o
predvideni investiciji, saj bi naj večina sredstev
pritekla iz občinskega samoprispevka in iz
prupcvka organiz.;icij zdrjjžcncga dela ptujske
občine.
N, Dobljekar
Vpočastitev
dneva varnosti
Ob 13, maju —dnevu varnosti so povsod po naši domovini potekale
številne slovesnosti in prireditve, s katerimi smo dostojno proslavili
37-letnico ustanovitve oddelka za zaščito naroda — OZNA,
Na območju UNZ Maribor so že v ponedeljek 11, maja slovesno
odprli zvezno razstavo Varnost in družbena samozaščita pod geslom
Titovih besed: »Najbolj varna je tista država, ki jo varujejo ljudje sami.«
To izredno zanimivo in dobro pripravljeno razstavo, sije v mariborski
hali C ogledalo prek 20,000 občanov iz celotne regije. Razstavo so zaprli
v ponedeljek 18. maja.
Dan pred praznikom, v torek 12. maja je v Mariboru potekala
slovesnost, na kateri so najbolj zaslužnim in vestnim delavcem milice
podelili državna odlikovanja in značke organov notranjih zadev. Med
dobitniki državnih odlikovanj, ki jih je izročil podpredsednik SO
Maribor Rajko Kramberger, so tudi trije delavci iz oddelkov in postaje
milice v Ptuju: Milan Kogovšek in Janko Traper sta prejela red dela z
zlatim vencem. Milan Tucovič pa je prejel red dela s srebrnim vencem.
Načelnik UNZ Maribor Slavko Kleindienst pa je med drugim
izročil bronaste značke organov notranjih zadev še štirim delavcem
milice z območja ptujske občine: Francu Holcu, Aleksandru Majdiču.
Jožetu Kozelu in Milanu Tucoviču.
V okviru praznovanja dneva varnosti pa .so v sredo 13. maja do-
poldne svečano odprli nov oddelek milice v Rušah. Popoldne pa je v
mariborskem domu J LA potekala osrednja slovesnost ob dnevu varnosti
na območju UNZ Maribor. Slavnostni govornik je bil Alojz Vindiš-
Dunda. predsednik mestne konference ZKS Maribor. Načelnik UNZ
Maribor Slavko Kleindienst je z zadovoljstvom pozdravil številne ak-
tivne in upokojene delavce organov in služb za notranje zadeve, številne
goste in predstavnike družbeno političnih organizacij regije in občine,
predstavnike zveznega in republiškega sekretariata za notranje zadeve,
pripadnikov JLA. pravosodnih organov in carine.
Na območju ptujske občine pa je v okviru praznovanja dneva
varnosti potekalo v soboto 9. maja prijateljsko športno srečanje med
delavci postaje milice Ptuj in varnostnimi delavci iz Ivanca v sosednji
bratski republiki. Prejšnjo soboto 16. maja pa je v ptujskem hotelu
Poetovio bilo še družabno srečanje za aktivne in upokojene delavce
milice s ptujskega območja.
-OM,
Kljub prazniku so miličniki opravljali svojo redno delovno dolžnost, (foto
M. Ozmec)
Ob dnevu mladosti
vrsta prireditev
v počastitev dneva mladosti bo tudi letos vrsta prireditev. V sklepni
fazi so športna tekmovanja, ki so se pričela že v aprilu, Uspešnojih vodijo
člani komisije za šport in tekmovanja pri občinski konferenci ZSMS Ptuj,
posamezne osnovne organizacije pa se tekmovanj množično udeležu-
jejo-
V soboto 23, maja bo v počastitev dneva mladosti in 40 letnice OF ter
vstaje jugoslovanskih narodov množičen pohod mladih na Domačko
goro. Pohod organiziiata občinska konferenca ZSMS Ptuj in Planinsko
društvo Ptuj, Pohoda se lahko udeleži vsakdo, ki ima ustrezno opremo in
voljo do hoje v gore. Za vse pohodnike bodo organizirani posebni
avtobusni prevozi iz Ptuja do Stoperc in nazaj. V Stoperce bodo vozili
avtobusi od 6. do 8. ure. nazaj pa ob 16, uri po enakem razporedu. Pred
planinskim domom pod Donačko goro bo v soboto ob 11, uri krajša
slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik Dragica Voda. predsednica
občinske konference ZSMS v Ptuju.
V dneh od 18, do 22, maja potekajo po osnovnih šolah na območju
ptujske občine razgovori s starejšimi pionirji, ki bodo na proslavah ob
dnevu mladosti sprejeti v vrste ZSMS. po posameznih krajevnih sku-
pnostih.
Osrednja slovesnost ob dnevu mladosti bo na sam prazničen dan, v
ponedeljek 25, maja ob 12, uri \ vojašnici Dušana K vedra v Ptuju.
Slav nostni govornik bo Stane Lepej izvršni sekretar komiteja OK ZKS
Ptuj, V kulturnem programu pa bodo nastopili dijaki CSUI in osnovnih
šol v Ptuju ter pripadniki JI.A, F^)poldne pa se bodo sestali na slavnostni
seji člani predsedstva občinske konference ZSMS Ptuj. Najaktivnejšim
mladincem in mentorjem mladinskih organizacij bodo Dodelili 18 pi-
smenih priznanj, podelili pa bodo tudi pokale in priznanja najbolje
uvrščenim ekipam in posameznikom v okviru športnih tekmovanj ob
mesecu mladosti,
-OM
Občinska z\eza društev prijatelje* mladine Ptuj se zahvaljuje
vsem organizacijam združenega dela in skupnostim, združenju
obrtnikov in posameznikom za materialno pom«)č pri izvedbi 12.
srečanja pionirjev zgodovinarje* in likovnikov Slovenije, ki je bilo
v Ptuju 15. in 16. maja i981.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
21. maj 1981 -
TEDNIK
RAZVOJ CESTNEGA 0MRE2JA V PTUJSKI OBČmS V OBDOBJU 1981-85
VELIKO POTREB - MALO DENARJA -
VEČ ZA VZDRŽEVANJE
V srednjeročnem obdobju 1981—85 bo lokal-
na skupnost za ceste občine Ptuj skladno z
razvojnimi usmeritvami delovala predvsem na
izboljšanju vzdrževanja cest, dalje pri moderni-
zaciji, zlasti še pri modernizaciji na manj razvitih
območjih občine; posebno pozornost pa bo na-
menila gradnji cestnih objektov — mostov in
tudi vključitvi v gradnjo obvoznice. Omrežje ka-
tegoriziranih cest v občini Ptuj je eno najgostej-
ših v Sloveniji, saj znaša gostota cestnega omrež-
ja 1,04 km na 100 ha površine, medtem ko je re-
publiško poprečje 0,64 km/100 ha.
Po samoupravnem sporazumu je skupnost
dolžna redno vzdrževati 251 km makadamskih
cest, 226 moderniziranih cest, od katerih bo na
65 km izvedena ojačitev; v obdobju 1981—85 pa
bo potrebno zgraditi več mostov na Dravinji in
Pesnici in modernizirati 21 km lokalnih cest. Za
uresničitev sprejetih nalog bo skupnost morala
zagotoviti sredstva v višini 197.350.000,00 dinar-
jev. Sredstva pa se bodo stekala iz izvirnih
prihodkov lokalne skupnosti /.a ceste, združenih
sredstev gospodarstva po stopnji 0,21 odstotkov
od dohodka temeljnih in drugih organizacij
združenega dela in sredstev krajevnih skupnosti
ter kreditov.
Razvoj cestnega omrežja v ptujski občini stal-
no spremlja pomanjkanje finančnih sredstev in
tudi pomanjkanje gradbenih materialov. Zaradi
vedno večjega razvoja cestnega prometa in nas-
proti temu prepočansega razvoja cestne mreže v
občini Ptuj, bo potrebno zagotoviti večja vlaga-
nja v razvoj cestne mreže. Ob vstopu v novo
srednjeročno obdobje je bilo v ptujski občini še
vedno 240 km makadamskih cest. V tem obdob-
ju bo glede na slabo tehnično stanje makadam-
skih cest več sredstev usmerjenih za vzdrževanje
ki se bo izvajalo na podlagi že sprejete prioritetj
insicer na območju Slovenskih goric in Haloz.
Poseben problem so mostovi, ki ne ustrezajo
zahtevam prometa in jih bo potrebno ali zgraditi
na novo ali pa obnoviti. V te namene bo
potrebno zagotoviti sredstva v višini 32.600.000
dinarjev. Del potrebnih sredstev bo lokalna
skupnost za ceste dobila tudi na podlagi sklfnje-
nega sporazuma z območno vodno skupnostjo
,,Drava" Maribor. Gradili pa bi naj mostove na
Dravinji v Tržcu in Doleni ter Stogovcih in na
Pesnici v Zamušanih.
V razvoj cestne mreže v občini se z občutnim
deležem vključujejo tudi krajevne skupnosti sa-
me, ki prispevajo od 30 do 50 odstotkov vred-
nosti; po 30 odstotkov prispevajo manj razvite
krajevne skupnosti, razvite pa 50 odstotkov.
....................__________...... Mfl.
V PTUJSKI ELEKTRONIKI
Prizadevanja za odpravo težav
Rezultati gospodarjenja v
TGO Gorenje TOZD Elektroni-
ka Ptuj v letošnjih prvih treh
mesecih niso spodbudni, zabele-
žili so občutno izgubo. Glede na
rezultate dosedanjega dela. hiter
razvoj in uspešno obvladovanje
zahtevne proizvodnje, je to neko-
liko nepričakovano. Za pojasnilo
vzrokov izgube in ukrepov za
izboljšanje poslovanja smo za-
prosili direktorja Gorazda Žmav-
ca. Najprej nekaj podatkov o
delu v minulem obdobju, zlasti
letu 1980.
»Ob podajanju rezultatov gos-
podarjenja želim opozoriti, da
rezultati našega dela spodbujajo
in dajejo realne možnosti za
prevzemanje še zahtevnejših in
odgovornejših nalog ter s tem
prispevek k hitrejšemu gospodar-
skemu razvoju ptujske občine.
To so bili tudi cilji ob naši
odločitvi, da kolektiv z obstoje-
čim programom kopirne tehnike,
sicer v manjšem obsegu, vendar v
celoti zasnovan na lastnem zna-
nju, združuje delo z Gorenjem
ter se na osnovi prenosa tehnolo-
gije in proizvodnje televizijskih
sprejemnikov uspešno uveljavlja
tudi kot proizvajalec elektronike.
Kazalci gospodarske uspešno-
sti kažejo, da j*e bila v letu 1978
realizacija 58 milijonov dinarjev,
leta 1979 pa že 320 milijonov z
minimalno akumulacijo. Lani
smo ob izredno zaostrenih pogo-
jih gospodarjenja dosegli 430
milijonov dinarjev realizacije,
uspeli ustvariti 76 milijonov
dinarjev dt)hodka. kerje 40 % več
kot leta 1979. poslovni sklad pa v
višini   10   milijonov   dinarjev.
Število zaposlenih smo v tem
času povečevali in nas je danes
300. poprečni osebni dohodek je
sedaj 8000 dinarjev, leta 1978 je
bil 5600 dinarjev, najnižji OD pa
je 6500 dinarjev. Izpostaviti pa
moram naša stabilizacijska priza-
devanja, zlasti, da smo lani za
25 "/n povečali produktivnost, za
18% presegali norme, zmanjšali
•število potrebnih ur za proizvod
in skoraj v celoti odpravili nadur-
no delo. Veliko smo naredili v
smeri izboljšanja zunanjetrgovin-
.ske bilance, intenzivno smo na-
mreč lani pristopili k zamenjavi
uvoženih materialov z domačimi
ter strukturo, ki je bila za trenut-
ne gospodarske razmere zelo
neugodna. 60:40. spremenili na
razmerje 80:20 v korist domačih
materialov. Vendar pa ob tem
beležimo tudi visok porast cen,
kar pa negativno vpliva na naše
poslovne rezultate in tudi na
kvaliteto.« nam je pojasnil Go-
razd Žmavc.
— Podatek o višini izgube v
vaši TOZD je znan. o tem je bila
beseda tudi na minulem zaseda-
nju zborov občinske skupščine.
Gre za izgubo v višini 13 milijo-
nov dinarjev. Kje so vzroki in kaj
boste ukrenili, da to izgubo
odpravite?
»Ob spodbudnih podatkih za
leto 1980 moram opozoriti, daje
leto 1981 velika preiskušnja Go-
renja zlasti v smeri prilagajanja
novim ekonomskim pogojem, v
smeri prestruktuiranja proizvod-
nje. Planske obveznosti naše
temeljne organizacije za leto
1981 znašajo 560 milijonov di-
narjev, kar je več kot naša
realizacija v letu 1980, vendar je
v tem planu predvideno zmanj-
šanje proizvodnje črno-belih TV
aparatov s 65 na 50 tisoč kosov
letno. Plan predvideva delno
preusmerjanje na nov proizvodni
program, to je program kompo-
nent glasbenega stolpa, kar pa
bomo osvojili šele v drugi polovi-
ci leta ob zelo zahtevni tehnolo-
giji, v celoti pa ga bomo prevzeli
in prenesli iz Kortinga. To je tudi
vzrok za sorazmerno manjši
obseg proizvodnje v prvem tro-
mesečju. v primerjavi z lanskim
obdobjem pa bo tako tudi v
drugem tromesečju. Glede na
plan se bo struktura, zlasti fizič-
no obseg proizvodnje, spremeni-
la v drugi polovici leta, saj želimo
v začetku tretjega tromesečja
uspešno prenesti celotno tehno-
logijo in osvojiti proizvodnjo
komponent sodobne tehnike, za
katero smo se dogovorili, to pa
bo bistveno vplivalo na naše
rezultate ob koncu leta. Ocenju-
jemo, da bi ob uspešni osvojitvi
te proizvodnje dosegli uspešne
rezultate in tako zaključili po-
slovno leto 1981.
Opozoriti pa moram na na-
slednje. Največja težava je v tem,
da tudi ob zmanjšanju planskih
obveznosti svojih nalog ne more-
mo izvrševati po dogovoru in v
skladu z našimi proizvodnimi
možnostmi, saj je še vedno pri-
sotno pomanjkanje repromate-
rialov, zlasti soodvisnih od uvo-
za. To povzroča zelo resne težave
in motnje v proizvodnem proce-
su. Posledica je, da je glede na
tehnologijo dela. kjer gre za
izdelek vezan na veliko število
komponent, veliko izpadov v
proizvodnji, zastojev dela, ki
vplivajo tako na rezultat dela kot
tehnološko in delovno disciplino.
V letu težkih prciskušenj, zlasti
preusmeritve, je prisoten še pro-
blem programa Kortinga. ki je
sestavni del Gorenja, saj doživlja
težave in povzroča izgube, te pa
so veliko breme za nas, ki jih
solidarno pokrivamo v cilju, da
Korting kot ena vodilnih in
razvojno perspektivnih organiza-
cij v okviru Gorenja kljub teža-
vam uspešno realizira sanacijski
program.«
— Kako pa je s programom
birotehnike. Omenjene težave so
verjetno na področju elektroni-
ke?
»Govoril sem predvsem o
problemu, ki je prisoten na
področju elektronike. To je na-
mreč večji del proizvodnje in
tako za poslovne rezultate najpo-
membnejši. Program birotehnike
predstavlja nekoliko manjši de-
lež, vendar pa gre za program, v
okviru katerega imamo lahko
izredne razvojne možnosti. Zato
želimo ta program dograditi, ga
razvijati in pravzaprav na njem
graditi, ker v okviru tega progra-
ma postajamo nosilci znotraj
delitve dela zelo jasnega progra-
ma na področju informatike,
zlasti v smeri industrijskega dela-
proizvodov. Zato temu progra-
mu namenjamo velik del pozor-
nosti, v sedanjem trenutku pa še
ne more dajati odločilnih rezulta-
tov.«
Kljub sedanjim težavam so
napovedi za poslovno leto 1981
lahko optimistične. Ne gre toliko
za rezultat letošnjega dela. Kot
poudarjajo v TOZD Elektronika,
gre za to. da v tem letu zelo jasno
postavijo naloge in programe, ki
bodo zagotavljali uspešno delo
tudi v prihodnjih letih. Tako
lahko iz TGO Gorenje TOZD
Elektronika letos pričakujemo
številne novosti, zlasti proizvod-
ne, z njimi pa vas bomo sprotno
obveščali.
I. kotar
V novih prostorih — novi programi (foto I. kotar)
SLOVENSKA BISTRICA
Skupno z univerzo
Maribor
Letošnja osrednja proslava ob
dnevu mladosti bo za prebivalce
občine Slovenska Bistrica in štu-
dente mariborske univerze skupna.
V organizaciji DPO občinske
Slovenska Bistrica in ob sodelo-
vanju Univerze iz Maribora po ta
svečanost v nedeljo, 24. maja pri
planinskem domu Anton Stuhec
pri Treh kraljih, na bistriškem
Pohorju, s pričetkom ob 12.30.
Ze med 7.30 in 8. uro bodo iz
Slovenske Bistrice, enako pa tudi
iz drugih središč krajevnih
skupnosti na območju občine
Slovenska Bistrica, odpeljali pose-
bni avtobusi v smeri partizanske
vasice Tinje na Pohorju, kjer bodo
pripravili udeležencem proslave
ob 8.30 kulturni program in raz-
stavo ročnih del domačinov.
Udeleženci osrednje občinske
proslave bodo iz Tinja nadaljevali
pot z avtobusi do Smolarjevega
mlina, znane partizanske posto-
janke iz časa NOB, kjer bo
pozdravni govor in ogled mlina.
Od te postojanke bodo udeleženci
odšli peš do partizanske bolnišnice
Jesen, kjer bo prav tako govor s
kulturnim programom, ogledom
bolnišnice in polaganjem venca na
spominsko obeležje NOB.
Na kraj osrednje občinske sve-
čanosti, k Trem kraljem bodo
prispeliob 12.30, kjer bodo pričeli
svečanost s polaganjem temeljnega
kamna za graditev prizidka k
planinskemu domu Anton Stuhec.
Tej svečanosti, enako tudi ostalim
v praznovanjih dneva mladosti
bodo prisostvovali predstavniki
pobratene občine Svetozarevo. Ta
občina bo v prizidku imela svoje
stalne prostore za letovanje otrok"
iz svetozarevske občine, predvsem
v zimskih počitnicah.
Osrednji del svečanosti pri Treh
ktaijih' pa 'Iso sprejem' pionirjev
bistriške , občine v vrste ZSMS,
sprejem študentov mariborske uni-
verze v ZKS in podelitev državnih
odlikovanj najzaslužnejšim ob-
čanom.
V kuhurnem programu svečano-
sti bodo sodelovali godba na pi-
hala delovne organizacije IMPOL
iz Slovenske Bistrice, folklorna
skupina KUD Študent iz Mari-
bora, foklorna skupina Šmartno
na Pohorju, člani DPD Svoboda
Slovenska Bistrica, učenci osnov-
nih šol občine Slovenska Bistrica,
godba na pihala Frajhajm in gasil-
ska godba iz Sp. Polskave.
Letošnjo svečanost v okviru
dneva mladosti so posvetili tudi
praznovanjem 40. obletnici vstaje
in 40. obletnici delovanja narodne
zaščite, zaključili pa jo bodo s
partizanskim mitingom.
Viktor Horvat
ANALIZA OBRAMBNE VZGOJE
PREBIVALSTVA
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito in svet občinske
skupščine- za ljudsko obrambo, varnost in
družbeno samozaščito sta na skupni seji med
drugim obravnavala in sprejela tudi analizo
obrambne vzgoje prebivalstva v času od
decembra 1980 do marca 1981.
Ob tem oba organa ocenjujeta, da je bil v
celoti izveden program obrambne vzgoje prebi-
valstva, ki ga je predpisal republiški sekretariat
za ljudsko obrambo. Oddelek za ljudsko
obrambo je ob sodelovanju delavske univerze
ter kpmitejev za SLO in DS in svetov krajevnih
skupriosti bji./. nosilec priprav in izvedbe
obrambne vzgQJe prebivalstva.
■ Obr'am'bfia Vzgoja se-je fzvajala v'vseh'kraj^'
nih skupnostih na območju občine. Po podat-
kih, ki so jih posredovale krajevne skupnosti je
predavanja obiskovalo 31. 979 prebivalcev. Za
to število obiskovalcev so bila organizirana 1404
predavanja, ki jih je skupno izvajalo 75
predavateljev, ki so zraven svojega družbeno-
političnega dela še vestno opravljali to nalogo.
Iz analiz, ki so jih posredovali komiteji za SLO
in DS in sveti KS je ugotovljeno, da so bile
posamezne teme dobro izbrane in da so pri
poslušalcih naletele na dober sprejem. Istočasno
je bilo povdarjeno, da se je treba pri podajanju
posamezne tematike čimbolj približati krajev-
nim razmeram. Zaradi tega bo potrebno v
prihodnje upoštevati tudi predloge organov KS
za podajanje posameznih tem in iskati preda-
Natelje iz same krajevne skupnosti. Pouk
'pffebiv^stva'je''{reba' še 'dograjevati zlasti-z
usposabljanjem predavateljev, z uporabo peda-
goško androgoških metod, večjo uporabo učnih
pripomočkov ter vspodbujanjem aktivnega
vključevanja poslušalcev v razpravo.
Te naloge izhajajo iz zaključkov, ki sta jih
sprejela komite za SLO in DS in svet za ljudsko
obrambo, varnost in družbeno samozaščito s
tem, da se poročilo posreduje v razpravo in
sprejem zborov občinske skupščine. Iz ocen
komitejev za splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito krajevnih skupnosti in
splošne ocene prebivalstva, ki se je udeležilo
pouka v izobraževalni sezoni 1980/81 izhaja, da
je bila to pomembna politična naloga v okviru
vseslovenske družbeno politične akcije pod
geslom ,,Nič nas ne sme presenetiti 81" v občini
Ptuj uspešno izvedena.    ' ■' •     •   '
S. M.
Zmanjšanje sredstev
gospodarstva
Na zadnji seji poslovnega odbora KB Maribor — poslovne enote
Ptuj je osrednja pozornost veljala obravnavi poročila o poslovanju kredi-
tne banke Maribor in poslovne enote v obdobju januar —- marec 1981.
Sredstva poslovne enote so se v prvih feh mesecih leta 1981 v primerjavi s
stanjem konec leta 1980, znižala za 2 odstotka. Pri tem je dodati, da so se
zmanjšala sredstva gospodarstva, na drugi strani pa so porasla sredstva
negospodarstva. Skupna sredstva občanov so v tem obdobju porasla za 2
odstotka, zlasti so se povečala sredstva za stanovanjsko izgradnjo,
sorazmerno pa so zaostajala sredstva dinarskih vlog na vpogled.
Kljub določenim težavam v likvidnosti je banka izpolnila sprejete
obveze. Sredstva je zagotavljala predvsem z eskontiranjem menic. V ob-
dobju januar—marec 1981 je eskontirala za 231 milijonov dinarjev menic.
Za izplačilo osebnih dohodkov je odobrila 91 milijonov dinarjev kratko-
ročnih kreditov, kar je za 31 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta
1980, ko je bilo teh kreditov za 120 milijonov dinarjev.
Podatki za prvo tromesečje tudi kažejo, da investicijska aktivnost še ni
razvita, saj je poraba teh sredstev le 17 odstotna; v tem obdobju je bil
odobren le en investicijski kredit v znesku 450 tisoč dinarjev in sicer
kmetijski zadrugi Ptuj.
V obdobju januar—marec je poslovna enota dosegla 20 odstotkov na-
črtovanih prihodkov, ki so za 1 odstotek višji od realiziracije leta 1980.
Struktura skupnih JDrihodkov kaže na največjo "udeležbo obresti za kredite
občanom in plačane obresti od drugih uporabnikov. Skupni materialni
stroški dosegajo manjšo rast in so za 4 odstotke manjši od planiranih, kar
kaže na dosledno upoštevanje varčevalnih ukrepov. Poprečni izplačani
OD zaposlenih so v prvem tromesečju dosegli 10.493 dinarjev in so za 8
odstotkov višji od OD v letu 1980.
Doseženi prihodki in odhodki poslovne enote kažejo, da je enota do-
segla pozitivni rezultat; razlika znaša 1.284.287,70 dinarjev v korist,
prihodkov, ki bi bila še višja, če bi bile plačane vse obresti za prve tri me-
sece.
V nadaljevanju seje je bilo govora tudi o poročilu o delu komisij za
dovoljevanje kreditov občanom. Od 1. januarja do 30. aprila je bilo
odobrenih 81 zahtevkov za prekoračitev po tekočih računih in 455 kredi-
tov občanov, ki so dosegli višino 7.354.200, dinarjev. V obdobju ni bilo
nobenega zahtevka za kredit na podlagi vezanih hranilnih vlog.
MG
SKRB ZA TOPLE
MALICE
V delovnih organizacijah občine Slovenska Bistrica je zaposlenih nad
7500 občanov, od teh jih kar 6040 prejema toplo malico med delom. Brez
toplega obroka je 1260 delavcev, večina njih prejema posebne bone za
maHco.
Anketo o družbeni prehrani zaposlenih na delovnem mestu je pred ne-
davnim opravil občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica. Z njo so med
drugim ugotovili, da od skupno 72 organizacij združenega dela 40 delo-
vnih kolektivov organizira malico v svojih obratih, drugi pa se hranijo v
družbeni prehrani ali kuhinjah sosednjih organizacij.
Spoznanje, da v bistriški občini narašča število zaposlenih, ki
prejemajo tople malice, je v primerjavi s podatki v republiškem merilu,
kjer beležijo upadanje števila zaposlenih, ki prejemajo tople malice, prav
gotovo spodbudno. V tej občini pa si prizadevajo še nadalje, da bi kar
največje število zaposlenih prejemalo tople malice. K temu jih spodbuja
tudi spoznanje, da so dosedanje kapacitete kuhinj za tople malice še v
mnogih sredinah premalo izkoriščene.
Viktor Horvat
Plaketa
varnosti
ptujskemu
kombinatu
Številnim dobitnikom pri-
znanj in plaket, ki so jih po-
delili ob letošnjem dnevu
varnosti se pridružuje tudi
Kmetijski kombinat Ptuj.
Republiški sekretariat za no-
tranje zadeve SRS je namreč
K K Ptuj podelil plaketo or-
ganov za notranje zadeve, kol
priznanje za izredne zasluge
in uspehe pri izgradnji var-
nostnega, sistema in sistema
dr(j/bene samf>zaščit"b "v lej'
delovni organizaciji.    —OM
fEDNIK
- 21. maj 1981
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
MARJAN ŠTOLFA. DELEGAT IH. KONGRESA SAMOUPRAVUALCEV JUGOSLAVIJE
VSA PRIZADEVANJA V UTRJEVANJE
SAMOUPRAVLJANJA
V prihodnjem mesecu se bodo sestali delegati III.
Kjjngresa samoupravljalcev Jugoslavije, od katerega
^oupravljalci veliko pričakujemo, ki pa vendar ne
^ prinesel nekih novih poti k že začrtani usmeritvi;
jpesel naj bi več določenosti in konkretnosti v
Jjesničevamu že sprejetega.
[viarjan Stolfa bo na kongresu zastopal področje
^ravstva in socialnega varstva. To vpraSanje je ob-
fjvnaval že na 9. kongresu sk)venskih sindikatov, kjer
jg je lotil problematike združevanja zdravstvenih or-
-jnizacij na Slovenskem. Ptujsko zdravstvo je takrat
prehodilo pionirsko pot, danes pa se že srečujemo s
podobnimi primeri združevanja.
Izkaznica aktivnosti Marjana Stolfa je polna
zadolžitev, težko je izbrati najpomembnejšo, ker vsa-
1(3 izraža določeno pomembnost in zadolžitev, ki terja
njega aktivnost. Sedaj je predsednik konference
sindikata na nivoju ZC Ptuj — Ormož, član sveta ZSS
Ptuj, podpredsednik občinskega odbora sindikata de-
lavcev zdravstva in socialnega varstva Ptuj, delegat
pPZ, poleg tega pa aktivno sodeluje v samoupravnih
organih ZC Ptuj — Ormož.
Zdravstvu je zvest že 25 let. Začel je v Ljubljani v
vojaški bolnici (operacijska soba), nato je presedlal na
bolnicb dr. Peter Držaja, zatem se je zaposlil v ormo-
5lci bolnišnici; sedaj pa je zaposlen v ZC Ptuj —
Ormož na oddelku intenzivne nege z anestezijo. Po
poklicu je medicinski tehnik. Njegovo delo je izredno
zahtevno; dela v vseh treh izmenah.
Čeprav še ni pripravil poročila za kongres oziroma
ni sestavil okvira, v katerem bi želel opozoriti na
zdravstvene probleme, poudarja, da je zanj bistvenih
dvoje vprašanj. Predvsem gre za vprašanje ,,bogatej-
ših" in ,,revnejših" občin; tu misli na zdravstveni di-
n!a, ki je ponekod debelejši drugje tanjši. Iz tega po-
tem nastajajo razlike v nudenju zdravstvenih uslug in
podobno. Vsak bi moral imeti enake možnosti za
ohranitev zdravja oziroma za zdravljenje.
Bistveno se mu tudi zdi vprašanje nagrajevanja
zdravstvenih delavcev; tu obstoje velike razlike. Več
pa bi morali storiti tudi na področju svobodne menja-
ve dela med zdravstvenimi delavci in uporabniki. Ne
zanemarja ogromnega dela, ki je bilo na tem področju
opravljeno v zadnjih letih, vendar meni, da bi bilo po-
trebno več storiti pri neposrednem dogovarjanju. Po-
sebno pozornost pa namenja vprašanju socialne ne-
enakosti, zlasti še na področju Haloz in Slovenskih go-
ric.
Gre za življenjsko izredno pomembna vprašanja,
ki terjajo veliko konkretnosti in toliko manj posplo-
ševanja. Ne moremo pa jih reševati brez potrebne an-
gažiranosti.
MG
foto: Ciani
Marjan Stolfa
MEDOBČINSKI SVET ZKS MARIBOR
BREZ NALOŽB
NE GRE
O uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu Podravja
so na seji, ki je bila prejšnji torek v Ormožu, razpravljali člani medobčin-
skega sveta ZK in predstavniki kmetijskih delovnih organizacij v Podrav-
ju. Dosežoii uspehi povedo, da je kmetijstvo v regiji precej napredovalo,
vendar bi lahko še bolj. V občinah Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slo-
venska Bistrica je kar 14 odstotkov kmetijskih jKJvršin v Sloveniji, 18 od-
stotkov njiv in vrtov, 40 odstotkov sadovnjakov in več kot četrtina vino-
gradov. Zemlja pa je še premalo izkoriščena, hektarski donos je v družbe-
nem sektorju zadovoljiv glede na zasebni sektor, ki ima v lasti kar 85 od-
stotkov zemljišč in okrog 90 odstotkov živine.
V Podravju je še vedno neobelanih 2500 hektarov njiv, kjer bi lahko
pridelali hrano za 10.000 ljudi, vsako leto pa zaradi gradnje izgubimo ok-
rog 250 hektarov rodovitne zemlje. Ti podatki niso razveseljivi, posebno
še, če jih združimo z naslednjimi: kar 55 odstotkov kmetij v Podravju je
mešanih in ne pridelajo toliko kot bi lahko, le 35 odstotkov je tako ime-
novanih čistih kmetij, vendar je med njimi le 6600 tržno usmerjenih, čep-
rav je na tem območju osem tisoč zaščitenih kmetij. Poleg tega so kmetij-
ske površine razdrobljene, na mnogih kmetijah žive ostareli ljudje, ki ne
morejo obdelovati zemlje, precej kmetij pa je opuščenih, ker mladi odha-
jajo v mesta.
Ti, nič kaj razveseljivi podatki, so v precejšnji meri posledica neureje-
nih sistemskih rešitev, predvsem na področju oblikovanja cen. Tudi do-
hodkovni odnosi niso uveljavljeni dovolj dobro, povezanost zasebnega in
družbenega kmetijstva je še premajhna. Kmetijske delovne organizacije,
predelovalne in trgovske organizacije v regiji so povezane v šestih sesta-
vljenih organizacijah, od teh pa ima le mariborska Tima sedež v regiji.
Prav Tima bi naj storila bistven premik v povezovanju in predvsem v
usklajevanju razvojnih proRramov kmetijstva, vendar je naloga zanjo
preobsežna. Razpravljalci so menili, da naj to nalogo prevzame medob-
činska gospodarska zbornica skupaj s samoupravno interesno skupnostjo
za preskrbo, ki jo v regiji pravkar ustanavljajo. Tako bi tudi bolj uspešno
odpirali občinske in regijske meje ter dopuščali vlaganje sredstev v kme-
tijstvo iz drugih regij in republik. Dejstvo, da je bančnih sredstev za nalo-
žbe v kmetijstvo Podravja premalo, je dovolj močan argument za širše
povezovanje. Ce želimo pridelati toliko hrane, kot smo zapisali v planske
dokumente, je nujno, da za naložbe v kmetijstvo združijo sredstva vse
slovenske banke. Pri naložbah bodo morale v večji meri sodelovati tudi
predelovalne in trgovske delovne organizacije, predvsem pa večja potro-
šniška središča. Ker pa denarja ni na pretek, se bo potrebno odločiti za ti-
ste naložbe, ki so res nujne — predvsem za take, ki imajo na voljo dovolj
domačih surovin, nikakor pa ne za tiste, ki bi pomenile podvajanje zmo-
gljivosti.
N. Dobljekar
Zahtevne naloge
Sekretarji osnovnih organizacij ZKS iz ptujske občine so se v
prejšnjem tednu sestali na rednem posvetu. Seznanili so se predvsem z
nalogami, ki jih je potrebno opraviti v predkongresnem obdobju, po-
sebej pa še s pripravami na evidentiranje sekretarjev in članov sekre-
tariatov v osnovnih organizacijah, ki mora biti opravljeno do konca
junija. Komunisti pa morajo aktivno sodelovati tudi pri evidentiranju
delegatov za občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti, saj bodo volitve prihodnje leto marca. V ptujski občini je nekaj
čez 6000 delegatov, mnogi med njimi so opravljali delegatske dolžnosti
že dve mandatni dobi. zato je treba evidentirati nove delegate. Evi-
dentiranje sicer v delovnih organizacijah opravlja sindikat, v krajevnih
skupnostih pa socialistična zveza, vendar morajo komunisti sodelovati v
postopku.
v tem času potekajo tudi intenzivne priprave na sejo občinske kon-
ference zveze komunistov Slovenije Ptuj, ko bo beseda o kadrovski,
štipendijski in socialni politiki. Vse osnovne organizacije ZK morajo v
pripravah na konferenco obravnavati to problematiko, posebej še gra-
divo, ki ga pripravlja posebna delovna skupina, podati svoje pripombe
in pobude za uresničevanje zastavljenih nalog na teh področjih dela.
Sekretarji so bili seznanjeni tudi s podatki o gospodarjenju v prvem
trimesečju tega leta, ki niso najbolj spodbudni. Zato si ijiorajo vsi
komunisti prizadevati za uresničevanje zastavljenih planskih doku-
mentov, ki jih bo moč uresničiti le z boljšo produktivnostjo, z dobro
organizacijo dela, s sodobno tehnologijo, z večjo usmerjenostjo v izvoz.
N. D.
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ
ODGOVORNO DO NALOG V POSAMEZNIH
PODROČNIH KONFERENCAH
Nesporna ie ugotovitev, da so v letošnjem letu
mladi v posameznih področnih konferencah pri
občinski konferenci ZSMS Ptuj vse bolj aktivni.
Ne samo, da se pogosteje sestajajo, ampak je
njihovo delo in aktivnosti čutiti na vseh področ-
jih delovanja.
Tako so se v petek 8. maja sestali predsedniki
in sekretarji osnovnih organizacij ZSMS na os-
novnih in srednjih šolah skupaj z delegati Kluba
ptujskih študentov na konferenci mladih v vzgoji
in izobraževanju. Razp-avljali so o udeležbi na
letošnjih mladinskih delovnih akcijah in spodbu-
dili mlade k sodelovanju, še posebej so opozorili
na udeležbo v pionirski delovni brigadi Bratov
Sarh, ki bo sodetovala na MDA v Brkinih.
Dogovorili so se tudi o vstopu mladih prosto-
voljcev v enote teritorialne obrambe, pa o akciji
1000 najboljših slovenskih srednješolcev in o šti-
pendistih iz Titovega sklada.
V četrtek 14. maja so se sestali tudi predsed-
niki krajevnih svetov mladih in osnovih organi-
zacij ZSMS v konferenci mladih iz krajevnih
skupnosti, ki jo vodi Marjan Horvat. Uvodoma
so pozitivno ocenili akcijo ob sprejemu lokalne
Štafete mladosti v posameznih krajevnih skup-
nostih ptujske občine ter ugotovili, da so mladi z
dostojanstvom in nadvse množično spremljali
simbol mladih, simbol bratstva in enotnosti na-
ših narodov in narodnosti. Dogovorili so se tudi
o poteku akcije ob sprejemu pionirjev v vrste
ZSMS. Posamezne osnovne organizacije in kra-
jevni sveti so že predložili sezname pionirjev, ki
bodo sprejeti v vrste mladih ob letošnjem dnevu
mladosti. Kot so se dogovorili, bodo sprejemi
potekali po osnovnih organizacijah v posamez-
nih krajevnih skupnostih. Tam, kjer že dobro
delujejo sveti mladih pa v okviru njih.
Ko so razpravljali o aktivnosti mladine v okvi-
ru letošnje akcije NNNP so se zavzeli za bolj an-
gažirano sodelovanje mladih v okviru te izredno
pomembne akcije. Mladi ne smejo biti le opazo-
valci ali le kurirji, ampak mora biti njihov delež
enakovreden ostalim družbenopolitičnim organi-
zacijam. Predsedniki osnovnih organizacij
ZSMS se morajo čim prej poVezati s predsedniki
krajevnih konferenc ZSMS in se dogovoriti o na-
logah mladih v posameznih sredinah za akcijo
NNNP.
Kritično so ocenili dosedanje sodelovanje OO
ZSMS z ostalimi družbeno-političnimi organiza-
cijami v posameznih krajevnih skupnostih. Velik
del krivde je na mladih samih, v marsikateri KS
pa so za slabo povezavo krive tudi ostale družbe-
nopolitične organizacije. Za primer so navedli
stanje v KS Vitomarci, kjer po besedah mladih
sploh ni nobene povezave.
Ob koncu so se dogovorili tudi o organizira-
nem obisku zaključne prireditve ob letošnjem
mesecu mladosti, ki bo na stadionu JLA v Beo-
gradu 25. maja. Občinska konferenca ZSMS ot-
ganizira brezplačen prevoz z dvema
avtobusoma, posamezne osnovne organizacije
pa lahko delegirajo po enega ali največ dva člana
za ogled prireditve. Ostale stroške nosijo posa-
mezne osnovne organizacije.
Včeraj popoldne pa so se sestali tudi predsed-
niki osnovnih organizacij ZSMS v združenem
delu na konferenci mladih delavcev. Dogovorili
so se o poteku akcije najboljši delavec — samo-
upravljale in najboljša osnovna organizacija
ZSMS. Dogovorili so se tudi o aktivnem sodelo-
vanju mladih v letošnji akciji NNNP in o ostalih
pomembnih nalogah, ki so pred mladimi delava.
M. Ozmec
SLOVENSKA BISTRICA
Kmalu bodo začeli
graditi dom JLA
Z ugodnim izidom referenduma za krajevni samoprispevek v kraje-
vnih skupnostih na območju Slovenska Bistrica in širše okolice ni več
nejasnosti, ali bodo z gradnjo doma JLA v Slovenski Bistrici pričeli ali
ne. S sprejetjem samoprispevka je zagotovljeno sofinanciranje tega, za
občinsko središče prepotrebnega objekta. V njem bo še bolj zaživelo dru-
žbeno politično in kulturno življenje občanov, saj bo v domu kinodvo-
rana, klubski prostori in dvorana za kulturne prireditve. Dom pa bo stal
v novem naselju Slovenske Bistrice, kjer največji del prebivalcev tak
objekt nujno potrebujejo.
Dom JLA bodo pričeli graditi na dan borca 4. julija letos. Po predvi-
devanjih pa ga bodo predali svojemu namenu na dan praznika občine
Slovenska Bistrica 8. januarja 1983. Ta dogodek bodo posvetili tudi 40.
obletnici Pohorskega bataljona.
Za ureditev okolja so se že zavzeli mladinci in občani, ki bodo večji del
opravili s prostovoljnim delom. Osrednji del parka pa bo predstavljalo 88
dreves, ki jih bodo ob tej priložnosti posadili v spomin na tovariša Tita.
Viktor Horvat
20-LETNICA VLAKA BRATSTVA
IN ENOTNOST
Blizu 1000 udeležencev (nekdanjih izseljencev,
njihovih družinskih članov in gostitdjev) bo letos
potovalo z vlakom bratstva in enotnosti. Vlak bo
odpeljal 11. oktobra letos. V jubilejnem letu prazno-
vanja 40-letnice vstaje in revolucije ter obenem 20-
letnice prvega vlaka bratstva in enotnosti, je njegovo
sporočilo ponovna zaobljuba, da bomo vedno in
povsod razvijali bratstvo in enotnost naših narodov
in narodnosti kot eni najvrednejših pridobitev
revolucije.
Nepozabna so srečanja nekdanjih izseljencev in
njihovih gostiteljev; vsaka pa so nov kamen v mo-
zaiku povezanosti med narodi in narodnostmi
Jugoslavije. Vezi, skovane v najtežjih časih, so
nepremagljive in nepremagljive osujajo za vekomaj;
vedno bolj pa se prenašajo na mlajši rod, ki jim daje
nove razsežnosti.
Iz ptujske občine bo potovalo v kraje nekdanjega
izseljeništva okrog 30 izseljencev m njihovih dru-
žinskih članov. Vsak udeleženec vlaka bratstva in
enotnosti bo za vozovnico vlaka in komplet značk
prispeval 350 dinarjev; te bo plačal ob prijavi. Po
sklepu odbora za organizacijo vlaka bratstva in
enotnosti je treba prijavo oddati na občinsko kon-
ferenco SZDL v Ptuju do 1. junija.
Med udeleženci vlaka bratstva in enotnosti bodo
letos tudi predstavniki slovenske manjšine iz Italije,
Avstrije in Madžarske. Osrednja manifestacija bo v
Beogradu; vsi udeleženci vlaka pa bodo skupaj
obiskali hišo cvetja, kjer se bodo poklonili vTjominu
tovariša Tita. MG
ALOJZ ROŠKAR, DELBIAT IIL KONGRBA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSUVUE
ZA EKONOMSKO STABILIZACIJO
SMO ODGOVORNI VSI...
Alojz Roškar je zaposlen v
TOZD Avtooprema AGIS-a
Ptuj. Dela kot vodja montaže. Je
zelo aktiven na družbeno-f)olitič;
nem področju, aktivno pa se tudi
vključuje v delo -^^amoupravnih
organov znotraj temeljne organi-
zacije, je tudi predsednik izvršrie-
Ra odbora osnovne organizacije
ZS S TOZD Avtooprema. Sam
pravi,f'da je zaradi razmetanosti
obratov, pa tudi velikega števila
TOZD, 10 jih je, delo družbeno-
Klitičnih delavcev precej otež-
čeno.
Delo osnovne organizacije je
začrtano tako, da resnično obrav-
nava ves splet delavske proble-
matike. Alojz Roškar pravi, da se
fa aktivnost najbolj pokaže ob
obravnavi zaključnih m periodič-
nih obračunov. Čeprav gre za
vsebin.sko bogate in poglobliene
[azprave ob teh priložnostih, v
Katere se delavci v polni meri
vključujejo, pa je mnenja, da bi
We bolj enostavno zapisane.
Delavci si ne žele toliko številk,
l^ot pa obširne vsebinske obrav-
nave. Sindikat veliko fX)zomost
posveča tudi disciplini, ta pred-
stavlja velik problem za proiz-
Jjodnjo. Z boljšo tehnološko
disciplino pa bi lahko rešili
iiarsikatero vprašanje s lega
področja; zaključuje Alojz Ro-
»kar. Moti ga tudi to da se na
Pisciplinskih komisijah pojavlja-
jo samo delavci, ne pa tudi
^posleni iz drugih struktur in
^aeti je, da so samo delavci za
^Irojem tisti, ki kršijo delovno
disciplino. Nasplošnopa je delo
^novne organizacije in nasploh
družbeno-politično delo otezko-
^no zaradi že omenjene razme-
^osti temeljnih organizacij,
f^olcg tega pa običajno delo
Osnovne organizacije sloni na
Predsedniku.
Sindikat je k
Sindikat je aktivno pristopil
'*idi k uresničevanju sprejetih
?^bilizacijskih prizadevanj. Ta-
"^0 so delavci odločili, da bodo
Stanki v bodoče le zunaj delo-
vnega časa. Vsi zafK)sleni so
spoznali prednosti varčevanja,
zato vsak varčuje kjer se le da.
Alojz Roškar pri tem zavzeto
pristavlja, da bi se v delovni
organizaciji morali obnašati ta-
ko, kot se doma na dvorišču.
Poseben problem predstavlja v
temeljni in tudi delovni organiza-
ciji nagrajevanje po delu in
rezultatih. Usklajevanje na ravni
delovne organizacije poteka že
tri leta; zaradi različnosti siste-
mov nagrajevanja so tudi občut-
ne razlike pri osebnem dohodku
med delavci, ki opravljajo po-
dobna dela in naloge. Pri tem pa
Alojz Ro-škar poudarja, da so
proizvodni delavci še preslabo
nagrajevani, saj po njegovem
varčuje tisti, ki ima osebni doho-
dek 5000, 6000 in 7000 dinarjev
in zato ekonomske stabilizacije
vsi ne čutijo enako.
Posebno poglavje pa je osebno
ocenjevanje, Ici pa ni realno.
Čeprav imajo v temeljni organi-
zaciji izdelane oziroma sprejete
kriterije za ocenitev proizvodne^
ga dela, pa to ocenjevanje ni
objektivno. Obstaja namreč mi-
selnost: »ta mesec sem jaz v
komisiji in če bom sodelavca
slabo ocenil, bo mi ta to vtnil v
prihodnjem mesecu . ..!« Če bi
lim uspelo to miselnost odvreči,
bi lahko v resnici slabega delavca
slabo nagradili, dobrega pa dob-
ro.
Ob koncu razgovora smo Aloj-
za Roškarja povprašali, kaj mu
pomeni scKlelovanje na 111. kon-
gresu samoupravljalcev Jugosla-
vije. Povedal: »Zame je sodelova-
nje izrednega pomena, pomeni
oDcnem nagrado za na.šo delo-
vno in temeljno organizacijo in je
obenem nova vzpodbuda za se
aktivnejše delo na družbeno-po-
litičnem in samoupravnem po-
dročju v sredini, kjer delam in v
okolju, kjer živim.
Pričakujem, da bo 111 kongres
samoupravljalcev prinesel dolo-
čeno dorečenost v zvezi s vpraša-
njem nesklepčnosti na sejah
samoupravnih organov, izvršnih
odborov družbeno-političnih or-
ganizacij, dalje skupščin samou-
pravnih interesnih skupnosti in
podobno. Drugo so sklepi kijih
sprejemamo v različnih okoljih;
le-ti so povečini pripravljeni po
željah an hotenjih posameznikov
ali skupin.
Poseoej bo moral kongres
spregovoriti o temeljnih organi-
zacijah in njihovih medsebojnih
odnosih; opažamo, da je veliko
temeljnih organizacij, ki so nove
delovne organizacije znotraj ob-
stoječe delovne organizacije. Ta-
ko ima vsaka temeljna organiza-
cija svojo politiko pa naj gre za
kadrovanje, nagrajevanje, plani-
ranje, dohodkovne odnose in
tako dalje.
S tem, ko bomo na kongresu
razčistili z vsemi slabostmi naše-
ga samoupravnega in političnega
ter gospodarskega življenja, se
bomo tudi boli približali ciljem
ekonomske staDifizacije.«
MG
Alojz Koškar v svojem delovnem okolju
foto: Ciani
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
21. mai 1981 -
TEDNIK
a POROClU o DELU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V MARBORU
Obseg dela, kadrovska in prostorska problematika
Sodišče združenega dela uresničuje svojo
funkcijo na območju občin Lenart, Maribor,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd,
Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slo-
venj Ciradec. Po nep<.>polnih podatkih je na tem
območju v združenem delu gospodarstva m
negospodarstva v delovnem razmerju okoli
129.(XX) delavcev v 88 delovnih organizacijah s
399 temeljnimi organizacijami in 403 enovitih
delovnih organizacij. Samo v občini Maribor pa
je po nepopolnih podatkih v združenem delu
gospodarstva zaposlenih okoli 92.000 delavcev.
Za celotno območje je treba upoštevati tudi
določeno število delavcev, ki so v delovnem
razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela.
Sodišče združenega dela opravlja svoje
naloge s predsednikom, tremi poklicnimi in sto-
timi nepoklicnimi sodniki ter sedmimi admini-
strativnimi delavci.
V letu 1980 je prisad znašal 848 spornih za-
dev, medtem ko je iz teta 1979 ostalo nerešenih
451 spornih zadev. K temu je treba prišteti še
okoli 11(X) primerov, ko so se delovni ljudje in
občani ter predstavniki raznih družbenopravnih
subjektov obračali na sodišče združenega dela
bodisi lelefonično bodisi osebno ter zahtevali
razna mnenja, stališča in pojasnila ter tudi
konkretno pravno pomoč.
V letu 1980 se je pripad zadev v primerjavi s
pripadom v letu 1979 povečal za 9,1 "/o,
medtem ko v primerjavi s pripadom v letu 1975
znaša povečanje 519 odstotkov.
V okviru takega obsega dela je bilo v letu
1980 rešenih 930 spornih z.adev. To pa pomeni,
da je bilo rešenih 82 spornih zadev več, kot je
znašal celotni pripad za leto 1980. Na ta način
je hkrati tudi zmanjšalo število nerešenih
spornih zadev na 369, kar predstavlja trenutni
zaostanek v reševanju spornih zadev. Ker je v
letu 1980 poprečni mesečni pripad znašal 70
spornih zadev, predstavlja število nerešenih
spornih zadev približno 5 mesečni zaostanek.
Primerjava podatkov, da je bilo v letu 1979
rešenih 641 spornih zadev, v letu 19K0 pa 930 in
da je na začetku leta 1980 bil sedemmesečni
zaostanek, sedaj pa je petmesečni, kaže, da je
sodišče združenega dela v okviru danih
možrtosti uspešno opravljalo svojo interventno
dejavnost. Potrebna pa bodo nadaljnja priza-
det ania. da bo mesečni zaostanek znižan na
nivo, ki bo izgubil značaj zaostanka. Medtem
ko so predsednik in tri poklicTie sodnice rešili
691 spornih zadev, je sedem nepoklicnih
prcdseJnikov senatov rešilo 239 spornih zadev.
V letu 1981 je mogoče utemeljeno pri-
čakovati, da se bo pripad spornih zadev p)ovečal
za približno K) %, kar predstavja približno 930
spornih zadev. Upoštevajoč še 369 nerešenih
spornih zadev bo v letu 1981 v reševanju pribli-
žno l3tX) športnih zadev. Rešitev te naloge s
kadri iz leta 1980 ter morebitnim nekoliko
večjim an&ažiranjem nekaterih nepoklicnih
sodnikov v funkciji predsednika senata ne bi
bila posebno težka. Toda že v mesecu aprilu
letošnjega leta bosta odšli na porodniški dopust
dve poklicni sodnici in bosta praktično odsotni
do konca leta. Zaradi tega bo število rešenih
zadev bistveno nazadovalo.
Se vedno pa ne moremo biti zadovoljni z
doseženo stopnjo preventivne dejavnosti in
spremljanjem družbeni odnosov in pojavov,
lasno je, da pri takem pripadu in trenutni
kadrovski zasedbi teh izredno pomembnih
nalog ni mogoče uspešneje uresničevati. Ob
znanem in splošno sprejetem stališču, da na
sodiščih združenega dela ne bi večali števila
pt>klicnih sodnikov, bo nujno potrebno proučiti
mo/nost u\ajania dela strokovnih sodelavcev. Z
njihovo pomočjo bi bilo mogoče v znatno
večjem obsegu angažirati nepoklicne sodnike,
kot to kažejo izkušnje sodišča združenega dela v
Beogradu. To bi tudi pomenilo nadaljnje
povečanje stopnje deprofesionalizacije in še
večje približevanje dejanskemu bistvu in
namenu samoupravnega sodstva. Zato bi
sodišče združenega dela nujno potrebovalo vsaj
enega strokovnega sodelavca, ki pa seveda mora
biti diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom
kot to določa zakon.
V leiu 1981 bo tudi rešeno prostorsko
vprašanje sodišča združenega dela. Gradbena
dela na novem objektu na Glavnem trgu v
Mariboru vsaj po zunanjem videzu ustrezno
napredujejo. To ustvarja upravičeno upanje, da
bo preselitev uresničena v mesecu septembru.
Po podatkih, ki so nam na razpolago, so se
dejanskemu financiranju novih prostorov sodi-
šča združenega dela mariborski občini pridružile
tudi oKine Radlje ob Dravi, Dravograd
Ormož in Lenart.
V letu 1980 je sodišče združenega
obravnavalo le dva spora iz organiziranj^
temeljnih organizacij, kar predstavlja le 0,23 %
celotnega letnega pripada, V obeh primerih
nastal spor zaradi organiziranja temeljne
ort;anizacije združenega dela. Po III. odstavi^
3_'5. člena zakona o združenem delu v delovni
organizaciji ni mogoče organizirati temeljnj
organizacije, če ni pogojev, da bi se iz njenih
posameznih delov organizirali najmanj dve
temeljni organizaciji.
Med spori, ki jih je sodišče združenega dela
reševalo v letu 1980, so najštevilčnejši spori n
delovnih razmerij. Teh je 95 % celotnega
pripada. Od tega odpade med drugim na objav-
Ijanje del in nalog ter izbiro kandidatov
delovno razmerje za določen čas 1,1 %, 1,3
prenehanje delovnega razmerja 12,2 %
prenehanje delovnega razmerja zaradi trajnega
ncizvi^ševanja delovnih nalog ali zaradi
nesposobnosti za delo 0,24 na prenehanje
delovnega razmerja zaradi ukinitve organiza-
cijske enote, ali hkvidacije organizacije
združenega dela 0,24 - %, na hujše kršitve
delovnih obveznosti 9,1 na lažje kršitve,
delovnih obveznosti 4,9 "'0 na razporeditve
8,1 "o, na suspenze 1,1 na denarne terjatve
53.5 "'o na osnove in merila za dehtev osebnega
dohodka 31,1 na nadomestila osebnega
dohodka 9,9 "-'o, na odškodnine zaradi nesreče
pri delu 6,4 "'o, na odškodninske zahtevke
organizacij združenega dela 14,1 "^o ter
stanovanjska vprašanja 6,6 "^o.
Sodišče združenega dela ne razpolaga s
podatki o številu nosilcev osebnega
samostojnega dela na območju sodišča
združenega dela in o številu delavcev, ki so z
njimi v delovnem razmerju. Po podatkih, ki so
na razpolago, pa je samo v občini Maribor 677
nosilcev osebnega samostojnega dela, s katerimi
je v delovnem razmerju okoli 1800 delavcev.
Toda s celotnega območja sodišča združenega
dela je v letu 1980 le 30 delavcev sprožilo spor
pred sodiščem združenega dela. Od tega 'je s
svojimi zahtevki uspelo 27,2 % delavcev,
sporazum o spornem razmerju je bil sklenjen v
1 ^,6 "'o, delavci pa niso uspeli v 31.8 odstotka.
Najbolj varna je tista dežela,
ki jo varujejo ljudje sami
SLOVENSKA BISTRICA
Pod tem naslovom je potekala v
sredo 13. maja v domu kulture Slo-
venska Bistrica osrednja občinska
proslava Dneva varnosti in družbe-
ne samozaščite. Slavnostni govor-
nik je bil predsednik skupščine,
občine Slovenska Bistrica Mihael
Spindler, ki je osvetlil zgodovinski
razvoj organizacije varnosti in
družbene samozaščite od prvih dni
nastanka v času NOB do danes.
Slavnostna seja, je bila prava pri-
ložnost, da je predsednik SO Slo-
venske Bistrice Mihael Spindler
predal najzaslužnejšim občanom,
med katerimi so tudi člani delovne-
ga kolektiva (IMPOL-a) za uspešno
delovanje na področju razvoja var-
nosti in družbene samozaščite odli-
kovanja, priznanja in plakete.
Skupno z dnevom varnosti so sve-
čanost posvetili tudi 40. obletnici
vstaje slovenskega naroda, 40.
obletnici ustanovitve OF in 40.
obletnici prvih korakov v razvoju
varnostne obveščevalne službe Slo-
venije, VOS, ter narodne zaščite.
Odlikovanja predsedstva SFRJ
sta prejela:
— red dela s srebrnim vencem je
sprejel Franc Tomažič iz Zg. Bistri-
ce;
— red zaslug za narod s srebrno
/\c/do pa je prejel Janez Kapun iz
delovne organizacije (IMPOL).
Svet in komite za SLO in DSZ
občine Slovenska Bistrica je ob tej
priložnosti podelil posebna prizna-
nja. Prejeli so jih; Franc Kumer,
Nadgrad št. 6 pri Oplotnici, kmeto-
valec; Janez Novak, vodja varnost-
nega okoliša OM Poljčane; Drago
Oprešnik, vodja krajevnega urada
KS Oplotnica; Jože Papotnik, stru-
gar in DO IMPOL; Stanislav Pruš,
metalurg iz DO IMPOL; Franc
Vajda, vodja oddelka fizičnega
zavarovanja v OZD IMPOL; Boži-
dar Zorjan, vodja varnostnega
okoliša PM Slovenska Bistrica.
Na svečanosti so izrekli posebno
čestitko občanu in dolgoletnemu
načelniku oddelka za ljudsko
obrambo Maksimu Peklarju iz Pra-
gerskega, ki je pred nedavnim pre-
jel kar dve visoki priznanji, najprej
priznanje OF in zlasti znak OF pred
praznikom 13. maja pa še plaketo
varnosti, ki mu jo je podelil repub-
liški sekretariat.
Lovska družina Polskava je za
izredne varnostne zasluge na
lovišču te družine podelila posebno
priznanje oddelku milice Prager-
sko.
Tako kot sama svečanost je bil
veliko doživetje tudi kulturni pro-
gram, ki so ga pripravili člani
osnovne šole Pohorski odred Slo-
venska Bistrica, vojaki garnizije
Pohorski bataljon, postaje ljudske
milice in oktet teritorialne obram-
be.
Udeleženci slavnosti pa se po nje-
nem zaključku še niso razšli, tem-
več so si skupno ogledali zvezno
razstavo pod naslovom ,,Varnost
in družbena samozaščita" v Mari-
boru.
Viktor Horvat
O NAMENSKI PORABI PRESEŽKOV
BODO ODLOČALI DELAVCI
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je v mesecu
aprilu razpravljal o nekaterih spremembah in
dopolnitvah k samoupravnim sporazumom o
temeljih planov samoupravnih interesnih skup-
nosti družbenih dejavnosti za leti 1979 in 1980
ter o dopolnitvah k programom k samouprav-
nirn sporazumom o temeljih planov v obdobju
19X1 — 1985 v letu 1981. Na osnovi ugotovitev,
da posamezne interesne skupnosti ne bodo
realizirale zastavljenih nalog v programih ob-
dobja 1976—1980 in bi bilo nadaljnje izvajanje
nalog s tem otežkočene, je izvršni svet mnenja,
da se presežki sredstev iz prispevnih stopenj nad
dogovorjeno porabo iz leta 1989 pri samo-
upravnih interesnih skupnostih otroškega var-
stva, kulture in zdravstva namenijo:
— pri skupnosti otroškega varstva zaradi viso-
ke rasti življenjskih stroškov za valorizacijo
otroškega dodatka,
— pri zdravstveni skupnosti Ptuj bi presežek
usmerili v dograditev zdravstvene ambulante
v Majšperku. Ta dograditev je bila predvide-
na že v letih 1976—1980, vendar ni bilo denar-
ja,
— v kulturi pa za najnujnejša vzdrževalna
dela po programu Pokrajinskega muzeja sa sa-
nacijo žitnice in stropa v gradu.
O predlogih sprememb programov samo-
upravnih sporazumov v interesnih skupnostih
družbenih dejavnosti je 12. maja razpravljal tu-
di koordinacijski-odbor za usmerjanje raz^ojnei
politike družbenoekonomskih odnosov in dru-.
žbeni plan pri predsedstvu OK SZDL in zavzel
enaka stališča do porabe oziroma poračuna pre-
sežkov sredstev SIS iz leta 1980.
Skupnost otroškega varstva predlaga spre-
membo k samoupravnemu sporazumu o teme-
ljih plana za leti 1979 ' in 1980 v členu, ki dolo-
ča, da bi zbrana sredstva iz prispevne stopnje
nad dogovorjeno porabo poračunali v nasle-
dnjem letu in nato še dopolnilo k samouprav-
nemu sporazumu o temeljih plana za obdobje
1981 — 1985 v letu 1981 v katerem bi povečali
program za 3,1 mio dinarjev. Sredstva bi name-
nili za denarne pomoči — otroške dodatke v le-
tu 1981. S tem bi se povečala dogovorjena po-
raba v tej skupnosti v letošnjem letu od 695,9
milijonov dinarjev na 699 milijonov.
Kulturna skupnost predlaga združenemu delu
spremembo dopolnila k samoupravnemu spora-
zumu o temeljih plana za leti 1979—1980 v be-
sedilu, ki določa poračun sredstev iz prispevne
stopnje nad dogovorjeno porabo in sicer 2,1
milijona dinarjev, ki bi jih namenili za nujne sa-
nacijske ukrepe prostorov v zbirkah Pokrajin-
skega muzeja v Ptuju.
Občinska zdravstvena skupnost Ptuj pa po-
sreduje združenemu delu v obravnavo in spre-
jem sprememb dopolnila, ki opredeljuje višino
sredstev za realizacijo programa v letu 1980. Vi-
šino sredstev nad dogovorjeno porabo v znesku
7,1 milijona dinarjev bi namenili izključno za
■ sofiaancifanje^ gradnje zdravstvene pcstaj^ .v
Majšperku.
S predlagano porabo presežkov bi tako pove-
čali global sredstev za skupno porabo v leto-
šnjem letu za 3,1 milijona dinarjev le pri skup-
nosti otroškega varstva, medtem ko se poraba
presežkov v kuhuri in zdravstvu ne^bi odražala
na obsegu dogovorjenih sredstev za program v
letu 1981. S tako predlaganim povečanjem bi
bila skupna poraba v letošnjem letu še vedno
usklajena z resolucijskimi usmerit*ami o deset
odstotnem zaostajanju sredstev skupne porabe
za rastjo dohodka.
V letu 1979 je bil sprejet tudi samoupravni
sporazum o financiranju vzdrževalnih in uredit-
venih del zbirke ljudske revolucije kot poseb^
nega oddelka Pokrajinskega muzeja. Tako bi
naj z zbranim denarjem uredili zgradbo nekda-
njih zaporov v Prešernovi uhci v Ptuju. Denar
ni bil v celoti uporabljen, zato občinski izvršni
svet predlaga združenemu delu, da bi tako zbra-
nih 1,9 milijona dinarjev preusmerili za financi-
ranje vzdrževalnih del na objektih muzeja.
Delavci v združenem delu in občani v krajev-
nih skupnostih bodo v razpravah morali obrav-
navati in tudi do potankosti pretehtati svoje po-
samične, skupne in splošne interese in potrebe-
V okviru svojih "dohodkovnih možnosti pa se
opredelili za predlagane spremembe in dopolni
tve. Rok za predložitev sklepov o pristopu je 5-
junij 1981, lahko pa pričakujemo, da bodo ^
organih samoupravljanja poskrbeli, da bo ta
Baziprava sieklav najkrajšem možnem času.
.     ...........   .        > fl^
tIZ POROČMLA O DELU JAVNEGA     ■
In   PRAVOBRANILSTVA V PTUJU      |||
Obsežno delo
v letu 1980
Javno pravobranilstvo je v letu 1980 obravnavalo skupno 1.579 zadev v
vrednosti 94.736.755 - din. V primerjavi z letom 1979. ko je obravnavalo skupno
1 072 /adev v vrednosti 22.861.634.15 din. pomeni to 507 zadev več. vrednost teh
zadev pa je kar za 314 % višja. Ob vseh obravnavnih /adevjc bilo do konca leta 1980
rešenih 1.414 zadev v vrednosti 92.841 906. lOdin Za občino Ptuj je biU; v letu 1980
obravnavanih 1155 /adev v skupni vrednosti 85.031.094.70din, v letu 1979 pa 840
zadev v skupni vrednosti 18.703.526.45 din.
Pr;'vdne zadeve: V letu 1980 smo obravnavali 587 pravdnih zadev v skupni
vrednosti 1.413.165.25din. V primerjavi z letom 1979 so lo 204 zadeve več. Število
pravdnih zailev se je takt) občutno povečalo /aradi izterjave krajevnega samo-
prispevka, na katero odpade 407 zadev. Za omenjeno izterjavo je kljub dokaj
jasnim določilom v zakonu o samoprispevku prevladavalo vse do lanskega leta
nepravilno stališče, da so za spore v zvezi z izterjavo neplačanih samoprispevkov
pristojna redna sodišča. Vrhovno sodišče SR Slovenije pa je julija 1980 zavzelo
stališče, da odločanje v sporih za plačilo samoprispevka ne spada v pristojnost
rednih sodišč, temveč v pristojnost upravnih organov, kot to izhaja iz 1. odstavka
13. člena zakona o samoprispevku, v katerem je določeno, da se od zavezancev, ki
samoprispevka ne plačajo v določenem roku, obveznosti izterjajo po predpisih, ki
veljajo /a izterjavo davka Pri upravi za družbene prihodke, ki izterjuje davek, pa
je postopek tak, da zavezanca najprej pismeno opozorijo, kolikor ta v roku 8 dni ne
poravna obveznosti pa izdajo sklep o prisilni izterjavi.
Naše pravobranilstvo je od izdaje zakona o samoprispevku stalo na .stališču,
daje samoprispevek mogoče prisilno izterjati le v upravnem postopku. Zadeve je
prevzelo v izterjavo le toliko, da je poskušalo z opomini, torej brez prisilnih
sredstev, izterjati čimveč neplačanega samoprispevka in na ta način nekoliko
razbremenili organ, ki opravlja prisilno izterjat vo. Mislim, da nam je to tudi uspelo,
saj so zavezanci plačali na na.še opomine samoprispevek v 65 % primerov. Ostale
zadeve pa so odstopljene v prisilno izterjavo.
V vseh pravdnih zadevah smo uspeli z opominom rešiti 447 zadev v vrednosti
509.222.15 din. Ponovno moramo poudariti, da dajemo velik poudarek preven-
tivni dejavnosti, saj z uspešnim reševanjem zadev brez pravdanja razbremenimo
druge organe, v glavnem sodišča, predvsem pa želimo s takšnim delom sledili
ledencam naše družbe, da se sporna razmerja razrešujejo z dogovarjanjem in
sporazumevanjem manj pa pred sodišči in drugimi organi.
Izvršilne zadeve: V letu 1980smoobravnavali 134 izvršilnih zadev v vrednosti
1.020.235.45 din. Nasproti letu 1979 pomeni to 21 zadev več. vrednost paje vi.šja/a
691.964.25 din.
Število obravnavanih zadev se giblje v okviru postavljenega programa dela.
Problematika pri izvršbah pa se iz leta v leto ponavlja. Izvršilni postopki so
običajno dolgotrajni. Ugodnejša je situacija pri izvršbah na osebni dohodek,
dolgotrajnost pa velja za premičninske in nepremičninske izvršbe. Izvršbe so
pogostno tudi brezuspešne predvsem pri kmetih, saj so zaradi načela socialnega
varstva izvzete iz izvršbe nekatere stvari osebne rabe. potrebne dolžniku za njegovo
nujno preživljanje in za preživljanje njegove družine ter stvari, ki so kmetu
potrebne za opravljanje samostojne kmetijske dejavnosti. To pomeni, da kmetu ni
mogoče zarubiti živine in strojev, ki so nujno potrebni za kmetijsko gospodarstvo.
Težave imamo tudi pri prodaji zarubljenih predmetov, npr. televizorjev, tranzi-
storjev pa tudi živine, ker se kupci ne priglašajo.
Najbolj komplicirane in dolgotrajne pa so nepremičninske   izvršbe, ki se
nanašajo na neplačane davke in sm.o jih na predlog Občine Ptuj v letu 1980
obravnavali 15 v vrednosti 632.240.90 din. Zadeve so v glavnem starejšega datuma.
, saj postopki trajajo najmanj leto dni.
Pismena pravna mnenja: V letu I980je bilo Javnemu pravobranilstvu v Ptuju
predloženih pogodb v vrednosti 82.597.694.00 din. Največ pogodb je predložil
Kmetijski kombinat Ptuj (207 v vrednosti 7.120.838 din). Občina Ptuj (35 v
vrednosti 65.063.097.60 din). Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj (14 v
vrednosti 541.449.20 din), ostale pa so predložili še Petro! Ljubljana. Agrokom-
binat Maribor itd.
Podobno kot v preteklem obdobju je javno pravobranilstvo poglobljeno
obravnavalo poeijdbe. s katerimi so družbeno pravne osebe kupovale nepremič-
nine od zasebnikov ali jih le-tem prodajale. Javni pravobranilec ima namreč
dolžnost s to/bo izpodbijati pogodbe, v katerih so cene nepremičnin v primeru ko
družbeno-pravne osebe kupujejo dogovorjene višje oziroma v obratnem primeru,
ko družbenopravne psebe prodajajo nepremičnine, dogovorjene nižje kot to
dopušča zakon in bi bila tako oškodovana družbena lastnina.
IZ POROČILA O DELIT OBČINSKEGA SODNIKA j
ZA PREKRŠKE PTUJ
Prikaz dela
v letu 1980
Nerešenih zadev iz leta 1979 skupno 1123. sprejetih predlogov in prijav med
letom 6697. skupno je bilo za rešiti 682() predlogov. V letu 1980 rešenih 6845.
ostalo nerešenih zadev koncem leta 975. Število prekrškov je bilo za približno 17
odstotkov višje od števila vloženih predlogov, ker so posamezniki storili hkrati
več prekrškov.
V letu I980je število vloženih prijav poraslo za 6.6 odstotka ali skupno za
416 predlogov glede na leto 1979. To je v glavnem normalno, ker nara.ščajo
predvsem cestno -prometni prekrški, kar je posledica nenehnega povečevanja
števila motornih vozil in vozil na motorni pogon v javnem cestnem prometu.
Do sedaj največje število nerešenih zadev je bilo prav v začetku leta 1980. ob
koncu leta pa je bilo najnižje v zadnjih dvajsetih letih dela sodnika za prekrške,
kar je pripisati i/rednemu prizadevanju celotne delovne skupnosti. Število
nerešenih zadev ni zaskrbljujoče, saj so praktično na tekočem; oh tem je treba
(udi upoštevati, daje bilo samo v mesecu decembru vloženih nad 800 predlogov,
ki so v precejšnji meri ostali nerešeni.
Podatek, da je bilo vloženih le okyli 2 odstotka pritožb na izdane odločbe o
prekrških zgovorno kaže na zakonitost in kakovost dela. Od pritožbje Republiški
senat za prekrške v Ljubljani potrdil prvostopne določbe v 67 odstotkih in le v 15
odstotkih so bile prvostopne odločbe vrnjene v dopolnitev postopka in ponovno
odločanje. Na senatu za prekrškeje zastaralo 5 % vloženih pritožb, v 13 odstotkih
pritožb pa je republiški senat delno znižal izrečeno kazen.
Po strukturi vloženih predlogov je bilo okoli 74 odstotkov cestnoprometnih
prekrškov, s področja javnega reda in mira okoli 15 odstotkov, ostalih 11 odstot-
kov pa so bili prekrški s področja gospodarstva, ljudske obrambe, vojaške obvez-
nosti, šolstva, orožja in drugo.
Za tem je v poročilu razčlenjen prikaz vloženih predl(.)gov od posameznih or-
ganov, primerjava gibanja za nekaj vrst obravnavanih predlogov, kaznovalna
politika, število mladiletnih kršiteljev, izrečeni varstveni ukrepi, podatki o
ustavitvi postopka o prekrških, plačane denarne kazni in povprcčnirne ter ostala
problematika, ki v glavnih obrisih prikazuje celotno delo delovne skupnosti
Občinskega sodnika za prekrške Ptuj za leto 1980. Ob kontni poročila pa je
naslednji zaključek:
Ocenjujemo, daje bil rezultat dela v letu 1980 izredno uspešen ob polnem in*
t)dgovt)rnem prizadevanju slehernega člana te delovne skupnosti, saj so 4 st>dniki
za prekšrke opravili delo v celoti še za petega sodnika m nekaj čez. glede na
sprejeto normo dela po samoupravnem spt)razumu. ki velja /a SR Slovenijo.
Zadeve smo reševali pospešeno m jih v veliki men tudi rešili v čimkrajšem
času. kar je nedvomno tudi preventivno delovalo na storilce prekrškov.
Čeprav so organi milice v letu IW0 povečali nadzorstvo v gostinskih lokalih
nad točenjem alkohtilnih pijač vinjenim osebam menimo, da ho v prihodnje to
aktivnost še bolj okrepiti, saj se število prekrškov zoper javni red in mir. kijih
storijo predvsem vinjene osebe, iz leta v leto povečuje,
Z namenom, da bi se vsaj delno izboljšala prometna varnost na i>bmoOju
občine Ptuj bo nujna večja angažiranost vseh subjektivnih sil v občini (od
delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij, avto-
šol. upravnih organov in tudi sveta za prevejitivo in vzgojo v cestnem prometu),
kot to zavezujejo sklepi zveznega zbora zvezne skupščine in v smislu določb
novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je precej razširil krog
odgovornih v cilju izboljšanja prometne varnosti. Končno bi bil že čas. da bi se
vsaj nekatere določbe odloka o prometu v Ptuju začele upoštevati in izvajati, kar
bi tudi pripomoglo k izboljšanju prometne varnosti v samem mestu Ptuju.
Želimo, da bi se delegati zborov seznanili z dejavnostjo tukajšnjega organa
in z-ražsaž.nostjo prtkrškov na posameznih jX)dfočjih in eventualno podali
predloge za izboljšanje stanja v prihodnje.
TEDNIK
- 21. maj 1981
SPOMINSKA IZROČILA - 5
Dr. Jože Potrč, Jože Lacko in Dušan Kveder
IVAN KREFT
iCakor za prispevek v prejšnji
.jevilk' Tednika, mi je dal tudi za
tega pobudo ptujski zbornik
jjSkozi viharje v lepšo prihod-
Lst«. Pričevanja v tem zborniku
jokazujejo, da je dalo ptujsko
^^TTiočje komunističnemu giba-
nju med obema vojnama tri vo-
jilne osebnosti, ki so se kmalu
uveljavile v slovenskem in jugo-
slovanskem merilu. Pri tem mi-
jljni na dr. Jožeta Potrča, na Jo-
^la Lacka in Dušana Kvedra. S
svoje strani sem si postavil za na-
logo, da povem nekatere na-
jrobnosti iz njihovega delovanja,
l^i so bile doslej neznane.
Začel bi z Jožetom Potrčem,
figar sodelovanje z mojim bratom
Bratkom sega že v leto 1924. To je
leto. ko je bil Jože Potrč sprejet v
partijo na univerzi v Zagrebu,
Bratico pa na Dunaju kot slušatelj
tamkajšnje univerze. Koje Bratko
Potrča pospremil v svojo sobo. ki
jo je Bratko delil z menoj, je ta ob
pogledu na Lenina vzkliknil: »Že
na prvi pogled se vidi, da tukaj
(lomujeta marksista«. Ker jaz še
nisem bil organiziran niti v
SKOJ-u, me je Bratko prosil, naj
ju pustim nekaj časa sama. To sem
sicer storil nekoliko nejevoljno,
toda po enem letu. ko sem imel za
seboj izkušnje iz mariborske di-
jaške stavke.^ se mi kaj takega ni
več zgodilo. Že leta 1926je Bratku
bilo žal da me ni bilo doma, ko sta
se v Vidmu oglasila Jaka Žorga,
član CK K PJ, m Rudi Furlan, član
pokrajinskega komiteja SKOJ-a
za Slovenijo, da bi skupno raz-
motrili možnost organiziranja
ilegalnega partijskega kanala čez
Muro v Avstrijo. Menda ju je prav
Jože Potrč ob neki priliki opozoril,
da obstaja taka možnost na tem
delu jugoslovansko-avstrijske
meje. Tako sklepam iz razgovora,
ki sem ga imel nekaj tednov prej z
Rudijem Furlanom, takrat sem
namreč stanoval pri njegovi ma-
teri. Omenil je, da ga je Potrč se-
znanil z delovanjem DKFID v
Vidmu ob Ščavnici, ki je pod
levičarskim vplivom in da bi
morda našli koga, ki stanuje blizu
meje in ki bi bil pripravljen voditi
ilegalce čez mejo. To pa se je de-
loma posrečilo šele 9 let pozneje.
V letu 1928 je prišel Jože Potrč,
absolvent medicine, doktorirat na
univerzo v Gradec. V Ljubljani je
dobil moj naslov, saj sem bil takrat
vpisan na tehnični fakulteti v
Gradcu. Prvi obisk je veljal meni.
Takoj sem ga seznanil s študen-
toma medicine Grujem Petrovi-
čem, za katerega sem vedel, daje
član pokrajinskega komiteja KPJ
za Črno goro, in z Adelo Bohu-
nicko (Ilegalno Anka Poca), kije
bila slovaškega porekla, doma pa
iz Slavonskega Broda. V partijo je
bila sprejeta prav tako leta 1924 in
je osebno dobro poznala Dura
Dakoviča. organizacijskega se-
kretarja CK KPJ in še nekatere
druge jugoslovanske komuniste.
Ker je nameraval Jože Potrč
opraviti doktorat v roku šestih
tednov, ni kazalo, da bi ga vklju-
čili še v študentsko partijsko or-
ganizacijo in ga obremenjevali s
političnim delom, temveč smo se
dogovorili, da se bomo od časa do
časa sestajali in obravnavali poli-
tični položaj. Oba nova Potrčeva
znanca — komunista se nista
mogla načuditi Potrčevemu po-
znavanju marksizma in načita-
nosti sploh. Za oba naj onienim še
lo. da sta pozneje bile. v Španiji.
Grujo Petrovič je zelo zgodaj
umrl. Anka Poca pa pred dvema
letoma v Ljubljani, kamor seje že
prej večkrat zatekla, saj je zaradi
svojega napačnega stališča ob in-
formbiroju imela s partijo težave,
ki so bile končno s Potrčevo po-
močjo poravnane.
Čeprav nadrobnosti o tem An-
kinem problemu ne bom opiso-
val, hočem v zvezi s Potrčem, na
katerega so se pogosto obračali
•udi komunisti, ki so imeli kakšne
•ežave, povedati, da ni nikoli iz-
gubil p>otrpežljivosti. pa naj se je
Oglasil pri njem kdorkoli s še tako
spleteno zadevo.
Kaj se je moglo neki zgoditi
med dr. Jožetom Potrčem in Eid-
vardom Kocbekom leta 1938. da
Edvard Kocbek v svoji zadnji
knjigi »Pred viharjem« na strani
^. pod datumom 30. avgusta,
napisal naslednje: »Odgovor J.
Potrča: Instrasingentnost. ki po-
vzroča smeh in žalost. Ko prideš
na ulico in se spomniš nasilne
zgradbe, imaš eno samo besedo:
'diotizem.«
In neprenehno meljem v sebi
Slavke čudnega odgovora in ne
Vem nikamor z njimi. Vedno bolj
Vem, da ,bo te ljudi ozdravil le
dementi časa. ki bo prav zagotovo
Prišel...
Najprej naj omenim, da je ti-
pkarski škrat zakrivil napako v
besedi    »inlrasingenlnost«,   kij
mora biti »intransigentnost«, to-
rej brez drugega »n«, in pn^meni
nespravljivost,   nepopustljivost,
nedostopnost, irdovralnosl.
Ker so v letih 1937 in 1938,
deloma tudi 1939, bili v Sovjetski
zvezi na dnevnem redu zloglasni
procesi, ki so zbujali zgražanje
vsega zahodnega sveta, komunisti
pa so jih morali braniti, seje lahko
zgodilo, da je prišlo med obema
sogovornikoma do navzkrižja
prav ob tem vprašanju. Glede na
veliko Potrčevo strpnost, si sploh
ne morem misliti, da bi Potrča
molila Kocbekova velika vernost.
Potruditi se bo treba, da bi se
morda odkrilo kopijo pisma, ki ga
je poslal Potrč Kocbeku. Če pa gre
pogovor, se sploh ne bo dalo
ugotovili, v čem sla se tako zelo
razhajala.
Še nekaj o Potrčevem delova-
nju med kmečkim ljudstvom.Drži
sicer, kar sem napisal v knjigi
»Jože Potrč: ,0 socialistični etiki
in morali'« na strani 402 — da »o
kmečkem vprašanju in o vlogi
kmečkcRa ljudstva v naprednem
gibanju pod vodstvom KP dr.
Potrč ni pisal, čeprav je bil v tri-
desetih letih v kmečkondelavskem
gibanju zelo aktiven«. Ta moja
ocena ni protislovna, saj je bilo še
važnejše kot pisanje delovanje
med kmeti in delavci. Za uspešno
delovanje pa je bilo važno tudi
poznavanje problemov. Te pa je
dr. Jože Potrč še kako poznal, zato
je v uvodu h knjigi »Progresivna
Slovenija, Trst in Koroška« po-
udarjal prav pomen vloge kmeta
v delavskem gibanju. Navajam:
»... potrebnoje premaga ti sleher-
no sektašlvo — in se povezali z
vsemi delovnimi ljudmi, prav
posebno pa s kmeti, kadar ti tvo-
rijo večino prebivalstva«, zakaj
»socializem pomeni višjo stopnjo
v odnosih med delovnimi ljud-
mi«, saj »gradi na skupnih inte-
resih vseh. ki žive od dela svojih
rok in glav«.
Pri leih je dr. Jože Potrč mislil
seveda na preteklost, ker le-to
obravnava knjiga, kateri je napi-
sal uvod. Žal pa po vojni kdaj pa
kdaj ni bilo dovolj posluha za
kmete, kol sem jaz pripjomnil k
temu dr. Potrčevem stališču, ko
sem pisal uvod v »Spomine na
soborce« v Potrčevi knjigi »O so-
cialistični etiki in morali«.
Na pamet si ne upam navajati
besed in govorov, s katerimi je dr.
Jože Potrč navduševal kmete za
socializem. Lahko pa trdim, daje
doživel veliko odobravanja vseh
poslušalcev govor, ki gaje imel dr.
Potrč ob odprtju glavnih objektov
Zavoda za širjenje elektrifikacije
p>odeželja v Vidmu ob Ščavnici.
Toda s tem segam že v povojno
obdobje in se oddaljujem od po-
stavljene teme.
Kadar in kjerkoli bo govora o
Dušanu Kvedru in Jožetu Lacku,
bo lo vselej povezano z imenom
dr. Jožetu Potrča, saj sta ga oba
smatrala za svojega učitelja. Pa
tudi nam starejšim je bil pravi
mentor.
Poleti leta 1939je imela »Rdeča
f)omoč« svojo delegatsko konfe-
renco v okolici Zaloga pri Ljub-
ljani. Te konference .seje udeležil
tudi dr. Jože Potrč, kot se spomi-
nja Eli Bebler.
Kot delegatka iz Dolenjske naj
bi se konference udeležila tudi
Angela Honigman, kije bila zelo
delavna tudi v Zvezi komunistič-
ne mladine Slovenije, njen brat
Maks pa je bil kandidat za člana
CK K PS. Angela sama na to pot ni
mogla, ker je premalo poznala
Ljubljano in okolico, zato ji je
partija določila Eli Beblerjevo kot
spremljevalko. Kmalu se je po-
kazalo, da je bilo to še kako po-
trebno. Na postaji v Zalogu ju
namreč ni nihče pričakal, kot je
bilo dogovorjeno. K sreči se je z
drugim vlakom iz nasprotne
strani pripeljal dr. Jože Potrč, stari
znanec Eli Beblerjeve, vendar sta
— zaradi konspiracije — drug
drugega pogledala, ko da .se ne
poznata. Vsekakor je Beblerjevi
sedaj bilo jasno, da mu z Angelo
morata v primerni razdalji slediti.
Tiste skupinice, ki so prišle v Za-
log pred Honigmanovo in Beble-
rjevo, pa JU niso poznale in si se-
veda niso upale nadaljevati poti
na dogovorjeno mesto, dokler se
ni ugotovilo kdo sta obe neznanki!
Šele dr. Potrč je vse pojasnil, ker je
lač. poznal Beblerjevo. Zatem so
croženje po drevoredih prekinili
in so brez daljših ovinkov krenili
dalje, v hrib. pa spet po goz.du
navzdol do hiše. kjer je bila kon-
ferenca. Trajala je okoli dve uri in
udeležencev ni nihče motil, tako
da seje vse srečno končalo.
Kdo je bil glavni govornik, se
danes ne spominjata ne Beble-
rjeva in ne Honigmanova! Slane
Bobnar kot domačin, kije bil član
CK KM Jugoslavije in eden iz-
med organizatorjev lega sestanka,
pa se spominja, da je glavni referat
imel Edvard Kardelj.
Z zamudo je prišel s kolesom za
udeleženci do odcepa ceste v gozd
Tone Tomšič, ki je Beblerjevo že
txl prej poznal. Tudi njemu se je-
zde o, da položaj ni čist in je v neki
hiši blizu postaje gledajoč skozi
okno čakal, da se položaj razčisti.
Če bi se kar dvema skupinama
zgodilo, da bi se ne mogli udeležili
konference, bi jo morali najbrž
cKipovedati. Saj bi bilo mogoče
domnevati, da je »manjkajoče«
prijela policija ali pa niso prišli,
ker jim je sledila.
Res vseh mogočih zapletov or-
ganizatorji nikoli niso mogli vna-
prej predvideti, vendar že lo, da
ob dogovorjenem vlaku nihče ni
čakal na delegatko in njeno
spremljevalko z Dolenjske, doka-
zuje, da priprave niso bile dovolj
učinkovite in premišljene. Če bi
med delegati ne bilo dr. Jožeta
Potrča, bi se morali, ne da bi kaj
opravili, Kčinigmanova in Beble-
rjeva vrniti, lahko pa bi se zgodilo
še kaj hujšega, če bi se predolgo
potikali okoli zaloške železniške
postaje. V območje te železniške
postaje sodi tudi naselje Polje, ki
je bilo znano kot komunistično,
saj sla tu živeli dve družini s pri-
imkom Maček, katerih člani so
bili znani komunisti, bivali pa so
tu tudi bratje Mazovec. tik pred
vojno je bil mnogo v Polju še Ed-
vard Kardelj.
Pripovedovanje o dr. Jožetu
Potrču se mi je nekoliko razte-
gnilo. Bralcu sem hotel predvsem
predočiti. da ni presenetljivo, daje
bil dr. Potrč tolikokrat prijet, za-
držan v preiskavi, pa tudi ob.sojen.
Na obiske k pacientom seje lahko
vozil z motornim kolesom, na
razne konference v Ljubljano in
drugod daleč od Ptuja pa ne, ker bi
bil to zanj prevelik napor. V vlakih
pa so prežah na komuniste poli-
cijski agentje, pa tudi orožniki.
Toda ker je Potrč postal komunist
iz človekoljublja. se nikoli ni izo-
gibal težavam in tveganju. Izbral
si je tudi lak poklic, da je lahko
pomagal ljudem, saj je zdravje
vsakomur največja dobrina. Pri
kolikih bolnikih se je zglasil na
lastno pobudo, koje zvedel, da ne
kličejo zdravnika, ker se mu tie
morejo zaradi svoje rev.ščine z
ničemer oddolžili. Njegova to-
lažba jim je veliko pomenila. Pri
prenekaterem revnem bolniku je
ugotovil, da strada celo kruha,
znano je. da je takim pomagal
denarno.
Nekateri še živeči udeleženci
prepovedanega ljudskofrontnega
zborovanja v Ljutomeru pripo-
vedujejo, da se je 1. septembra
1935 umaknil z okrvavljenega
glavnega trga šele. koje ranjence
obvezal. Lojzetu Mavriču pa ni
bilo moč pomagati, ker je bil
smrtno ranjen.
Neizmerna Potrčeva nesebič-
nost in požrtvovalnost ne bosta
nikoli pozabljeni. Kot ustno izro-
čilo bosta živeli še v poznejših
rodovih. K temu pa bo prispevala
tudi knjiga »Skozi viharje v lepšo
bodočnost«, ki bo prav gotovo
doživela še drugo dopolnjeno iz-
dajo, kakor jo je doživela po Po-
trčevi smrti izdana knjiga »O so-
cialistični etiki in morali«.
JOŽE LACKO je bil pogosto
govornik na prireditvah, ki so jih
organizirala društva kmetskih
fantov in deklet, bil pa je dejaven
tudi v kmečki prosveti. Ker bo v
založbi Kmečkega glasa verjetno
že letos izšel zbornik o Zvezi
kmetskih fantov in deklet, bo v
njem gotovo prikazana tudi
Lackova aktivnost v naprednem
mladinskem kmečkem gibanju.
Tu bi omenil samo stike, kijih je
imel s tem gibanjem Jož.e Lacko
na območju "Vidma ob Ščavnici.
Med večjim številom govornikov
je nastopil tudi ob odprtju Doma
Matije Gubca. 30. julija 1939.
Večinoma s kolesi se je takrat
pripeljalo v Videm tudi večje šte-
vilo udeležencev iz Ptuja in oko-
lice. Bili .so enako lepo sprejeti kol
tista skupina, ki je prišla iz Pre-
kmurja na čelu z Mimi Zupanči-
čevo in Štefanom Kovačem. Kose
je na govornico povzpel Jože
Lacko, so ga sprejeli z navduše-
nim ploskanjem.. Govor mu je biJ
kratko odmerjen, vendar je bil
vsebinsko bogat. Znano je. da ga
je končal z besedami: »Žrtve re-
volujcionranega boja za ljudske
pravice so dale pobudo za zgra-
ditev lega doma«. Te besede so
napisane na skromni plošči, kije
vzidana na pročelju Doma, ni pa
razvidno, da so Lackove. Ko bodo
letos Dom obnovili, bi bilo treba
staro ploščo zamenjati z novo in
vsaj v oklepaju tudi navesti, da so
besede Lackove.
Po tem dogodku v Vidmu se z
Lackom nisva srečala do druge
konference komunistične partije
Slovenije v Joštovem mlinu na
Silveslrovo 1939. Takrat je kmalu
po začetku konference pozval to-
variš Edvard Kardelj udeleženca,
na katerega je s prstom pokazal v
četrti ali peti vrsti, naj vstane, kar
je ta tudi storil. Njegovega imena
zaradi konspiracije Kardelj ni
smel imenovati. Kardelj je nato
povedal naslednje: »To je kmet iz
severovzhodne Slovenije, ki mu v
imenu CK KPJ izrekam priznanje
in zahvalo za njegovo uspešno
delo med kmečkim ljudstvom,
po.sebej .še med kmečko mladino.«
Jože Lacko seje ganjen zahvalil in
ob splošnem ploskanju je zopet
sede . Druga pt>dobna zahvala ni
bila izrečena nikomur več, pač pa
precej krilike. Na naslednji kon-
ferenci, na kateri jaz nisem bil, pa
je dolakralni kandidat Jože Lacko
postal članCK KPS.
Ne spominjam se, da bi se po-
zneje še kdaj srečala, saj sem bil v
Bileči zaprt in nato nekaj časa
konfiniran. pač pa sem prek dru-
gih spremljal Lackovo delo.
Podobnega kmečkega punta-
rja. kol je bil Jože Lacko v seve-
rovzhodni Sloveniji, je imela Bela
Krajina v osebnosti kmeta Franca
Špeharja. Njega sicer ni bilo na
drugi partijski konferenci v Jo-
štovem mlinu, vendar je Karde-
ljevo poročilo na tej konferenci
poudarjalo, da ima tudi Dolenj-
ska podobnega voditelja.
ŠE BESEDA O DUŠANU KVE-
DRU
V tistem delu svojih spominov,
ki obravnava obdobje od julija
1934 do septembra 1935, omenja
Dušan Kveder, da je v soglasju s
prof. Žgečem izvedel akcijo za
zbiranje podatkov o strukturi
kmečke posesti za ves ptujski in
ljutomerski okoliš. Kveder pose-
bej omenja, da je za to akcijo
pridobil Andreja Debenaka, Jo-
žeta Jurančiča in mene.
V zvezi zgornjim naj povem, da
Sla se s preučevanjem kmetijskih
vprašanj ukvarjala tudi moja
brala Bratko in Vladimir, ki sta
bila prav tako Dušanova znanca.
Bralko Kreft seje že leta 1927
zavedal, kako pomembno vlogo
ima lahko kmečko ljudstvo v
skupnem delav.sko-kmečkem gi-
banju in je zato že takrat sestavil
predlog programa za takšno sku-
pno delovanje in ga predložil v
odobritev partiji. Ko pa je postal
urednik in izdajatelj Književnosti,
je pritegnil k sodelovanju tudi inž.
Janeza Marentiča, ki je bil eden
izmed najboljših poznavalcev
perečih vprašanj jugoslovanskega
in slovenskega kmetijstva. Na
ptujskem območju je oral ledino
vsekakor prof. dr. Franjo Žgeč,
nadaljevali pa so to delo dr. Jože
Potrč, Jože Jurančič, Andrej De-
benak, Jože Kerenčič, Dušan
Kveder, Ivan Bralko in še kdo.
Ko je Vida Rojičeva pisala
knjigo o Dušanu Kvedru, sem ji
rade volje ustregel s podatki, na
katere sem se spomnil. Ko pa je
knjiga izšla in sem jo z največjim
zanimanjem in priznanjem pre-
bral, sem se ali sam ali pa so me
spomnili drugi na še kakšne na-
drobnosti. Med njimi tudi prof.
Vili Jager. kije bil s svojim bratom
Emilom povezan tako z menoj kol
z Dušanom Kvedrom. saj sta po-
leg ljudske pravice širila tudi
Mlada pota. V zečelku tridesetih
let Sla bila oba Jagra sprejela v
partijo. Emil. ki je starejši, je po-
stal član partije nekoliko pred
Vilijem. Že leta 1938 pa je bil Vili
izključen, ker je zamudil za nekaj
minut partijski sestanek. Sledil
mu je namreč nek znanec, ki gaje
imel Vili na sumu, da ni pošten, po
nekaj minutah pa se gaje le otre-
.sel. Torej je bila zamuda upravi-
čena, izključitev, največja možna
kazen za partijca, pa je bila več kot
prenagljena in neutemeljena.
Dušan Kveder je zvedel za Ja-
grovo izključitev šele v partizanih.
Konec 1941. leta je odšel Vili Ja-
ger po partijskem navodilu v
Štajerski odred. Njegov politični
komisar je bil Vilijev tovariš iz
Triglava Dušan Kveder. Strog in
natančen, kakor je bil Dušan že v
Španiji, je določil Viliju preizku-
sni rok za partijsko rehabilitacijo
in to v vojni enoti, iz katere bi ga
pozneje poslal na politično delo.
Odred, v katerega se je vključil
Vili, je dobil zapoved, da se pre-
bije na Štajersko. Pri Jančah pri
Litiji .so vodili 3 dni in 3 noči boj z
Nemci in Italijani. Potem kojih je
nadmočni sovražnik prisilil k
umiku, je Dušan Kveder ukazal
desetim partizanom, da se morajo
vrnili na nemško stran z nalogo,
da likvidirajo družino, ki jih je
izdala. Ukaz so izvršili in se vrnili.
Sedaj je dobil Vili od Dušana
partijsko nalogo, da pomaga or-
ganizirati SKOJ v tej vojaški
enoti, kar je bilo zanj (Vilija) do-
kaz, da ima partija vanj zaupanje,
čeprav kazen še ni bila preklicana,
torej je bil formalno še vedno iz-
ključen. Dušan pa je dobro vedel,
kdo zasluži njegovo zaupanje in
kdo ne!
Iz pisem, ki sem jih dobival od
Dušana Kvedra in Janeza Pere-
niča-Radečana. iz koncentracij-
skega taborišča španskih borcev v
Franciji in ki jih nisem smel za-
držati, ker so bila bolj namenjena
partiji kol meni, vsaj Dušanova,je
bilo jasno razbrali, da je prišlo
med njima do tolikšnega neso-
glasja, daje bil Perenič izključen iz
partije, čeprav je bil nekaj časa
član predvojnega PK KPJ za
Slovenijo. Jaz sem z obema so-
deloval že pred vojno, česar naj-
brže sploh ni potrebno posebej
poudarjati, srečaval pa sem se bolj
slučajno kot načrtno tako z Du-
šanom kot z Janezom ob času
demobilizacije inlerbrigadislov
tudi v Španiji. Takrat med njima
še ni bilo nobenih razhajanj, pač
pa sem čutil, da je bil Radečan
nekoliko razočaran zaradi nepra-
vilnosti, kijih je v Španiji morda
opazil tudi Dušan, vendar ni na-
čenjal razprave o njih. Opazil je
take neljube pojave v Španiji tudi
dr. Aleš Bebler, kot izhaja iz nje-
govih pričevanj v knjigi »Čez drn
in slrn«. Opazil sem jih tudi jaz,
vendar sem spregovoril o njih šele
po informbiroju. Razlika je seve-
da, če prihaja do sporov zaradi
prisvajanja tujih dobrin ali zaradi
razhajanja v mišljenju.
Dovolj nam je znano, do kak-
šnih frakcijskih trenj je prihajalo
med samimi komunisti zaporniki
v kaznilnici v Sremski Mitrovici in
drugod, zato bi skoraj lahko vzeli
za neizogibno, daje prihajalo do
razhajanj tudi v takšni zadušljivi
atmosferi, kakršna je vladala v
francoskih koncentracijskih ta-
boriščih, kjer so postopali s špan-
skimi borci na najbolj nečloveški,
način, tako da so posamezniki
kljub smrtni nevarnosti in kljub
temu. da je partija v prvem ob-
dobju prepovedala vsak beg iz
taborišča, vendar skušali zbežali
iz lega pekla. Tistega, ki se mu je
beg slučajno posrečil, pa so, kakor
Silva Furlana. celo izključili iz
partije. Vendar so kmalu to strogo
navodilo preklicali.
Za Dušana vemo, da je bil že
kot komunist izredno disciplini-
ran, kol vojak pa še bolj. Že v
francoskem taborišču se je zave-
dal, da bo prej ali slej ponovno
vojak, saj je že doma in pozneje v
emigraciji preštudiral ogromno
literaturo o fašizmu in nacizmu,
zavedal se je nestrpne napadal-
nosti nacizma, ki Slovencem ne bo
prizanesel, ker je njihov zakleti
sovražnik.
Tako laže razumemo, zakaj je
Dušan zahteval od vsakogir
strogo disciplino — po zmagi v
NOB pa je imel tudi razumevanje
za obnašanje tistih, ki niso bih
rojeni za junake.
Žal sern premalo sodeloval s
Tonetom Žnidaričem, da bi lahko
kaj napisal še o njem, čutim pa, da
smo se mu doslej preskromno
oddolžili. Še je čas, da to storimo.
RAZISKOVALNA NALOGA -
ŠOLSTVO V NOB
V začetku šolskega leta 1980/81 se je začel zraven
rednih ur zgodovine še dodatni pouk iz tega predmeta.
Vanj smo se vpisali učenci, ki nas ta predmet zelo zani-
ma. Zbirali smo se enkrat tedensko, kjer smo se
pogovarjali o NOB. Listali smo tudi razne časopise in
knjige. Tako smo v Pionirju zasledili prijavnico za
raziskovalno nalogo zgodovinarjev. Prebrali smo, kaj
ta naloga zahteva. Naloga je bila že na prvi pogled
zanimiva, zato smo se dogovorili, da se prijavimo. Na-
ša naloga je bila „SOLSTVO MED NOB". Pričeli
smo z delom. Učenci smo obiskovali posamezne
aktiviste OF, ki so nam veliko zanimivega povedali.
Največ sla nam povedala tov. Cajnko Jože in Zgeč
Martin, brat Franja Žgeča, po katerem se imenuje na-
ša šola in brat Ignaca Zgeča, po katerem nosi ime naš
Pionirski odred.
Zelo nas je zanimalo šolstvo med vojno. Zvedeli
smo, kako je potekal |x»uk med vojno in po njej. Kru-
tost tujih učiteljev je učence spravljala v slabo voljo. V
šolo so prihajali toliko, da starši niso bili v ležavah.
Po vojni je bila potrebna velika potrpežljivost učite-
ljev, da so lahko dosegh zaželjeno disciphno. Učen-
cem je delal težave jezik. Niso se znali izražali v
slovenščini. Želeli smo čimveč zvedeti o šolstvu v
Dornavi, zato smo nalogo razširili. Zavzeli smo šol-
stvo od leta 1824, od takrat, ko je v Dornavi začel
potekati pouk. Pri tem smo si pomagali s šolskimi
kronikami, ki jih šola hrani. Zelo važne strani kronik
smo dali prefotokopirati. Vse smo strnili v mapo, ka-
teri smo dodali nekaj likovnih izdelkov, pri čem nam
je pomagal likovni krožek, ki nam je poskrbel za
poslikavo mape. Vsebino mape smo nato pregledah,
če je vse napisano brez napak in jo odposlali.
Naša naloga je zavzela šolstvo od leta 1824 do
1981, se pravi do danes, ko pouk poteka v novi šoli,
dokončno zgrajeni leta 1975, zgrajeni z družbenim
samoprispevkom. Pred šolo stoji doprsni kip re-
volucionarja dr. Franja Žgeča. Nedaleč vstran raste
Titovo drevo, simbol naše bodočnosti.
Delo naloge je bilo sicer zahtevno, vendar prijetno
in koristno, saj se zgodovine samo ne učiš, ampak se
od nje tudi marsikaj naučiš.
Irena Horvat
Osnovna šola ,,Dr. Franja Žgeča"
Dornava
PRVA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
ZZB NOV ORMOŽ
Včeraj. 20. maja dopoldncje bila v Ormo/u
prva seja občinske skupščine ZZB NOV Or-
mož. Po izvolitvi organov seje, so delegati
sprejeli statutarni sklep in poslovnik občinske
skupščine ZZB NOV Ormož. Za tem so ob-
ravnavali poročila o delu in poslovanju v mi-
huieiTi mandatnem "obdobju, izglasovali raz-
rešnieo dosedanjemu občinskemu odboru, ki
gaje nadvse uspešno vodil Vlado Ožboli. prav
tako nadzornemu tnlboru in opravili volitve.
Poleg potrditve m ra/glasilvc neposrednih
volitev občinskega odbora ZZB NOV. so iz-
volili predsednika in člane nadzornega od-
bora, člana republiškega odbora ZZB NOV;
posebej pa so potrdili predlog možnih kandi-
datov za delegate družbenopolitičnega zbora
in" za člane občinske konference SZDL tei"
njenega predsedstva. Sprejeli .so tudi program
dela. Podrobneje o vsebini bomo poročali
prihodnjič. *      —u
6 - SPOMINSKA IZROČILA
21. maj 1981 -
TEDNI«
Titova štafeta - štafeta mladosti
Pred tremi leti sem obiskal Muzej 25. maj v
Beogradu. To je muzej, ki .se zelo razlikuje od
ostalih, to je Titov muzej.
V njem sem videl darila, ki so jih Titu ob različnih
priložnostih izročili naši delovni ljudje, delegacije iz
prijateijslcih držav, naši pionirji m mladina. V ste-
klenih vitrinah sem si ogledal lepo izdelane modele in
makete, ki so jih naredili pionirji in tudi odrasli, ču-
dovite preproge, vaze, orožja in slike.
V muzeju pa so razsuvljene tudi štafetne palice.
Zelo dragocene so, saj je vsaka prepotovala na tisoče
in tisoče kilometrov po Jugoslaviji. Nosilo jo je-
veliko mladih, še več delovnih ljudi in občanov jo je
spremljalo po poti. V vsaki štafetni palici je združeno
na milijone želja in čestitk za rojstni dan naš^a
tovariša TITA.
Prva štafetna palica je šla na pot pred šestintride-
setimi leti iz Kragujevca. V tem mestu so mladi
sklenili, da bodo iitu ob njegovem rojstnem dnev(,
ponesli prvo štafetno palico 25. maja 1945. Iz Krag^,
jevca so jo pripeljali z helikopterjem v Zagreb in jq
tam izročili Titu. Leu 1956. se je Titova štafet^
preimenovala v štafeto mladosti. Takrat je namre{
tovariš Tito predlagal, naj 25. maj postane
mladosti, praznik mladih, praznik njihovih prizad«.
vanj, dela in razvoja.
Mladi so njegov predk>g z veseljem sprejeli. 25
maj je postal dan mladosti, mesec maj pa mesec mlj!
dosti. To, kaj vse so v enem letu naredili, kaj vse so
pripravljeni storiti, pa mladi vsako leto pokažejo i
veličastno prireditvijo na stadionu JLA v Beogradu.
Tudi letos bomo praznovali 25. maj DAN MLA-
DOSTI. žal. brez našega dragega tovariša Tita. Ta
dan bomo vdiko mislili nanj in na niegovo veliko
delo. ki ga je ustvaril v svojem življenju za nas mla-
de, za Titovo mladino. Branko Anžeij
Pomanjkljive uskladitve
iz zgodovine NOB
KRAJEVNEMU LEKSIKONU ZA ROB
v 14. številki Tednika je Vida
Rojičeva lepo opisala veliko
založniško delo, ki ga je opravila
Državna založba Slovenije s tem,
daje v razdobju od leta 1968 do
1980 izdala KRAJEVNI LEKSI-
KON SLOVENIJE, ki je izšel v
štirih zajetnih knjigah. Strinjam
se s tem, kar je napisala Vida
Rojičeva, zlasti še z oceno, da je
leksikon opravil veliko poslan-
stvo in bo vedno nepogrešljiv
priročnik za vse, ki potrebujejo
pri svojem delu krajepisne po-
datke.
Prav zaradi tega meje prizade-
lo, ko sem primerjal nekatere
podatke iz nase novejše zgodovi-
ne in ugotovil da so napisani
površno, podatki iz posameznih
krajev niso medsebojno usklajeni
in podobno. Za ilustracijo te
ugotovitve navajam samo dva
primera:
V III. knjigi Leksikona, kije
izšla leta 1V76, na strani 393
navaja podatke za Strmec pri
Rogatcu. Tu se predzadnji odsta-
vek" jglasi: »Jeseni 1943 se je tu
začela partizanska dejavnost.
Domači fantje so si v Ložnem
zgradili bunker, ki pa je bil izdan
30. marca 1944; od napadu sta
padla dva partizana. Na dogodek
opozarja 1. 1962 odkrit spomenik
v Ložnem pred cerkvijo«.
V IV. knjigi, ki je izšla leta
1980 pa na strani 423, kjer so
podatki za Stoperce. v zadnjem
odstavku piše: »V bližnjem goz-
du Ragužnici sta 30. marca 1945
padla med spopadom partizanov
z Nemci dva naša borca. Ko je
Tomšičeva brigada 21. jun. 1944
rušila želez. pTOgo Maribor-Ce-
Ije, so njeni borci izvedli tudi
rekvizicijo na drž. posestvu v
Stopercah. Spom.enik na kraju
boja kozjanske čete.«
V obeh citiranih odstavkih gre
med drugim za isti dogodek iz
NOB, vendar je razlika v letnicah
in v kraju spopada. Ta spopad
sem podrobneje opisal že leta
1954 in je. bil sestavek pod
naslovom »Zetalski Joža je pa-
del« objavljen septembra 1954
tudi v takratnem Ptujskem tedni-
ku. Na kratko objavljam njegovo
vsebino:
Po opravljeni nalogi v noči od
29. na 30. marec 1945 je skupina
5 partizanov pod vodstvom Jože-
ta Krašovca-Žetalskega Jožeta,
komandirja ptujske okrajne mo-
bilizacijske postaje, odšla počivat
v bunker, Ici je bil zgrajen v
gozdu Ragužnica na območju k.
o. Stoperce , ti j. na območju
sedanje ptujske občine. Bunker
e že prej izdala gestaf>ovcem v
"Logatcu tam v bližini stanujoča
ženska, ki je tudi sporočila, da so
f)artizani v bunkerju. Nemci
gestapovci, policisti in vojaki)
vodil jih je domačin, so v zgod-
njih jutranjih urah bunker obko-
lili in ga napadli. Jože Kos,
Franc Perkovic in Vlado Miklavc
so se prebili, Anton DroCenik-
Marian in Jože Krašovec-Zetal-
ski Jože pa sta padla, pokošena
od strojnicnih rafalov. Oba padla
junaka so partizani slovesno
pokopali pri bližnji cerkvici na
Ložnem, 2. aprila 1945 (na
velikonočni ponedeljek). Izstreli-
li so tudi častne .salve, čeprav je v
dobre 4 km oddaljenem Rogatcu
bilo polno Nemcev. Izdajalki pa
so sodili na kraju zločina, tj. j. pn
bunkerju, ki gaje izdala.
Nedvomno seje tragični dogo-
dek zgodil zjutraj 30. marca
1945. Oba padla borca so po
osvoboditvi prekopali in ju pre-
peljali na domači pokopahpči.
Kot zvemo iz Leksikona so pri
cerkvici na Ložnem že leta 1962
postavili spominsko obeležje,
dolžnost občanov ptujske občine
pa še ostaja, da postavimo spo-
minsko obeležje tudi v gozdu
Ragužnica, na kraju spopada.
Glede ostalih podatkov, ki so
navedeni za Stoperce, mi ni
znano, da bi bilo med okupacijo
v Stopercah državno posestvo,
spomenik na kraju boja kozjan-
ske čete pa stoji v zaselku Plate,
naselje Jelovice, KS Majšperk in
ne na območju Stoperc.
Pripomnil bi še, da je cerkev
na hribu Ložno, zato ljuje pravi-
jo na Ložnem in ne tako kot je
zapisano v Leksikonu (v Lož-
nem). Zaselek Sučje pa se raz-
prostira tako na območju Strmca
kot na območju Stoperc, zato je
omenjeno v obeh knjigah, ven-
dar so tudi tu nekatere napake.
Tako je za Strmec zapisano:
»Skozi Sučje teče potok Benešči-
ca proti s. v Dravinjo«. V resnici
ta  potoček  teče  pretežno  na
območju Stoperc, kfer se izteka v
potok Skralska. V četrti knjigi pa
je pod na-selju Stoperce omenjen
ta potok samo s tem, da je ob
njem opuščen mlin v Benetku,
žal pa je tiskarski škrat ime
potoka spremenil v »Nebeščico«,
pravilno je Beneščica.
Podobnih pomanjkljivih po-
datkov za dogodke iz NOB na
našem območju bi lahko navedel
še več. vendar ne gre za bistveno
pomembne.
F. Fideršek
Spominsko obeležje na Plateh v naselju Jelovice. Kaže, da bo napis
treba obnoviti. fQt9;J^CiuBi
MEDKRAJEVNA KONFERENCA SZDL SLOVENSKIH GORIC
Razvijanje tradicij NOV in socialistične
revolucije stalna naloga
Na Vinščaku pri Juršincih se je 9,
maja 1981 sestala medkrajevna
konferenca SZDL za razvijanje
tradKije NOV in socialistične
revolucije na ptujskem območju
Slovenskih goric. Delegati dru-
žbenopolitičnih organizacij kraje-
vnih skupnosti Destrnik, Grajena,
Heroja Lacka Rogoznica, Polen-
šak, Juršinci. Trnovska vas in
Vitomarci, so obravnavali in
sprejdi politično oceno vsebinskih
priprav in izvedbe pohoda ,,Po
potdi revolucije—Mostje '81".
Ugotovili so, da so družbenopoliti-
čne organizadje, društva in osno-
vne šole naloge opravile zavzeto in
skrbno, kar potrjuje tudi množi-
čna udeležba na pohodu, ki se ga
je v sedmih samostojnih četah Slo-
venskogorišk^a Krambergerjeve-
ga odreda uddežilo okrog dva ti-
soč pionirjev, mladine in odra-
slih. Posd)no priznanje in po-
hvalo so na konferenci izrekh
krajevni skupnosti Polenšak, ki je
v Natašini četi zbrala nad 170
odraslih krajanov, od tega 90 ob-
veznikov civilne zaščite, kar je
edinstven primer v občini Ptuj.
V oceni je poudarjeno, da so vse
slovenskogoriške čete na svojih
pohodnih poteh obiskale spo-
minska obeležja NOV, položile
številne šopke cvetja ali vence ter s
kulturnimi programi počastile spo-
min na padle borce in aktiviste za
svobodo ter zmago socialistične
revolucije. Ugodna je tudi ocena
za izveden kulturni program na
partizanskem mitingu v Pacinju, ki
je letos prišel še bolj do izraza, ker
je bilo kvalitetno ozvočenje, ki ga
je postavil Franček ZiBRAT iz
Ptuja. Izrekli so priznanje osnovni
šoli Slovenskogoriške čete Juršinci
in odboru SZDL Pacinje, ki so
skrbno opravili priprave parti-
zanskega mitinga, postavitev odra,
okrasitev ipd.
Na konferend pa so tudi opo-
zorili na nekatere težave, s kateri-
mi so se v krajevnih skupnostih
srečali. Nekatere ptujske šole so
zahtevale, da mora mladina obve-
zno priti v Ptuj, kljub temu, da je
izrazila željo, da se udeleži pohoda
s četo svoje krajevne skupnosti. V
oceni smo bili seznanjeni, da so
nekaterim dijakom, ki so sodelo-
vali na pohodu s četo svoje kraje-
vne skupnosti v okviru Slovensko-
goriškega Krambergerjevega odre-
da zapisali neopravičeni izostanek,
kljub temu, da so s pohoda
prinesli pismeno opravičilo ozi-
roma potrdilo o udeležbi.
Menimo, da je potrebno le malo
dobre volje in razumevanja, hkrati
pa zaupanja v mladino, ki se v slo-
venskogoriških krajevnih skupno-
stih zelo aktivno vključuje v delo
Zveze socialistične mladine in v
razvijanje tradicij NOV in sociali-
stične revolucije.
Kritično je bilo v razpravi tudi
poudarjeno vprašanje, zakaj se
dovoljuje postavljanje stojnic s ki-
čein v Mostju? Kramarji s.kičem
ne sodijo na kraj, kjer se klanjamo
spominu padlih za svc*odo!
Konferenca je v drugem delu
opredelila naloge na področju
priprav na proslavo 40. obletnice
ustanovitve in poslednjega boja
Slovenskogoriške-Lackove čete —
1942—1982. Osnovne šole bodo
razvijale posebne aktivnosti na
temo NOV. Krajevne skupnosti
bodo uredile spominska obeležja
NOV in njihovo okolje. Zveza
socialistične mladine bo izvedla
kviz na temo ,,Slovenske gorice v
boju za svobodo." Okrepilo se bo
sodelovanje z JLA in teritorialno
obrambo. Krajevni komiteji za
splošno ljudsko obrambo in dru-
žbeno samozaščito ter štabi in eno-
te za civilno zaščito bodo posebno
skrb posvetile krepitvi samoupra-
vnega koncepta splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite
skozi raznovrstne oblike soddo-
vanja in organiziranja skupnih ak-
cij. Posebna skrb bo posvečena
vsebini praznikov v krajevnih
skupnostih.   Skratka,   razvijanje
tradicij NOV in sodalistiCne
revolucije ter krepitev samoupra-
vnega koncepta splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite
bo stalna in skupna s skrb vseh
družbenopolitičnih organizadj,
društev, osnovnih šcrf in organov
krajevne samouprave vseh sodelu-
jočih krajevnih skupnosti v Slo-
venskih goricah. Za izvedbo
sprejetega programa aktivnosti pa
bo skrbel medkrajevni odbor
SZDL za razvijanje tradidj NOV
in socialistične revoludje krajevnih
skupnosti Slovenskih goric, kate-
rega sedež se bo leto dni nahajal
pri KK SZDL Heroja Lacka
Rogoznica.
Konferenca je sprejela tudi sklep
o preimenovanju čet Slovensko-
goriškega Krambergerjevega
odreda, ki se odslej imenujejo:
Slovenskogoriška Reševa četa
Destrnik; Slovenskogoriška Ilečo-
va četa Grajena; Slovenskogoriška
Lackova četa Rogoznica. Slo-
venskogoriška Spindlerjeva četa
Juršind, Slovenskogoriška Nata-
šina četa Polenšak, Slovenskogori-
ška Frasova četa Trnovska vas in
Slovenskogoriška Kostanjevčeva
četa Vitomard. Sklenili so tudi, da
bo imda vsaka četa svojo zastavo,
ki bo rdeče barve in z napisom
imena čete.
Konferenca predlaga OK SZDL
Ptuj, ki je organizator vsakoletne-
ga pohoda ,,Po poteh revolucije,"
da se v prihodnje organizira
mimohod vseh odredov mimo
spomenika Slovenskogoriške čete v
Mostju, tako, da udeleženci po-
hoda počastijo spomin padlih, kot
je to že bilo pred nekaj leti.
Konferenca se vsem aktivnim
udeležencem pohoda v Slovensko-
goriškem Krambergerjevem odre-
du javno zahvaljuje za njihovo
udeležbo in vzorno vedenje na po-
hodu.
F. B.
Slovenskogoriški-Krambergerjev odred v Pacinju pred pričetkom parti-
zanskega mitinga, pričakujejo še prihod treh čet Foto: I. Ciani
TONČKA SAGADIN-ŽENKA
Ilegalni ujetniki
2. nadaljevanje
Ni nam bilo treba več skozi špra-
nje in razpoke budno spremljati
vsak korak zdenih nemških polici-
stov, ne poslušati njihovega ohole-
ga kričanja in poveljevanja, ne
oprezati, kam bodo usmerjali svo-
je drzne korake. Bili smo srečni in
zadovoljni, da smo te tri dni preži-
veli, ušli smrti, da smo še zdravi in
da nismo več ilegalni ujetniki naše-
ga smrtnega sovražnika. Cilj
okupatorjev ni bil le uničiti nas
•partizane in sodelavce narodno os-
vobodilnega gibanja, temveč kot
nam je zgodovinar dr. Franc Fe-
renc iz izvirnih nadstičnih načrtov,
najdenih po vojni v arhivih naci-
stičnega vodstva v Berlinu, opisal
grozljivo usodo, ki je bila name-
njena celotnemu slovenskemu
ljudstvu. Iz teh načrtov, ki so jih
Hitler in njegovi pomagači napra-
vili že pred vdorom v Jugoslavijo
aprila 1941, je razvidno, da nam
okupator ni nameraval vzeti le slo-
venskega jezika, ki so ga takoj po
okupaciji prepovedali v šolah, ura-
dih in na drugih javnih mestih,
temveč so načrtovali, da nas bodo
pregnah iz naše slovenske zemlje,
izbrisali Slovenijo iz zemljevida in
izbrisali zgodovino Slovencev.
Vse te grozljive načrte okupator-
ja je vodstvo KP Slovenije predvi-
devalo in jih po nas — aktivistih
OF — predočalo ljudem po vaseh,
trgih in mestih. Zal je prve mesece
okupacije temu Ic malokdo pri-
sluhnil, malokdo verjel. Bolj kot
aktivistom OF, so ljudje, verjeli,
petokolonašem, ki so s svojimi
lažmi in demagogijo prikazovali
boljše življenje v nacistični,Nemčiji
♦n tako ljudi zavajali v napačno
smer. le lažne propadande pa peta
kolona na spodnjem Štajerskem ni
izvajala le po okupadji, temveč že
več let pred vojno. Iz svojega la-
stnega doživetja in izkušenj, lahko
trdim, da je ob vdoru okupatorja
leta 1941 bilo na našem območju
okrog 70 odstotkov ljudi zapdja-
nih po peti koloni in kul-
turbundovcih.
Vsi vemo, da se čez dan na vasi
ni smel prikazati partizan ali akti-
vost OF, saj menda ni bilo vasi,
kjer ne bi bilo vsaj enega petoko-
lonaša in nemškega ovaduha. Mi-
slim, da ni dovolj samo govoriti o
akciji ,,nič nas ne sme preseneti-
ti", temveč bi se ob tem moral tudi
vsak Slovenec seznaniti z vsebino
knjige oz, jo prečitati, ki jo je na-
pisal dr, Franc Ferenc, seznaniti
se s temi zločinskimi nacističnimi
načrti o usodi Slovencev na oze-
mlju spodnje Štajerske, kaj bi se z
njimi zgodilo, če bi zmagal okujMi-
tor, nacist in fašist. Sele, ko se člo-
vek seznani s temi grozljivimi na-
cističnimi načrti, zna pravilno
ceniti pridobitve narodno osvobo-
dilnega boja pod vodstvom OF.
Storiti moramo vse, da se nikoli
več ne bodo ponovili časi iz leta
1941, ko so ljudje v naših sloven-
skih vaseh pričakah okupatorja s
slavolokom, ga navdušeno poz-
dravljali in pogostili s kruhom in
vinom. Vse to pa bi se jim bilo čez
leta bridko maščevalo, če bi bil ta
nacistični okupator znjagal in tako
lahko uresničil načrte, v katerih je
zapečatil usodo Slovencev.
Vrnimo se nazaj na tisto" opušče-
no opekarniško podstrešje v Jane-
žovcih. Ko smo se najedli, smo po
l^tvi zlezli skozi odprtino v lopo
opekarne. Vsi zadovoljni smo si
stisnili roke, se poslovili in šli vsak
po svoji dolžnosti, novim, nevar-
nim nalogam nasproti, ki jih je bi-
lo moč uresničevati le z veliko lju-
beznijo do okupirane domovine iz
katere moramo pregnati okupator-
ja. Nobeden od nas pač tedaj ni
■vedel, niti shitil. da si zadnjič sti-
skamo roke v slovo in da se sploh
ne bomo več videli...
K Olgi Cehovi, rekli smo ii kar
Potrčeva Olga, takrat nismo šU,
čeprav smo jo imeli vsi radi. Sicer
se nas je vseii deset namenilo proti
njeni domačiji, vendar smo opažih
na dvorišču neke ljudi, ker je pač
bil še večer, zato smo se obrnih in
šli mimo njene domačije, Olga in
njena hiša je bila že itak opazova-
na od sosedov in ovaduhov, saj so
jo sumili že zaradi njenega brata
dr. Jožeta Potrča, zato je bila naša
previdnost toliko potrebnejša.
Vsak si lahko misli, kaj bi se zgo-
dilo, če bi takoj po končani hajki
kdo videl, da smo šli k Olgi, prav
gotovo bi sedel na kolo in obvestil
policiste, o tem, kje je vidd parti-
zane. Lahko bi bilo po nas, prav
gotovo pa bi se najhujše zgodilo
, 01^, njeni^družini in domačiji. Iz
izkušenj srno tudi vedeli, da je ta-
ko k Olgini domačiji kot k večini
drugih kmečkih domačij bilo pred
polnočjo težko priti neopazno.
Marsikje so namreč imeli pri hiši
dninarje, tudi deklo ali hlapca, do
noči so delali na polju, potem so
večerjali in vse to se je zavleklo
pozno v noč.
Fantje slovensko goriške čete, z
njimi sem se poznala že prej iz
Ptuja, ko so kot skojevd prihajali
k sinu Zvonkotu, so mi povedali,
da so že prej večkrat predanih na
podstrešju omenjene opuščene
opekarne v Janežovcih, zlasti tak-
rat, ko se je primerilo, da jih nihče
ni hotel vzeti pod streho. Povedali
so tudi, da so večkrat v nočnih
urah poslali po enega tovariša do
Olge, potrkal je na njeno okno in
ona mu je kar skozi okno dala
hleb kruha in še kak dodatek, da
so se najedli. Vem, da je tudi Olga
Potrč-Cehova bila zelo prizadeta,
ko je zvedela, da je razbita ,,Slo-
venje goriška četa", da je večina
njenih borcev padla.
Padec slovenskogoriške čete je
tudi mene zelo prizadel. Takrat
sem namreč bila že nekaj tednov v
krempljih gestapa v ptujskih zapo-
rih. Tudi meni ni prizanesel iz-
dajalec slovenskega naroda in je s
prstom pokazal name. Zelo me je
prizadelo, ko sta mi paznika Pihler
in Glušič neko dopoldne povedala,
da so nemški policisti obkolib v
Mostju četo partizanov in jih po-
bili; njihova trupla pa da so polo-
žena na ogled meščanom v Ptuju
pri hiši Vinka Brenčiča, ki so ga
izgnali, njegovo hišo pa je zasegel
gestapo. Povedala sta tudi, da so v
zapor pripeljali dva ujeta partizana
in da ju v cehco hodijo v trumah
ogledovat ptujski — ne le mladi,
temveč tudi starejši kultur-
bundovci in si jih ogledujejo kot
kake zveri. Naslednji dan pa mi je
spet paznik Pihler povedal, da po
mestu vodijo nekega moža. ki so
mu na prsa obesili napis ,.Ich bin
Morder." Kdo je ta človek, ni
vedel slišal je le, da je tisto vodja
partizanov, ki jih je nemška poli-
cija uničila v Mostju. Povedal je
tudi, da so tega moža ujeli zjutraj
v Velovlaku gestapovd, ki se sedaj
izživljajo nad njim, meščani Ptuja
pa ga zasramujejo, pljujejo nanj
in mečejo vanj kamenje. Kot na
trnju sem pričakovala novih, zame
tako zelo, zelo grozljivih novic...
Okrog enajste ure je nastal pred
zapori velik trušč, vik in krik mno-
žice ljudi. Gestapovci, kar se da v
oholi drži, so pripeljali v zapor
moža z obvezano glavo... v njem
sem spoznala Jožeta Lacka, Pripe-
ljejo ga v kletne prostore in ga za-
prejo v sosednjo celico. Ko so ge-
stapovd odšli, sem poskušala z
Lackom vzpostaviti zvezo, bil pa
je že tako izmučen, izčrpan in
omamljen, da se na moje trkanje
po zidu sploh ni odzval.
Popoldne še isti dan vidim skozi
okn9 celice, da nekaj po 14. uri
prihajajo v' zapor gestapbvec za
gestapovcem. Vsi mrki in divji, s
pasjimi biči v rokah. Naštela sem
jih 13, lahko pa da jih je bik> tudi
več. Vsi so odšli v sobo, kjer so
zasliševali zapornike, dva ge-
stapovca pa pridrta v kletne pro-
store. Paznik odpre vrata sosednje
celice in Jožeta Lacka odpeljejo v
sobo, kjer nanj čakajo gestapovci
— divje zveri v človeški podobi.
Vsa sem bila napeta kot struna, ni-
ti trenutek nisem našla miru, pri-
sluškujem vsakemu koraku, vsaki
besedi, ki se je slišala v moji celici.
Ko Lacka pripeljejo v sobo na za-
slišanje, nekaj minut nisem slišala
ničesar, nato pa zaslišim odločen
Lackov elas: „Nein und hun-
dert nein!" (Ne. stokrat
ne!) in takoj nato nečloveški krik,
ki je odjeknil po edem zaporu.
Nato sem slišala še neko lomaste-
nje in kmalu za tem opazim, da
gestapovec za gestapovcem odhaja
,iz zapora.
Pri razdelitvi večerje mi paznii^
PihlCT pove, da zgoraj v sobi leži v
nezavesti Jože Lacko, ob lit s kr-
vjo, tudi tla in stene okrog njega
so oškropljene s krvjo. Paznik mi
je še povedal, da je ta zločin ge-
stapovoev bilo maščevanje nad
Lackom, ki ga je gestapo izvršil tik
pred pogrebom oficirja nemške
policije, ki je padel v boju s slo;
venjegoriško četo. Okrog polnoči
pa zaslišim, kako pazniki po
stopnicah nosijo nekaj težkega v
kletne prostore. Slišim, da sO
odklenili vrata sosednje cdice, kjer
so odložih tovor in odšli-
Naslednje jutro mi paznik pove,
da leži v sosednji celici še vedno ^
nezavesti Jože l^cko in da ga ho-
dijo gestapovd ogledovat 02-
opazovat, kdaj bo prišd k zavesti-
Nadaljevanje prihodnji*^
TEDNIK - 21- "^i 198^
NAŠE KMETIJSTVO - 7
Ugodni rezultati in velike možnosti
POGOVOR O KRAETUSTVU
O vlogi kmetijstva v naSi družbi
jTinogo govorimo, besede o kon-
l^retnih posegih so vse glasnejše, o
problemih, ki tarejo kmetijce
razpravljamo na raznih sejah in
problemskih konferencah. Re-
zultati vsega tega bodo vidni ozi-
roma bodo morali biti vidni
jcnialu, če hočemo doseči uresni-
čevanje smelih načrtov, ki smo jih
začrtali za srednjeročno obdobje
1981-85.
Podravje in Pomurje predsta-
vljata v slovenskem merilu nekaj
podobnega, kot Vojvodina v ju-
goslovanskem. Oči vse Slovenije
so zato uprte na našo območje, saj
je od razvoja na.šega kmetijstva
odvisno, kaLšen bo delež doma
pridelane hrane.
Kakšna je vloga kmetijstva
ptujske občine v slovenskem me-
rilu, kje so naše rezerve, kako
bomo dosegli boljšo izkoriščenost
zemlje smo želeli izvedeti iz po-
govora, na katerega smo povabili
strokovnjake s področja kmetij-
stva in sicer Zvonko Kneževič,
članico izvršnega sveta skupščine
občine Ptuj, zadolženo za kmetij-
stvo, gozdarstvo in živilsko indu-
strijo, Milana Starkla, vodjo
agroživilstva pri kmetijskem
kombinatu Ptuj in Mirana duši-
ca, direktorja kmetijske zadruge
Ptuj. Najpomembnejše ugotovit-
ve tega pogovora poskušamo str-
niti v tem sestavku:
Občina Ptuj je ena največjih
slovenskih občin, po velikosti je
na četrtem mestu, s kmetijskimi
površinami pa se uvršča na sedmo
mesto. Z omenjenimi kmetijskimi
površinami je nedvomno po-
memben pridelovalec hrane.
Tudi v občini ima kmetijstvo po-
membno vlogo, v družbenem
proizvodu občine je zastopano s
16 odstotki. Delež našega kmetij-
stva v ustvarjenem družbenem
)roizvodu kmetijstva Slovenije je
)il leta 1979 naš delež med vsemi
občinami največji in sicer 6,5 od-
stotka.
Družbeni sektor kmetijstva ima
v lasti 13,4 odstotka kmetijskih
površin, z ostalimi površinami pa
gospodarijo zasebni kmetovalci. •
Kjer se le da, s posegi pridobiva-
mo nove obdelovalne površine. V
naši občini ugotavljamo, da so se
površine njiv v občini v v zadnjih
desetih letih povečale za 10 hek-
tarjev, kmetijske površine pa
zmanjšale za 305 hektarjev. Te
spremembe so najbolj občutne v
zasebnem kmetijstvu; medtem ko
delež družbenega kmetijstva ne-
prestano raste, tako po površini,
kot po količini pridelka. V zaseb-
nem sektorju kmetijstva je priso-
tna velika razdrobljenost posesti,
žal pa je prisotna še nadaljna
drobitev teh zemljišč. Razdrob-
ljenost vpliva na to, da je tržna
proizvodnja v zasebnem sektorju
nizka, da jo proces drobitve
kmetijskih površin še bolj ome-
juje, prisotna pa je tudi starostna
struktura kmečkega prebivalstva.
Povprečno ima kmetija v ptujski
občini !e nekaj nad dva hektarja
obdelovalnih zemljišč, njiv samo
1,27 hektarja.
Navedenim podatkom na-
vkljub ugotavljamo, da se obseg
kmetijske proizvodnje iz leta v
leto veča. Leta 1980 je bil napri-
rner obseg kmetijske proizvodnje
za 6,4 odstotka večji kot leta 1978.
Delež družbenega kmetijstva v
povečanem obsegu zanaša 12,4
odstotka, delež zasebnega kme-
tijstva pa 1,7 odstotka.
Več kot polovico kmetijske
proizvodnje v Sloveniji predsta-
vlja živalska proizvodnja. V ptuj-
ski občini je to še bolj očitno, saj
prestavlja živalska proizvodnja v
skupni kmetijski proizvodnji kar
73 odstotkov. Prevladuje peru-
tninarstvo. prašičereja in gove-
doreja. Ostali odstotki proizvod-
nje odpadejo na poljedeljstvo in
sicer 21.6 odstotka, na vinogra-
dništvo 5.1 odstotka in na sadjar-
stvo 0,3 odstotka.
Statistični podatki kažejo, daje
v letu 1979 samo kmetijstvo ob-
čine Murska Sobota pridelalo več
pšenice kot kmetijstvo ptujske
občine, potrebno pa je upoštevati
podatek, da ima občina Murska
Sobota kar za 4.500 hektarjev več
kmetijskih površin. Pri nas je pri-
delek jfšenice po hektarju kar za
tri stote večji kot na primer v ob-
čini Murska Sobota. Ce smo po
proizvodnji pšenice na drugem
mestu, velja isto za pridelavo ko-
ruze, tudi tu pa je hektarski donos
znatno višji, zaostajamo le za ob-
čino Ormož, ki ima najvišji hek-
tarski donos koruze.
V živinoreji so podatki še bolj
ugodni, saj je intenzivnost reje
računano na 100 hektarjev zelo
visoka. Na 100 hektarjev zemljišč
pride v ptujski občini kar devet-
deset govedi, v slovenskem merilu
samo 63 govedi. Na sto hektarjev
odpade nadalje kar 180 prašičev, v
slovenskem merilu le 52, razen
tega pa odpade na isto površino
zemljišč kar 12.590 piščancev.
Primerjalnega podatka za Slo-
venijo pri perutnini ni, je pa po-
datek za ptujsko občino brez
dvoma mnogo višji.
Po številu  klavnih  prašičev
ugotavljamo, da smo največji
proizvajalec  svinjskega mesa v
Sloveniji, seveda je stanje isto pri
perutninskem mesu, saj predsta-
vlja ptujska proizvodnja kar 48
odstotkov slovenske. Nadalje smo
največji proizvajalci jajc, pohva-
liti se ne moremo le z odkupom
mleka, saj ga letno   odkupimo
okoli 16 milijonov litrov, so pa na ]
tem področju.še ogromne rezerve, I
predvsem v zasebnem sektorju,   j
Naša živilska industrija je pri- j
rejena kmetijski proizvodnji.       j
V proizvodnji krmil smo na- ■
jvečji proizvajalci, saj proizvaja- |
mo skoraj 30 odstotkov vse slo-
venske proizvodnje krmil. Razvi-
ta je tudi mlekarska industrija,
znana so naša vina, živilska in-
dustrija Petovia pa po nekajletni
stagnaciji dela z novim elanom in
uspehi so že vidni.
Vse omenjeno je osnovna oce-
na izkoriščenosti zemlje, so pa
tudi osnova za ugotovitev kje so še
možnosti za širitev proizvodnje.
Več kot očitno je, da so velike
rezerve in možnosti v zasebnem
kmetijstvu. Tu bo potrebno doseči
večjo intenzivnost pridelovanja,
uvajati nove kulture, širiti gove-
dorejo, vrtninarstvo. Rezerve so v
proizvodnji sladkorne pese. mle-
ka in vsemu temu bo posvečeno
največ pozornosti v uresničevanj u
planskih nalog tega srednjeroč-
nega obdobja.
Seveda pa zgolj intenzivna ob-
delav^ zemlje ne bo dovolj za
pridelavo zadostnih količin hra-
ne. Zato bo potrebno pridobivati
nove in nove obdelovalne povr-
šine. Kmetijska zemljiška sku-
pnost ima zato v tem srednjeroč-
nem obdobju v programu z meli-
oracijami pridobiti okoli 5 tisoč
hektarjev kmetijskih površin.
Program je razdeljen v dve pri-
oriteti, v prvi je 2500 hektarjev, ta
plan bo izpolnjen gotovo v tem
planskem obdobju.
Ne moremo pa mimo vprašanja
izgube rodovitnih kmetijskih po-
vršin. Divja urbanizacija, odpira-
nje novih lokalnih gramoznic je
več kot očitna škoda našemu
kmetijstvu. Te zadeve bomo se-
veda težko preprečevali, možnosti
so sicer v dobrem prostorskem
planu, kategorizaciji zemljišč in v
doslednjem izvajanju teh dveh
aktov. Graditeljem bo potrebno
nuditi komunalno urejene parce-
le, seveda na površinah, manj
primernih za kmetijsko proiz-
vodnjo, mnogo pa lahko doseže-
mo z redno in dosledno kontrolo
izvajanja prostorskega plana.
Kmetijstvo v družbenem sek-
toriu ie tisto, ki proizvaja velik del
tržnih viškov, čeprav ima v lasti le
neka) nad 13 odstotkov kmetijskih
površin. V kmetijskem kombina-
tu, ki je edini nosilec tovrstne
proizvodnje v družbenem sekto-
rju si že od nekdaj prizadevajo
pridobiti čim več kmetijskih po-
vršin, pa tudi usposabljanju teh za
večjo kmetijsko proizvodnjo. V
zadnjih letih so tako pridobili
prek tisoč hektarjev, melioracije
pa so izvedli na 1700 hektarjih,
predvsem v pesniški dolini. V tem
petletnem obdobju so prišle na
vrsto površine porečja Polskave.
Do leta 1985 nameravajo prido-
biti okoli 1250 hektarjev novih
kmetijskih zemljišč, melioracije
pa izvesti na 2400 hektarjih.
Kmetijski kombinat Ptuj je bil
že doslej velik proizvajalec mleka,
govejega in svinjskega mesa. V
srednjeročnem obdobju namera-
vajo proizvodnjo svinjskega mesa
povečati za več kot 100 odstotkov,
k temu bo bistveno prispevala
nova farma za 45 tisoč .svinj, ki bo
zgrajena s sredstvi delovne orga-
nizacije Košaki Maribor in Kme-.
tijskega kombinata Ptuj. To bo
tudi bistven prispevek k boljši
založenosti trga s tem živilom. V
tem obdobju bodo povečali tudi
znatno stojišča za goveje pitance,
od sedanjih 2400 na 4000, tako
bodo letno proizvedli okoli 1400
ton govejega mesa. Staleža govedi
za mlečno proizvodnjo sicer ne
bodo povečali, trudili pa se bodo
doseči večjo mlečnost krav.
Velike količine močnih krmil,
ki jih bodo potrebovali, bodo
proizvedli v lastni tovarni, ki je
trenutno v rekonstrukciji, pozneje
pa bo imela zmogljivost 60 tisoč
ton. Tako povečanje živinskega
fonda si lahko privoščijo seveda
zato, ker imajo zagotovljeno hra-
no. V SR Srbiji imajo namreč
svojo TOZD. ki ima kooperacij-
ske odnose s kmetovalci na 7 tisoč
hektarjih. Od njih tako odkupijo
velike količine koruze, del po-
trebne krme pa proizvajajo tudi
ostali njihovi kmetijski tozdi, ki
bodo imeli po srednjeročnem
planu samo s koruzo zasajenih
prek 2 tisoč hektarjev. Seveda je in
bo Kmetijski kombinat tudi po-
memben proizvajalec krušnih žit,
vsa pa bodo prodali mariborske-
mu Intesu. Letos bodo pridelali že
okoli 30 tisoč ton sladkorne pese, s
tem pa bodo postali tudi največji
pridelovalec te kulture v Sloveniji.
Zanemariti ne smemo tudi proiz-
vodnjo hmelja, saj je kombinat po
količinah oddanega hmelja takoj
za Hmezadom iz Žalca. Površine
hmelja nameravajo še povečati,
saj poleg dobrega dohodka pri-
dobijo z izvozom tega pridelka
prepotrebna devizna sredstva.
Kmetijski kombinat Ptuj bo v
bodoče precejšnjo pozornost po-
svečal namakanju kmetijskih po-
vršin, saj je precej površin pro-
dnatih in zato potrebnih nama-
kanja. Velik pomen bo imelo na-
makanje tudi za kooperacijsko
proizvodnjo, ki bi naj zagotavljala
velik del surovin, kijih potrebuje
živilska industrija Petovia. Na-
jvečje možnosti za to so vzhodno
od Ptuja, prvič zaradi tradicije, ki
jo ima tu vrtnarska proizvodnja in
zaradi dobrih možnosti namaka-
nja, na kar so mislili že pri gradnji
kanala, kjer so zgrajena odjemal-
na mesta.
Kako pa bo z uresničevanjem
zastavljenih načrtov v zasebnem
kmetijstvu, ki ima kot že ome-
njeno v lasti kar 87 odstotkov
kmetijskih površin, zemlja pa tu ni
obdelana kot bi morala biti.
Kmetijska zadruga Ptuj. kot or-
ganizacija združenih kmetov po-
kriva 92 odstotkov teritorija ptuj-
ske občine. Program zadruge je
zelo zahteven in odgovoren. V
organizaciji združenih kmetov je
1720 kmetovalcev število koope-
rantov pa se je že približalo šte-
vilki štiri tisoč. Največja njihova
naloga v tem obdobju je usposo-
bitev 3125 kmetij za tržno proiz-
vodnjo. To so kmetije, ki so z ob-
činskim odlokom zaščitene. Te-
žava našega kmetijstva je tudi v
tem, da je kar 71 odstotkov ob-
močja občine gričevnat svet. Na
ravninskem delu so pravkar v teku
melioracijski posegi, tudi na po-
vršinah zasebnega sektorja. Do
leta 1985 nameravajo meliorirati
in komasirati 1750 hektarjev po-
vršin.
Ce povdarjamo, da kar na 87
odstotkih zemlje gospodarijo za-
sebni kmetovalci ne moremo in ne
smemo mimo dejstva, da to niso
zgolj kmetje, temveč gre v mnogih
:)rimerih za lastnike zemlje, ki jim
e-ta predstavlja dodatno deja-
vnost. Jasno je, da je zaradi raz-
drobljenosti zložba zemljišč v
večje in donosnejše komplekse
nujna. Le tako bo namreč možno
uvajati kmetijsko proizvodnjo s
sodobnimi tehnološkimi pristopi
tudi na sedaj premalo izkorišče-
nih kmetijskih površinah.
V posege, v prvi vrsti gre za
melioracijo se vključuje tudi za-
sebni sektor kmetijstva in sicer
3rek skupnosti, ki delujejo pri
cmetijski zadrugi. Trenutno ima
zadruga organiziranih 143 sku-
pnosti, kot so na primer mlekar-
ske, strojne, poljedeljske, živino-
rejske, melioracijske, med njimi je
tudi ena trsničarska skupnost. Do
leta 19S5 nameravajo število teh
skupnosti povečati na 220.
Vse to bo seveda le delno vpli-
valo na boljšo in donosnejšo ob-
delavo zemlje v zasebni lasti. Za
dokončno rešitev problema bo
potrebno narediti odločne korake
tudi na področju socialnega var-
stva ostarelih kmetov. Le tako
bomo namreč mlade pritegnili
nazaj na zemljo oziroma jih na
njej obdržali. Intenzivnost obde-
lave zemlje v zasebni lasti namreč
še vedno pada, čeprav si z vsemi
močmi prizadevamo doseči na-
sprotno. Žal je vse več neobdelane
zemlje in zapuščenih zemljišč
oziroma zapuščenih kmetij. Del
slabo obdelane zemlje je mogoče
pripisati ostarelim kmetom, del
pa polkmetom, ki svoje ekonom-
ske interese in potrebe zadovo-
ljujejo z zaposlitvijo.
In kako najti izhod? Rešitevje v
posvečanju večje skrbi temu pro-
blemu s strani kmetijske zemljiške
skupnosti, tako občinske kot re-
publiške. Vse premalo je še na-
mreč primerov, da se ostareli
kmetje odločijo za koriščenje po-
gojev, ki jim ga nudi zakon o
preživninskem varstvu, ko z od-
dajo zemlje pridobijo pravico do
denarne pomoči. Toliko bolj nuj-
no je začeti reševati problem
ostarelih kmetov z upoštevanjem
dejstva, da je na drugi strani že
precej sodobno tehnološko
opremljenih kmetij, ki pa ne mo-
rejo doseči polnega uspeha zaradi
tega. ker razpoložljiva mehaniza-
cija zaradi premaiih zemljiških
kompleksov ni v celoti izkorišče-
na, kar seveda negativno vpliva na
produktivnost dela in tudi doho-
dek take kmetije.
Želja nas vseh je. da taka raz-
mišljanja vodijo h konkretnim
akcijam, ki so se mnogokje že
pričele in se bodo nadaljevale
skozi vse srednjeročno obdobje,
pa še naprej. Bitka za hrano bo
namreč iz dneva v dan pridobi-
vala na pomenu!
J. Bračič
Foto: L Ciani
Milan Starki — Kmetijski kom-
binat Ptuj
Zvonka Kneževič — IS SO Ptuj
Miran Glušič — Kmetijska Za-
druga Ptuj
Po pozebi v ptujski
in ormoški občini
Po drugi pozebi 22. aprila letos je ustrezna komisija izvršnega sveta
SO Ptuj v razširjenem sestavu in s pomočjo strokovnjakov uprave,
kmetijskega kombinata in zasebnega kmetijstva, pričela z delom pri
ugotavljanju vzrokov in odstotkov poškodb po pomladanski pozebi in
ugotavljanju škode po zimski pozebi.
Komisija je ugotovila, da pomladanska pozeba, kije pustošila med 19.
in 22. aprilom povzročila škodo na sadnem drevju, zlasti v nižinskih
predelih oziroma na nižje ležečih sadovnjakih vseh vrst. Pri tem je nastala
škoda tudi do 40 odstotkov, glede na maso cvetov, ki so sedaj vidni. O
končni škodi pa bo mogoče govoriti, ko bo plod vezan in sicer konec maja
ali v začetku junija.
Pomladanska pozeba je pustila posledice tudi v vinogradih, vendar je
po besedah Cirila Sateja, vodja kmetijske in gozdarske inšpekcije občin
Ptuj in Ormož, le 5 odstotna glede na celotno površino vinogradov. Ta je
bila vidna po 22. aprilu, pri tem pa je potrebno dodati še, da je nekaj
pozebe bilo tudi pozneje.
Največ škode je v vinogradništvu pustila zimska pozeba. Le-ta pa ni
bila vidna v začetku rezi v mesecih januar in februar ter marcu, te posledice
so se pokazale v času vegetacije. Prišlo je do neodganjanja očes na
določenem številu rozg, pozneje pa so se pojavile izsušitve celih rozg in
trsja. Nekateri trsi so celo preklani po celi dolžini debla, nekateri poganjajo
po en poganjek v deblu samem izpod cepljenega oziroma nekoliko nad
cepljenim mestom.
Na pridelek iz poškodovanih trsov v jesenskih mesecih ni moč
računati, saj je škode na okrog 355 ha oziroma 40 do 45 odstotkov, glede
na celotno površino vinogradov. V družbenem sektorju je škode za okrog
45 odstotkov; v zasebnem sektorju pa okrog 40 odstotkov. Računa se, da je
ta škoda v celi občini po sedanjih stanjih, v poprečju 40 odstotkov. Skoda
še ni dokončana, saj se trsi še naprej sušijo in ugotovitve kažejo, da je
stanje vsak dan slabše glede na celotno površino.
Tudi v ormoški občini je stanje podobno, le da je sadjarstvo bolj
prizadeto kot v ptujski občini. V vinogradništvu pa je škode približno za
toliko kot v ptujski občini. Po ugotovitvah je v ormoški občini škode za 65
odstotka glede na narodni dohodek, v ptujski občini pa le-ta znaša 7,3
odstotke.
Glede na dohodek iz kmetijstva pa ta škoda znaša 17 odstotkov. Pri
tem je Ciril Satej poudaril, da v ormoški občini niso ugotavljali stroškov
obnove za razliko od ptujske občine. Že sedaj pa je mogo& reči, da imata
obe občini za okrog 50 odstotkov izpada dohodka, ki ga dobivata iz vi-
nogradništva, ki pa ne bo prisoten samo letos, temveč še v dveh prihodnjih
letih. MG
Proizvodnja mleka
dohodkovno zanimiva
Kombinirana govedorejska proizvodnja je na našem območju že
precej dobro vpeljana. Imamo kmetije, ki proizvedejo letno že po 100
tisoč litrov mleka. Po sedanjih cenah pomeni ta količina letni dohodek
od 90 do 120 starih milijonov. Razen tega take kmetije ustvarjajo tudi
dohodek od plemenske živine, oziroma od prodaje telet. Tako lahko
usmerjena kmetija doseže visok letni prihodek, tako da z odbitkom
stroškov dosežejo dohodek, ki je lahko znatno večji od dohodka
delavca v združenem delu.
Poleg tega ne smemo mimo dejstva, da je tovrstna kmetijska
proizvodnja še posebno zanimiva za sicer manj razvita hribovita
območja, kjer za drugo kmetijsko proizvodnjo ni pogojev. Na teh
območjih se že uveljavlja sodoben pašno-kosni sistem živinoreje. S to
proizvodnjo pa je mogoče dopolniti sicer klasično sadjarsko in vino-
gradniško proizvodnjo. Razen tega je to primeren način razvoja
hribovitih območij s ciljem, da ohranimo naseljenost Haloz in Sloven-
skih goric, ki je iz leta v leto manjša.
JB
Dobra mlekarica pomeni za kmetijo precejšen dohodek  Foto: L Ciani
Nega posevka sladkorne pese
Sladkorna pesa je intenzivna kmetijska kultura
zato je potrebno zemljo za setev pripraviti nadvse
pozorno, nič manj pozorno ne sme biti nega
posevka, saj bi se vsaka malomarnost negativno
odrazila na količini pridelka. V času. ko je seme
sladkorne pese že vzklilo, je potrebno posevek zelo
skrbno obdelati, zato v tem sestavku posredujemo
navodila strokovne službe kmetijske zadruge Ptuj,
oziroma vodje za pridelavo sladkorne pese inženir-
ja Franca Klanečka.
Kmetijska zadruga je letos posejala sladkorno
peso v kooperacijski proizvodnji na okrog 170
hektarjih. Setev je bila opravljena kvalitetno in
pravočasno, nekoliko težav je povzročilo suho in
vetrovno vreme. Posledica tega je, da so zaščitna
sredstva na nekaterih površinah slabo delovala,
prišlo pa je tudi do neenakomernega vznika
sladkorne pese. Predvsem površine, ki so bile
preorane spomladi so s tem izgubile precejšnje
količine vlage, zato naj velja staro pravilo, da je
potrebno zemljo za setev sladkorne pese pripraviti
že jeseni.
Takoj ko so vidne vrste sladkorne pese. je
potrebno pričeti z mehanskim uničevanjem pleve-
lov, to delamo s kultiviranjem. Temu sledi redče-
nje sladkorne pese in sicer tako, da ostanejo na
tekoči meter 3 do 4 rastline. Na površinah, kjer
prvo škropljenje proti plevelu ni učinkovalo, je
potrebno ponovno kemično zatiranje plevelov.
Tistim, ki se bodo odločili za ponovno škropljenje,
priporočamo   naslednje   kombinacije   zaščitnih
sredstev: Za prvo koiubiaacijo lahko izberemo 5
litrov Betanala in 2 kg Pyramina na hektar. Za
uporabo te kombinacije mora imeti pesa dobro
razvita dva para pravih listov. Druga uporabna
kombinacija je 5 litrov Betanala in 1 kg nata na
hektar, tudi pri tej kombinaciji je potrebno paziti,
da ima pesa že razvita dva para listov. Tretje
zaščitno sredstvo je Golteks, uporabimo ga 5 do 7
kilogramov na hektar, uporabimo ga lahko takoj,
ne glede na razvoj sladkorne pese. Najboljši učinek
s tem škropivom dosežemo, ko ima plevel 2 do 6
listov.
Nujno je opozoriti, daje pri kombinaciji Betana-
la potrebno dosledno upoštevati navodilo proizva-
jalca. Na liter Betanala je potrebno dodati največ
50 litrov vode. Pri škropljenju ne sme biti previso-
ka temperatura, lahko je največ 25 stopinj celzija,
ne smemo ga uporabljati v vlažnem vremenu, na
primer v rosi, pa tudi šest ur po škropljenju ne sme
deževati. Seveda je najbolje, da se pridelovalci
sladkorne pese pred škropljenjem posvetujejo s
strokovnjaki kmetijske zadruge.
Glede na to. da se tu in tam zgodi, daje potreb-
no posevek sladkorne pese preorati naj povdarimo,
da dosedanji pregledi posevkov ne kažejo, da bi
bilo to potrebno storiti Ce pa do tega vendarle
pride zaradi neuspele setve morajo posevek prej
ogledati kmetijski inšpektor in strokovna služba
zadruge, sicer nosi pridelovalec vse stroške, ki so
nastali s setvijo. JB
8 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
21. maj 1981 - 7£DNI|r
PESEM NAS DRUŽI IN KREPI
Pod tem geslom je bila v nedeljo
17. maja 1981 v Ptuju revija otro-
ških in mladinskih pevskih zborov
občine Ptuj, letošnja je bila že
dvaindvajseta in je bila v počasti-
tev dneva mladosti in 40-letnice
OF.
Mladi pevci so imeli hvaležno
publiko v sorazmerno polni avli
CSUI.
Na reviji je sodelovalo približno
tisoč pevcev, ki so v začetku zapeli
dve skupni pesmi in sicer Vaclava
Felixa — Kaj je to mir in Budnico
Marjana Kozine. Po pozdravnem
govoru podpredsednika ZKO Ptuj
I eliksa Bagarja so sledili nastopi
otroških pevskih zborov, ki so se
predstav^li z dvema ali s tremi pes-
mimi. Otroški zbori so peli v glav-
nem ob spremljavi klavirja,
podlehniški OPZ pa so spremljali
še harmonika, trobenta in klarinet,
kar je popestrilo revialni nastop
tega zbora. Otroški pevski zbori so
se nekoliko slabše slišali, saj avla
ne nudi primerne akustičnosti pri
tihem petju.
Od mlajših mladinskih zborov je
nastopil samo zbor iz osnovne šole
Tone Z.nidarič iz Ptuja; škoda, saj
take zbore ima več popolnih šol.
Mladinski zbori, nastopilo jih je
deset, so se predstavili s po tremi
pesmimi iz slovenske zborovske
zakladnice od narodnih do sodob-
nih pesmi, pesmi drugih jugo-
slovanskih narodov in tuje,
zborovske literature.
Nastopil je tudi dekliški pevski
zbor  pedagoške gimnazije  Ptuj,
zbor je namesto obolele zboro-
vodkinje vodila učenka in pevka
zbora. Revijo je zaključil pihalni
orkester glasbene šole ,,Karol Pa-
hor" iz Ptuja.
Tudi letos so zborovodje v svoje
delo vložili ogromno truda, veliko
dela,  vsako  dobro delo pa se
obrestuje z dobrim, prijetnim
nastopom. Posebna pohvala velja
tistim zborovodjem, ki so ob
neobhodni intonančni čistosti
uspeli tudi v polni zvočnosti mla-
dih grl, v razumljivi izgovorjavi in
v takšni interpretaciji, ki je priteg-
nila poslušalce in so takšne nasto-
pe nagradili z dolgotrajnim aplav-
zom.
Iz leta v leto ugotavljamo, da so
naši mladinski zbori pravzaprav
dekliški zbori, fantje so prava red-
kost v \rstah mladinskih pevcev.
Se največ jih je bilopri MPZ Bo-
ris Kidrič Kidričevo, pa še teh ni
bilo četrtina zbora. Sedem popol-
nih šol ptujske občine ni ime-
lo mladinskih zborov na reviji,
med njim tudi šole, ki so doslej
redno sodelovale kot Majšperk,
Markovci, Gorišnica, Ivan Spolen-
jak, Leskovec.
Sola je vkrajevni skupnosti tudi
center kulturnega življenja.
Najrazličnejše prireditve in pro-
slave pa si težko predstavljamo
brez nastopa pevskega zbora.
Tudi center srednjega usmer-
jenega izobraževanja ima več šol,
zbor pa deluje samo na pedagoški
gimnaziji. Mislim, da bi bilo
potrebno ustanovili za srednješol-
sko mladino skupen mešani
mladinski pevski zbor, ki bi vklju-
čil tudi fante tretjih in četrtih letni-
kov, ki so že maturirali.
Od odraslih zborov imamo v
občini največ moških zborov, iz
razmer pa vidimo, da se fantje v
teku šolanja najmanj vključujejo v
pevske zbore. Zato zborovodje
odraslih zborov praktično začno s
pevsko izobrazbo mladih pevcev
pri dvajsetih ali še poznejših letih.
Ta razmišljanja se nam porajajo
vsako leto, izgleda pa, da fantom
petje v zboru ni popularno, izšolan
glas pa mu tudi ni potreben pri
nadaljnjem pevskem udejstvo-
vanju na področju zabavne glasbe,
saj tam je izredno hreščeč in
neartikuliran glas danes izredno
z.-^.željen pri petju. To zadnje pa v
razmislek tistim, ki takšno nepetje
ustvarjajo in po najrazličnejših
medijih oddajajo.
Vsem, ki so nastopili na reviji
veljajo čestitke za niihov prispe-
vek k letošnji revijo z željo, da
svoje kulturno poslanstvo nadalju-
jejo, saj pesem nas resnično druži
in krepi. L
Skupni nastop mladih pevcev na reviji.
Foto: Langerholc
Praznik krajevne
skupnosti
Črešnjevec
y spomin na sabolažno akciji.), ki sojo v času NOB izvedli mladin.
ci iz Cresnjevca in okolice ob železniškem tunelu pri Crcšnjevcu slavijo
prebivalci KS Crešmevec svoj kraievni praznik. Krajevna skupnost
trcšnjevcc seje v zadnjih letih zelo hitro razvijala, zlasti pri komunalni
urejenosti, gradnji zaseboih stanovanjskih his in aktivnosti na področ-
ju kulturnega življenja. Se pred leti majhna vasica je sedaj žc pravo
delavsko naselje.
Ob letošnjem krajevnem prazniku ne bodo odprli nobenega
pomembnejšega družbenega objekta, zato pa bodo aktivnosti močnej-
še na kijitumcm in športnem področju. Osrednja svečanost ob prazni-
ku KS C rešnjevcu. kjer bodo na slavnostni seji podelili bronaste znake
Of in priznanja krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti bodi) v kultur-
nem sp.oredu nastopili učenci osnovne .šole Črešnjevec in pevski zbor
KUD Črešnjevec.
Športniki se bodoj5omerili v okviru krajevnega praznika v strelja-
nju z zračno puško. sahu. namiznem tenisu in najbolj priljubljeni
disciplini odbojki. Na teh srečanjih pričakujejo tudi udeležbo ekip s
širšega območja občine Slovenska Bistrica.
Besedilo in slika: Viktor Horvat
Urejene komunikacije in dom kulture so ponos središča KS Črešnjevec.
BOGOMIR KOSTANJEVEC
Zakon o samoprispevku
in praksa
(2. nadaljevanje in konec)
Izdajalci omenjenih odlokov torej smatrajo, da so pooblaščeni za
občane ki stalno bivajo izven KS v kateri je sicer uveden samoprispevek,
vendar ne od osnove lastništva, uvesti samoprispevek od lastništva takih
nepremičnin od katerih ga domači občani ne plačujejo.
Po mojem mnenju pa to ni pravilno kajti osebno smatram:
— da občinska skupščina ni pooblaščena da bi samostojno uvedla v
KS obveznost plačevanja samoprispevka, ki se plačuje od posesti oziroma
lastništva n. pr. od stanovanjske hi,še, vikendice, gospodarske zgradbe itd.
ali od dohodkov od nepremičnin (n. pr. od zemljišč, gozdov). Pravtako
ni pooblaščena določiti višine samoprispevka,
— da je po ZS le KS upravičena da za svoje občane uvede tudi
samoprispevek od lastnine in od dohodkov od nepremičnin, ki ležijo na
njenem območju in da določi višino samoprispevka,
— da je občinska skupščina pooblaščena le da razširi obveznost
plačevanja samoprispevka na občane, ki bivajo izven KS imajo pa
nepremičnine na območju KS pa katerem je uveden samoprispevek.
Po mojem mnenju besede ,,razširi obveznost plačevanja
samoprispevka" moremo vezati le z besedo ,,občane", ne pa jih tolmačiti
iztrgano iz celotnega besedila 3. odst. 8. čl. ZS in jih tolmačiti tako da se
lahko razširi osnova plačevanja samoprispevka.
Kot sem že omenil v zgoraj navedenih sklepih ni določb da bi morali
domači občani plačevati samoprispevek bilo v denarju bilo v delu od
vikendic in stavb, pač pa je v vseh sklepih najti določbe o dolžnosti
plačevanja samoprispevka določenega v odstotku od katasterske-
ga dohodka oz. v pavšalnem znesku od zemljišč ležečih na
območju KS na katerem je uveden samoprispevek. Z ozirom na to
ne bi bilo nobene zakonske ovire, če bi občinska skupščina razširila
dolžnost plačevanja samoprispevka od zemljišč na tuje občane, zlasti če je
izpolnjen nadaljni zakonski pogoj, da se bodo s samoprispevkom
izvajala dela, s katerimi bodo izboljšani pogoji za izkoriščenje teh
nepremičnim, dočim pa za razširitev samoprispevka od stanovanjskih hiš,
vikendic itd. na tuje občane po mojem mnenju, ni zakonske osnove, kajti
če samoprispevka od te vrste nepremičnin ne plačujejo domači občani bi
bilo kršeno načelo 1. odst. 3. čl. ZS, da imajo občani ob enakih pogojih
enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka. Koristno bi bilo čuti
mnenje Ustavnega sodišča o zakonitosti zgoraj omenjenih občinskih
odlokov.
Ali ima zavezanec samoprispevka možnost pritožbe?
Potem ko si zavezanec priskrbi od pristojne občinske davčne uprave
posebno odločbo o samoprispevku se lahko v 15 dneh od prejema pdločbe
pritoži na posebno občin.s'ko komisijo. Opozarjam da je sklep o ustanovit-
vi posebne komisije za reševanje pritožb zoper odločbe o odmeri
samoprispevka in o imenovanju članov sprejela SO Ptuj dne 24. 11. 1980
(Ur. vestnik št. 21/80).
Ali se lahko samoprispevek tudi odpiše?
Po 2. odst. 13. čl. ZS se lahko v slučaju če bi izterjava
samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezanca in članov njegove
družine samoprispevek odpiše in to po postopku in na način, kot ga
določa občinska skupščina s svojim predpisom. Kolikor je meni znano SO
Ptuj še tozadevnega predpisa ni sprejela.
Zastaranje
Po 15. čl. ZS pravica do odmere in izterjave samoprispevka in
pravica do vračila preveč plačanega samoprispevka zastara v 3 letih po
nastanku obveznosti oz. po izvršenem plačilu. Znano mi je da so nekate-
re KS izgubile znatne zneske zaradi zastaranja pravice do odmere in
izterjave samoprispevka zlasti od tistih svojih občanov, ki imajo dohod-
ke izven območja SR Slovenije. Verjetno bi izgubile manj, če bi se ravna-
le po 2.odst. 11. čl. ZS, ki se glasi: ,,Občani, ki imajo stalno bivališče
na obniočju, za katerega je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke
iz\en območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen
za pobiranje samoprispevka predložiti podatke o dohodkih od katerih se
plačuje samoprispevek."
Kazenske sankcije po 16. čl. ZS
če organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba ne
obračuna, ne odtegne ali ne vplača odtegnjenega samoprispevka (glej 1-
odst. 1 I. čl. ZS) se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 20.(XX) din,
njena odgovorna fizična oseba z denarno kaznijo do 2.(XX) din.
Občan (samostojni obrtnik itd.) ki ob izplačilu osebnih dohodkov
delavcev ne obračuna, ne odtegne, ali ne vplača odtegnjenega
samoprispevka (glej I. odst. II. čl. ZS) se kaznuje za prekršek z denarno
kaznijo do 5.1K)0 din.
Občan (glej 2. odst. 11. čl. ZS), ki organu — določenemu za
pobiranje samoprispevka na njegovo zahtevo ne da podatkov ali da
nepravilne podatke, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 2.000
din.
V MARKOVCIH SO PRAZNOVALI
V krajevni skupnosti Markovci
so v začetku tega meseca proslavili
tretji krajevni praznik in v ta na-
men izvedli prireditve in ocenili do-
sedanje delo.
Stanko Toplak, predsednik
skupščine, nam je v začetku obiska
povedal, da je praznik namenjen
spominu na osvoboditev krajevne
skupnosti, to pa je bilo 8. maja
1945. ,,Z letošnjim praznovanjem
smo pričeli že mesec dni pred praz-
nikom in sicer z različnimi športni-
mi prireditvami, ki jih je organizi-
ralo in izvedlo TVD Partizan, svoja
tekmovanja pa so izvedli tudi gasil-
ci. Prireditve pa smo zaključili s
slavnostno sejo skupščine KS, kul-
turni program pa so prispevali mla-
di z osnovne šole Bratov Strafela
in moški pevski zbor. Na seji smo
najzasfužnejšim društvom in posa-
meznikom v krajevni skupnosti po-
delili priznarija."
— Prazniki so običajno tudi pri-
ložnost za pregled opravljenega de-
la in prihodnjih nalog. Tako je bilo
tudi ob prazniku vaše krajevne
skupnosti. Kakšna je torej kratka
ocena opravljenega in katere
naloge so pred krajani?
,,Na seji sveta KS in nato na slav-
nostni seji skupščine smo pregledali
dosedanje delo in nasploh življenje
v naši krajevni skupnosti. Za pod-
ročje uveljavljanja socialističnega
samoupravljanja smo ugotovili, da
se je delegatski sistem že uveljavil,
samoupravni organi zlasti svet in
skupščina dobro delajo, urediti pa
bi bilo potrebno delo na področju
vaške samouprave in okrepiti nje-
govo sodelovanje z organi krajevne
skupnosti.
Razmeroma uspešnih je tudi vseh
11 delegacij za delegiranje delega-
tov v skupščine občinskih samoup-
ravnih interesnih skupnosti družbe-
nih in drugih dejavnosti kakor tudi
temeljna delegacija za zbor krajev-
nih skupnosli občinske skupščine.
Vendar je tudi tu še nekoliko po-
manjkljiva povezava zlasti s kraja-
ni in v nekoliko manjši meri z orga-
ni krajevne skupnosti.
Ugoiov ili smo, da je bila doseda-
nja stopnja samoupravljanja v kra-
jevni skupnosti dosežena tudi zara-
di velike pomoči gasilskih in pro-
svetnih društev, katerih člani so se
v delegatski sistem aktivno vključi-
li. Materialna osnova za delo teh
društev, zlasti dvorane, je njegovo
delovanje še olajšala.
Zelo uspešno pa smo zastavili de-
lo pri izgradnji komunalnih in dru-
gih objektov skupnega pomena, za
kar so Ziislužni skoraj vsi krajani,
saj ni bilo akcije, ki ob veliki požrt-
vovalnosti in samoodpovedovanju
ne bi uspela. Tako so v naši kra-
jevni skupnosti sedaj asfaltirane
skoraj vse krajevne ceste v dolžini
2''.'<23 metrov, od teh pa jih je po-
lovica tudi pod asfalt betonom,
.lavni vodovod je že v vseh obdrav-
skih vaseh, uspešno smo sodelovali
z elektrogospodarstvom pri izgrad-
nji novih transformatorskih postaj,
zgrajenih je bilo nekaj avtobusnih
postajališč, urejeno pokopališče ter
del javne razsvetljave. Zagotovo pa
je ena največjih pridobitev za našo
krajevno skupnost nova šola.
V prihodnje bo potrebno še več
liajjorov vložiti za doslednejše uve-
ljavljanje delegatskega sistema, da
bo vsak krajan resnično neposred-
no soodločal pri reševanju vpra-
šanj,   ki  so  skupnega pomena.
Prizadevali si bomo tudi za dosled-
no izvedbo nalog srednjeročnega
obdobja 1981 — 1985, kjer so pred-
nostne naslednje naloge: dokonča-
nje asfaltnih prevlek, v vse vasi pri-
peljati zdravo pitno vodo, razširiti
telefonsko mrežo v vsako vas, iz-
gradnja elektro distribucijskih na-
prav v skladu z razvojem in potre-
bami, varovanje okolja z ureditvijo
odvozit in odlaganja smeti. Poseb-
no pozornost pa bomo posvetili na-
daljnemu podružbijanju civilne za-
ščite   in   družbene   samozaščite.
zagotoviti ustrezno materialno
osnovo in usposobiti se za oprav-
ljanje teh zahtevnih nalog."
— Omenili ste naloge, zapisane
v vašem srednjeročnem programu.
Z izvedbo ste že pričeli, gre za letoš-
nji program dela. Katere naloge
oziroma dela bi izpostavili?
,,Pričeli smo z obnovo dvorane v
Zadružnem domu v Markovcih, ki
jo za delo organov nujno
potrebujemo. V tem času potekajo
dela pri ureditvi vodovodnega
omrežja v Bukovcih in Stonjcih,
kjer se ob Komunalni skupnosti v
izvedbo z izkopom in zasutjem ka-
nalov vključujejo tudi krajani. Po
programu poteka sofinanciranje
društev in organizacij, opremljanje
enot civilne zaščite, pričakujemo
zamenjavo telefonske centrale v
Markovcih, da bi omrežje lahko
razširih, zaključujemo izgradnjo
transformatorske postaje v Bukov-
cih, letos pa nameravamo pridobiti
tudi urbanistično dokumentacijo,
seveda pa nadaljujemo tudi z
modernizacijo krajevnih cest."
— Sredstva za vse te naloge so
zagotovljena?
,,So, saj smo naše programe us-
kladili z vsemi samoupravnimi inte-
resnimi skupnostmi, s katerimi pro-
grame tudi skupaj izvajamo," je ob
koncu pogovora povedal predsed-
nik skupščine krajevne skupnosti
Markovci Stanko Toplak.
Tekst in fotografije:
1. kotar
V Zadružnem domu obnavljajo dvorano
Ponosni so na novo šolo
— foto I. kotar
Nova trato postaja v Bukovcih
fEDNIK
- 21. maj 1981
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
STANKO VRAZ
ljudska in studijska knjižnica Ptuj je ob 130-letnici smrti
l(,venskejia in hrvaškej^a pesnika, pisatelja in kritika Stanka
^j-^/a pripravila knji/nu razstavo o njejjovem življenju in delu.
^Ijyh veliki spornosti o njej^ovi osebnosti — ali je veeji sloven-
l^j ali hrvaški pesnik — je nedvomno polej^ l*rešerha eden
^ijvečjih slovenskih romantičnih umetnikov kljub svoji ilirski
^(»obleki. V literarni zgodovini le počasi prodira spoznanje, da
v njegovo obravnavanje takratne literature ter lirienost njeyo-
icgi* pf sniškeya dela tudi pomemben delež v slovenski literarni
zgodovini. Posebno je važen za štajerski del Slovenije, Ijutonier-
^1^0, ormoško in ptujsko okolieo, ki jo je dodobra po/nal narodo-
pisnoJ" večkrat prehodil in uporabil v svojih delih.
Ra/slava bo odprta od 21. maja do K), junija v prostorih
studijskega oddelka na druf;i strani hodnika, vsak dan od 7. do
19 ure, v soboto do 12. ure. Vstop je prost.
K. J.
Srečanje pionirskih
folklornih skupin
v organizaciji folklornega društva Ptuj in v sodelovanju z občin-
sko zvezo prijateljev mladine Ptuj bo 14. junija v Markovcih že tradi-
cionalno srečanje pionirskih folklornih skupin'iz Maribora. Ormoža in
Ptuja. Dosedaj so udeležbo zagotovile že naslednje skupine: Maribor.
Obrez. Cirkovce. Kidričevo in Svečina. Organizatorja pričakujeta, da
je bo srečanja udeležilo večje število mladih plesalcev folklore.
MG
Letos za ljubiteljsko
kulturo milijon dinarjev
Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval izvršni odbor zveze kul-'
turnih organizacij občine Ptuj, je že pripravila predlog za razdelitev leto-^J
šnjih sredstev, ki so v znesku enega milijona dinarjev namenjena za ljubi-
teljsko kulturno dejavnost v občini. O tem ie včeraj razpravljal tudi izvr-1
sni odbor, ki je bil mnenja, da mora biti osnovno merilo za financiranje i
dejavnost prosvetnega društva ali posamezne sekcije in ne le program, ki \
ga pogosto ne realiziramo v celoti. ;
Sto milijonov starih dinarjev je za amatersko kuhuro kar precejšen'
znesek zlasti še, ker je ta denar namenjen izključno za dejavnost v dru-J
štvih in sekcijah in takorekoč oplemeniti tisti delež, ki ga društva zberejo j
sama s svojo aktivnostjo, prireditvami in gostovanji. Ponekod so na temi
področju zelo aktivni, ponekod pa so se tudi v krajevnih skupnostih do-l
govorili o deležu samoprispevka za najnujnejše posege v ureditev prosto- ■
rov in tudi za redno dejavnost. j
mši
Ob uspehih tudi težav^
Delegati na letni skupščini Zveze
kulturnih organizacij občine Ptuj,
ki je bila v prvi polovici preteklega
meseca med drugim ugotavljajo,
da bomo morali v prihodnje po-
svetiti več skrbi delovanju delegat-
skega sistema tudi na področju
ljubiteljske kulture in pri tem
opredeliti vlogo in odgovornost
delegatov za sodelovanje v organih
krajevne skupnosti in delegaciji za
skupščine kulturne skupnosti obči-
ne Ptuj in Zveze kulturnih organi-
zacij. Razvoj in delovanje delegat-
skega sistema je zelo pomembno
tudi v prosvetnih društvih in ena
nadaljnjih temeljnih nalog.
Za preteklo obdobje ugotavlja-
mo, da smo v ljubiteljski kulturi
dosegli nekaj pomembnih rezulta-
tov, ki se kažejo predvsem pri
glasbenem delu z odraslimi, v mla-
dinskih in otroških pevskih zbo-
rih, prav tako pa tudi na področju
zabavne glasbe. Nekoliko več težav
je bilo z delovanjem dramskih
skupin, ker nam je njihovo število
močno padlo in tudi z doseženo
kvaliteto ne moremo biti zadovolj-
ni. Na to problematiko je opozoril
tudi Marjan Belina, predstavnik
ZKO Slovenije, ki je menil, da
mora odbor za gledališko dejav-
nost pri ZKO izdelati temeljito
analizo o kakovosti posameznih
gledaliških skupin, ki delujejo na
območju ptujske občine. Le na os-'
nov i take analize bi lahko ugotovili
kakšno je resnično stanje in kako
ukrepati, da ga izboljšamo. V pri-
hodnje bomo morali še večjo skrb
posvečati vzgoji igralcev pri čimer
bo ZKO Slovenija nudila vso po-
trebno pomoč, zlasti na strokov-
nem področju.
Med razpravo delegatov smo sli-
šali še mnenje, da bi moral bodoči
poklicni režiser več sodelovati z
zunanjimi skupinami in da bi zanje
morali izdelati tudi podrobnejšo
reperiuarno politiko ter ustrezno
izobraziti tudi mentorje, ki s temi
skupinami delajo.
Skupna ugotovitev, da se sestava
članstva iz leta v leto pomlajuje in
zajema vse strukture, je dovolj
zgovoren dokaz, da imajo naši
ljudje radi kulturo in da so zanjo
še naprej pripravljeni žrtvovati ve-
liko svojega prostega časa.
mš
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Celoicn grajski kompleks, kate-
rega zadnjilastniki st) bili Herber-
steini. le bil nacionaliziran leta
1945. Vendarje bil v niem urejen
muzej že dosti prej. lako Herber-
stcini kot nekateri grajski oskrb-
niki so bili ljubitelji zgodovine.
Jožef Herbcrstein je leta 1909
financiral izkopavanja na turnir-
skem - prostoru, ki jih je vodiJ
Viktor Skrabar m ki so pokazala,
da je bilo tu staroslovansko grobi-
šče. Materialno jc omogočil tudi izkopavanja na .sosednji Panorami,
kjer so bili odkriti ostanki rimskih stavb. Nekaj rimskih kamnitih
sjiomcnikov je dal vzdiati v stene gradu, grajski oskrbnik M. Seehann
pa je untvaril zametek arhet)loške zbirke na gradu, la je imela svoje
prostore v pritličju južnega krila. Tako je imel Ptiij pred vojno dva
muzeja — enega zasebnega in drugega v upravljanju Muzejskega
društva.
leta 1945 je bil skupaj s stavbami nacionaliziran tudi ves grajski
inventar z zbirko vred. Prvo nadstropje je bilo že naslednje leto ureje-
no v zbirki) fevdalne stanovanjske kulture. Z leti so se tej pridružile še
nt)vc zbirke (etnološka, glasbena, zbirka ljudske revolucije.^alerijai, se
šinlc in dopolnjevale, arheološke oslaline pa so se pridružile zbirki v
bivšem dominikanskem samostanu.
Nekoliko se je spreminjala tudi podoba grajske okolice. Grajski
kompleks je bil se pred vojno s severne in zapadne strani obdan z obzi-
djem, kije zdaj Ic še delno t)hranjeno. Ob vhodu na grajsko dovozno
cesto sta stala stebra, na teh pa sta slonela dva angela iz prve polovice
IS. stol. l.evi jc podpiral grb družine l.eslie. desni na grb družine
Licchlcnstcin. Oba grbonosca sta zdaj v lapidariju v nivšem domini-
kanskem samostanu, kjer je shranjena kamnita plastika od gotike do
19. stol.
Marjeta Ciglenečki
Vhod na grajsko dovozno cesto iz časov pred vojno z angeloma grbonos-
cema iz prve polovice 18. stol. Fototeka umetnostnozgodovin.skega
oddelka, št. 489.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (23)
»KULTURNIŠKO" PONIŽEVANJE
SLOVENŠČINE
i>Davor Runtič. ki poteka iz obalnih područjihl
Hrvatske, od otroštva pa živi v slavonski nižini. in>
seje povsem soživel z njo. pridružuje se številnil
bratovščini portretistov slavonskih predelov. Am-;
pak njegovo slikarsko pozornost ni najprej zavzel-
ta nižinski pejzaž: predhodniki so mu predeli-
rojstnega krša in čiidoviti akti na katere prežajoi
ogromne žuželjke. Šele po teh slikah pustobe in i
grožnje Runtič se upolil v bogato pustobo krajine!
okoli Bosuta.
In, ogledovaje to nižino, nenehno jei
razkrival njeno raznovrstnost, in slikajoči njo jej
tudi nam razkrival tisoči njenih obličjih. Runtič je i
slikarski snel trenutke sprememb v tej krajini:'
unijsko zelen ledin, julijsko rumenilo travnikov,
rjavilost hrastovih host na obzorju, ki v oktobru i
poprijemaju barvo oranic . . . Nenehno se izpre-i
minjala razsvetljave in barvi v'tej krajini, nobeden;
čas ni ona enaka, in slikaru se ponuja priložnost da I
\ svojih ostvarilvah. kljub gotovo enakem motivu.!
doseže široki doživljajni razpon. Runtič to prilož-i
nost ni prepustil. Slikajoči različna ozračja, podar-
ja nas s različnimi ugodnjimi. in vzbuja v gledalcu^
različna razpoloženja, odvisno o trenutku v kate-J
rem potretita temno in težavno, ali pa prozorno in*
trepetavo krajino. In motrišče gledalca postaja;
sukladno motrišču samega autora. dokler je to j
ostvarilev slikal: on se pritisnjen šilom vtisa, začas
poenačuje s sliko slavonske nižine«
"Prevod: prt)f. Mirjana Hečimovič
Postav izložbe: D. Meštrovič
Gornje besedilo je s tiskovnimi napakami vred
prepisano iz kataloga razstave, ki je bila od 21. 2.
■do 8. 3. t. 1. v oCasino Portorose<< v Portorožu.
Poleg lega domnevno slovenskega je v katalogu še
italijansko besedilo, ki mu ni skorajda nič očitati.
Verjetno sta prevoda nastala zunaj slovenskega
okolja, a kako jc mogel prireditelj v Portorožu
sprejeti takšno »»slovensko« besedilo in ga dati med
ljudi'!' Prireditelji razstav so odgovorni tudi za
jezikovno pravilnost katalogov, in tu je vodstvo
■>C'asina« zagrešilo hudo napako in pokazalo
popolno ravnodušnost do slovenščine. Upravičeno
piše eden izmed dveh občanov, ki sta nam poslala
katalog: »Prav nekulturno mrcvarjenje (očitno)
slovenskega jezika kljub nehoteni šaljivosti zbuja
ogorčenje.«
Razsodišče vabi vse posameznike, društva,
organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako
Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in
pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno
razsodišče. RK SZDL. Slovenija. 61000 Ljubljana,
Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrbi
OB 40-LETNICI USTANOVITVE-
OSVOBODILNE FRONTE
Sl^omini
na osvobodilni
_boj__
8- nadaljevanje in konec
ANTON STRMSEK, več let po
^ojni, klepar v Ptuju, povezan s
komunisti od leta 1932, je napisal:
-Rodil sem se leta 1908 v Podlehni-:
ku v Halozah, se izučil v Ptuju za
kleparja, nato pa delal pri raznih
niojstrih v raznih krajih. V Ivanjič
?radu na Hrvaškem sem se leta
ly.''2 seznanil s komunisti in z njimi
■»odeloval v političnem boju. V kra-
ju No\o Selce — Križ sem leta 19.34
ra/pečaval letake. Zaprt sem bil za-
lo pet dni, nakar sem odšel v Beo-
grad v a\ionsko delavnico. Tu sem
doživel nemški zračni napad na
•Beograd 6. aprila 1941. Priča sem
tiil junaštvu nekaterih jugoslovan-
skih pilotov, ki so se postavili v
bran mogočni nemški aviaciji.
Po bombardir; iju Beograda sem
odšel v Slovenijo. V Podlehnik sem
Prispel na Veliko noč 15. aprila,
f^elo sem našel pri podjetju Stuag,
je gradilo ceste. Svoje pisarne je
"Tlelo v poslopju Zida Sonnenschei-
/a železniško progo v Ptuju,
'^Jer je danes podjetje LES. Zaradi
"abave kamna sem bil večkrat v
'^'imnolomu v Zavrču in se tu
5'^'nanil z nekaterimi protihitler-
—I^^sko razpoloženimi delavci. Tuje
^'1 Miro Križe, ki me je seznanil s
komunistom Petrom Kurešem iz
"^'oškanjcev, a je bil v /avrču poro-
čen z goslilničarko. V Zavrču sem
se udeležil nekaterih sestankov OF.
S teh sestankov se spominjam seve-
da Križeja, Kureša in Ivana Emerši-
Ca, po vojni zaposlenega priTAPU
v Ptuju, Stanka Borovinška,
ključav ničarja in Petra Kuntiča. Bi-
lo je zbranih še nekaj drugih, kate-
rih imen pa se več ne spomnim.
Ko me je podjetje priučilo upo-
rabljati cestni tlačilec, me je poslalo
na Hr\aško v Novi Marof. Tu sem
naletel na ptujske izgnance — Lan-
gusOvo družino. V Varaždinu, kjer
sem bil deset dni, pa sem srečal Jo-
žeta \ nuka iz Ptuja.
ker je Osvobodilna fronta naro-
čala, naj njeni sodelavci
sabotiramo pri delu za okupatorja,
sem tudi jaz sabotiral, v kolikor
sem mogel. V stroj sem nekoč vtak-
nil malo železno palico. Stroj je pa-
lico zdrobil in se pri tem pokvaril.
Sabotaže mi niso mogli dokazati,
vendar so iiie kazensko premestili v
Slovensko Bistrico, kjer sem učakal
leto 1942.•• (L^)
MARTIN KOROSEC, Lovrenc
na Dravskem polju. Pred vojno je
bil delegat v okrajnem odboru
združene opozicije in predsednik
upravnega odbora tiskovne
zadruge ZO v Mariboru.- Pri
sv ojem delu se je spoznal z Lackom
in Koželjem v Ptuju, kjer je zadru-
ga ustanovila svojo podružnico. O
delovanju proti okupatorju v letu
1941 je Korošec napisal:
,,Ob vdoru okupatorja sem bil
star trideset let. Poln življenjskih
moči in naprednega političnega
mišljenja sem bil pripravljen poma-
gati v osvobodilnem boju zatirane-
ga slovenskega naroda.
Mislim, da me je že maja 1941
obiskal Kazimir Koželj, ptujski ko-
komunist, in povedal, da se
pripravlja na odhod iz Ptuja, ker
ve, da ga bodo Nemci sicer zaprli.
Povedal je tudi, da se pripravlja
organiziran upor proti okupatorju
in da me bodo pravočasno obvesti-
li, kakšno delo me čaka v boju za
svobodo. Koželja so zatem kmalu
zaprli, jaz pa sem se julija sestal v
Ptuju z Lackomi. Tudi on mi je po-
vedal, podobno kot Koželj, da
računajo na moje sodelovanje.
Ko sem čakal na navodila za
uporniško delovanje, ki naj bi jih
prejel iz Ptuja, sem se sestal nekaj-
krat z dr. Milkom Pečetom, zdrav-
nikom na Ptujski gori. Peče je imel
že konkretne naloge za organizaci-
jo Osvobodilne fronte. Naročil mi
le, da mu povem imena zavednih
Slov encev. ki bi jih lahko pritegnili
v organizacijo. Najprej sem mu po-
vedal za .Maksa Ivančiča v Lovren-
cu, s katerim sem se že shajal. Po-
zneje sem ga opozoril na Ivana
.Me/nariča, I ranča Medveda, Ivana
Tumpeja, Ivana Zoreča, Ivana
.Mojzerja in Rudija Baboška. Vsi so
pristali na sodelovanje v
Osvobodilni fronti. Z dr. Pečetom
pa sva bila povezana le jaz in Maks
Iv ančič.
Na nekem sestanku pri dr. Peče-
lu sva dobila z Ivančičem nalogo,
da organizirava postojanko, kjer bi
zbirali živ ila in denarna sredstva. Iz
te postojanke bi pošiljali zbrane
potrebščine, kamor bi bilo potreb-
no.
Avgusta smo pričeli z zbiranjem
potrebščin za partizane in za depor-
tirane.  Po zbrano sta prihajala
Maks Najbauer in. Ivan Vobič s
Hajdine. Zbiranje prispevkov smo
nadaljevali v letu 1942.
Omeniti moram, da je bilo zbira-
lišče potrebščin kar pri meni v
Lovrencu. Zbiratelj potrebščin v
Cirkovcah je bil Slavko Debenak.
Prinašal pa jih je k meni.
Na nekem sestanku pri dr. Peče-
tu mi je Peče naročil, naj pripravim
kraj za shajanje in /a javko kurir-
jev. Najprimernejši kraj za to se mi
je zdel Ivančičev mlin ob Polskavi.
Maks Iv ančič je v to rad privolil, in
njegov mlin je ostal javka OF do
konca vojne." (14)
I RANC KAJNC-IZIDOR, Veli-
ka Nedelja. Ze pokojni diplomirani
inženir elektrotehnike franček
Kajnč, doma iz Velike Nedelje, je
napisal o uporniškem gibanju na
domačem območju v letu 1941:
,.V Veliki Nedelji in sosednjih
krajih ni bilo ob nemški zasedbi
nobenega organiziranega komuni-
sta. Najbolj levičarsko usmerjen pa
je bil študent Anton Hržič iz Miho-
vec, kar je pokazal s svojimi izjava-
mi raznim ljudem. Zato je prišlo
tudi do njegove zgodnje aretacije že
poleti 1941.
Študentje oziroma dijaki z
območja Velike Nedelje smo bili se-
veda narodno zavedni in pripravlje-
ni sodelovati v uporu proti okupa-
torju. Junija ali julija 1941 smo se
sestali v gozdu pod '^ardinjem trije
bivši dijaki: Lojze Filipič. po vojni
dramaturg v ljubljanskem Mest-
nem gledališču, Stanko Janežič in"
jaz. Na sestanku smo prisegli, da se
bomo bojevali proti okupatorju.
Ker je okupator zaposlil veliko
hudi pri cestnih delih in jim je dajal
življenjske potrebščine na živilske
in diuge nakaznice, so imeli doma
vedno dovolj masla, sladkorja,
marmelade in drugega. To je
prispevalo k temu, da so bili sprva
liudjc kar zadovoljni. Ko pa je
of u l!>a t br i z s'el fl ne k a t e re "do'm ač i h e^
se s tem niso strinjali.
Edina javna manifestacija proti
okupatorju leta 1941 pri nas je bil z
roko napisan letak in obešen pri
cerkvi v Veliki Nedelji. Baje ga je
napisala Milica Habjanič. Bivši di-
jaki ptujske gimnazije v Veliki
Nedelji in še nekateri drugi mladin-
ci so sovražili okupatorja in to so-
vraštvo vzbujali tudi pri drugih do-
mačinih.
Z obvezno oddajo kmetijskih
pridelkov in objavami o streljanju
talcev se je v ljudeh vedno bolj
poglabljalo sovraštvo do okupator-
ja. Ne vem pa, če je imel kdo pri
Veliki Nedelji leta 1941 zvezo z Os-
vobodilno fronto. Sam sem se
povezal jeseni 1941 s sodelavcem
OF Milanom Haložanom iz Sredi-
šča, ki je bil pied okupatorjevim
vdorom dijak ptujske gimnazije.
Toda že čez štirinajst dni zatem so
.Milana Nemci aretirali in ga ustreli-
li marca 1942. čeprav se je naša
uporna mladinska skupina še
naprej shajala, je ostala organiza-
cijsko nepovezana in šele leta 1943
smo našli stik z Osvobodilno fron-
to." (10)
DRAGO KLOBUČAR, Sredi-
šče, posestniški sin, pred vojno So-
kol, je povedal o uporniškem giba-
niu v Središču leta 1941:
..Povedati moram, da so bili
Središčani narodno zavedni. To za-
vednost je gojilo sokolsko društvo,
ki se je v Središču močno uveljavi-
lo. Tudi klerikalno društvo Orel je
imelo precej številno članstvo. Ko-
munistični vpliv pa se je čutil
najbolj v Društvu kmečkih fantov
in deklet. Ko je vdrla k nam nacis-
tična vojska, je vse te skupine po-
vezala sovraštvo do okupatorja.
.Med organizatorje OF na območju
Središča štejemo komuniste —
prof. Jožeta Kerenčiča iz Jastrebec
na Kogu. Poldeta in Mileno Berce
II'.,'Srffdi^ča ifi Virlka Megla i/ To-
maža pri Ormožu, ki je prihajal na
n.^ '.e območje.
Vinko Megla se je udeležil
sestanka OF pri dijaku Milanu Ha-
ložanu v Središču oktobra 1941.
Zbranim je govoril o nalogah
Osvobodilne fronte. Na sestanek
smo prišli poleg Megla in Haložana
še Srečko Kocjan, Konrad Bogdan
in jaz. Mislim, da je bil ta sestanek
10. ali II. oktobra. Slo je za
ustanovni sestanek odbora OF, v
katerem smo postali člani udeležen-
ci .sestanka.
Vinkova kurirka je bila Milena
Bok<a-Boža iz Koračic pri Ormožu,
bivša dijakinja ptujske gimnazije.
V vrste OF so omenjeni komunisti
pritegnili mnogo zavednih Sloven-
cev: postajnega načelnika Stam-
parja, miziirskega pomočnika Ma-
tija Veselka, občinskega tajnika
I ranča Jurjaševiča, obrtniškega va-
jenca Ivana Hanželiča in njegovega
očeta, občinskega kurirja; brivca
Lojzeta Savora, kmeta Karla Kani-
ča in še nekatere.
Zaradi izdaje so padli v nemške
roke skoro vsi središki uporniki.
Aretacije so se vrstile od oktobra
1941 dalje in še v januarju 1942.
Veliko so jih ustrelili med talci v
Mariboru, druge pa poslali v tabo-
rišče. S tem je bil upor v središkcm
predelu strt. Znova so pognale ko-
renine upora leta 1943.
Skupino upornikov na Kogu je
povezoval Jože Kerenčič. V OF so
sodelovali Rudolf Zabavnik, kmeč-
ki sin. Marko Podgorelec, občinski
sluga in Bogomir Pokrivač, vsi iz
Jastrebec. I/ Lačavesi so se pridru-
žili upornikom Ignac Borko, polj-
ski delavec, Ivan Stampar, kmečki
sin, in njegov oče, posestnik ter še
nekateri. Imenovane so Nemci
prijeli in ustrelili, druge pa poslali v
taborišče, kjer jih je več umrlo.
Najbolj je osvobodilni boj na sredi-
škcm.območju prizadela smrt orga-
ni/atorjev upora prof. Kerenčiča,
inž. Berceta in njegove žene Mile-
ne, ki jih je okupator ustrelil. (16) ^
10 - NAŠI DOPISNIKI
21. maj 1981 - XEDNl|t
Za večjo prometno
varnost
v organizaciji sveta za prometno preventivo in vzgojo v cestnem
prometu pri SO Slovenska Bistrica, tečejo te dni predavanja o novostih
zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je pričel veljati s 1.
majem letos.
Predavanja, vanje so vključena tudi področja družbene samozaščite
v prometu, izvaja delavska univerza Slovenska Bistrica namenjena pa so
K)klicnim voznikom motornih vozil v zasebnem in družbenem sektorju,
a predlog določenih sredin občanov takšna predavanja organizirajo
tudi v krajevnih skupnostih ali delovnih kolektivih v okviru osnovnih
sindikalnih organizacij. Podobna predavanja bodo imeli tudi po osnov-
nih šolah bistriške obane, predvsem v času pred počitnicami.
Oblike predavanj in seznanjanj občanov s temelji predpisov iz
novega zakona o prometu so številne. Med naibolj uspešna doslej so se
izkazala predavanja spremljana s filmi in preizkusi znanja s testi.
Ker ie prometna varnost pomembnejši del našega vsakdanjega
življenja, bo organizator predavanj, skupno z izvajalcem, organiziral te
oblike seznanjanja občanov z varnostjo v prometu brezplačno in skozi
vse leto. Viktor Horvat
TUDI TO SE ZGODI
V domu upokojencev v Ptuju so upokojenci pripravljali proslavo.
Za vlogo mlajše ženske v skeču. med upokojenkami ni bilo primerne
Izbire, zato so zaprosili za sodelovanje eno od strežnic. Ob tem je ena od
strežnic ironično pripomnila: »Kdaj pa ste še slišali, da učitelji z učenci
skupno nastopajo?!«
Velja še pojasnilo, da je strežnica to rekla upokojeni učiteljici, ki je
nad 35 let učna in vzgajala naše otroke. In še vprašanje, ali res strežno
osebje smatra, da so oni »učitelji«, mi upokojenci in drugi oskrbovanci
pa »učenci«? Oskrbovanec
Sredstva za TP Strmec
zbrana
Občani vasi Strmec, del Jiršovc in Trnovskega vrha, živijo na robu
občine Ptuj in KS Destrnik ter mejijo z občino Lenart v Slovenskih gori-
cah. Zadnje čase jih muči problem slabe električne napetosti. Hiter razvoj
podeželja je zajel tudi te kraje in uporaba elektrike za razsvetljavo je pre-
rasla v pomoč pri gospodinjstvu in kmetijstvu. Območje kjer živijo spada
med manjrazvito.
V nedeljo 12. aprila so se sestali in beseda je stekla o akciji gradnje
nove TP, ki bi jim dajala boljšo električno moč. Akcijski sestanek je bil
uspešen. Na njem se je pokazala potreba, ne želja, po močnejšem toku.
PogledaU so realnosti v oči, da so planirah gradnjo v letu 84, da bodo
cene v tem času porasle, da bo sedanja investicija 80 milijonov S din po-
rasla, da bo s tem porasel tudi njihov delež, ki danes znaša 28 milijonov.
Beseda je dala besedo in sklep se je glasil; k akciji je treba pristopiti,
sredstva zagotoviti, potem pa izkoristiti priložnost.
Izvolili so si delovni odbor, ki je stopil takoj v akcijo. V pisarni KS
Destrnik so dobili ustrezen material za delo in sklepanje pogodb. Danes
lahko ugotovimo, da je odbor svojo prvo nalogo opravil vzorno.
V dobrih štirinajstih dnevih je odbor sklenil z občani pogodbe s
katerimi so se bodoči odjemalci nove TP Strmec odločili, da bodo zago-
tovih 100.000 din, prispevali potrebno količino, drogov, opravili nekvali-
ficirana dela, ter odstopih od zahtevkov do odškodnin. Polovico ffnan-
čnih sredstev so že odvedli na žiro račun KS.
S tem je prva faza njihovega dela opravljena, izkoristiti je treba samo
neaktivnost tistih, ki so prej v planu. Ta akcija je pokazala interes,
potrebe in razumevanje občanov do objektov, ki jih ni in so potrebni, pa
tudi pripravljenost sovlaganj v okvirnirh realnega obremenjevanja ob-
čanov.
K. A.
Paraplegiki v likovni
umetnosti
Tak jc bil naslov razstave, ki so jo paraplegiki mariborske in
pomurske regije pripravili v razstavnem paviljonu '>Dušana Kvedra« v
Ptuju. Odprta je bila od 6. do 16. maja in Je bila posvečena mednarod-
nemu letu invalidov.
Poleg likovnih del so bili razstavljeni še drugi ročni izdelki. Ob
otvoritvi je bilo poudarjeno, da likovni izdelki nimajo namena vzbujati
pri obiskovalcih čiste Umetniške dosežke, ampak delo in spodbujanje
nagnjenosti posameznikov, ki smiselno plemenitijo svoj vsakdan.
Določene usposobljene spretnosti, ki si jih težki hrbtenični po-
škodovanci pridobivajo ob delu. daje tudi širši družbeni skupnosti
razmišljati o tem, kako seje v preteklosti obnašala enostransko, ko je
.takšne invalide enostavno upokojila.
Odpiranje vrat galerij za podobne razstave naj ne bi bilo samo v
mednarodnem letu invalidov. Sodelovanje si paraplegiki želimo tudi v
prihodnje, saj le tako ustvarjamo in dajemo humano vsebino samo-
upravnemu socializmu, ki daje našemu človeku srečno življenjtv
Franci Žibcrna ■
Delo .\ca Lebariča. Maribor
Poznavanje SLO in družbene samozaščite
OPLOTNICA
V Oplotnici je bilo 9. maja
letošnje občinsko prvenstvo šol-
ske mladine s področja poznava-
nja SLO in družbene samozašči-
te. Udeležilo se ga je skupno 11
ekip. vsaka pa je štela 5 članov.
Kkipe so se uvrstile na to tekmo-
vanje po predhodnem tekmova-
nju v vseh desetih šolah bistriške
občine,
Lepo .sončno vreme in dobro
pripravljena organizacija tekmo-
vanja, tokrat je imela to nalogo
operativna skupina za pripravo
občinskega prvenstva šolske mla-
dine s področja SLO in DSZ v
okviru občinskega oddelka za
l.O in DSZ Slovenska Bistrica,
letošnji gostitelj osnovna šola
Pohorski bataljon Oplotnica pa
je temu dogodku dal še posebno
vrednost.
Vse ekipe so na tekmovanju,
orientacijskem pohodu, ki je
združeval poznavanje topografi-
je, reševanje testov o narodni
za.ščiti. nudenje prve pomoči
ponesrečencem, streljanje z zrač-
no puško in poznavanje puške.
morale premagati težavno, okoli
3 km dolgo pot po težavnem
terenu oplotniškega Pohorja. Po-
zrviivanje dela z busolo in iznajd-
ljivost na terenu je imelo skupno
z doseženimi rezultati in skup-
•iinj časom prehojene poti ■
kdko pomembno vlogo.      " ^
Po skupnem seštevku loči^
bila najuspešnejša ekipa Pok|p
ne šole iz Slovenske Bistrice, [
pa je st)dclovala izven kitukurti^'
cc. Kaj seje kot edina šola te Vfsi
\ o%)čini žc uvrstila na regij^i^^
tekmovanje.   Najuspešnejša .
njimi je bila ekipa Os Tinje, kij.
/brala   567,5  točke   pred Qj
Pohorski bataljon Oplotnica l
OŠ Laporje. Sledile so še ekip^
Črešnjevec. Makole. Kebelj,
Polskava Kcbelj, Sp. Polskava
Šmartno.
Nesreči, neiznajdljivosti
drugemu je pripisati, da se tokrai
nista uspeli uvrstiti v konkurenco
favorita, ekipi OŠ Pohorski bata.
IJon iz Slovenske Bistrice in 0$
F.dvard Kardelj iz Poljčan.
Prve tri uvrščene ekipe so
prejele medalje in priznanja
Najbolje uvrščene ekipe Oj
Tinje in Oplotnica pa so se
uvrstile na regijsko tekmovanje.
Besedilo m posnetek
Viktor Horvji,
Zmagovalna ekipa OŠ Tinje v sestavi: Robert Stegne, Janez Janžič,
Jernej Šega, Milena Dovnik in Jožica Skrbinek
Bil sem delegat na problemski konferenci
V šoli mi je tovarišica poveda-
la, da grem kol delegat pionirjev
Ptujske občine na problemsko
konferenco v Ljubljano, ki bo
potekala pod geslom: Razvijanje
in ohranjanje tradicij iz NOB. Z
menoj je šel tudi delegat Andrej
Mesaric.
V četrtek ob 6. uri zjutraj sva
sc odpeljala iz Ptuja z zelenim
vlakom. Ob 8.30 sva bila v
Ljubljani. Na železniški postaji
bi naju morala pričakati tovariši-
ca. ki je bila zadolžena, da naju
odpelje v osnovno šolo. kjer bi se
seznanila z učencema, pri katerih
bi prespala. Ker tovarišice ni
bilo. sva odšla v mesto. Ko sva se
vrnila, naju je že čakala. Poveda-
la je. da se ji je ustavila ura in je
zato zamudila. V .šoli, kamor
naju je odpeljala, sem jaz šel v 7.
razred. Andrej pa v 8. Dve šoiski
uri sva ostala z učenci pri pouku,
nato sva odšla z gostiteljema na
kosilo v dom JLA. Konferenca je
bila na Viču. Izvolili so me v
delovno predsedstvo.
Na konferenci so bili prisotni
delegati vseh slovenskih občin.
Večina je tudi sodelovala v
razpravah. Govorili so o .svojem
dosedanjem delu in o načrtih za
v bodoče.
Po končani konferenci je bil
ogled Cankarjevega doma. ven-
dar si ga zato. ker je zmanjkalo
elektrike, nismo mogli ogledati.
Nato sva z gostitelji odšla do-
mov.
Naslednje jutro smo odšli v
šolo na proslavo. Po končani
proslavi sva z učenci šole odšla
na rob Ljubljane, kjer smo na-
pravili živi obroč okrog mesta.
Po končani manifestaciji smo
nadaljevali s konferenco.
Popoldne naju je zeleni vlul;
zopet popeljal domov.
Prvič sem se udeležil takšnega
velikega zbora pionirjev. Bil sem
ponosen, ker sem bil delegai
ptujske občine, obenem pa .sem
čutil odgt)vornost do svojih sovr-
stnikov. V delovnem predsedstvu
sem med klicanjem razpravljav-
cev na razprave imel nekaj
treme, da se ne bi zmotil, ker sem
sedel pred polno dvorano pionir-
jev.
Mitja Vidovič. 7/a.
OŠ Olga Meglic. Ptuj
UNIV. PROF. JOŽE GREGORC
In memorjam
OMAHm JE RADO S/MOm/
Drni^i Rado!
Po nun uri na klasični gimanziji
(Šl. \'id) si se odločil za študij
prava in glasbe. Vendar se glasbi,
ki .st) lijo prav gotovo položde že v
zibelj dobre vile sojenice. nisi
mogel nikoli več odreči. Spremlja-
la te je od rane mladosti v veselju,
otožnosti. žalosti in obupu, v
najhujših časih domovinske preiz-
kušnje do današnjih dni. ko ti je
neusmiljena smrt tako nepričako-
vano pretrgala nit življenja. Za
vedno je zastalo tvoje plemenito
srce. ki nam je imelo še toliko
žtahtriega. lepega in vrednega
povedati.
Spominjain se najinih prvih
srečanj na konservaioriju v Ljub-
ljani leta 1934. Študiral si kompo-
zicijo in orgle. Pripovedoval si mi.
kako si se in se še prebijaš z
igranjem na orgle, da si zaslužiš
za življenje m študij, vendar nisi
bil nikdar črnogled, nasprotno bil
si poln življenja in užival v lepoti,
ki s})]o jo skušali takrat spoznava-
li in jo vsrkavati za poznejše
življenje. Prišel si v Ljubljano kot
otrok, saj so bila iioriška Brda in
ivoj rojstni kraj Fojana pod jaši-
siičiio Lidijo. Med kolegi si bil
priljubljen, rad si debaiiral. peli
smo skupaj v kvintetu kjer^si bil
nepogrešljivi drugi tenor. Že kot
študent si pomagal Francetu Ma-
roltu pri Akademskem pevskem
zboru. Po študiji si deloval na
glasbeni šoli v Splitu in vodil
priznani mešani zbor »Split><.
Takrat je bilo v Sloveniji^ le
malo kruha za glasbenike. Šele
med okupacijo .•>! se vrnil v Ljub-
ljano kot zborovodja opernega
zbora, od koder si kmalu odšel v
partizane in se vrnil s slavnim
partizanskim zborom Srečko Ko-
.suvel. s katerim si prepotoval
skoraj vso Evropo in bil naš prvi
kulturni ambasador z velikim
političnim pomenom. Pozneje si
bil prvi dirigent mešanega pevske-
ga zbora Slovenske jilharmunije
celih .edemnajst let. To je bilo
veliko delo. ki je danes v javnosti
mnogo premalo znano in upošte-
vano. Saj je bil zbor Slovenske
jilharmonije pod tvojim umetni-
škim vodstvom kažipot vsemu po
vojni nti iuno- se porajajočenm ■
zborovstvu in lo tako po kvaliteti
programa kot po njegovi izvedbi.
Že to tvoje udejstvovanje zasluži
posebno študijo. Tvoje podajanje
posameznih umetnin je poglavje
zase. Bil si velik interprel! Svoje
delo si nadaljeval do svoje upoko-
jitve kol dirigent opere, kjer si
izoblikoval mnoge nepozabne
uprizoritve.
Tudi v drugih vejah glasbenega
življenja si bil nepogrešljiv: ne-
umoren pri ljudski prosveli. ured-
nik revije »Naši zbori«, dirigent
pri oživitvi predvojnega A kad.
zbora ob obletnici Maroltove
smrti, prvi mrigeni ponovno usta-
novljenega učiteljskega zbora
»Emil .Adamiče, neumoren sveto-
valec in duša tvojim primorskim
zborom, član brezštevilnih žirij na
raznih pevskih tekmovanjih od
Arezza. Gorice. Ljubljane._ Mari-
bora. Celja. Beograda itd. Se in še
bi lahko naštevali. To pa je le
kratek bežen obris tebe. dragi
Rado. kot umetnika oblikovalca.
Kdo pa ne pozna tvojih toplo
občutnih del umetnika ustvarjalca
— skladatelja, ki si jih z enako
pilzadevnostjo in odgovornostjo
napisal za otroška srca. za naše
najmlajše do najzahtevnejših od-
raslih zborov in kotnu ne sežeš do
najbolj skritih kotičkov srca s
tvojimi samospevi, ki so izraz
najpopolnejše zlitosti umetnika
pesnika in umetnika skladatelja.
Kajuha in Simonitija: Bosa pojdi-
va. Samo en cvet in druge. Vse le
stvaritve ostajajo nesmrtne, kakor
njihov ustvarjalec. Vedno znova se
bodo oglašale enako iz nežnih
otroških grl. kakor iz grl zrelih
umetnikov in  vedno znova jih
bosta z enakim posluhom in
zadovoljstvom sprejemala mesto
in vas.
I se to veliko delo pa ni le odra:
nadaijenosli in znanja, ampak ji:
izraz tvoje iskrene umetniški:
izpovedi, je izliv tvoje preproste
ljudske poštenosti in skromnosti,
ko postavljaš glasbeno govorico
nad lastno osebnost. Tak si bil
dragi Rado in takšne so tvoje
stvaritve, vsakomur sprejemljive
zaradi svoje iskrene doživetosti.
Tak kol si bil v svojih delih, si
bil tudi v privatnem življenju. Rad
si bil med ljudmi, v družbi prijate-
ljev, rad kakšno povedal, .še raje
poslušal in na koncu intelektualno
zabelil. Ob zadnjih najinih sreča-
njih si večkrat položil, da zelo
pogrešaš prijatelja .4 rniča, kije bil
ži Ijenski optimist i-: vedno znal
kaj veselega povedali. Zdaj ^'
odšel za njim . . .
Petnajstega maja si se rodil >'
cvetočih Brdih. Pred štirinajslinn
dnevi si mi še omenil, da bi moral
nekam med gozdove, ker te v tem
času najbolj muči astma. Prepo-
zno! Zdaj že počivaš v svojih
cvetočih Cioriških Brdih. ki so li
bile vse življenje najlepše sanje-
Jaz pa. ki sem ti za petnajsti maj.
bil bi tvoj 67. rojstni dan. nemara-
val napisati pismo s čestitkami m
najboljšimi željami, sem dan po-
prej izvedel, da nisetn izgubil samo
študijskega kolega iz mladih let.
ampak tudi dobrega življenjskega
prijatelja!
Me boš tudi ti pogrešal dragi
Rado.'
Ah' Saj imaš svoja cvetoča Brda!
Tvoj Jože
Ob 2.5-letniei umetniškega delovanja Rada Simonitija je ptujski moški
zbor priredil slavnostni koncert. Po končanem koncertu (na sliki z leve
proti desni): univ, prof skladatelj Blaž Arnič. skladatelj in dirigent Rado
Simoniti in Vlasta (iregorc
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
KOMUNALA PTUJ
Na odru kulturno prosvetnega društva Stane
Petrovič. Hajdina. seje 10. maja zvečer prvič pred-
stavil moški pevski zbor komunalnega podjetja Ptuj
■p«.")d vodstvom JOžela Derrrikoviča. Zapeh so nam 20
različnih pesmi, lo ,so bile predvsem ljudske in
narodne pesmi.
Ker takšnega koncerta v tej dvorani rc dolgo' ni
bilo. gaje občinstvo toliko bolj toplo sprejelo. Pro-
gram je bil zelo pestro izveden, s povezavo znanega
humorista, kije predvsem v odmoru zelo navdušil
občinstvo.
Za odlično izveden program seje nJ koncu zah-
valila Anica Vidovič. predsednica kulturno pro-
svetnega društva Slane Petrovič.
.Albin Ciajser
fEDNIK
- 21. maj 1981
IZ NAŠIH KRAJEV - 11
STUDKIICE
Načrtujejo nove
proizvodne prostore
s preureditvijo stare osnovne šole v Studenicah pri Poljčanah je ta KS
jtorila prvi korak iz nerazvitosti, saj so v njej uspešno razvili proizvo-
dnjo razsvetljavnih in drugih predmetov iz elastike. Poslovna enota v
5tudenicah deluje v okviru Lesno industrijskega podjetja Litija in ima 25
^poslenih. Ta podatek je še posebno pomemben, saj so to prva delovna
inesta v tej krajevni skupnosti, ki skupno s KS Makole in Laporje pred-
stavljajo nerazvita območja občine Slovenska Bistrica.
Kljub temu, da je kolektiv mlad ima zastarelo podedovano proizvo-
dno opremo. To je tudi vzrok, da so delovni pogoji težavni in težje je
zaposlovati nove delavce.
V Studenicah načrtujejo gradnjo nove proizvodne dvorane. To bi mo-
po načrtih pričeti že v letošnjem letu. Trenutno pa se je zataknilo pri
potrebnih finančnih sredstvih, ki jih nima ne kolektiv Plastike v Studeni-
in tudi ne matično podjetje. Zraven izbolj.^nja proizvodnih pogojev
opreme, bodo v novi proizvodni dvorani zagotovili tudi več novih de-
lovnih mest. Prav zato pa si prizadevajo, da bi čim prej zgradili nove pro-
izvodne prostore v Studenicah. Pri iskanju ugodne rešitve pa bO sodelo-
vala tudi skupščina občine Slovenska Bistrica.
Viktor Horvat
Park ob Dravi — priljubljena in urejena točka Ptuja
Pravo nasprotje pa je pot na grad
Foto: I.. Kotar
POMEMBNA DEJAVNOST TURISTIČNEGA
DRUŠTVA PTUJ
SKRB ZA ČISTO IN LEPO OKOUE
že več let si turistično društvo
Ptuj oziroma njegova komisija za
varstvo okolja prizadeva za okre-
pljeno delovanje na tem področ-
ju. Skupaj z ostalimi dejavniki
skuša vplivati na zavest ljudi, da
je naraven življenjski in delovni
prostor, temelj zdravega življenja
in tudi napredka. Ohranjati na-
ravnost prostora pa je naša
skupna naloga.
Zvonka Kneževič. predsednica
komisije nam je o načrtih za
obdobje 1981/82 povedala na-
slednje: »Komisija se bo pri
svojem delu navezovala na kra-
jevne skupnosti, šole in druge
samoupravne organizacije ter
skupaj z njimi vodila akcije
varstva okolja in olepšave mesta
ter druge samostojne akcije.
Izhajajoč iz tega bo sodelovala
pri načrtovanju urejenosti okolja
v prostorskem planu in drugih
prostorskih-ureditvenih planih,
sodelovala bo v medobčinskem
in republiškem tekmovanju za
najlepše urejeni turistični kraj.
dalje povezovala s krajevnimi
skupnosti pri tekmovanju lastni-
kov oziroma uprav Ijalcev zgradb
glede urejenosti in čistoče okolja
Ter tekmovanj krajevnih skupno-
sti mesta Ptuja glede urejenosti
in čistoče posamezne krajevne
skupnosti.
V okviru tega bo podelila
priznanje najlepše urejenim kra-
jevnim skupnostim. šolam,
vrtcem, javnim lokalom ter hiš-
nim svetom in lastnikom'oziro-
ma upravljalcem zgradb ob kra-
jevnem prazniku mesta Ptuj v
letu 1982.
Posebno skrb bo tudi v tem
obdobju namenila izobraževalni
dejavnosti in v ta namen organi-
zirala piedavanja o urejenosti
okolja. Prizadevala si bo tudi. da
se v najkrajšem času ustanovi
hortikulturno društvo Ptuj, za
katerega si že nekaj časa prizade-
vamo. Sodelovala pa bo tudi v
akcijah krajevnih skupnosti »88
dreves za tovariša Tita«. Komisi-
ja aktivno sodeluje tudi v vseh
akcijah čiščenja, še posebej pa se
bomo angažirali pri ustanavlja-
nju turističnega pomladka v
osnovnih šolah.
Tekmovanje urejenosti okolja
smo si zamislili tako. da bi
tekmovale med seboj krajevne
skupnosti. dalje šolske in
vzgojno-varstvene ustanove, jav-
ni lokali in druge javne zgradbe,
hišni sveti in lastniki oziroma
koristniki individualnih stano-
vanjskih zgradb. Tekmovali bi
torej v štirih skupinah.
Priznanja pa bi podelili v
okviru praznovanja krajevnega
praznika mesta Ptuj v letu 1982.
ko bomo tudi organizirali pre-
davanje o urejenosti okolice in
stanovanjskih zgradb.
Komisija bo ocenjevala po
naprej določenih ocenjevalnih
elementih. Najboljše med krajev-
nimi skupnostimi in ostalimi bo
poiskala komisija, najboljše med
lastniki in koristniki stanovanj-
skih zgradb pa bodo poiskali v
krajevnih skupnostih samih.
Krajevnim skupnostim bomo
podelili tri priznanja, pet pri-
znanj pa vzgojno-varstvenim us-
tanovam, šolam in drugim jav-
nim zgradbam ter lokalom glede
na urejenost, pel priznanj bodo
prejeli hišni sveti, v krajevnih
skupnostih bomo p>odelili še po
dve priznanji najboljše urejene-
mu individualnemu stanovanju
oziroma lastniku tega stanova-
nja.
Ocenjevalni elementi so na-
slednji: za krajevne skupnosti
bodo veljale ocene od I do 5 in
sicer za izgled krajevne skupnosti
kot celote, izgled javnih in stano-
vanjskih zgradb, čistoče zunanjih
javnih prostorov, urejenosti par-
kov, zelenic in nasadov, ureje-
nost in izgled prostorov ter
ocvetličenje balkonov in oken.
Za šolske, vzgojno-varstvene us-
tanove, javne lokale m poslovne
zgradbe bo veljal enak sistem
točkovanja, vendar pa namenu
uporabe in okolice in sicer za
zunanji izgled zgradbe, za ureje-
nost okolice, za ocvetličenje bal-
konov in oken. posebej pri gos-
tinskih lokalih glede obsega po-
nudbe in postrežbe, čistoče,
opremljenosti in čistoče sanitarij,
pri trgovskih lokalih bomo oce-
njevali urejenost izložb in izbora
za turiste potrebnega blaga ter
ob industrijskih in obrtnih objek-
tih urejenost okolja. Pn hišnih
svetih bomo ocenjevali zunanji
izgled zgradb, urejenost okolice
in ocvetličenje balkonov in oken;
pri individualnih hišah bomo
ocenjevali urejenost pročelja
zgradbe, ocvetličenje balkonov
m £>ke?i ter ureditev okolja zgrad-
bci      in ograje.
V komisiji in v društvu kot
celoti si želimo, da bi v naših
prizadevanjih dosegli čim večjo
odzivnost in da bi naše območje
bilo res privlačno za turista.«
MG
Visoka zmaga Središča
v nedeljo 17. maja sla se v Macincih na prvenstveni tekmi med-
občinske nogometne lige ■>A« srečala NK Središče in NK Oplotnica. Po
lepem sončnem vremenu pred 200 gledalci sta ekipi prikazali dokaj
dober nogomet. Zmagala je ekipa Središča s 5:0. V zmagovalni ekipi se
je posebno izkazal Franc Rajh. ki je dosegel tri zadetke in s svojo igro
navdušil gledalce, tudi ostali igralci sodoprinesli k visoki zmagi. Srečanje
jc d(^bro vodil sodnik Ivančič. T. I.
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
NEKAJ VIDNIH
REZULTATOV
Pri krajevni skupnosti v Gradišču v Slovenskih goricah so v letošnjem
letu že pokazali nekaj vidnih rezultatov. Poleg urejanja cestišč, ki so jih
ponekod tudi delno gramozira}i, so uredili označbe na pešce na cestišču v
centru Gradišča. Označbe prehodov na cestišču so bile nujno potrebne,
saj je Gradišče strnjeno naselje, zlasti pa pri prehodih za osnovnošolce.
Potrebno bo t)onekod namestiti še opozorilne znake za voznike.
Krajevna skupnost Gradišče ii prizadeva čim hitreje urediti vse potreb-
no, da bi bilo čimmanj nezgod, prometne signalizacije pa bodo morali
enako upoštevati tudi vozniki. i^red kratkim so namestili v centru Gradi-
šča koše za smeti, tako da imaj<) urejeno tudi odlagališče odpadkov.
Pred njimi pa je še akcija za ureditev novega avtobusnega postajališča,
ki bi naj bilo pri kulturnem domu v Gradišču. Načrti so v izdelavi, uredili
pa ga bodo po vsej verjetnosti še letos, tako bi tudi preprečili gnečo v
ožjem delu središča, kjer je do sedaj še avtobusno postajališče.
Janez Lorber
NALIJMO SI ČISTEGA VINA
TINJE NA POHORJU
Tako bi lahko rekli nedavni
problemski konferenci v krajevni
skupnosti Tinje na Pohorju, saj
nc je v zadnjem obdobju tukaj
nabrala že kar dobra mera težav,
problemov pa tudi želja za hitrej-
ši gospodarski, komunalni in
'samoupravni razvoj. Vseh teh
razseženosti vsakdanjega življe-
nja prebivalcev ene najmanjših
krajevnih skupnosti v občini
Slovenska Bistrica, ki šteje komaj
okoli 870 prebivalcev, in razen
osnovne šole in manjše trgovine
nima družbenih objektov, sami
ne bodo mogli reševati, čeprav so
priprav Ijeni za to žrtvovati lastna
>reclstva in tudi udarniško delo.
Da bi ocenili med možnostmi in
željami krajanov pravo pot so na
problemsko konferenco poklicali
tudi odgovorne predstavnike
>kupščine občine, družbenopoli-
tičnih organizacij in organizacij
združenega dela. kjer so krajani v
večjem številu zaposleni ali so
kakorkoli povezani z življenjem
KS Tinje.
Planske nalosc v srednjeroč-
nem obdobju 19'81—1985 so bile
osrednja tema razprave. \' planu
je načrtovana gradnja nove os-
novne šole. obnova in asfaltira-
nje ceste, razširitev trgovine na
Trnju in dokončna elektrifikacija
nekaterih zaselkov. Želijo si tudi
ptišto. več telefonskih priklju-
čkov in prostor za kulturne ter
družbeno piilitične dejavnosti
krajanov.
Ker se je problemske konfe-
rence udeležilo več vodilnih
družbenopolitičnih delavcev ob-
čine Slovenske Bistrice, nfied
njimi tudi predsednik občine
Mihael Špindler. predstavnik
OK SZDL in občinskega sindi-
kalnega sN^ta. SIS za izobraževa-
nje in drugi, so na tej konferenci
lahko poslavili ždje in stvarne
možnosti na realna tla Še poseb^
no pomembno pa je. da je
konferenca dala odgovor na
nekatera, še nerazčiščena vpraša-
nja. Prebivalci te krajevne skup-
nosti so bili mnenja, da so
neupravičeno izpadli iz vrstnega
reda izgradnje osnovnih šol na
območju občine Slovenska Bi-
strica   iz   sredstev   zbranih   iz
občinskega samoprispevka. To
so povdarili tudi v nedavni
televizijski oddaji pod naslovom
Marjanca gre v šolo. Prepričanje,
da so bili opeharjeni za novo šolo
iz sredstev občinskega samopri-
spevka je vladalo med mnogimi
krajani vse do nedavne problem-
ske konference KS Tinje. kjer so
si odgovorni občinski funkcio-
tjagi in Jkr.sjja.ni,na,lili čistega vin^.
predvsem pa so krajani Tinja
spoznali, da niso bili izrinjeni iz
vrstnega reda izgradnje šol. am-
pak so ostali na istem mestu kot
jih je postavila posebna komisija,
ki je že pred prvim samoprispev-
kom obiskala vse osnovne šole v
občini. Predvsem povečani stro-
ški gradnje in obnova osnovnih
šol so osnovni vzrok, da tudi v
tretjem samoprispevku osnovna
šola na Tinju ni prišla na vrsto, in
da  bo  zalo  potrebno sedanji
samoprispevek podaljšali do leta
1985. \' lem podaljšanju pa bi v
letu .1983 pričeli z gradnjo nove
osnovne šole na Tinju.
Z novo osnovno šolo pa bi se
na Tinju odprle nove možnosti,
da uresničijo svoje prav tako
p«:>membne cilje, med katerimi je
na pr\em mestu, da bi v siari
zgradbi osnovne šdle dobile svoje
^^•^o^e^r^ž^epojpolitične orga-
mracTjc' m vodsi\o KS. v njem
naj bi dobili  ludi prostor za
'po^jo. in še nekatere dejavnos.ti.^'
Posebni problem KS Tinje so
neurejene ceste, saj je K S Tinje
po površini velika, po naseljeno-
sti pa zelo majhna, zato je
vzdrževanje cest med oddaljeni-
mi zaselki zelo drago in nemalo-
krat kar nedosegljivo. Na območ-
ju te KS je 16 km cest. le majhen
del teh pa je do danes asfaltiran,
kar daje še dodatne težave, saj
makadamske ceste uničuje neur-
je. Svoj delež prispeva tudi
povečan promet s tovornimi in
osebnimi vozili. Res je. da kori-
stniki prispevajo delež za uredi-
tev uporabljenih cestišč. Ta pa je
največkrat premajhen, da bi v
celoti kril nastalo škodo in zago-
tovil redno vzdrževanje promet-
nic. Da bodo odpravili to nevšeč-
nost, bodo morali porabniki in
KS Tinje najti skupno rešitev v
najkrajšem času. sicer bodo stro-
ški popravil veliko večji.
Nove možnosti se kažejo tudi
na področju izboljšanja preskrbe
prebivalcev, saj bodo že v tem
mesecu zaključili dogovarjanja o
razširitvi obstoječe trgovine v
Tinju. Sedaj krajani izgubljajo
veliko časa za nabavo osnovnih
f)otrebščin. ki jih kupujejo v
oddaljeni Slovenski Bistrici.
Na problemski konferenci v
KS Tinje pa niso pozabili na
vlogo kmetijstva in gozdarstva,
saj je la dejavnost z.a mnoge,
predvsem starejše krajane, še
vedno osnovni vir dohodka.
Mlajši so v večini poiskali zapo-
slitev \ industriji.
Čistega vina pa so si nalili ludi
glede gradnje stanovanjskih hiš
na območju te KS. Predvsem so
se zavzeli za hitrejše reševanje
prošenj krajanov za pridobitev
gradbenih dovoljenj. Na konfe-
renci je prevladalo mnenje, da
mladi nemalokrat odhajajo s
p».)horskih predelov tud* ^iiadi
zapletenosti pri zagc)lv'alj'anju
gradbenih dovoljenj.
' .' ' . ' ' Be-.'ed1k> iri pbshefek:
,k,. :      •
Nad sto let stara osnovna šola na Tinju čaka svojega naslednika.
12 - NAŠI DOPISNIKI
21. mai 1981 -
TEDNIK
Tito ni umrl,
ker velikani ne umirajo
Tito! Beseda, ki ostaja in živi v naSih srcih. Spomin je živ in nepoza-
ben. Zakopali smo ga globoko v sebi in nihče ga ne bo iztrgal iz naše
zavesti.
Pisalo se je leto 1941. Sovražna letala so prekrila svobodno sonce in
temni oblaki so obviseli nad našo domovino. Ljudje so se zatekali v kleti
in bunkerje. Domovina je zagorela z ognjem boja. Plameni so požirali
delo človeških rok, vase so se pogrezali domovi, pogorišča, ruševine, uni-
čene so bile sanje in upi. V srcih pa sta se rojevala sovraštvo in želja po
svobodi.
V gozdoviii pa je zaživel upor. Zbirali so se najpogunmejši borci in
klicali v boj, ker jih je netila misel: ,,Mi nismo trhle bilke, ki po toči
ovene, ker mi rtismo le številke, smo ljudje! ,,Stevik) upornikov se je ve-
čalo, zbirali so se ob človeku, ki jim je bil tovariš, prijatelj, soborec in
voditelj, ob Titu. Ni bilo poti, ki je ne bi prehodili z njim na čelu, ni bilo
boja, v katerem ne bi odločala njegova vojaška sposobnost. Toda borba
je terjala žrtve. Vsaka smrt pa je pomenila nov napor, v vsaki smrti se je
rodila vse večja želja po življenju. S tovariško upornostjo in z neupoglji-
vim ponosom je Tito pripeljal svoje borce do zmage.
Kakor med vojno tako je tudi po njej z veliko zagnanostjo gradil
samoupravno socialistično Jugoslavijo, v kateri je priboril delovnemu
človeku častno in odgovorno mesto v njegovi družbeni skupnosti.
Danes, ko mineva eno leto od njegove zadnje bitke, se s težkim srcem
vračamo v njegov čas. Odšel je, vendar ostaja Tito ne le nam in z nami,
temveč vsemu človeštvo. V naših srcih bo vedno zapisano njegovo ime,
ker Tito ni mrtev. On živi v svojih besedah in svojih dejanjih. Velikani ne
umirajo.
Hvala ti, Tito, za vse, kar si plemenitega in pogumnega storil za svoj
rod in za vse narode v svetu! Obljubljamo ti, da nikdar ne bomo stopilli s
tvoje poti, da nikdar ne bomo zatajili tvojih dejanj, da bomo vselej ču-
vali tvojo in svojo Jugoslavijo.
Nada Kostanjevec, 8. a
OS Gorišnica
Titova dediščina
Pred letom dni so tri besede ohromile Jugoslavijo in pretresle svet:
umrl je Tito. Nihče se ne spominja, da bi kdaj kaka novica tako vznemi-
rila svet. Boleče je odjeknila doma in v tujini. Vse je prišlo nenadoma, pa
ne zato, ker tega ne bi pričakovali, ampak zato, ker tega nismo želeli.
Toda želja, da Tito nikoli ne bi umrl, se ni mogla uresničiti. Telesno se je
moral ločiti od nas, duhovno pa živi v svojih velikih dejanjih, ki so danes
naša dediščina.
Ko se je leta 1941 začela za nas druga svetovna morija, sta tovariš Ti-
to in KPJ napovedala boj za svobodo v najširšem pomenu besede. V bor-
bo so stopili vsi rodoljubni in zavedni Jugoslovani, ker so verovali, da se
bo iz krvi rodilo novo življenje. Tito je postal njihov voditelj, ki je z bo-
gatimi življenjskimi izkušnjami bojevitega proletarca premagoval vse
vojaške nasprotnike. O tem pričajo Neretva, Sutjeska, Drvar in druge
bitke, v katerih se je odločala usoda bojevnikov za novo podobo življe-
nja in v katerih se je kazala velika Titova vojaška sposobnost. V vseh
ofenzivah se je odlikoval kot nesebičen tovariš in s svojimi bojevniki delil
težke in svetle trenutke.
S popolnim porazom Hitlerjeve Nončije je bilo konec umiranja v
Evropi. Težak je bil davek, s katerim smo plačali svojo svobodo, vendar
smo bili srečni, da smo jo lahko doživeli. Domovina je bila porušena in
izropana, zato je bilo treba {»skrbeti za obnovo. Tovariš Tito je govoril
zbrani množici v osvobojenem Beogradu: ,,V narodnoosvobocUlni vojni
smo z lastnimi silami premagali tuje osvajalce in domače izdajafce. Ta
uspeh je naše delo. Kljub sovražnikovi premoči smo bili trdno
prepričani v zmago, za katero smo utrpeli velike izgube. Tudi zdaj ne
smemo stati križem rok. Treba je začeti obnavljati domovino, voditi nas
mora geslo: vsi za enega, eden za vse, kajti le tako bomo lahko živeli
vmiru in uživali popolno svobodo."
Ljudstvo je sprejeto Titove besede in iz ru&vin je vstajala nova
domovina, ki se je gospodarsko in družboio razvijala in krepila. Obliko-
vala se je gospodarsko ta družbeno razvijala in krq}ila. Oblikovala se je
samoupravna i socialistična družba enakopravnih narodov in narodnosti,
ki je stopila tudi v svetovno poBtično areno.
V tovarišu T'tu je dozorela misd o neuvi^nosti. Idejna somišljenika
sta bila NasCT in Nehru. Na pobudo vseh treh je bil leta 1%1 sklkran prvi
sestanek neuvrščenih v Beogradu. Slavnostni govornik je bil tovariš Tito.
Tako so bili postavljeni temelji za enakopravno življaije vseh narodov v
svetu. Ugled tovariša Tita je rasel. Postal je poslanec miru in dober prija->
tdj državnikov v svetu.
Dediščina, ki jo je zapustil Tito, je neprecenljiva. Z njo ostaja sveto-
vna zgodovinska osebnost, za nas pa večen heroj boja in dda. Letos bom
postala mladinka. Sprejeta bom v ZSMS, v vrste Titove mladine, za
katero je Tito dejal, da je naša bodočnost. Ker je neomajno zaupal v mla-
do generacijo, se bom s svojimi vrstniki trudila nadaljevati nj^ove zami-
sli in zvesto čuvati njegovo dediščino.
Manja Bezjak, 7. a
OS Gorišnica
Moja srečanja s Titom
Zastave pred šolo so bile spuščene na pol droga, vsi, še tako razposaje-
ni učenci, so bili mirni. Minilo je leto, odkar smo ostali brez svoj^ naj-
večjega moža — Tita.
Bil san še majhen, toda zdo radoveden otrok. Spraševal sem in spra-
ševal, želeč vse vedeti in spoznati. Nekoč mi je pogled obststal na steni,
kjer je v lepem okviru visela Titova slika. ,,Mamica, kdo je ta stric na sli-
ki?" sem vprašal. ,,To je mož, ki vodi vse ljudi v naši domovini. Ime mu
je Tito," mi je odgovorila mamica.
To ie bilo moie prvo srečanje z njim. Kasneje sem zvedeL da je bil to
človek, ki je popeljal naše narode skozi krvave viharje v svetlo in sončno
svobodo. V najtežjih dneh, ko so nas izdali nekdanji voditelji, je Tito
ostal zvest svoji in naši domovini. Zbral je p>ogumne bojevnike, ki so
spregovorili s puško, mitraljezom in bombo, krvaveli in umirali, da so
nam priborili narodno in družbeno svobodo.
Mnogo smo se o Titu učili v šoli. Tovariši so nam pripovedovali, kako
nesebično je delal za dobrobit svojega ljudstva in kako velik je bil njegov
doprinos za mir na zemeljski obli. Občudoval sem njegova dejanja, vedno
sem prosil mamico, naj mi pove, kje se mudi tovariš Tito in kaj dela.
Skupaj sva spremljala njegova potovanja, na katerih se je trudil za mir,
ljubezen in enakopravnost med narodu v svetu, pogovarjala sva se o nje-
govem delu doma in vedno sem bil ponosen, ko sem slišal, da je prišd Ti-
to na oddih v Slovenijo.
Leto dni ga ni več med nami. Ostalo pa je njegovo vdiko dejanje, ki
nas spremlja na slehernem življenjskan koraku in nam kaže pot. Ob nje-
govi smrti smo prisegli, da bOmo ostali dobri ljudje, ki ne bodo nikoli
krenili s poti svoj^ največjega vzornika in učitdja. Damjan Bračič, 6. a
OBISKALI SMO VOJAKE
Na naši proslavi v počastitev
Osvobodilne fronte in prvega maja
so sodelovali poleg nas pionirjev še
mladinci in vojaki. Tedaj smo se
zmenili, da jih bomo obiskali v
kasarni in soddovali na njihovi
prireditvi.
V sredo, 6. maja, smo se pionirji
z Zg. Ložnice, ki pojemo v našem
otroškem pevskem zboru, odpdjali
z avtobusom v Slovensko Bistrico,
šli smo- v kasarno k Ziiancem,
vojakom, da bi jim vrnili obisk.
Vojaki so nam razkazali svojo
kasarno in orožje ter nas pogostili.
Vsi smo lahko vzeli orožje v roke.
Fantje so bili zelo navdušeni. Po
ogledu orožja se je začela prire- '
ditev. Nastopali smo pionirji, mla-
dinci in vojaki. Mi smo zapdi tri
pesmi, mladina so imeli kratek re-
cital, vojaki pa so igrali in peli..
Nekaj pesmi smo zapeli skupaj in
tudi zaplesali.
Prireditev je prehitro minila. Vsi
smo bih veseli in zadovoljni. Voja-
ki so se radi pogovarjali z nami,
ker smo jih spominjali na dom.
Pripeljal je avtobus in morali smo
se posloviti. Obisk v kasarni najn
bo dolgo ostal v spominu.. 2deU
bi še sodelovati z vojaki.
Tatjana Lunežnik,
Zg. Ložnica, 5/f
OBISK
Med prvomajsko proslavo smo
dobili obisk. Prišla sta dedek in ba-
bica. Bila sem ju vesela. Babica je
prinesla sladkarije za mene in ses-
tro, dedek pa darilo za očeta in ma-
mo. Popili sva sok in pojedli na-
politanke, nato smo šU spat. Zju-
traj ob 9. uri je bila zaigrana budni-
ca. Po budnid smo šli k zajtrku.
Ob 16. uri smo dobili še eden obisk.
Prišli so stric Štefan, teta Ida in
sestric Andrej. S Patico ga kličeva
Drejči. Stanujejo v Celju. Dedek,
babica, teta, stric in mama so nato
odšli na postajo milice k očetu. Ta-
caš, ko so oni bili pri očetu, smo mi
igrali tombolo. Zmagal je Andrej.
Mak) smo gledali televizijo, nato
sem rekla, da bi šli ven.
In smo šli. Z drugimi otroki smo
se skrivali. Zatem sem zagledala
Gorazda in Sašota in sem šla k nji-
ma. Andrej je rekel naj ga poča-
kam, a jaz nisem imela časa.
Gorazd mi je dal čokolado, Andrej
mu je rekel, naj da še njemu in on
mu jo je dal. Videli smo Aljošo ka-
ko je bil od čokolade ves umazan
okrog ust. Andrej mu je rekel, da je
tak kot dedek Mraz. Vsi smo se
zasmejali na glas. Ker je Alojoša
majhen in ni vsega razumel, se je
razjokal in to povedal doma. Poz-
no zvečer so vsi obiski odpotovali.
Tako smo ostali samo sestrica, ma-
mamica, očka in jaz.
Jerneja Cvetko, OS Majšperk
TOVARIŠ TITO
Mineva leto dni, odkar je nehalo
biti srce našega najdražjega tova-
riša Tita. Rodil se je 7. maja 1892,
umrl pa je 4. maja 1980. Med dru-
go svetovno vojno nam je priboril
svobodo. Boril se je za enakoprav-
nost med narodi, za pravice delav-
cev, za mir in neuvrščenost. Tova-
riš Tito je bil naš ljubljeni človek.
Bil je povdjnik oboroženih sil.
Bil je tudi predsednik neuvrščenih
držav. Tito je bil predsednik naše
države do smrti.
Ni ga več, a živd bo v naših sr-
dh.
Robert Kristovič,
3. raz., OS Dr. Franja Zgeča,
Domava
Tovariš Tito se je rodil 7. maja
1892 v Kumrovcu v številni kmeški
družini, kot sedmi otrok. Tova-
rišu Titu je bilo ime Joža. Pri Bro-
zovih so imdi tudi psa z imenom
Polak. Polak je otroke učil hoditi.
Tako je tudi Joža shodil ob Pola-
ku. Nekoč je bila huda zima in
Brozovi niso imeU drv. Otroci so
se stiskali ob mrzlo peč in Polak
je žalostno cvilil. Oče je rekel, da
bo Polaka prodal in kupil voz drv.
Otroci so zajokali. Odgnal ga je na
grad. Grajski oskrbnik mu je za
Polaka dal poln voz drv. Ko se je
oče vrnil, je bil Polak spet doma.
Oče ga je odgnal nazaj, čez nekaj
časa se je grajski oskrbnih odpove-
dal Polaku.
Tito je bil v drugi svetovni vojni
poveljnik naše vojske. Po drugi
svetovni vojni je bil predsednik
SFRJ do smrti. Bil je borec za
delavske pravice, za mir in enako-
pravnost vseh ljudi. Svoja zadnja
leta je bil tudi predsednik neuvr-
ščenih držav. Umrl je 4. maja 1980
v Ljubljani.
Čeprav ga ni več, bo v svojih de-
lih živd še vedno med nami.
Gregor Petrovič,
3. razred,
OS, Dr. Franja Zgeča
Domava
TEKMUJEM ZA BRALNO ZNA-
ČTtO
Kot vsako leto sem se tudi letos
uddežila tekmovanja za bralno
značko. To tekmovanje mi je v ve-
liko veselje, zato se ga uddežijjem
vsako leto. Zadanih nalog mi ni
težko opraviti, saj zelo rada be-
rem. Najraje berem pravljice. Vem
sicer, da sem jih že prerasla, toda
kljub temu se rada vračam v svet
pravljic. Rada imam tudi druge
vrste knjig, kot so na primer
nusiolovske in zgodovinske.
Mislim, da bi moralo obstajati
več tekmovanj, ki bi bila podobna
tekmovanju za bralno značko.
Renata Ošlaj, 6/b,
0§ Slovenjegorišče čete,
Juršinci
PRI PEVSKEM ZBORU
Na naši šoli deluje več
prostovoljnih dejavnosti. Ena iz-
med njih je pevski zbor. Obiskuje
ga 68 učencev.
Razdeljeni smo na prvi, drugi in
tretji glas. Prvi in drugi glas imata
vaje vsak torek, tretji glas pa ima
vaje v četrtek. V tem šolskem letu
smo se naučili veliko pesmi.
Najraje pojemo: Kolo, Flosarsko,
Našo zemljo in Budnico. Soddu-
jemo na vsaki proslavi. Pred
nastopom smo vznemirjeni, včasih
nastopi tudi trema, a ko je nastopa
konec, smo vsi veseli, da nam je
uspelo.
Vsi člani pevskega zbora želimo,
da bi se nam pridružik) še več
učencev in da bi se udeležili tudi
kakega tekmovanja.
Božena Stajnko, 6/b,
OS Slovenjegoriške čete,
Juršind
NA REFUBLIČKEM TEKMO-
VANJU V GLASBI
Ta dan je bil eden največjih v
mojem življenju, kajti šel sem na
republiško tekmovanje v glasbi.
Zjutraj sem spal do osmih, kajti
ta dan sem lahko izostal od pouka.
Vse jutro me je premagoval strah.
Bil sem zamišljen in zdelo se mi je,
da mi ne bo niti ena skladba od treh
uspela, ko bom igral s trobento. Po
drugi strani pa sem upal in si rekel:
,,Le malokdo je toliko prevadil kot
jaz, zato mi mora uspeti." Ko je
ura odbila 11.30, sem se odpravil v
glasbeno. Od tam sem se odpeljal s
tovarišem v Maribor. Tekmovanje
se je zavleklo in sem prišel na vrsto
komaj okrog 16. ure. Nastopil sem
trinajsti. Vse od devete točke na-
prej sem imel veliko trono. Na srce
se mi je zvalil težak kamen, ki ga
bom le s težavo odstranil. Čas od
devete do trinajste točke se je vle-
kel, kot celo leto, se mi je zdeto.
Na koncu je le prišel čas moj^
nastopa. Dobil sem še večjo tremo.
Nazadnje me je napovedovalka na-
povedala. Prišel je veUk troiutek,
ko moram zastopati ptujsko
glasbeno šolo. Prva skladba mi je
čudovito uspela. Tako se je zgodilo
tudi z drugo in tretjo. Ko sem igral
na odru pred gledala in komisijo,
se mi niti ni tako zdeto strašno, kot
se je videlo na začetku. Kljub novi
nerazpihani trobenti, kljub krizi, ki
je nastopila zaradi dosti vaje, in
kljub ustniku, na katerega se še ni-
sem navadil, mi je nastop čudovito
uspel. Nato je prišlo neizmerno ve-
selje in celo kremne rezine, ki mi jih
je tovariš plačal v eni izmed ma-
riborskih slaščičarn.
,,Prav gotovo bom dobil eno od
treh mest," mi je na koncu dejal to-
variš.
Oto Kolednik, 7/b.
OS Olga Meglic, Ptuj
BIL SEM V FRANKFURTU
Zgodaj zjutraj smo se odpdjali
proti Avstriji. Ogledal sem si kraje
in naravo. Videl sem skoraj na vsa-
kem gričku velik grad. Nekateri
gradovi razpadajo, drugi pa so
prav lepo urejeni. Nekateri gradovi
imajo tudi rdeče polkne. Avstrija je
zelo hribovita dežela. Ima veliko
borovih in smrekovih gozdov. Vi-
del sem: veUka mesta, avtoceste in
velike predore, ki so pod vdikimi
gorami, ki so dolgi nekaj kilo-
metrov. Nato smo se pripdjali do
državne meje. Salzburg, med drža-
vo Nemčijo in Avstrijo. Nekaj časa
smo se peljali po avtocesti. Od da-
leč sem zagledal veliko čudovito
modro Bodensko jezero. Na
Bodenskem jezeru sem vidd: velike
ladje, labode, čolne in jadrnice. V
Miinchnu in Frankfurtu sem videl
veliko letališče. Čeprav je Frank-
furt veliko mesto, smo mojo teto
hitro našh. Drugi dan smo si šli og-
ledat živalski vrt. V živalskem vrtu
je bilo ogromno živali. Videm sern
žirafe, vdike šimpanze, majhne
opice, krokodile, kuščarje, kače,
belega kita, ogromno ždvo, orle,
papige in mnogo mnogo raznih ži-
vali iz vsega sveta. Drugi dan smo
se odpeljali v Francijo. V mestu
Straslbourg sem videl spomenike in
cerkev iz trinajstega stoletja, reko
Rhdn in na njej vdike ladje. Nato
smo se odpeljali domov. Peljab
smo se preko planinskega mejnega
prehoda Grosglocknerja. Vidd
sem naše velike Jubjske Alpe, ki so
se svetile v soncu in snegu. In zopet
sem doma poln lepih spominov.
Edvard Brglez, 3/b,
OS Majšperk
TOVARIŠ TITO MI JE OSTAL
V SPOMINU
Tovariš Tito je čtovek, kakr-
šnega ni na svetu. Vedno je znal
umiriti vsako vojno. Bil mi je kot
drugi oče. Lansko leto se je zgo-
dito nekaj, kar nismo pričakovali.
Tovariš Tito je umrl. Umrl je 4.
maja 1980.
Včeraj 5 minut po 15. uri so
zatulile sirene. Znova so nas
spomnile na tiste težke trenutke ob
izgubi našega dragega Tita. Vsi
smo ga pogrešali.
Marsikdo je jokal za njim. Vsi
ga zdo pogrešamo. Ni ga več na
sprejemu štafete, ne na ladji Ga-
leb, za njim je ostala velika praz-
nina. Njegov zadnji počitek je na
Dedinju v prelepem parku. Tudi
jaz sem bil na njegovem grobu.
Obdaja ga cvetje. Videl sem nje-
govo sobo, polno knjig. Ob hiši
Cvetja je žalostno pd pav. Bil je
žalosten kot mi, saj ga je tudi on
imd rad.
Golob Andrej, 3/b,
OS Tone Znidarič, Ptuj
NAŠA     KRAJEVNA     SKU-
PNOST DOLENA
2ivim v krajevni skupnosti
Doiena. Naša krajevna skupnost
se razprostira ob reki Dravinji
preko haloških gričev, delno pa
tudi sega v območje ob reki Pol-
skavi. V Halozah zavzema vasi
Doleno in Bolečko vas, Zgornja
Pristava, Popovci ob Dravinji ter
Tmovci, Sela in Barislovci ob
Polskavi. Je ena izmed nerazvitih
krajevnih skupnosti, saj ne pre-
moremo nobenega industrijskega
obrata.
Ljudje se v glavnem ukvaijajo
predvsem s kmetijstvom, živino-
rejo in vinogradništvom.
Zaposlujejo se v glavnem v od-
daljenih krajih kot je Kidričevo-
—Ptuj. Kljub temu, da so krajani
zaposleni v oddaljenih krajih, še
vedno najdemo čas za skupno
delo. Tako smo v letu 1978 uspeli
pripeljati v našo krajevno sku-
pnost afaltno cesto. Leto dni ka-
sneje so naši krajani s skupnimi
mo^i dogradili dom družbeno
političnih organizacij, kjer najde-
jo svoj prostor vse družbeno po-
litične organizacije kot tudi gla-
dina. Imamo pa tudi knjižnico s
360 različnimi knjigami kjer lahko
najde mlad in starejši bralec nekaj
zanimivega branja.
Zveza socialistične mladine
Slovenije v naši krajevni skupno-
sti je zelo aktivna, saj sodelujejo v
vseh začrtanih akcijah krajevni
skupnosti, ukvarja pa se tudi s
športom. Organizirali so tudi
plesni tečaj. Naši najmlajši pa so
kulturno vključeni v folklorno
skupino, ki je začela delovati šele
letos. Letos bomo dokončali
gradnjo Kulturnega doma v Se-
lah. kjer še dalj časa deluje pro-
svetno društvo, ki pa jih pesti
prostorska stiska. Pri prosvetnem
društvu Sela uspešno deluje tudi
pevski zbor.
Kljub vsem težavam je v naši
krajevni skupnosti lepo. In nikoli
je ne bi zamenjala za katero dru-
go
Jana Glaser, 6/a,
OŠ Olga Meglic, Ptuj
UST IZ MOJEGA DNEVNIKA
Seni pri stricu v Središču in
seveda tudi pri konjih, ki jih imam
zelo rad. Vzamem ščetko in krtačo
in začnem česati Dabola, danes bo
prvič nosil jezdeca. Drugi konji
hrzajo, ker se je stric spet zadržal
pri zajtrku. Vzamem vile ter dam
hrano konjem. Trdi koraki se'
približujejo. Stric je. Leno stopi v
hlev, počesa konje ter pogleda
kobilo. „Skoraj boš dobila male-
ga", pravi potiho. Vzamem uzdo
in lahko sedlo ter osedlam konja.
Diabol se sprva otepa, vendar ko
mu dam sladkor, se umiri. Zaja-
ham ga. Zdirjam pred potoka na
gozdno jaso. Vsepovsod se ogla-
šajo ptički, zvončki odpirajo svoje
rožnate glave. Vse je bdo, rume-
no in zdeno. Veverica na drevesu
skaklja in se krega z vrabcem.
Naenkrat se konj vzpne ter udari s
prednjimi nogami po kači, ki se
mu je znašla pod nogami. Tedaj se
zavedam, kako pozno je že. Doma
se najem ter i>omagam pri raznih
opravilih do večera. Potem se
odpravim spat. Ponoči me zbudi
močno hrzanje. Brž stečem proti
hlevu. Tam je že nekaj sosedov ter
stric. V siju drobne luči možje
poskušajo spraviti na svet žrebi-
čka, na vse pretege vlečejo.
Teta vzdihuje, jaz pa upam, da
bo mali prišd na svet živ. Naenkrat
se prikažejo noge, trup in glava.
Mama ga obhže, potem ga bolje
vidimo. Ves je lisast, zato smo mu
dali ime Lisko.
Odpravim se spat.
Dejan Lanc^, 7/a,
0§ Olga Meglic,
KNJIGA-MOJA PRIJATELJI^
Ze kot majhna deklica sern siv
znala, da mi je lahko knjiga \^
prijateljica. V samotnih t^enutlti?
mi kiajša čas in dolge zimske vef.
re spremeni v prijetne.
Ko sem bila še majhna in sih
sedeli doma okrog mize, je mamj'
ca vzela v roke knjigo in nam bral
iz nje. Sprva so bile to pravljice j
bajke, pozneje pa so bile zgodaj
vinske knjige. Najbolj mi je ostau
v spominu povest Jakoba Sketa
Miklovi Zali. To je zgodovins^
povest o usodi dekleta v času vdo,
rov turških osvajalcev na naJe
ozemlje. Živo govori o življenj^
revnih ljudi, o njihovi usodi
razliki  med bogataši in reveži
Najbolj mi je ostal v spominu pri!
zor, ko se je Zala s pomočjo svoje,
ga strica osvobodila iz turških rok
Tudi zdaj rada berem in mar.
si katero uro prijetno preživim $
knjigo v roki.
Brigita Lajh, 6/a,
OS Slovenjegoriške čete
Juršinci
PRI LIKOVNEM KROŽKU
Na šoli imamo več krožkov. Obi-
skujem literarni krožek, pevski
zbor in Ukovni krožek. Danes bom
več povedala o delu pri likovnem
krožku.
Sestajamo se ob sredah. Likovni
krožek vodi tovarišica Segula
Leonida. Pri likovnem krožku ri-
šemo portrete in pišemo plakate.
Izdeluiemo voščilnice ob novem
letu in dnevu žena. Izpoa naših
rok pa pridejo še marsikateri drugi
izdelki, ki se jih razvesele vsi tisti,
ki jih dobe v roke.
Delo pri našem krožku je res zelo
prijetno in raznovrstno, zato ga
obiskuje veliko število učencev.
Renata Ošlaj, 6/b,
OS Slovenjegoriške čete,
Juršinci
NAŠ OBRAMBNI DAN
V sredo. 13. maja 1981, smo
imeli obrambni dan. Peti, šesti,
sedmi in osmi razred smo se ob
7,30 zbrali pred šolo.
Sedmi in osmi razred sta tekmo-
vala v opravljanju nalog iz SLO in
DS. Morali so v najkrajšem času
prehoditi določeno pot in se
ustaviti na šestih postajah ter
opraviti zahtevne naloge. Prva
postaja je bila hkrati start in cilj.
Tam so učenci streljali z zračno
puško. Druga postaja je bila v goz-
du, kjer so učend morali obvezati
rane in odgovoriti na vprašanja iz
prve pomoči. Tretja postaja ie bila
merjenje višine drevesa. Četrta
naloga je obstala vprašanja iz
NOB in kako bi sami ravnali, če bi
se znašli v vojni. Na peti točki so
tekmovala morali izmeriti azimut.
Šesta postaja je bila cilj. Vse
naloge, je najbolje opravil 8/a
razred. Ko so vse tekmovalne
skupine'opravile svoje naloge, smo
šli po isti poti tudi peti in Sesti
razredi, vendar nismo tekmovali.
Obrambni dan mi je bil zelo všeč
in bil je koristen za nas vse, saj
smo se naučili veliko novega.
Roman Bec, 6/a,
OS Slovenjegoriške čete,
Juršinci
PRI PLESNEM KROŽKU
Sem učenec sestra razreda.
Hodim v osnovno šolo Slove-
njegoriške čete Juršinci. Na šoli
imamo več krožkov. Med drugimi
sem se odločil tudi za plesni
krožek.
Imamo ga vsak četrtek. Vodi ga
tovarišica Pungračič Tatjana. Ko
se ob 13.45 zberemo, najprej
poslušamo plošče, dokler ne pride
tovarišica mentorica. Postavimo se
po parih. Najprej ponovimo plese,
ki jih že znamo. Plese spremlja
ustrezna glasba. Potan se začnemo
učiti novi ples. Tovarišica men-
torica nam pokaže osnovne korake
in mi jih posamezno ponavljamo.
Nato novi ples poskusimo še v
parih, če nam gre od rok oziroma
od nog. Ko ga že znamo, ga zaple-
šemo ob glasbi. Dve uri, ki sta
namenjeni krožku, sta hitro preč.
Za konec še ob izredno hitri glasbi
zaplešemo dimajski valček, potem
pa veseli odidemo domov. Komaj
čakam naslednji četrtek, ko bo
spet plesni krožek.
Matjaž Horvat, 6/&.
OS Slovenjegoriške čde,
Juršind
SPOMIN NA TOVARIŠA TITA
Včeraj smo se pomnili na tova-
riša Tita. Tovarišica nam je pove-
dala, da je umrl 4. maja 1980.
Imeli smo žalne svečanosti. Gledali
smo prenos po televiziji.
V razredu smo imeB žalno sve;
čanost. ImeB smo enominutni
molk. Zarosilo se nam je oko.
SkleniB smo, da se bomo dobro
učiB, tako, kot je zdel tovariS
Tito.
Slava!
Alenka Korenjak, 2/a,
OS Olga Meglic,
Ptuj
fSDNIK
- 21. maj 1981
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
SRL ČUVNICE: DRAVA-ŠENTJBNEJ
17:14 (9:10)
Odločitev v zadnjih
minutah
Siddion Drava, gledalcev 50,
j^nika Ogner in FUrst (oba iz
Maribora)
pRAVA: Farič, Rimele, Kelenc
^ Vičar 3, Novak I. Galun, Lepej
l'Mumlek 5, Kmetec 1, Vraber,
^'ofnilšek, Sitsenfrai;
perbi srečanje 18. kola v sloven-
jl^i rokometni ligi je bil derbi v
pravem pomenu besede. V igri
jveh izenačenih nasprotnic so
piujčanke šele v zaključku sreča-
j,ja_ v zadnjih sedmih minutah,
uspele zaigrati tako kot znajo in to
je bilo dovolj za zmago. Gostje so
jn,ele veliko priložnost, vodile so
večji del srečanja, tako tudi sedem
minut pred koncem s 14:13, ven-
dar vodstva niso uspele obdržati.
Igralke Šentjerneja, fizično
možnejše, so dobro izkoriščale
odlične podaje Foršekove in Kova-
čičeve, zadevale s šestih metrov in
iz.silile kar sedem sedemmetrovk
(Drava samo dve) in tako dosegle
pet zadetkov. Igralke Drave so v
obrambi preslabo in prepočasi
zapirale, v napadu pa imele vdiko
smole, prav neverjetno je, koliko-
krat so zadele vratnico. Srečanje
so ob koncu odločile napake
gostujočih igralk, oziroma odlične
obrambe domače vratarke Tanje
Farič in hitri nasprotni napadi
Drave.
Kljub zmagi so Ptujčanke na
lestvici še vedno četrte s tremi
točkami zaostanka za Preddvorom
in Izolo ter osmimi za Mlinote-
stom, ki si je prvo mesto praktično
že zagotovil. V prihodnjem kolu se
bodo igralke RK Drava v gosteh
pomerile z Mlinolestom.
Perspektivna igralka Metka Kolenc se je tokrat izka/ala kot strelka (foto
B. Kade)

Ekipno F. Osojnik in
T. Žnidarič
v organizaciji ZTKO Ptuj m PK Ptujske toplice Ptuj je bilo v
zimskem bazenu Ptujskih toplic občm.sko prvenstvo v plavanju. 2al so se
tekmovanja udeležile le ptujske osnovne šole. Kljub temu pa je nastopilo
nad 100 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli sorazmerno dobre
rezultate. Prav tako seje tekmovanje upoštevalo ločeno za tekmovalce
plavalnega kluba in ostale.
Za registrirane tekmovalke: 50 m prsno »B« IrisZupanc, »A« Breda
Vidovič; 50 m kravi »B« Iris Zupane, »A« Breda Vidovič; 50 m hrbtno
Iris Zupane, >>A« Breda Vidovič; 50 m delfin Iris Zupane »A« Breda
Vidovič;
tekmovalci 50 m prsno »B« Vrhovšek Nace, »A« Borut Petrovič;
50 m kravi Nace Vrhovšek, »A« Dušan Lunder; 50 m hrbtno »B« Nace
Vrhov.šek. »A« Dušan Lunder. 50 m delfin )>B<( Nace Vrhovšek, »A«
Du.šan Lunder;
Neregistrirane tekmovalke »C« Karmen Premužič, »B« Metoda
Meško. »A« Jasmina Gregorec. st. pionirke Marija Kajzer; 50 m kravi
»C« Karmen Premužič. »A« Jasmina Gregorec; 50 m hrbtno »C« Kar-
men Premužič, »A« Petra Kovač; 50 m delfin »C« Karmen Premužič;
tekmovalci 50 m hrbtno »C« Janez Mršek, »B« Andrej Mršek, »A« Franc
Terbuc. st. pionirji Luka Terbuc; 50 m kravi »B« Primož Lepej, »A«
Srečko Trstenjak. st. pionirji Luka Terbuc; 50 m hrbtno st. pionirji Luka
Terbuc. 50 m delfin st. pionirji Luka Terbuc.
Ekipna uvrstitev osn. šol: pionirke F. Osojnik Ptuj 132 točk, I.
Spolenjak 62. T. Žnidarič 51.0. Meglic 48 točk; pionirji T. Žnidarič 138,
O. Meglic 112. F. Osojnik 110 točk. anc
KARATE
Sitar peti na
evropskem prvenstvu
v Dub inu
v Dublinu na Irskem je bilo 6. posamezno prvenstvo Evrope v semi
kontaktu. Na tem tekmovanju so se pomerili najboljši iz 12 evropskih
držav: ZR Nemčije, Anglije, Irske, Norveške, Švedske, Švice, Francije,
Nizozemske, Italije, Turčije, Avstrije in Jugoslavije. V skupnem seštevku
•ie 14 prvih mest kar 10 zasedla ZR Nemčija.
Od Jugoslovanov je bil najboljši Frigan iz Zagreba, ki je zasedel
tretje mesto ter s tem dobil bronasto medaljo. Pri tem naj omenimo, da je
v full kontaktu naslov prvaka Evrope obranil Cikatič iz Splita, ki tekmuje
v srednji kategoriji. Te borbe namreč trajajo po pet rund. Izgubila pa sta
Sarac in Špika. V full kontaktu je bila najuspešnejša Anglija pred ZR
Nemčijo, medtem, ko je Jugoslavija zasedla tretje mesto.
V full kontakt šjx)rtu se je pomeril tudi Vladimir Sitar iz Ptuja, ki jc
v prvi borbi zmagal, medtem ko je v drugi rundi bil po majhnem
spodrsljaju v borbi z Glouerom iz Irske (domačinom) žal diskvalificiran
ter se je kljub temu uvrstil na častno peto mesto v svoji kategoriji.
Na kongresu, ki je bilo hkrati z evropskim tekmovanjem v Dublinu
so delegati sprejeli sklep, da bo letošnje svetovno prvenstvo v semi
kontaktu meseca septembra v Italiji in sicer v Milanu.
franjo hovnik.
NA TURNIŠČU 24. MAJA 1981
VELIK TUR[ySR
V MALEM NOGOfVfErU
NK Turnišče — 78 prireja turnir v malem nogometu v počastitev
dneva mladosti. Turnir bo v nedeljo, 24. maja s pričetkom ob 8. uri. na
igrišču pri nekdanji Kmetijski šoli Turnišče oziroma gradu Turnišče.
Prijave za sodelovanje na turnirju sprejema organizator neposred-
no pred pričetkom turnirja. Za najboljše ekipe so pripravljeni pokali in
priznanja ter druge praktične nagrade. Za osvežitev in prigrizek bo
poskrbljeno.
Vabimo vse zainteresirane ekipe ter prijatelje tega športa, da se
turnirja udeležijo.
Z. B
Razpis občinske kolesarske akcije
,,Vsi na kolo — za zdravo telo"
Planinsko društvo Ptuj, TVD Partizan Grajena in ZTKO Ptuj
organizirajo občinsko trim akrijo na GOMILO, ki bo v
NEDELJO, 31. MAJA 1981 OD 8. DO 9. URE PRED
OSNOVNO ŠOLO „FRANC OSOJNIK" V PTUJU
OPIS POTI: Vsi udeleženci trim akcije se zberejo v svojih krajev-
nih skupnostih in se napotijo na zborno mesto pred OŠ ,,FRANC
OSOJNIK", kjer bo od 8. do 9. ure odhod v manjših skupinah
proti Rogoznici, Podvincem, Pacinju, Mostju (1. kontrola pri spo-
meniku v spominskem parku), Gaberniku, Juršincem in po
,,VINSKI CESTI" na GOMILO, kjer bo II. kontrola.
Ob 12. uri - Povratek proti PTUJU čez POLENŠAK (III. kon-
trola). Potem nadaljujemo pot skozi DORNAVO in Rogoznico na
izhodiščno mesto pred OŠ ,,FRANC OSOJNIK", kjer bo zaklju-
ček akcije s podelitvijo nalepk in trim značk.
POSEBNO OBVESTILO ZA VSE UDELEŽENCE:
Organizator bo dovolil udeležbo na akciji vsem, ki bodo imeli
tehnično brezhibna kolesa (posebej zavore). Med vožnjo je po-
trebno dosledno upoštevati cestno prometne predpise, se prila-
goditi razmeram na cesti in upoštevati navodila odgovornih na
kontrolnih točkah in ključnih križiščih.
Vsak udeleženec trimske akcije sodeluje prostovoljno in na svojo
odgovornost. Organizator ne prevzema nobene odgovornosti za
eventuelne poškodbe.
V primeru slabega vremena akcija odpade in bo novi datum
določen naknadno.
Odlični rezultati atletov Ptuja
v soboto in nedeljo. 16. in 17. maja. so potekala
kvalifikacijska tekmovanja za Atletski pokal Slove-
nije. Atleti in atletinje Ptuja so nastopni v Maribo-
ru, njih 30. dosegli pa vrsto odličnih rezultatov, pri
izvedbi prireditve pa je sodelovalo tudi nekaj
članov atletskega sodniškega zbora. Rezultati
članov in članic AK Ptuj zagotavljajo mnogim med
njimi uvrstitev med dvanajst najboljših v posamez-
nih atletskih disciplinah.
Rezultati naših atletov:
100 m: Oliver Sirec 11,7 s; 1500 m: Franc Zupanič
4:02,7 in Branko Kjošl 4:24.1; 400 m: Bojan Mihe-
lač 55.9 s in Ivan Stebih 55.9 s; 10 000 m: Mirko
Vindiš 32:36.4 min; 4 x 100 m: Ptuj (Koren. Kova-
čič. Sirec in Marčič) 45.8 s; daljina: Ljubo Cucek
617 cm, Ivan Kuhar 560 cm in Vlado Plohi 551 cm;
višina: Dušan Koren 201 cm (ptujski rekord),
Zlatko Marčič 185 cm; kopje: Oliver Sirec 43.78 m;
krogla: Niko makovecki 12.85 m in Jani Učiikar
10.J5 m: 200 nv; Dušan Koren 22.9 s. Oliver Sirec
24.0 s in Zlatko Marčič 24,3 s; 800 m: Bojan Mihe-
lač 2:03.3; troskok: Dušan Koren 12.04 m in Zlatko
Marčič 12.00 m: 3000 m zapreke: Franc Zupanič
10:06.7; disk: Niko Makovecki 33.08 m in Jani
Učakar 30.04 m.
Rezultati atletinj:
100 m ovire: Marija Šešerko 16.0 s; 100 m: Vesna
Carli 12.7 s. Urška Kerbler 13,4 s; 400 m: Marija
Hamcršak 62.7 s Majda Belšak 65.4. Zdenka
Topolovec 66.1; 1500 m: Marija Vindiš 4:52.6,
Marija Tili 5:08.6: 4 x 100 m: Ptuj (Kerbler. Paienk,
Šešerko in Carli) 51.7 s; disk: Smiljana 3abič /3.54
m; daljina: Vesna Carli 541 gm. Marija Šešerko 537
cm; 4(X) m ovire: Marija Šešerko 67^9; 3000 m:
Marija vindiš 10:25.9: 200 m: Marija Šešerko 27,1
s. Vesna Carli 27.4 s; 800 m: Marija tili 2:22.6-
višina: Milena Bele 161 cm in Sonja Pajenk 158
cm: kopje: Tatjana Sevšek 26.10 m: krogla: Smilja-.
na Babic 9,72 in.
B. Klinkon
Partizanski
mnogoboj
Eden načinov za preverjanje
fizičnih sposobnosti je tpdi parti-
zanski mnogoboj, postavljen na
znanstvenih osnovah in prilago-
jen našim razmeram. O njem
smo pisali ob jugoslovanskem
pregledu v Mariboru, TVD Parti-
zan Ptuj in ZTKO občine pa so
se odločili, da ^a uveljavijo tudi
med našimi občani. Gre za to. da
razdeljeni v starostne kategorije
(14 do 19 let, 20 do 30, 31 do 45
in nad 46 let) v šestih panogah
preverimo našo telesrrt) pripra-
vljenost, kar je odlično vodilo za
nadaljno telesnol iltiirno aktiv-
nost, tako zaželjeno in nujno v
sedanjem času številnih bolezni
sodobnega časa. Panoge so na-
slednje: tek na 50 m z visokim
startom, vzdržljivost v teku na
2400 m za moške in 1600 m za
ženske, dviganje telesa, skok v
daljino z mesta, globoki pred-
klon na klopi in metanje gumija-
ste bombe v cilj. Panoge so
enostavne in privlačne, preverja-
nje pa bo v soboto 6. junija v
telovadnici Mladika in stadionu
Drava. In kako je s prijavami?
Do sobote 23. maja se lahko
prijavite na naslov: Zveza tele-
snokulturnih organizacij občine
Piuj. športna dvorana Mladika,
p. p. 81. l.k.
Pionirska
nogometna šola
NK Drava vpisuje v pionirsko
nogometno .šolo vse pionirje
letiiike 1969 do 1973. Vadba le
^sak ponedeljek in četrtek od 15.
do 16.30 na stadionu Drava v
Ptuju.
Dve zmagi nogometašev Ptuja
Nogometaši Ptuja so tokrat
nastopili dvakrat v dveh dnevih, v
soboto doma in v nedeljo v gosteh.
V soboto popoldan so nastopili
v Ptuju in kar s 7:0 premagali
moštvo ravenskega Fužinarja.
Ptujčani so bili za dva razreda
boljši nasprotnik. Prvi zadetek je
že v tretji minuti dosegel Vrabl.
drugega Emeršič, tretjega in četr-
tega Krajnc v 28. in 61. minuti,
petega Vrabl v 63. minuti, šestega
in sedmega pa Žgeč v 73. in 86.
minuti. Postava: Simonič. Smi-
goc. Ma[ek. Matic, Vogrinec,
Vinkler (Žgeč). Emeršič. Radolič
(Skok),   Vrabl.   Čeh.   Krajnc
(Ogrizek). Srečanje je pred 150
gledalci vodil Horvat iz Murske
Sobote.
V nedeljo popoldan pa so se
nogometaši Ptuja v Slovenskih
Konjicah pomerili z domačim
Uniorjem in zmagali s 4:2 ter tako
obdržali prednost treh točk pred
mariborskim Kovinarjem. Tokrat
so zadetke dosegli Vogrinec,
Vinkler. Emeršič in Vrabl. V ne-
deljo pa se bodo v Ptuju pomerili
z moštvom Savinjska.
1. kotar
Krajnc (11), izredno prodoren napadalec Ptuja (foto B. Ro<^e):
Mednarodni dvoboj
v Ptuju
Ciani sekcije za boks pri TVD Partizan Ptuj nadaljujejo z izvedbo
zanimivih prireditev. Po odlično obiskani pravi Zlati rokavici Slovenije
tokrat organizirajo mednarodno srečanje, ki bo to soboto, torej 23. maja,
s pričetkom ob 18. uri na igrišču RK Drava. Okrepljena domača vrsta se
Ik) pomerila z gosti iz Avstrije, boksarji kluba Heros iz Gradca.
Prireditev bo športna in zabavna hkrati, saj so piipravljajo skupaj z
gostinci, ki bodo po športnem srečanju poskrbeli za veseli del. Pred-
prodaja vstopnic je v recepciji ptujskega hotela. 1. k.
Tone Novak (levo) znova pred domačim občinstvom (foto B. Rode)
V SR SLOVENUl 80 23. MAJA 1981
Turnir zmagovalcev
turnirjev
malega nogometa
Zveza telesnokulturnih organizacij Ptuj in osrednje glasilo z\'eze
socialistične mladine Slovenije, tednik Mladine, prirejata zanimivi turnir v
malem nogometu in to, turnir zmagovalcev turnirjev malega nogometa po
Sloveniji. Res je, da so na nekaterih turnirjih zmagale slekcijske ekipe, ki
nastopajo v različnih stopnjah zveznega tekmovanja, vendar te ne bodo
prišle v poštev, ampak ekipe, ki se ukvarjajo z malim nogometom, kot
obliko aktivne rekreacije. V ta žanr sodijo razne skupine, sindikalne ekipe
itd.
O malem gonometu ni treba posebej govoriti. Vemo, da lahko ta
popularna igra z žogo uspešno zapolni vikend, razne praznike in je še
posebej priljubljena v poletnih mesecih, ko je mirovanje v skoraj vseh
športnih panogah. Mali nogomet ima veliko privržencev v urbanih
naseljih in tudi na podeželju, da pa o turnirjih in raznih ligah izven naših
meja niti ne govorimo.
Na turnirju zmagovalcev bo sodelovalo osem ekip in sicer: Petovio
Ptuj. Aškerčeva iz Celja, Pink Panter iz Ljubljane, tednik Mladina iz
Ljubljane, Ciciban Semedela iz Kopra, Študent iz Maribora in ekipa
Pomurja iz Murske Sobote. Ekipe so razvrščene v dve skupini, kjer bo
vsaka ekipa igrala po sistemu vsak z vsakim. Zmagovalca znotraj skupine
se bosta pomerila za prvo mesto, drugouvrščena pa za tretje mesto.
V soboto, 23. maja 1981 na stadionu RK Drave bo torej zanimivo
športno srečanje najboljših ekip malega nogometa iz vse Slovenije. O
dobrem nogometu ni treba pisati, saj nam imena ekip dajejo zagotovilo,
da bomo videli zares dober nogomet. Med simpatizerji nogometa je veliko
zanimanja za ta edinstveni turnir v Sloveniji, ki je zbral ekipe iz vseh
koncev naše ožje domovine.
Torej ljubitelji malega nogometa! Dobimo se v soboto, 23. maja na
stadionu RK Drave, kjer bomo lahko pozdravili in se navdušili nad pr-
vakom turnirjev malega nogometa.
_....._ [    ____   ^_____ Danilo iGajnšek
14 - ZA RAZVEDRILO
21. maj 1981 -
TEDNIK
fCDNIK
21. maj 1981
OGLASI IN OBJAVE - 15
TV spored
TV LJUBLJANA
ppTEK. 22. MAJA: 8.45 TV v
,,l,;'l0.00 TV v šoli: 14.55 TV v
^'^Ij., ponovitev: 17.15 Poročila;
l7 20 Družina Smola, madžarska
isana serija; 17.45 Jugo ročk;
|g 15 Obzornik; 18.25 Spominski
rlc v Kragujevcu, izobraževal-
l: oddaja; 18.55 Ne prezrite;
fo 10 Risanka; 19.24 TV nocoj;
o'»6 Zrno do zrna; 19.30 TV
jne'vnik; 19.55 Vreme; , 20.00
Ijstvarjanje Titove Jugoslavije,
jokumcntarna serija; 21.00 T.
Vlann: Buddenbrookovi. nemška
nadalje'vanka: 22.00 V znamenju;
22.15 Nočni kino: Lepotica dne-
va francoski film;
SOBOTA. 23. MAJA: 8.00
poročila: 8.05 Vrtec na obisku: Z
barko po Piranskem zalivu; 8.25
Kapitan Kuk, slovaška pravljica;
[j35 Z besedo in sliko: Uganke,
/anke; 8.50 Tehtnica za natančno
ichtanje; 9.20 Pisani svet; 9.50
Jezik v javni rabi: Uporaba
strokovnih izrazov, v nestrokov-
nih besedilih: 10.00 Dokumen-
tarna oddaja; 10.30 J. Dieti:
Bolnišnica na koncu mesta, češka
nadaljevanka: 11.20 Poročila;
17.25 Poročila: 17.30 V vrtincu
spreminjanja, japonsko-ameriški
risani film; 18.50 Naš kraj; 19.05
Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.24
TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna;
19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme;
20.00 Dober večer, zabavno glas-
bena oddaja: 21.00 Cirkus; 21.30
Črni narednik, ameriški film;
23.15 Poročila: 23.20 TV kažipot.
NEDELJA, 24. MAJA: 8.30
Poročila; 8.35 Živ Žav. otroška
matineja; 9.25 Tale, nadaljevan-
ka TV Sarajevo; 10.00 TV kaži-
pot: 10.30 Narodna glasba: 11.00
Kmetijska oddaja; 12.00 Poroči-
la; 14.25 Tržič: SP v motokrosu;
15.20 Vis, dokumentarna oddaja
TV Beograd; 15.50 Prisluhnimo
ti.šini. oddaja za slušno prizadete;
16.35 Poročila: 16.40 Tržič: SP v
motokrosu, prenos 2. vožnje;
17.30 Športna poročila; 17.35
Akcija stadion, jugoslovanski
film: 19.05 Risanka; 19.22 TV
nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30
TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00
A. in Y. Shkreli: Ko pomlad
zamuja, nadaljevanka; 20.55 Ka-
ko je v naši domovini biti mlad,
dokumentarna oddaja: 21.25 V
znamenju; 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK. 25. MAJA:
9.20 TV v šoli: 10.00 TV v šoli;
15.00 TV v šoli — ponovitev;
17.25 Poročila; 17.30 Minigodci v
glasbeni deželi; 17.45 Hrček,
okus po medu. jugoslovanska
filma; 18.10 Pred izbiro poklica:
Poklici v elektrogospodarstvu;
18.35 Obzornik; 18.45 Mladinska
oddaja; 19.15 Risanka; 19.24 TV
nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30
TV dnevnik; 19.50 Vreme; 19.55
Dan mladosti; prenos iz sladijo-
na JLA: 21.00 Kulturne diagona-
le; 22.00 V znamenju.
TOREK, 26. MAJA: 9.00 TV v
šoli: 10.00 TV v .šoli; 15.00 TV v
šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Kapi-
tan Kuk. slovaška pravljica;
17.40 Jugoslovanski narodi v
pesmi in plesu: Trački konjeniki;
18.00 Ko utihne šolski zvonec, 1.
del zagrebške otroške kontaktne
oddaje: 18.30 Obzornik; 18.40
Mostovi-Hidar, oddaja za mad-
žarsko narodnostno skupnost;
18.55 Knjiga; 19.10 Ri.sanka;
19.20 TV nocoj; 19.26 Zrno do
zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55
Vreme; 20.00 Po sledeh odločitve
— nove občine v Mariboru;
20.55 E. Zola: Vzpon Rougono-
vih. francoska nadaljevanka;
21.50 V znamenju: 22.05 Košar-
ka Jugoslavija: Bolgarija:
SREDA. 27. MAJA: 9.20 TV v
.šoli; 10.00 TV v šoli; 17.30
Poročila; 17.35 ZBIS - F. Forst-
ncrič: Jabolko; 17.50 Umetnost v
Revoluciji;  18.15 Okrogli svet;
18.25 Obzornik: 18.35 Glasbena
Mladina Slovenije — stara 12 let;
19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj;
19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV
dnevnik: 19.55 Vreme; 20.00
Film tedna: Gnezdo na vetru,
sovjetski film; 21.35 Majhne
skrivnosti velikih mojstrov: 21.40
V znamenju; 21.55 Nogomet
Liverpool: Real;
ČETRTEK. 28. MAJA: 9.00
TV v .šoli: 10.00 TV v šoli: 15.05
TV v .šoli: 16.20 Poročila: 16.25
Nogomet Budučnost:Zagreb;
18.15 Mozaik kratkega filma:
Tifusarji. jugoslovanski film;
18.30 Obzornik; 18.40 Naftaši.
dokumentarna oddaja; 19.10 Ri-
sanka: 19.22 TV nocoj: 19.24
Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik;
19.55 Vreme; 20.00 Bobu bob.
aktualna odaja; 21.35 V zname-
nju; 21.50 Španske operne zvez-
de: Placido Domingo.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV
n. sol. o., LJUBLJANA
OBMOČNA SKUPNOST MARIBOR
MARIBOR, Cankarjeva ul. 3
Odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vpra-
šanja delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav,
Območna skupnost Maribor
OBJAVLJA
oglas za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ŽIVLJENJSKO
ZAVAROVANJE za območje zastopa 31-182 Ptuj s kraji
Lancova vas, Pobrežje, Štrumovci, Tržeč, Videm pri Ptuju,
Ptuj del, Sp. Hajdina- del in zastopa 31-284 Draženci s
kraji: Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Slovenja vas, Sp. Hajdi-
na- del, Zg. Hajdina, Ptuj- det.
Za uspešno opravljanje dela oz. nalog je potrebna 4-letna
srednja šola in veselje do terenskega dela s strankami, ter
1 leto delovnih izkušenj.
Nastop dela oz. nalog je od 1. 7. 1981 dalje.
Za objavljena dela oz. naloge se obračunava osebni dohodek
izključno na podlagi provizije po pravilniku o osnovah in meri-
lih za razporejanje čistega dohodka o delitvi sredstev za
osebne dohodke in skupno porabo Zavarovalne skupnosti
Triglav, Območne skupnosti Maribor.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o šolski izobrazbi
na odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vpra-
šanja v roku 15 dni po objavi oglasa.
Vsi kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po objavi
oglasa.
mali oglasi
PRODAM rušt 9x10 m in 19x11 m
tesan. Naslov v upravi.
PRODAM večjo količino bukovih
drv,   žganja   in  kupim  rabljeni
radio. Naslov v upravi.
PREKLICUJEM hranilno knjižico
štev. 440, izdano od Kmetijske
zadruge Ptuj na ime Franc Pinta-
rič, Pacinje 15, Moškanjei.
PRODAM   bočno   kosilnico   za
traktor URSUS ali ZETOR. Rače,
Ptujska 14.
PRODAM   rotacijsko   kosilnico
FELLA. Bezena 3, Ruše.
PRODAM hišo tistemu, kateri mi
odstopi   stanovanje   z  odločbo.
Naslov v upravi.
UGODNO PRODAM šotor za dve
osebi. Ogled možen vsak dan.
Marjan Korenjak, Zabovci 99,
Markovci.
PRODAM hišo z 31 ari zemljišča
(vinograd, sadovnjak) v Gorenj-
skem vrhu. Eliza Berlič, Ciril
Metodov drevored  17,  Ptuj ali
telefon: 772-008.
PRODAM starinsko zofo in štiri
stole ter 4 kub. m cisterno za
gorilno olje. Naslov v upravi.
PRODAM dobro ohranjen osebni
avto PRINC NSU 1000, registriran
do decembra 1981. Skorba 55 ali
telefon: 781-180.
V DELOVNO RAZMERJE sprej-
mem dekle, ki ima veselje do
gostinskega dela. Gostilna Janže-
kovič, Stojinci n. h. ali telefon:
791-936. Plača po dogovoru.
PRODAM kvinton in gemaj.
Zagrebška 34, Ptuj.
PRODAM kombiniran električni
štedilnik, polovično ali celo spal-
nico in jogi ležišče. Ogled od 8. do
10. ure. Slekovec, Ciril-Metodov
drevored 6, Ptuj.
PRODAM lahek gumivoz s kripo,
nove lestve za seno 4,40 m in 5 fti
ter zmrzovalno skrinjo 340 liter-
sko. Jože Medved. Podlože 13,
Ptujska gora.
PREOBLAČIM vseh vrst gumbov.
Marija Gojkovič, Potrčeva 2,
Ptuj.
PRODAM   rabljen   135   literski
PRODAM rabljen 135 litrski
hladilnik ,,OBODIN" v dobrem
stanju. Ptuj, Srbski trg 8/1.
PRODAM motor ELEKTRONIC
90 kub. m, malo rabljen. Naslov v
upravi.
PRODAM mlado kravo. Hajdoše
11.
PRODAM hladilno skrinjo 210
litersko, novejšo in pralni stroj z
rezervoarom ali brez njega. Der-
buc, Jadranska 4, Ptuj.
PRODAM motorni čoln, izven
krmni motor 18 TOMOS in
motorno kolo MZ 175 kub. m.
Primošič, Draženska23, Ptuj.
PRODAM BCS kosilnico. Zupečja
vas 43, Lovrenc na Dravskem
polju.
PRODAM mlatilnico s popolnim
čiščenjem, primerno za vsak
skedenj,rabljena štiri sezone in voz
na trda kolesa. Gajšek, Kicar 3/a.
PREKLICUJEM spričevalo
osnovne šole Franc Osojnik na ime
Roman Vujič, Podvinci 103, Ptuj.
UGODNO PRODAM motorni
čoln za štiri osebe s prikolico.
Naslov v upravi.
PRODAM rabljen pralni stroj.
Alojz LASTNIK, Stuki 6, Ptuj.
Predavanja so bila zelo zanimiva (foto I. kotar)
Priprava na strel (foto I. kotar)
Seznanitev s sodobno oborožitvijo
Rc/.crvni starešine ptujske občine
nadaljujejo / rednim i/obraževanjem in
izvajanjem sprejetega programa. Tokrat
so opravili tri naloge. Doma so individu-
alno odgovorili na vprašanja s področja
sedanjega vojaškopolitičnega stanja v
svetu, sovražne propagande in SLO in
družbene samoza.ščite. V ta namen so
morali, kot je to običaj, predelali gradivo,
objavljeno tako v sredstvih javnega ob-
veščanja kot strokovni literaturi in pred-
logu novega zakona o splošni ljudski ob-
rambi in družbeni samozaščiti.
Drugi dve aktivnosti oziroma nalogi pa
so iz\ edli na vojaškem poligonu. V prvem
delu so se seznanili z nekaterimi sodob-
nimi dosežki na področju oborožitvene
tehnike, v največji meri pa obnovili zna-
nje, pridobljeno tako ob služenju voja-
škega roka kot kasnejšem izobraževanju.
[3rugi del pa je bilo streljanje z ročnim
metalcem. Udeležba starešin je bila 85
odstotna, uspeh pri streljanju pa je pre-
segel pričakovanja, saj je bilo zadevanje
kljub manjšemu številu strelov kar 89
odstotno. K uspehu tokratne akcije so
veliko prispevali vojaki in starešine vo-
jašnice Dušan Kveder. občinski štab za
teritorialno obrambo in vodstvo občinske
konference ZRVS. Tako pa je ob vseh
akcijah in vajah, saj je to sodelovanje
izredne) uspešno.   .
1. kotar
SREČANJE REZERVNIh
VOJAŠKIH STAREŠIN
BRATSKIH OBČIN
šestnajsto tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin
občinskih konferenc ZRVS bratskih občin socialističnih republik
vatske in Slovenije je pripravila mestna konferenca Maribor. Bilojg^"
maja in tako posvečeno jubilejem. Dnevu zmage in prazniku maribo/
skih občin.
V Pekrah so se rezervni starešine najprej seznanili z vlog,) ■
nalogami Doma obrambne vzgoje in se pogovorili o aktualnih naloo^L
pri vodenju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ob
veznostih pri usposabljanju prebivalstva. Srečanje so nadaljevali s tel(
movanji v šahu in streljanju z zračno puško. Ptujčani so zmagali v ša^^
in bili drugi v skupni uvrstitvi, kjer je zmagala ekipa Slovenske Bistricg
kije bila najboljša tudi v streljanju. Po ogledu tovarne avtomobilov'
muzeja na Osankarici in Treh žebljev so srečanje sklenili pri Arehu na
Pohorju. 'kotar
Zlati par iz Biša
V .soboto. 16. maja sta pooblaščen delegat in matičar skup.ščine
občine Ptuj svečano razglasila za zlatoporočenca FRANCA in AN
GFLO VHRŠIČ iz Biša 4 KS Trnovska vas.
F->anc. upt)kojen ključavničarje bil rojen leta 1903, Angela pa 1900
in je bila vseskozi gospodinja. V zakonu sta imela 10 otrok, danes pa ju
razveseljuje 17 vnukt)v in tudi že 7 pravnukov.
Angela in Franc Veršič v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob
razglasitvi za zlatoporočenca
Foto: Langerholc
Vesna Hudžar. Reševa 29 —
Petra: Erna Štampar, Grabe 27
— Roberta; Dragica Zelenjak,
Kidričevo 59 — Leonido; Marija
Glavinič, Vinski vrh 6 — dečka;
Zofija Hebar. Senik 14 — dečka;
Helena Slana. Anželova 14 —
dva dečka; Katarina Zemljič.
Žerovinci 8 — deklico; Silva
Sagadin, Bukovci 177 — deklico;
Marija IrgI, Janežovski vrh 33 —
Roberta: Vida Zadravec. Ptujska
12/b — Tino; Angela Golnar,
Sovjak 54. Gornja Radgona —
Renato; Terezija Soštarič. Novin-
ci 39 — deklico: Marjana Vogri-
nec. Gomila 48 pri Kogu —
Mojco; Ana Maroh, Tržeč 48/a
— Marka; Terezija Sagadin,
Ziherlova pl. 13 — deklico;
Rozalija Grabrovec. Cesta Olge
Meglic 4 — dečka; Ivanka
Trunk. Moškanjci n. h. — dečka;
Ljudmila Murko, Janežovski vrh
n. h. — dečka; Slavica Ivanovič.
Dr. Hrovata I, Ormož — deklico;
Ana Lovrec, Vintarovci 43 —
deklico; Majda Voda, Grajena 43
— Matejo; Milena Zavec, Vel.
Varnica 70 — Melito; Olga
Petrovič. Jadranska 17 — Blan-
ko: Olga Pongrac. Dubrava 27 —
deklico: Ljubinka Levanič, Potr-
čeva 23 — Dejana; Lidija Kosi,
Gregorčičev dr. 8 — deklico;
Olga K rajne, Dolane 18 -
Patricijo; Tončka Gregorinčič,
Ivanjkovci 48 — Srečka; Marija
Sitar, Jurovci 8/b — dečka;
Miroslava Gregurec, Mihovci 93
— deklico; Zvezdana Kodrič,
Ccrmožiše 30 — deklico; Dragica
Pušavcr, Majšperk 55 — Sebasti-
jana; Ljuba Kamenšek, Kočice
52 — dečka; Silva Iskra, Bonifa-
cijeva 8, Piran — dečka: Dragica
Žuran, Čehova 3 — deklico;
Dragica Tomasino, Breg 56 —
deklico.
POROK H:
F'ranc Krajnc. Maistrova 9 in
Branka Beean. Panonska 5; Ivan
Žižek, Na gradu 5 in Majda
Gojkovič. Sp. Hajdina 33; Franc
Soršak. Trnovec 11 .in Almira
Pauko. Gerečja vas 71/a; Jožef
Lorber. Breg 3 in Regina Avgu-
štin, Le.šje 37; Slavko Gerdak,
Zagrebška 82 in Irma Ahej,
Zagrebška 82; Branko Vuzeni,
Dornava 18 in Marica Emeršič,
Dornava 18; Branko Voda, Krče-
vina pri Vurberku 56 in Jelka
Polanec, Grajen.ščak 25/c; Borut
Čuček, Maribor. Ferkova 12 in
Jožefa Čuš. Maribor, Ferkova
12; Janez Mlakar. Lancova vas
72 in Slavica Sakelšck, Zg. Prista-
va 46; Martin Rodošek, Cermoži-
še 69 jn Rozalija Železnik, Nade-
le 4; Milan Arnuš, Kicar 103 in
Dragica Cajnko, Nova vas pri
Ptuju IGO: Ivan Gabrovec, Vi-
dem pri Ptuju 58 in Milica Satler,
Rabeljčja vas 14.
UMRLI SO:
Anton Lorger, Dragonja vas
35, roj. 1902. umrl 7. maja 1981:
Ljudmila Perko. Vuzmetinci 40.
roj. 1919. umrla 10. maja 1981:
Katarina Ljubeč. Dom upoko-
jencev. Volkmerj,eva 10, roj.
1907. umrla 9. maja 1981; Jožefa
Iliaš. Arničcva 5, roj. 1899, umrla
II. maja 1981; Marija Brunčič,
Štuki 9, roj. 1895, umrla 6. maja
1981; Slavko Križanič, Kog 76.
roj. 1957, umrl 8. maja 1981;
Uršula Breznik. Strajna 30, roj.
1926. umrla 13. maja 1981:,
Srečko Pavlin, Juršinci 2/a, roj.
1936. umrl 13. maja 1981; Janez
Fideršek. Murelinci 45, roj. 1901.
umrl 14. maja 1981; Jožef Hoj-
nik. Bratislavci 53, roj. 1928.
umrl 14. maja 1981; Karel Petro-
vič, Nova vas pri Ptuju 95, roj.
1952, umrl 10. maja 1981.
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-•
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400 603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
SKRB ZA VARNOSTNO KULTURO
Nedvomno ima svet za preventi-
vo in vzgojo v cestnem prometu pri
SO Ptuj pomembno vlogo pri
razvoju varnostne kulture med
občani. Se posebej aktivne so
posamezne komisije, ki delujejo v
okviru tega sveta. Komisija za
prometno vzgojo mladine nenehno
skrbi za izobraževanje pionirjev in
mladincev o znanju cestno promet-
nih predpisih. V ta namen potekajo
redno predavanja po šolah in po
KS, kjer predvajajo tudi poučne fil-
me o prometu. Vsako leto pa po-
tekajo tudi tekmovanja pod skup-
nim naslovom Kaj veš o prometu?
Poročali smo o sklepnem občin-
skem tekmovanju pod tem naslo-
vom, ki je bilo pred tremi tedni v
Kidričevem, udeležilo pa se ga je
prek 150 pionirjev iz vseh osnovnih
šol^v ptujski občini.
Delo komisije za prometno vzgo-
jo občanov temelji na vzgoji in izo-
braževanju po posameznih krajev-
nih skupnostih in delovnih organi-
zacijah. Osnovni namen pa je zajeti
v izobraževanje o prometnih pred-
pisih čim širši krog delovnih ljudi in
občanov. V olcviru te komisije
delujejo posebne trojke, ki skrbijo
za predavanja. V programu za
letošnje leto so si člani te komisije
posebej podčrtali izobraževanje
-voznikov kmetijskih traktorjev.
V četrtek in petek, 14. in 15. ma-
ja je komisija za prometno vzgojo
občanov v sodelovanju z miličniki
postaje milice Ptuj in oddelkov
uspešno izvedla akcijo ,,pešec v
prometu". Se posebej so se izkazah
pionirji—prometniki iz ptujskih
osnovnih šol, ki so skrbno in
previdno pomagali svojim vrstni-
kom in starejšim ter počasnejšim
občanom pri prečkanju cest na
prehodih za pešce. Delavci milice
so istočasno opozarjali voznike na
previdno vožnjo po mestnih ulicah,
še posebej pred prehodi za pešce.
Vsekakor je ta dvodnevna
opozorilna in preventivna akcija
dobro uspela.
Tajnik sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Franc
.lerenko je med drugim povedal, da
bodo v kratkem v Ptuju izvedli še
eno podobno akcijo in sicer pod
nazivom ,,pravilno parkiranje",
č lani komisije za tehnično urejanje
prometa bodo opozarjali na napač-
no parkirana vozila in jih usmerjali
na parkirišča. Saj ni res, da bi se
morali pripeljati prav pred vhod
trgovine ali ustanove kamor smo
namenjeni.
V začetku junija bodo še izvedli
preventivno akcijo ,,brezhibno
vozilo je varno vozilo". Vozniki,
predvsem pa člani AMD bodo lah-
ko v Agisovih servisih opravjjali
določenega dne brezplačne
preventivne tehnične preglede vozil
(seveda samo izredne).
S\oj delež pa je občinski svet za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu dobro opravil tudi pri
obveščanju občanov o novostih, ki
jih je prinesel novi zakon o temeljih
varnosti cestnega prometa, ki je
pričel veljati s 1. majem letos. Prek
usposobljenih članov A.MD so
izvedli številna predavanja po
krajevnih skupnostih in seznanjali
občane z vsebino novega zakona. S
to obliko izobraževanja in obvešča-
nja nadaljujejo tudi v maju.
M. Ozmec
Na tekmovanjih Kaj veš o prometu mladi iz leta v leto kažejo večjo mero
znanja in spretnosti.
HUDO BOČNO TRČENJE
Zelo huda prometna nesreča seje zgodila v petek 15. maja ob 11.30
na magistralni cesti v Ptuju ob bencinski črpalki pri parku. Voznica
osebnega avtomobila Lidija Krepek (24) iz Zimice 17 pri Zgornjem
Dupleku jc zapeljala z bencinske črpalke na prednostno cesto v trenut-
ku, ko je z dravskega mostu peljal pravilno voznik vojaškega tovornja-
ka Ljubo Ražnjevič. Kljub zaviranju je prišlo do silovitega bočnega
trčenja. Voznica Krepckovaje pri tem dobila tako hude poškodbe, da
jc umrla med prevozom v ptujsko bolnišnico.
ČRNA KRONIKA
v lecinu od 11. do vključno 18. maja .so miličniki po.slaje milice Pluj in
oddelkov posredovali na območju ptujske občine le v petih prometnih
nesrečah. Žal .so tudi tokrat zabeležili eno žrtev nezgode, v ostalih
primerih pa tri lažje poškodbe. Najpogostejši vzroki nesreč so bili tokrat
izsiljevanje prednosti, nepravilno zavijanje in prehitra vožnja. Materialna
škoda na vozilih znaša okoli 70.000 din.
UMRL ZA OPEKLINAMI
Zelo nenavadna, a /al tragična nesreča seje /godila pred več kot 14
dnevi na ptujskem jezeru, ko seje Velenjčan Ivan Gorišek vozil s svojo
ladrnico ter pri tem / aluminijastim drogom /adel v visokonapetostni
daljnovod. Ciorišekjc zaradi hudih poškodb — opeklin tretje stopnje
umrl v Ijuhlj.inskcm Kliničnem centru.
!
NEPREVIDNO S KOLESOM       j
V petek 15. maja ob 15.30je prišlo do lažje nezgode ludi na lokalni]
cesti v Dolanah. Kolesarka Marija Arnuš iz Prvencje na krmilu kolesaj
peljala cekar in dežnik. Med vožnjo se ji je dežnik-zataknil med koloJ
/aradi cesarje krmilo zavilo v levo. Pri tem je trčila v nasproti vozeč]
osebni avlo. ki gaje upravljal Stanko Vidovič i/ Pristave. Kolesarka jej
utrpela lažje poškodbe. — OM j