SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Ze eelo leto predplačan 15 fld., ca pol leta 8 gid., la četrt leta 4 (Id., u jidea
meaec 1 jld.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za esto leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., la jeden metec 1 ;ld. V Ljubljani na do:n pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanila (incerate) viprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vrednlitvo j« v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Iah«ja vsak dan, Uvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
i^tev. 135.	V Ljubljani, v ponedeljek 15. junija 1896.
Le trti It XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 14. junija.
Poslaaska zbornica je imela včeraj zopet sejo, v kateri je obravnavala novelo k zakonu glede sla-dornega davka. Pričetkom seje je vlada predložila predlogo, s katero za tekoče leto zahteva 35.000 gld. dodatnega kredita za novo zgradbo visoke šole za poljedelstvo na Dunaji. Nato se predsednik baron Chlumecky spominja prerano umrlega gosp. državnega poslanca K 1 u n a rekoč : Smrt ga je nenadoma iztrgala in naše srede, ko je bil še pri najboljši moči in zdravji ter veselji do dela. Poslanec Klun je dolga leta posvetil vso svojo moč javnemu življenju, zastopanju koristij svojega naroda. Svoje časnikarsko delovanje, dalje delovanje v občinskem zastopu ljubljanskem, Kranjskem deželnem zboru in poslanski zbornici, katere vesten, marljiv in delaven član je bil od L 1879, posvetil je popolnem blagru svojega naroda in imel je, kakor vsi vemo, v tem oziru tudi uspehe. Njegovi ožji rojaki so ga visoko čislali in sploh je bil obče spoštovan; ž njim zgubimo vrednega tovariša. V znak sožalja ste vstali s sedežev, dovolite tudi, da se ta izraz sožalja zabeleži v zapisniku današnje seje. (Pritrjevanje.) Po raznih interpelacijah in nujnih predlogih se prične debata o premembi zakona glede sladornega davka. Za besedo se je oglasilo 37 govornikov.
Prvi govornik dr, Gross naglaša, da je sla-dorna industrija v težavnem položaji. V jednakem položaji pa so bile tudi že druge vrste industrije, ne da bi jim država pomagala. Iz svoje moči so premagale krizo. Sladorna industrija je razvajen otrok, velik in debel, toda mehkužen in slaboten. Splošna konkurenca z državno pomočjo je dosegla, da na Angleškem s sladorjem celo prašiče morejo
krmiti in pride do 40 kg sladorja na jednega prebivalca. Vprašanje je torej, ali naj konsumentje plačujejo premij«, da ADgleži s sladorjem maBte prašiče. Vsled tega se izdela preveč sladorj». Koncem marca je bilo sladorja v zalogah 2 3 milj. met. stotov, torej odveč 1'/» milijona met. stotov. Tovarnarji imajo kartele; to bi bilo hvalevredno, ko bi ee dogovorili o množini produkcije. Toda pri vsem imajo dobiček le tovarnarji, ki pritiskajo na ceno pese; zgubo imajo le kmetje in konsumentje. Vlada mora postopati proti tem kartelom. Vlada bi morala podpirati kmete, a s predlogo bode dosegla ravno nasprotno, ker bodo padle cene sladorju in vsled tega tudi pese. Kriza se bode 6icer odložila, a ko pride, bode tem silnejša. Edino sredstvo je, da se zmanjša produkcija. Govornik izjavi, da bode glasoval proti predlogi.
Posl. S c h n a I zahteva zvišanje premije od 9 na 13'/« milijona.
Posl. dr. S t e i n w e n d e r je odločno proti premiji, ker bode prebivalstvo čutilo slabe posledice. Korist bodo imeli le rafinerji, ki so večinoma zelo bogati ljudje, zato bode glasoval proti predlogi.
Posl. B i a n k i n i naglaša, da so le tedaj umestne premije, ako država škodi produkciji, ter nasve-tuje, da vlada dovoli premijo za izvoz vina.
Posl. Schlesinger se izjavi proti premiji.
Posl. Vohanka zagovarja premije, ker bi sicer male tovarne morale ustaviti delo, škodo bi imeli delavci, izdelovalci strojev itd. Konečno izjavi, da bodo Mladočehi glasovali za predlogo.
Finančni minister vitez B i 1 i n s k i naglaša, da sedanja novela velja le za prehodno dobo jednega leta. Premije se morajo na drugi strani pokriti z davkom od sladorja, in sicer se zviša 2 kr.
od kg. Sladorno industrijo treba podpirati, ker preživlja do 68.000 delavcev in je s peso obdelanega polja do 300.000 hektarjev zemljišča.
Posl. C a m p i v imenu južaih Tirolcev izjavi, da bodo glasovali proti predlogi, ker vlada ne podpira sviloreje, vino- in živinoreje na južnem Tirolskem. Govorila sta še posl. Szczepanowski, Peschka in Dobernig.
Ob 5. uri predsednik sejo pretrga do 8. ure zvečer.
Na vrsti je več nujnih predlogov, mej drugimi posl. H e r o 1 d a , zakaj je vlada prepovedala so-kolsko slavnost v Toplicah na Češkem. Mej velikim hrupom govornik utemeljuje svoj predlog rekoč, da je vlada prepovedala slavnost, ker je hotela ustreči Nemcem.
Ministerski predsednik grof B a d e n i odgovarja, da je vlada hotela imeti zagotovilo mirne vršitve napovedane slavnosti in ker so pa „Narodni Listy" poživljali somišljenike, naj gredo v obilnem številu k slavnosti. Ker se je bilo bati nemirov, ki bi imeli slabe posledice tudi glede tujcev, ki so v Toplicah, je cesarski namestnik z dovoljenjem centralne vlade v zadnjem trenotku prepovedal slavnost.
Nemški poslanci Siegmund, Funke in Fournier so zagovarjali prepoved, češ, da Cehom ni na telovadbi, temveč na narodni agitaciji proti Nemcem ; češka posl. dr. P a c a k in Stran-s k y sta odgovarjala. Nujnost predloga je bila odklonjena.
Konečno je posl. S t e i n e r še utemeljeval nujni predlog glede službene pragmatike.
Ker zbornica ni bila sklepčna, predsednik o polnoči sklene sejo.
Jutri zopet zboruje poslanska zbornica.
LISTEK
Dve družini.
Povest. — Spisal Traven.
(Dalje.)
Majarica mu odgovori s tako rezkim, trdnim glasom, kakor še nikoli:
„Mož, delaj v svoji prodajalni, kar hočeš; za svoja sleparstva boš dajal Bogu odgovor; ali svoje hčere nimaš pravice dajati prvemu lopovu in sleparju, ki ti pride naproti."
Nato stopi k durim v sosedno sobo in za-kliče:
„Ivanka, Ivanka !"
Hči pride takoj in mati ji razloži:
„Oče ti dajejo za moža komija Rajnika. Ali ti je prav?"
Ivanka stopi k očetu.
„Ali je res, ata?"
Majarja je spravil odločni ugovor žene v zadrego, kajti kaj tacega doslej še ni doživel.
„Ivanka, jaz zahtevam od tebe, da vzameš Rajnika; sicer uničiš mene in vse naše blagostanje. Razlagati vam nočem vse stvari, ker mislim, da ni potreba."
.Ne, ni potreba, „oglasi se žena." Opravi z Rajnikom sam, kakor moreš, hčere pa ne žrtvuj svojim ... kupčijam."
i... kupčijam
i
„Molči!" zavpije Majar razjarjen, „jaz hočem, da je tako, in tako tudi bo."
„Motiš se", odgovori mu žena mirno. „Doslej je obveljala vselej tvoja volja, a zdaj ne bo. Ivanko lahko šiloma tiiaš pred oltar, toda prisiliti je ne moreš, da bi tam govorila po tvoji zapovedi."
„Ne jezi me, Minka", odvrne Majar dosti hladneje, „ti ne veš, kako stojimo . . . Rajnik ima v rokah moje kupčijske knjige, v katerih so nekatere .. . pomote, in tako me vsak dan lahko naredi berača."
„Ti se bojiš uboštva, Majar ? Ali se spominjaš Vejana? Danes bo njegov pogreb..."
Majar skoči k ženi in zamahne z roko, Ivanka pa stopi pred mater.
„Ne, oče, tega ne bote storili. .."
„Molči, Ivanka, in poslušaj me ... Kaj pa ti bo pri Rajniku hudega ? Ali ti je beraštvo ljubše, kakor on ?"
„Ljubše, oče; jaz Vas hočem ubogati vselej, zapovejte mi karkoli, ali zdaj Vas ne morem. Rajnika ne maram, in naj se zgodi, kar se hoče."
Majar je bil popolnoma iz sebe. Kričal je nad ženo in hčerjo in bil z nogo ob tla, ali onedve sta ostali mirni in mu nista več odgovarjali. Odšli sta v drugo sobo in se tam zaklenili. Majar pa je poklical Rajnika ter mu razložil, kaj je opravil.
Rajnik zmaje z rameni.
„Vaša skrb, gospod Majar, Vaša skrb. Jaz se ne maram vtikati v Vaše rodbinske prepire in zahtevam samo, da mi daste Ivanko. Ce jo pripravite k temu z lepa ali z grda, to me popolnoma nič ne briga."
„Ali jaz je ne morem pripraviti na noben način, — sliSite ? Poskusite sami; to bi se tudi spodobilo . .."
„Nečem več poskušati, zakaj zdi se mi, da bo ravno danes leto dnij, ko sem ji govoril nekaj tacega, kar bi Vam bilo tisti čas zelo neprijetno, gospod Majar, — no, in ona mi niti odgovorila ni, jaz pa sem se zaklel, da ji še uklonim ponosno glavico . . . Zdaj pa je breme na Vaših ramah, gospod Majar; iznebite se ga, kakor veste in znate do sv. Treh kraljev, — to je v petih dneh .. . Dovolj časa, kaj ne ? Ce mi dotlej ne ustrežete, tedaj se seznanite s sodnijo, — saj se razumeva?"
Majar se je penil od jeze in sramote.
Sosedje so si pripovedovali raznovrstne bajke, kako je počel te dni z ženo in hčerjo. Kadar se je katera prikazala na cesto, je imela objokane oči. Ugibali so ljudje po vsem Smerečju, kaj bi to pomenilo. Nekateri so popraševali Rajnika, ki je pa molčal kakor grob. Drugi so se spravili nad hlapce in dekle, ki so pač čuli časih vpitje Majarjevo, kletev in jok, razumeli so pa tako malo, da niso mogli priti do nobene pametne slutnje.
(Konec sledi.)
Progonstva opozicijonalnega časopisja.
Iz Zagreba, 10. junija.
Naše opozicijonalno časopisje je v prav težkem položaju. Dolžno je, da brani duševne in gmotne interese hrvatskega naroda; ali če piše resnično o današnjem položaju, v katerem se nahajajo Hrvati, plenijo ga redoma. Naše oblasti se ravnajo prav po Kollerovem receptu glede opozicijonalnega časopisja. Ali kakor ni mogel Koller zatreti Cehov, tako ne bode tudi današnja vlada na Hrvatskem zadušila s strogim svojim ravnanjem pravega hrvatskega mišljenja. Posebno pa se preži na pisanje opozicijonalnega lista „Obzora," kot organa neodvisne stranke. Konfiskacija sledi za konfiskacijo ter jih šteje že na stotine, tako da bode mogel list sčasoma proslaviti tudi svoj milenij od samih konfiskacij. Ta neslavni in nesrečni milenij ogerski pospešuje pri nas tudi konfiskacije in ne samo progonstva nemažarske mladine, ki se ne da ne z lepa, ne z grda ogreti za mažarske brate. Da bode obisk milenijske razstave čim številneji, morali bi seveda tudi Hrvati romati v mažarsko ali bolje rečeno židovsko Meko. Zato je treba narod opozoriti na to lepo priložnost, da ne potroši samo denarja, nego da vidi tudi kaj poduč-nega in zanimivega, kakor na primer turški harem. Ce je narod hivatski prigodom svoje gospodarske razstave v Zagrebu v nenavadnem velikem številu obiskoval lepo in ukusno urejene prostore na vseučil. trgu, zakaj ne bi tudi nekaj žrtvoval, da vidi še kaj lepšega in bolj poučnega (!) v Budimpešti.
In zares so bile oblasti opozorene na to od samega bana z nekim prezidijalnim dopisom, po katerem so one dolžne skrbeti za to, da se narod nagovori za obisk milenijske razstave. Ta spis je dobil „Obzor" ter ga od besede do besede priobčil. Ali je zlo pogodil. Že drugi dan je bil obsojen na hudo kazen. Urednik lista ima plačati kazen 150 gld., list sam pa izgubi kavcije 250 gld. Procedura je bila tako nagla, da je imel urednik komaj toliko časa, da si je našel zagovornika. Ker je oblasti stalo največ do tega, da najde rokopis imenovanega dopisa, bila je točna preiskava v uredništvu lista, kakor tudi v stanovanju urednikovem ; ali bila je brezvspešna, ker so se vsi sestavki za list po dokončani redakciji sežgali. Za vse posledice je seveda bil odgovoren urednik ter poklican najpreje k redarstvu radi zaslišanja, potem pa k sodniji, kjer se je precej začela razprava. Urednik se je dobro branil, ko je trdil, da je sodržaj omenjenega banovega dopisa že pred dvema tednoma objavil v nekem dopisu iz va-raždinske župauije, in kmalu potem tudi dopis predstojnika za bogočastje in uk v celem obsegu, po katerem se učitelji nagovarjajo, da gredo na razstavo, a občinam pa zapoveduje, da za svoje učitelje plačajo potne troške. In vender se ni niti eno niti drugo konfisciralo, pa je mislil, da more tudi banov dopis priobčiti v celem obsegu. — Posebno dobra je bila obramba odvetnika dr. Drenčina, kije bil pod banom Mažuraničem sam predstojnik pravosodnega oddelka, pa še vložnega zapisnika o pre-zidijalih ni vodil, ker je to takrat bilo čisto nepotrebno. Saj se v takih prezidijalih izdajajo čisto navadne odredbe, kakor pozivi k svečanostim itd. — Tudi sodržaj tega spisa ne odkriva vladine tajne. O želji vlade, da bode razstava čim bolj obiskovana, je sploh znana. Državno odvetništvo s to tožbo po-kazuje neko bojazen, češ da je ban s tem pozivom storil nekaj, kar se javno ne da braniti. Ban gotovo ni tega mnenja, in ne bode zahvalen državnemu odvetništvu, da je podvzelo današnjo tožbo.
Veliki župani, katerim je bil poslan omenjeni spis, so ga priobčili kotarskim predstojnikom in le ti občinskim županom, ki zopet to banovo željo širijo po župnijah in pojedinih vaseh, tako da ni ta spis nobena tajnost. Branitelj zategadelj tudi ne vidi nobenega pregreška v tem, da je „Obzor" priobčil ta banov dopis. Državno odvetništvo je bržkone mislilo, da bode našlo činovnika, ki je po njegovem mnenju priobčil ta spis naravnost „Obzoru". Ali „Obzor" je mogel dobiti prepis dopisa tudi prav lahko od kake druge, popolnoma nedolžne osebe, saj oblasti same razširjajo banovo okrožnico ter narod nagovarjajo, da izpolni to željo banovo. — Pri vladi seveda mislijo, da so tudi nižje oblasti tako oprezne kakor bi oni radi v takih zadevah, ki niso popularne. Z druge strani pa jih peče, če je morda res kak činovnik izdal točen prepis tega odpisa, kajti znana je stvar, da je v tem pogledu sedanji ban činovništvo organiziral in da on na to disci-
plino mnogo drži, pa bi vsaki, ki bi se v tem pogleda le količkaj pregrešil, slabo cvršil. In to je bržkone glavni razlog, da se je v tej zadevi tako hitro in tako strogo ravnalo z „Obzorom" in pa tudi to, ker ta list prav odločno piše proti tema, da bi naš narod hrvatski potoval v Budimpešto ter tako pomagal pomnožiti število obiskovalcev milenijske razstave. „Obzor* piše to iz narodnega prepričanja, in vsak pravi hrvatski in slovenski rodoljub mora le odobravati njegovo ravnanje v tej zadevi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. junija.
Povišanje davka na sladkor. Poslanska zbornica obravnava v današnji seji zakon glede povišanja davka na sladkor in povišanja premij za izvoz sladkorja v inozemlje. Kako škodljiv je ta zakon za avstrijsko prebivalstvo, omenjali smo že na kratko na tem mestu in nam toraj ni treba še jedenkrat opozarjati na njegove slabe poslediee. Skoro vsi trezno pišoči listi so opozarjali poslansko zbornico, naj ne dovoli povišanja premij od 5 na 9 milijonov ter obširneje dokazovali, da bode naravna posledica temu povišanju znatno podraženje sladkorja v avstrijskih deželah. Toda kakor se že danes čuti, so bili vsi opomini bob v steno, poslanci se nočejo zameriti sladkornim baronom. Je-dino od antisemitskih poslancev smemo zanesljivo pričakovati, da bodo odločno oporekali zahtevam zakonskega načrta, vsi drugi bodo pa najbrže kot jeden mož privolili v povišanje. „Gazeta Narodova" sicer piše, da bode tudi nemška levica glasovala proti načrtu, toda to ni povsem verojetno, kajti njeni člani imajo preveč tesne zveze z sladkornimi baroni, da bi se jim mogli zameriti. Konečno pa tudi imenovani dve stranki nista merodajni, ker bodo Poljaki, Mladočehi in člani Hohenwartovega kluba imeli zadostno večino. Tem poslancem je seveda vsejedno, naj se pokažejo še tako neugodne posledice, saj sami ne bodo trpeli občutne škode, marveč le samo nižje ljudstvo. Vsem poslancem pa, ki bodo oddali svoj votum za predlogo, smemo po vsej pravici odreči ime ljudskih zastopnikov.
Katoliški shod »a Poljsko v Levovu se vrši, kakor že ob kratkem naznanjeno, dne 7., 8. in 9. julija z nastopnim vsporedom : Kardinal me-tropolit Sembratovicz govori „o zvezi rusinske cerkve z Rimom", vitez pl. Chlapovski „o dvoboju", drž. poslanec dr. Milevski o „socijalnem vprašanju", drž. poslanec prelat Chotkovski o „krščanski družini" in član gosposke zbornice grof Stanislaj Tarnovski o „naših socijalnih nalogah." Poleg tega bodeta predavala tudi nadškofa Moravski in Issakovicz.
Mažarskim strankarskim vodjem je zelo neljubo, da jih dunajski antisemitski vodja dr. Lueger tako ostro prijema v svojih govorih na javnih shodih, in bi najraje videli, da bi za vedno izginil s površja zemlje. Ker jim pa tega ni mogoče in ker mu tudi sicer ne morejo škodovati, nameravajo v državnem zboru zahtevati od vlade, da se krepko postavi nasproti dr. Luegerju, ki opravlja poleg tega „uradno" službo, ter na Ogerskem prepove vse antisemitske liste. S tem menijo za vedno uničiti svoje največje nasprotnike. Tresi se, antisemitska stranka, kajti ako zagrizeni Mažari ne bero tvojih listov, je po tebi!
Ruski car namerava koncem avgusta ali pri-četkom sept. obiskati avstrijskega cesarja na Dunaju. O tem obisku je po poročilu dunajskih listov zaupnim potom obvestil zunanje ministerstvo. Akoravno se dosedaj še ne vrše nikake priprave za dostojen vsprejem in še ni določen slavnosten načrt, je vendar gotovo, da se za ta slučaj odrede izvanredne priprave. Koncem tega meseca so vrne vladar iz Budimpešte in tedaj se najbrže objavijo njegove odredbe glede vsprejema ruskega carja.
Italijanski ministerski predsednik je naroČil pred kratkim vsem policijskim oblastvom, da ne smejo nič več ovirati slovesnih cerkvenih obhodov. Kakor znano, do sedaj duhovnik ni smel očitno nesti sv. popotnice po mestnih ulicah in so bili prepovedani sploh vsi obhodi. Minuli praznik sv. R. T. se je toraj v raznih župnijah po preteku celo vrsto let zopet slovesno vršila procesija z Najsvetejšim, katere se je vdeležila mnogobrojna množica občinstva. Prvo veselo znamenje pod Rudini-jevo vlado.
General Baratierl pred sodiščem. Vojaško sodišče je s predvčerajšnim dnem zaključilo ob-
ravnavo proti bivšemu vrhovnemu poveljniku italijanske armade v Abesiniji. Razsodba še ni objavljena in toraj tudi danes ne moremo poročati še nič gotovega. Nekateri listi so izvedeli, da je Bara-tieri obsojen na lOletno ječo v trdnjavi, drugi zopet trdijo, da ga je sodišee proglasilo nedolžnim in oprostilo vsake kazni. Verojetnosti ne moremo pripisovati niti prvemu niti drugemu poročilu, toda toliko je gotovo, da ga ne doleti občutna kazen. Predzadnji dan obravnave je objavil glavni odvetnik Bacci svoje konečne predloge. Baratieri se obdol-žuje, da je dni 1. marca neopravičeno napadel sovražno armado in sicer v takih odnošajih, v katerih je bil poraz popolno zagotovljen. Drugi prestopek, ko je Baratieri prepustil armado usodi ter pobral kopita, se mu je vsled prošnje odpustil, vendar pa se obdolžuje brezbrižnosti za svoje vojake. Odvetnik predlaga, naj ga obsodi sodišče na desetletno ječo v trdnjavi, poleg tega pa mora povrniti vse stroške za obravnavo. Današnje brzojavno poročilo nam javlja, da je Baratieri oproščen vsake kazni.
Kretanske razmere. V soboto je vsprejel turški sultan avstro-ogerskega in nemškega poslanika, barona Calice in Saurma v avdijenci. Ta av-dijenca je vsekako v zvezi s kretansko zadevo in se je izvršila najbrže pod pritiskom izjave grofa Golu-hovskega o zunanji politiki. Kakor se vidi, se Turčija boji zunanjih velesil, vender pa vztraja v svoji trdovratnosti do skrajne meje. Iz Carigrada se poroča, da se vlada sedaj marljivo peča s pogajanjem odposlanikov kretanskega odbora. Vladi se zde nedavno objavljene zahteve mnogo prevelike, dasiravno so popolno opravičene. Dokler pa vlada ne zadovolji prebivalcev na Kreti s pravičnimi preosnovami, ne bode miru in bode Turčiji pretila vedno večja nevarnost.
Španjci na Kubi imajo, čim dalje se bojujejo, tem manj sreče. Poleg vednih napadov od strani vedno večjih vstaških čet jih nadleguje zelo neugodno vreme, ki jim preprečuje nadaljne akcije. „Times" objavlja v zadnji številki, da se pogaja general Weyler z vstaškimi vodji glede miru, toda vstaši skoro gotovo še ne bodo hoteli mirovati, dokler odločno ne premagajo španjskih usi-ljencev. O prvem nikakor ne dvomimo, da bi rad za vselej ostavil nesrečno Kubo, tem bolj ker ga je tudi vlada jela že puščati v zadregi, ker mu noče več pošiljati potrebnih sredstev. Vsled tega je lahko umevno, da španski vojaki že cele tri mesece niso dobili nikake plače. Nasproti se pa vstašem prav dobro godi in vodja Maksimo Gomez se prav dobro počuti v središču kubanskega otoka.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. junija.
f Kanonik Karol Klun.
V soboto se je v konservativnem klubu državnega zbora načelnik grof Hohenwart v iskrenih besedah spominjal člana klubovega, umrlega poslanca Kluna. Povdarjal je velike zasluge, neumorno delavnost pokojnikovo ter veliko izgubo, ki je s smrtjo zadela konservativni klub ; naznanil je, da je v imenu kluba britko užaljeni materi pokojuikovi brzojavno sporočil sožalje vseh klubovih članov, ter z dostav-kom, kako posebno smo vsi čislali pokojnika. Ob jednem je naznanil načelnik sožaljna brzojava, katera sta mu došla od poljedelskega ministra grofa Ledeburja in poslanca dr. Tučka, ki je v imenu mladočeškega kluba izrazil svoje sožalje vsled izgube neumorno delavnega zastopnika bratskega slovenskega naroda. Po naročilu klubovem je danes ob 10. uri opat in poslanec Treuinfels bral sv. mašo za blagor pokojnika v cerkvi Naše ljube Gospe pri Sotih.
* *
Nadalje so došla še nastopna sožalja: V imenu hrvatsko-slovenskega kluba je brzojavil dr. B u 1 a t: Pretužnega srca javljam svoje sožalje o nenadni smrti vašega sina, nam ljubljenega tovariša, britko čuteč veliko izgubo, kojo trpi rodbina njegova in ves narod slovenski. — Izraz iskrenega sožalja pošilja vitez Abrahamovicz, podpredsednik drž. zbornice. Nadalje so sožalovali drž. poslanci: Franc Schwarz, Kuppel wieser, vitez Proskowetz, dr. Gustav Hirsch, dr. Ilaase, vitez Roszkowski, Ervin grof Euersperg in Ervin Spindler; odbor mariborskega katol. tiskovnega društva, sekcijski načelnik v mini-
sterstvu za deželno brambo Franc pl. Bauer-Bargehr, ravnatelj kranjske indust. družbe K. Luckmann, kapitu-larni vikarij Fr. črne v imenu stolnega kapiteljna tržaškega. — Posebno ganljiva sočutna pisma so poslali poslanci Doblhammer, pl. Fuchs, grof Zed-vritz in baron Moscon.
*
* *
(Namesto venca) na grob kanoniku Klunu in župniku Gestrinu č. g. župnik in kanonik Rozman 15 gld., g. vikar Mrak 5 gld., g. vikar Birk 3 gld. katoliškemu društvu za delavke v Ljubljani.
(Gospod župan Hribar) vsprejema stranke vsaki dan od 9. do 11. ure dopcludne.
(Osebna vest.) Dne 18. junija vsprejme cesar ljubljanskega župana, gosp. Hribarja v avdijenci, pri kateri se župan zahvali za potrjenje njegove izvolitve. — Naš rojak gosp. Ivan Pogorelec, računski svetnik v Sarajevom, je imenovan finančnim svetnikom pri deželni vladi bosanski.
(Iz Planine) 12. jun. [Tržaški vodovod po najnovejšem načrtu. — Znamenje zdravega napredka je, da si prizadeva vsak večji kraj, preskrbeti se z dobro pitno vodo. Premnogo se je zadnja leta v tem oziru zgodilo v naši deželi. Še važnejšega pomena pa je seveda vodno vprašanje za velika mesta. Milijoni se žrtvujejo v ta namen. Naravno, saj je zdravje prebivalstva zelo zavisno od zdrave pitne vode. Mesto Trst na vse strani ugiblje, odkod bi moglo dobiti zadostno množino dobre vode. Več projektov se je že osnovalo, a naposled je vsak iz-podletel ob kakem zadržku. Z napeljavo Bistrice, kakor „Slovenec" poroča, ne bo nič. — Najnovejša misel je pač ta : napeljati vodo iz Planine v Trst, in sicer oni del, ki izvira v „Mahih" ali takozvano „Malenšico". Inženir Wohlbier iz Frankobroda o. M. je neki stvar preiskal in preračunil — ter našel, da je napeljava možna, vode zadosti za nas in za Trst. Viši nadzornik, ki je prišel za njim, je isto potrdil. Snujejo se že načrti. Vodovod bi šel čez Studeno na Razdrto itd. Trebalo bi nekoliko podzemeljskih rovov ali — z rudniškim izrazom — „štolnov". Ker leži Planina 461 m. nad morjem, bi tekla voda vsled lastnega pritiska proti Trstu. Troški bi znašali 6 do 8 milij., toda gledali ne bodo Trža-čani na par milijonov, da le vodo dobe. Kaj pa mi Planinci k temu porečemo ? Tržačanom gotovo vodo iz srca privoščimo in ob času povodenj jim jo prav radi in brezplačno odstopimo, — ob Buši pa ne verjamemo, da bi pritok v Malnib zadoščal za obedva kraja. Pomisliti je treba, da od nas vodo vozijo tudi Unčani, ob suši celo iz Studenega po njo pridejo. Da bi bili zaradi Trsta morda mi domačini prikrajšani, ki smo od vode že toliko škode trpeli, bi nikakor ne bilo po pravici. Upamo, da se bo ta stvar vsestranski povdarila, prej ko se kaj določnega sklene in da bomo vprašani tudi mi, damo li vodo ali ne in po Čem bo. Ako je res kaj na tem, bodo imeli prvo besedo govoriti posestniki mlinov in žag, potem pa seveda občina sploh. Res da je treba Trstu pomagati, žejen je, — nam pa tudi, lačni smo in žejni.
(Iz Mokronoga) se nam piše: Minoli petek, dne 12. t. m., nas je zapustil obče priljubljeni in spoštovani gospod kapelan Janez Rihtaršič, preselivši se na svoje novo mesto v Velike Lašče. Služboval je pri nas ravno dve leti v popolno za-dovoljnost vseh župljanov, kajti bil je v resnici blag, ljubeznjiv, postrežljiv in dober, mož po božji volji, ki ni imel niti jednega nasprotnika v vsej župniji. Posebno ga pa bode pogrešala šolska mladina, ka-terej je bil pravi in skrben dušni oče v vsakem oziru. Kakor težko bodemo Mokronočanje pogrešali g. Janeza, tako smemo tudi Velikolaščanom čestitati, da dote z novim gospodom kapelanom tako vrlega in vzornega duhovnika in kateheta. V slovo mu pa kličemo: „Od nas odhajaš, v srcih ostajaš!" Z Bogom 1
(Druga obletnica slov. katol. delavskega društva.) Ob krasnem vremenu se je pomikala včeraj zjutraj obilna množica članov slovenskega katol. delavskega društva ter njihovih družin in prijateljev proti M. B. na Šmarni Gori. Veliko število vdele-žencev je pripeljal tudi jutranji vlak. Ob '/»10- uri se je pričela v prijazni cerkvi slovesna služba božja. Cerkev je bila natlačeno polna. Izbornemu in jedrnatemu govoru g. dr. Kreka je sledila slovesna
8v. maša in litanije M. B. ter zahvalna p^ern. Društveni pevski zbor se je pod vodstvom pevovod.e g. Rusa nad vse dobro obnesel. Po dovršeni cerkveni slovesnosti so se podali zadovoljni vdeležniki v nižavo, kjer se je vršil v gostilni pri „Žibertu" javen društven shod. Ob l/»2. uri otvori shod predsednik g. Pele, pozdravi navzoče in da besedo prvemu govorniku društveniku Gostinčarju, ki je v poljudnih besedah pojasnil krščansko-socijalen program, navduševal zborovalce k združenju ter priporočal jedino glasilo slovenskih krščanskih delavcev „Glasnik". Ker je nato jelo precej deževati, se je moralo zborovanje za nekaj časa prekiniti. Potem je kot drugi in zadnji govornik g. dr. Krek v temeljitih besedah pojasnil delovanje 2 leti starega društva po Kranjskem, kazal na mnoge in zelo hude borbe, katere je moralo društvo že biti ali je pa še čakajo, ter konečno temeljito pokazal, zakaj se mora vselej in povsodi boriti zaveden in tlačen delavski stan. Shod je zaključil predsednik s trikratnim živijo in slava klicem na presvetlega cesarja in sv. Očeta, na kar so pevci zapeli našo in več narodnih pesem. Z vsem zadovoljni so se vrnili zborcvalci na svoj dom.
(Vino na prodaj.) Na vipavski Planini je še na prodaj okolu 500 hekto dobrega viua.
(Iz Jelšan.) Pred par dnevi pičil je pri nas nekega človeka gad v roko, ko je popravljal pri vrtu porušen zid. Mislil je, da mu bodo pomagala domača sredstva, zato ni dal poklicati takoj zdravnika. Se le, ko se je bilo bati že najhujega, ker ne le roka, ampak celo ves život začel mu je otekati in postajati črn, tekli so k zdravuiku. Ta ga je še vendar rešil. V teku 14 dni bilo je po Kastavčini pičenih osem ljudi od kač. Umrl je le eden. Te strupene gomazni je pri nas res mnogo. Slabo pa je to, da ljudje pičeni od kač, iščejo pomoči najprej pri vražah in praznih sredstvih in tako lahko zamudijo zdravniško pomoč. — Vreme pri nas prav nagaja. Deži skoraj vsak dan. Za naše kamenite kraje je sicer treba, da pride pogostoma kaka rosa, a letos imamo dobrega preveč. Vsled tega je večinoma tudi hladno. V februvarju bilo je okoli poldneva gorkeje, kakor sedaj v juniju. Letina kaže še vedno biti dobra. Bog nas le varuj še zanaprej toče!
*
* *
(Iz Nazareta na Štajerskem.) Strašno noč smo imeli od sobote na nedeljo. Ravno je udarila polnoči, ko nas žalostni klic vzbudi: Pri Turnšeku gori! In res bila je skladnica za blago že v*a v plamenu. Sreča je bila, da so ljudje hitro pritisnili, ter vsaj hišo otel;. Zgorelo je veliko blaga, posebno pa žita. Vsa čast gre vrlim gasilcem iz Mozirja ter Rečice, ki so tako hitro bili na mestu !
(Okrajni zastop celjski) imel je dne 8. junija svojo prvo letošnjo skupščino. K skupščini prišlo je 30 gg. okrajnih zastopnikov. Preden se preide na dnevni red, naznani g. načelnik, da je povodom smrti nadvojvode Karola Ludvika v imenu okrajnega zastopa podal se k g. c. kr. okrajnemu glavarju v Celju ter mu v imenu okrajnega zastopa in okraja celjskega izrekel globoko sožalje okrajnega zastopa in celega okraja nad prebritkim udarcem, s prošnjo, sporočiti udanost okrajnega zastopa in okraja in seje za prisrčno sožalje presvitlemu vladarju. Ctla skupščina okrajnega zastopa, razun treh nemške stranke, vstala je pri tem govoru g. načelnika raz sedežev. Nato spominja se g. načelnik umrlega podpredsednika okrajnega zastopa gospoda Ivaua H&usenbich-lerja iz Žalca, kateri je v mnogih ozirih si pridobil nevenljivih zaslug za celjski okraj, posebno na polju živinoreje, hmeljarstva, vinorejstva, pletarstva, kot ustanovnik^žalske posojilnice, požarne brambe in za celo Savinjsko dolino sploh. Skupščina se v znak so-žalja dvigne raz sedežev. Gosp. dr. Gregorec povpraša, zakaj trije udje okrajnega zastopa pri tej slovesni priliki niso vstali in zahteva, naj se to žaljivo obnašanje zapiše v zapisnik. G. Rakusch vpraša načelnika, če bo danes le slovenski govoril, če ne tudi nemški in pravi, da je komaj razumel, o čem se gre. Načelnik mu odgovori, da so predgovornik in njegovi somišljeniki dobro razumeli, o čem je govoril, da pa bo sicer tudi za naprej ponavljal svoje govore še v nemškem jeziku, kadar se mu bode zdelo umestno, kar pa se mu danes ni zdelo
več potrebno. — Potem preidejo na dnevni red in se zapisnik zadnje skupščine z dne 18. decembra 1895, št. 607 odobri. K drugi točki dnevnega reda objavlja okrajni odbornik gosp. dr. I. Dečko računski sklep okrajne blagajne celjske za I. 1895 točko za točko. Iz računskega sklepa je razvidno, da je imela okrajua blagajna 1. 1895 45.844 gld. 98l/, kr. dohodkov in 45.665 gld. 03l/, kr. stroškov, torej presežka k dobrem 179 gld. 95 kr. Gosp. revizorja Matija Kaučič in Franjo Rnblek poročata, da sta račun okrajne blagajne vestno pregledala in našla vse v redu, ter predlagata, da se predloženi računski sklep za 1. 1895 odobri. Ta predlog vsprejme se jednoglasno. V zadevi zvišanja subvencije za železnico Gropelno-Rogatec, sklene okrajni zastop, da se ta subvencija ne more zvišati. — Občini Gotovlje dovoli se, da sme vzeti posojilo 700 gld. za nakup občinske hiše. Občini Vel. Pirešica dovoli se pobiranje 60 odst. doklad v župniji gališki za povečanje pokopališča. V zadevi opustitve občinske ceste Me-gojnica-Zabukovca odobri se sklep obč. odbora v Grižah z dne 28. januvarija 1895, da se ta cesta kot občinska cesta opusti. — Prošnja občine Teharje za potrdilo poravnave mej občino in sosesko Teharje se odstavi od dnevnega reda, ker še poravnava od interesentov ni podpisana in tudi v besedilu ni popolnoma sestavljena. — Dr. Gregorec predlaga, da se z ozirom na to, da je današnja seja zadnja tega poslujočega zastopa, izreče zahvala gosp. načelniku in okiajnemu odboru za vestno, dobro in varčno gospodarstvo v okrajnem zastopu. Ta predlog vsprejme se brez ugovora. Gosp. načelnik dr. J. Sernec se zahvali za ta izraz priznanja in se zahvali ob jednem vsem udom okrajnega zastopa za marljivo in vspešno delovanje ter zaključi sejo ob 11. uri dopoludne.
Telegrami.
Dunaj, 15. junija. (Državna zbornica.) Po zelo viharni glavni razpravi jo zbornica vsprejela predlog, da naj se glede zakona o davku na sladkor preide v podrobno razpravo s 130 glasovi proti 82.
Trident, 14. junija. Ges. namestnik grof Merveldt je dospel včeraj zvečer z brzovla-korn v Inoraost, kjer so ga vsprejeli načelniki raznih političnih in lokalnih oblastev.
Budimpešta, 14. junija. Bivši italijanski vojni minister Mocenni je prišel včeraj v poslansko zbornico ter izročil čestitko italijanske zbornice povodom milenijske slavnosti. Mocennija je nato vsprejel cesar v avdijenci.
Varšava, 15. junija. Po poročilu „Dnevnika" je na progi Brest-Litovsk skočil s tira osobni vlak. Dva popotnika sta ubita in pet težko ranjenih. Ranjence so odvedli v bolnišnico.
Rim, 15. junija. Včeraj zjutraj seje vde-ležilo 350 katoliških angleških mornarjev, mej njimi 50 častnikov, sv. maše, kalero je služil sv. Oče v Sikstinski kapeli. Po sv. maši je vsprejel sv. Oče častnike v avdijenci ter jim podelil blagoslov.
Pariz, 15. junija. „Nevvyork Herald" poroča, da so v Nizzi aretovali italijanskega stotnika generalnega štaba, ker je na sumu, da je vohun.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr. 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50-17) 3
Meteorologično porodilo.
a rt O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	si o =3 i -M j s > E»
13	9. zvečer	734 3 | 18 0 | si. jzah.			]asno	00
14	7. zjutraj 2. popol.	734 7 734 5	15-0 21-4	sr. svzh. sr. jzab.	jasno dež	
14	9. zvečer	736-6 | 17 2 si. jzah.			jasno	04
15	7. zjutraj 2. popol. |	7365 i Í4-8 j ke*.v. 735-1 j 21-5 | si. jjzah.			megla jasno	
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
»enic in vrednosti]
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Srednja temperatura sobote 15'4°, za 0 9° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 17 9°, za 0-3° pod noriualom.
"	WieitT~
I Bezirk. Stefansplata
Nr. 11, Parterre
Tržne cene v Ljubljani
doé 13. junija.
	gTlkr.			mkr.|	
PSenica, m. st. . .	8	_	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	66;
Rež, „ . . .	7	—		—	78;
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	7	—	Mleko, liter . . .	_	10|
	7	8d	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	6	60	Telečje	—	6t|
Koruza, „ . . .	5	50	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir, „ . .	9	40	KoStrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	9	—	Piščanec ....	—	50
Grah, „ . . .	12	_	Golob.....	_	16
Fižol, „ . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	2	23|
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	_	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	20;
	—	64	„ mehka, 4 „ „	4	60 I
349 1-1
Globoko užaljena naznanjava v svojem in svojega sina Hlrkota imenu, da je najina iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica
ZLATA
po kratki bolezni danes ob 3*/4 uri popoldne, 16 mesecev stara, umrla.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 15. junija, ob 5'/« uri popoldne iz cerkve sv. Krištofa. Prosiva tihega sočutja.
V Ljubljani, dne 13. junija 1836.
Kari in Olga Pleivveiss.
Mesto vsakega druzega naznanila.
Zahyala.
440 1-1
Nepopisno hud udarec za nas je bila pretužna novica, da je naš iskreno ljubljeni Karol nenadoma umrl v daljni Budimpešti. Ni nam bilo tolažbe razven v Bogu in pri dobrih prijateljih pokojnikovih in naših. Oprti na to pomoč prenašamo udani v voljo božjo prebritko izgubo, ki bo Se dolgo krvavela v naših sroih. — Kar nas je v dnevih grenke žalosti posebe napolnjevalo s tolažilom, je bilo odkritosrčno in splošno sožalje za pokojnikom, katero se nam je izrržalo od blizo in daleč. — Ni nam bilo mogoče dragemu rajnemu skazati zadnje ljubezni in mu zatisniti za vselej milih očij, zato smo tem večjo hvalo dolžni vodstvu samostana čč. očetov kapucinov v Budimpešti in državnemu poslaneu Nabergoju, ki so oskrbeli >se potrebno. Hvalo moramo vedeti ministru grofu Goluchovskemu, predsedniku avstrijske delegacije baronu Cblumec-kemu ter gospodom članom delegacije, ki so se polnoštevilno udeležili blagoslov-ljenja trupla pokojnikovega ter tako blagemu rajnemu dasi tujemu v Budimpešti napravili tako sijajen sprevod na kolodvor, odkoder se je truplo potem odpeljalo v Ljubljano.
Preudano zahvalo izrekamo prevzvišenemu gospodu knezošbofu, ki so blagovolili voditi pogrebni Bprevod, m l. gosp. stolnemu proštu dr. Klofutarju za pontifikalno črno sv. mašo, prečastnemu stolnemu ka-piteljnu ljubljanskemu za vso skazano tovariško ljubezen, grofu Hohemvartu, načelniku konservativnega kluba, in drugim gg. državnim poslancem za izraze so/alja, prečastiti duhovščini, ki je v tol'kem številu prihitela od blizo in daleč zadnjo čast skazat pokojniku, p. n. načelnikom in zastopnikom raznih uradov, dež. odboru, društvom, darovateljem krasnih vencev, pevcem diuštva „Slavec", ki so peli pokojniku v slovo v cerkvi in ob grobu, vsem, vsem izrekamo preiskreno zahvalo. — Bog bodi vsem bogat plačnik za to plemenito delo krščanske ljubezni.
Blagega, nepozabnega pokojnika priporočamo tudi nadalje v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani 14. junija 1896.
Marija in Roza Klun,
mati in sestra v imenu vseh drugih sorodnikov.
99

Za jedno lečenje (Trinkkur) zadostuje 1 zaboj z S? 36 litri, cena 33 kron franco štaeija Slavonski Šamac t» Naslov: Sliara-uprava, poŠta Modrlč (Bosna). S
Prodajalko,
zmožno v trgovini mešanega blaga, sprejmem takoj.
Ivan Žargi,
«3 3-1	Kamnik.
S
H
Lekarna Trnkóozy, Dunaj V.
Doktorja Otona pl. Trnkoczy-ja
Malaga
s china in železom.
(Malage 225 gr„ Cort Chin. 7 gr., Tinet. Malat. ferri 25 gr.)
Skušeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščeiiih in otrokih kot lahko prebavljiv china-železo-preparat.
Dobiva se	444 1
lekarni Tnik<>czy-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto. 1 stekleničica 75 kr. "»O
Lekarna Trnkóozy v Graden.
B5
S
Ni «*■•«»
Liniment. Capsici comp.
18—12 z lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-54
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Razpis minuendo-licitacije.
Z» zgradbo nove župne cerkve v Sostrem vršila se bode
minuendo- licitacija
dne 22. junija 1896 v Sostrem.
Dela oddala se bodo skupno ali pa vsako posebej. Proračun določen je na 43.000 gld.
Načrti in mere razgrneni so vsaki dan v župnišču v Sostrem.
Varščine položiti je 10 % •
Župnija Sostro, dne 15. junija 1896.
439 3-1
Miha Zupane,
župnik.
Mestna hranilnica v Radovljici
pričela je poslovati dne 15. junija 1896.1. na podlagi od vis. c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu vis. c. kr. ministerstva notranjih stvarij potrjenih pravilih v hiši g. Sittiga. uradno potrjenega geometra, nasproti c. k. uradov na Glavnem trgu ter bode imela uradni dan vsak delavnik od 9. do 11. ure ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure dopoldne.
Ta čas vsprejemale se bodo vloge, za katere jamči mestna občina radovljiška in katere se bodo obrestovale do zneska 10.000 gld. po 4%, nad 10.000 gld. pa po	Nevzdignjene obresti pripisovale se bodo poluletno
kapitalu.
Vloge se bedo uporabljale v prvi vrsti za posojila na nepremična posestva pred vsem v radovljiškem okraju in v gorenjskih krajih sploh, potem pa tudi v druzih krajih na Kranjskem in tudi na vse druge v § 25. pravil naštete načine.
Prošnje za posojila se vsprejemajo vsak uradni dan in rešujejo prav v kratkem.
Posojila se bodo obrestoval» po pet od sto za celo leto in vračala s stalnimi anuitetami po navadi po tri od sto na pol leta, tako, da izplača dolžnik posojilo v 36 letih. S primerno večjo anuiteto uniči dolžnik posojilo v krajši dobi.
Ravnateljstvo obstoji sedaj iz sledečih gospodov:
Al. Roblek, mestni župan, lekarnar in posestnik kot predsednik; Alfr. Rudesch. c. kr. notar, kot namestnik in pisarnični predstojnik; Andrej Pečar, nadučitelj, Oton Homann, trgovec in posestnik in Matej Kosmač, posestnik in gostilničar, kot člani.
Pravila in pojasnila se dobivajo brezplačno.	431 3—3
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici,
dne 9. junija 1896.
Predsednik:	Pisarnični predstojnik:
Al. Roblek 1. r.	Alfr. Rudesch 1. r.
I> n n a j s k a borza.
Dni 15. junija.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld
Skopni državni dolg v srebru ... .
Avstrijska ¿lata renta 4%......
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemfiki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
G. kr. cekini...........
101 gld. 35 kr.		
101	a	35 .
122		65 .
101		25 „
122		7« .
98		90 .
95S		
351		20 .
120		
58		82>/, ,
11		75 .
9		53 .
44		30 „
5		65 „
Dni 13. junija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6 % .
,	, dolenjskih železnic 4 %
144 gld. - kr.
155 190
98 138 126 106 112
98
99 222 169 129
99
25 50 75
50 75
50
25 50
26 75 50
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld. 25	kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	.	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	B	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	„	—	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—	„
Ljubljanske srečke..................22	.	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	.	25	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3402	.	50	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	420	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103	.	—	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	,	—	.
Montanska družba avstr. plan.....79	,	—	«.
Trboveljska premogargka družba, 70 gld. .	162	„	50	.
Papirnih rubljev 100 ................127	„	25	.
AT Nakup ln prodala *£S vsakovrstnih drftavnlh papirjev, «reök, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjib, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev naroAll na boril.
Menjarnična delniška družba
„M E R C C
WoliziilB it. 10 Dunaj, Hariahilfirstraiii 74 B.
éé
Af Pojasnila v v«H gospodarskih in »nančnlh ttvaroh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče obrestovanja pri popolni varnosti gm~ naloženih glavnic,
visocega