CELJE, 29. APRILA 1982 - ŠTEVILKA 17 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec SLOVESNO V KOZJEM V torek je bila v Kozjem osrednja proslava šmarske ob- čine v počastitev 27. aprila in 1. maja. Ob tej priložnosti so v temeljni organizaciji Steklarne Boris Kidrič Dekor Kozje slo- vesno odprli novo proizvodno halo in kislinsko polirnico. Slavnostni govornik na prosla- vi je bil Ivan Križnar, član pred- sedstva Republiške konference SZDL, po kulturnem programu pa so podelili devet srebrnih od- ličij OF in sedem srebrnih zna- kov ZSS zaslužnim posamezni- kom in organizacijam. (Več o naložbi v Dekorju berite na 5. strani). DELU ČAST IN OBLAST! Letos bo praznovanje delovno. Po koledarju je tako naneslo, saj je praz- nik - 1. maj - na soboto, ko ni delovni dan in bo delovna sobota katera druga. Drugi praznični dan, na nedeljo, je sto- letje sem, kot prva nedelja v maju, dan prvomajskih shodov in z izleti združe- nih prvomajskih zborovanj, v tistih ča- sih namreč, ko 1. maj še ni bil priznan, priznan pa ni bil še dolgo po krvavih čikaških dogodkih. Čas je takšen in okoliščine, da ne kaže preveč praznovati. Res so svetov- ne razmere pritisnile tudi k nam in je precejšen del naših težav pripisati le- te m. Vendar-je še več vzrokov za teža- ve doma, pri nas samih. Praznovali smo, ko niso bili prazniki, čeprav ka- kor kdo in kakor kje. Bili so, ki so si našli čas in izračunali, da gre pri nas od četrtine do tretjine delovnih ur po zlu, v praznem hodu. Morda podatek pretirava za nekatere, za druge je pre- mil. Najbolj usodno pa je praznovanje odgovornosti, prave zavesti in pošte- nosti. Višja je odgovornost, ki prazni- ku je, razsežnejše so posledice, zlasti še, če nosilcem osebne odgovornosti svoj delež uspelo spretno zamegliti s kolektivno odgovornostjo. Delu čast in oblast! Geslo, ki je bo- drilo na boj za pravice delavskega ra- zreda pred zmagovito revolucijo, ki je nosilo revolucijo samo in postalo za- kon, sistem in ustava, ni prav nič zgu- bilo na svoji bojevitosti in še dolgo ne bo porumenel transparent. Samo tre- ba ga bo jemati bolj dobesedno. Delu čast nedvoumno pomeni pravo vre- dnotenje dela, vsakega ustvarjalnega dela seveda - in takemu ustvarjalne- mu delu naj pripada tudi oblast. Z drugimi besedami in primerom povedano, hudo daleč smo od pošte- nega vrednotenja, če naj nekdo dobi samo zato večji dohodek, ker sedi v pisarni, ali druga skrajnost, da delo je samo tisto, kar pusti žulje na dlaneh. Ko smo odpravili besedo uslužbenec, uradnik, smo najbrž mislili resno, daje vsak ki dela, delavec. Delo pomeni ne- kaj ustvarjati, ne nekaj početi?! Delu oblast! To je drugi del revolu- cionarnega gesla. S samoupravljanjem sta ideja in cilj boja dobila najdosle- dnejšo obliko družbenega sistema, ki to omogoča. Omogoča, a ne daje samo po sebi! Samoupravljanje pa je tudi boj mnenj, ne avtomatizem dviganja rok. Solidarnost! Vedno je bila delavska solidarnost eno najvišje dvignjenih pr- vomajskih gesel. A se nam vse pogosto sprevrača v puhlico. Na primer pro- blem dohodkovnega povezovanja, ki je tako trd oreh v odnosih menjave dela. Zagotovo ni samoupra- vljanje fasada, za katero bi gnezdili monopolizmi, surova bitka za profi- tom. Kajti kdorkoli si prisvaja več, kot si zasluži, je njemu nasproti nekdo, ki je dobil manj, kot bi zaslužil. To je trda resnica zapisana v Komunističnem manifestu in je ne prazniči noben izo- besek. JURE KRAŠOVEC AN, KI GA ANICA NE BO OZABILA [a osrednji prireditveni prostor v Celju, pred dvorano lovec, je palico zvezne štafete mladosti prinesla Anica jja, učenka Kmetijskega šolskega centra, vrtnarske šole je in večkratna udeleženka mladinskih delovnih akcij. Z ovostjo lahko zapišemo, da je bil to eden najlepših tre- kov v njenem mladem življenju. Več o sprejemu zvezne [ete mladosti na 2. strani. Foto: T.Tavčar 4. MAJ 1980 Cez dan - ne morem si prav zamisliti: iez dan najbrž nima časa zase. Toliko rok se želi rokovati z njegovo. Toliko kamer zahteva od njega nasmeh. Tako smo vrženi kamorkoli v vsakdanjost in plavamo, da nas ne pogoltne. Miriti. Odločati. Ne se zdaj spraševati po smislu: ta je globoko na dnu, zdaj pa jasno glavo, fant. Pazi. Pazi. Pazi. Ne; čez dan najbrž nima časa zase. A kaj če zvečer, ko mrak zadiši nad mestom, zaide k oknu, končno sam, sam in tih nad lučmi, nenadoma začuti, kako se je zganil v njem tisti stari, morda nespametni, z ničemer utemeljeni divjaški ponos, iz katerega smo začeli vse to - nežna, krčevita ljubezen, ki nas stiska za grlo, obupana 'n uporna, naš izzivalni rdeči cvet: MI! Mi! Mi! Tedaj - tedaj se morda ta zbrani pogled skali 'n gleda zvezde presajene na zemljo. MARIJAN KRAMBERGER ŠENTJUR IN ŠMARJE KAKO RAZVOJ? Na obisku J.Zemljarič in V.Avbeij Jenez Zemljarič in Viktor Avbelj sta se v petek dopol- dne za kratek čas ustavila v Šentjurju. Pogovarjala sta se s predstavniki skupščine ob- čine in družbeno-političnih organizacij Šentjur o razvoju in načrtih te družbenopoli- tične skupnosti. Na njuno željo sta nato najprej obiska- la delovno organizacijo Al- pos in si ogledala proizvodne prostore v tozdu oprema. Za- nimala sta se za proizvodni in samoupravni proces v Al- posu, za probleme in naloge s katerimi se srečujejo v Al- posu in ob slovesu zaželela veliko delovnih uspehov. Nato sta si prav s takšnim zanimanjem ogledala še ko- košjo farmo v Gorici pri Sliv- nici (od koder je posnetek). Njun obisk v Šentjurju pa je pravzaprav veljal ogledu nove tovarne energetske opreme, ki jo je delovna or- ganizacija EMO Celje sloves- no odprla naslednjega dne. Izrazila sta zadovoljstvo ob tej veliki pridobitvi za manj razvito občino, kakršna je šetjurska. Jenez Zemljarič in Viktor Avbelj sta si opoldne ogleda- la proizvodnjo Steklarne Bo- ris Kidrič iz Rogaške Slatine ter se z vodstvom in pred- stavniki največjih izvoznih organizacij pogovarjala o izvoznih prizadevanjih šmar- ske občine. Lani je namreč občina Šmarje pri Jelšah kar za 57% povečala izvoz glede na leto poprej, pomembno pa je, da organizacije združe- nega dela izvažajo predvsem na konvertibilno tržišče. Izvoz je nekajkrat večji od uvoza, najuspešnejši izvozni- ki pa so Steklarna Boris Ki- drič, Zdravilišče, Kors in Bo- hor iz Mestinja. Janez Zem- ljarič je pohvalil izvozne pro- grame, ki jih snujejo v tej manj razviti kozjanski obči- ni, poudaril pa je, da bi mo- rali v bodoče ustvariti pred- vsem v zdraviliškem turi- zmu še večji devizni priliv. V popoldanskih urah se je pogovor z visokima republi- škima gostoma, ki sta se ji- ma pridružila tudi Ivo Ma- renk, predsednik republi- škega komiteja za kmetij- stvo in Lojze Klemenčič, predsednik komiteja za ce- ne, nadaljeval v Atomskih toplicah v Podčetrtku. Pogo- vor se je nanašal na nadalnji razvoj kmetijstva v šmarski občini in spominskega parka Trebče. MATEJA PODJED DAMJANA STAMEJClC ZAGORELI BODO KRESOVI V mnogih krajih bodo v teh dneh zagoreli prvomajski kresovi. Na kresovanje se pripravljajo tudi mladi iz Titovega Velenja - točneje iz krajevne skupnosti Staro Velenje. Kres bodo prižgali na predvečer praznika dela. Kot je dejal Bojan Ojstršek, predsednik mladine iz KS Staro Velenje, mladi že deset dni pripravljajo prvomajski kres. FOTO: L. OJSTRŠEK VID JERIČ IN KAREL STROPNIK NAGRAJENCA OF Letos sta s celjskega območja nagrajenca Osvobo- dilne fronte Vid Jerič in Karel Stropnik. Vid Jerič iz Celja se je zelo zgodaj vključil v delo OF, 1942. leta pa je odšel v partizane, kjer je od vodnika napredoval do komandanta brigade. Po vojni ga najdemo na mnogih odgovornih mestih v JLA in v družbenopolitičnem življenju. Karel Stropnik iz Titovega Velenja se je v družbeno- politično življenje vključil kot mladinec, kot sindika- list in član ZK v REK Velenje, v zadnjem času pa kot predsednik KK SZDL Konovo. Ves čas je tudi aktiven v samoupravnih organih, v kraju kjer živi, pa uživa velik ugled. Obema nagrajencema tudi naše čestitke. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 17 - 29. april 1982 NOVA TOVARNA V ŠENTJURJU V soboto dopoldne so v Šentjurju predali svojemu na- menu novo tovarno energetske opreme EMO. Delovna zmaga, ki temelji na domačem znanju, pomeni prvi večji korak v razvojno usposobitev EMA. Peter Knez, predsednik skupščine Šentjur je v imenu šentjurske občine podelil delovni organizaciji EMO najvišjo občinsko plaketo »18. avgust«. Poročilo iz otvoritve objavljamo na 4. strani. MATEJA PODJED DVE VISOKI ODLIKOVANJI V prisotnosti predstavnikov občinskih in medobčin- skih vodstev družbenopolitičnih organizacij iz sveta studijskega središča je včeraj sekretar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik izročil visoko državno odlikovanje Red republike s srebrnim vencem Mileni Vršnik-Štifterjevi za njeno dolgoletno družbenopoli- tično delo in posebej za prizadevanje pri idejnopolitič- nem usposabljanju v zvezi komunistov na celjskem območju. Red dela s srebrnim vencem pa je prejela Truda Nemeš iz Slovenskih Konjic za dolgoletno uspešno- delo pri organiziranosti in razvoju Zveze ko- munistov v celjski regiji. POMNIK 2 ONE STRANI PECE ODPRT V nedeljo so v Podpeci, nad Železno Kaplo odprli obnov- ljeno Peršmanovo domačijo. Otvoritev je bila natanko na 34. obletnico grozovitega zločina, ki so ga esesovci zagrešili tik pred razsulom nacističnega rajha nad Peršmanovo družino, ko so ubili 11 ljudi, med njimi 7 otrok. Novi tednik je o tem zločinu objavil lani posebno celostransko reportažo. Takrat smo tudi poročali, da v akciji za obnovo tudi celjska občina nosi svoj izdaten delež. Peršmanova domačija, v kateri živi z družino ena od obeh sester in brata, ki so se srečno izognili smrti, je urejen spominski dom, ki pa ne bo le pomnik, marveč tudi zbirali- šče koroških borcev-partizanov in mladih iz vseh treh koro- ških dolin, kjer živijo Slovenci. Mladi so bili organizaciji koriških partizanov v veliko pomoč. Nedeljske otvoritvene slovesnosti se je udeležilo okoli 2000 ljudi, predvsem nekdanjih partizanov, pa tudi precej gostov iz te strani meje je bilo zgoraj. Med njimi je bila prav toplo pozdravljena članica sveta federacije Lidija Šentjurc. Seveda je bila na svečanosti navzoča tudi delegacija celjske občine. J. K. KAREL KAVŠEK Lani poleti sem obiskala Svibno, vasico visoko nad Radečami. Takrat sem pomi- slila, da tako lepega kraja ni daleč naokoli. Ko sem se zad- njič srečala s Karlom Kav- škom in se z njim spustila v daljši klepet, mi je bilo zato lahko razumeti, zakaj je moj sogovornik tako zelo navezan na ta kraj, kljub temu, da že dolgo vrsto let živi v dolini, v Radečah, kjer je sedaj zapo- slen. Karel seje rodil v Svibnem in rasel na kmetiji, v družini, kjer je bilo petero otrok. Štiri leta si je bistril glavo v svi- benski osnovni šoli, nadalj- nja štiri leta pa v osnovni šoli v Radečah. Pot ga je po ose- mletki zanesla v Celje, kjer je končal gimnazijo, nato pa se napotil v Maribor in se izšolal za komercialista. Z diplomo v žepu so ga radi sprejeli v ra- deški Papirnici, kjer je zapo- slen še danes. Zahtevno in odgovorno delo računovodje mu vzame veliko časa, prav toliko pa družbenopolitično delo, ki se mu je nekako s srcem predal. Voljo do skupnega dela in ustvarjanja je pokazal že kot mladinec. V Svibnem je, skupaj z ostalimi člani mla- dinske organizacije, zasnoval marsikatero idejo in jo tudi uresničil. Bil je tudi predsed- nik organizacije rdečega kri- ža v Svibnem, ki se, med dru- gimi akcijami, lahko pohvali tudi s tem, da je takrat v Svibnem zazvonil prvi (in zadnji) telefon. Leta 1974. so krajani izvolili Karla Kavška za predsednika sveta krajev- ne skupnosti Svibno. Dve mandatni dobi je opravljal to funkcijo, sedaj pa se od nje poslavlja. Na zadnjih delegatskih vo- litvah je bil Karel Kavšek izvoljen za delegata zbora krajevnih skupnosti v skup- ščini občine Laško, na zadnji seji skupščine oziroma zbora pa so mu tovariši zaupali od- govorno funkcijo predsed- nika zbora krajevnih skupno- sti. »Najprej se bom moral globlje seznaniti s problemi in načrti v krajevnih skupno- stih naše občine, seveda pri tem računam na pomoč in so- delovanje delegatov in vseh občanovrazmišlja ob prev- zemu delegatskega krmila, malo kasneje pa še doda, »Rad bi šel večkrat z družino v naravo, rad bi pel v zboru pa bo za to moje veselje najbrž bolj malo časa.« Karel Kavšek je za svoje delo v tem tednu prejel pomembno priz- nanje občinske konference SZDL Laško: srebrni znak OF. MARJELA AGREZ štafeta pred kipom titove matere V občini Šmarje pri Jelšah so zvezno štafeto mladosti pozdravih v petek. Povsod ob poti, od Podsrede, ko so jo mladinci prejeli iz rok mladih iz krške občine, preko Trebč, Bistrice ob Sotli, Podčetrtka, Pristave, Mestinja, Šmarja, Šentvida do Grobelnega, ko so jo predali mladincem iz šentjurske občine, so ji pripravili prisrčen sprejem. Štafeta je v rokah učenke Mateje Rautner postala tudi pred doprsnim kipom Titove matere pred osnovno šolo Marije Broz v Bistrici ob Sotli. »Storili bomo vse, da bodo kraji Titove mladosti zares dostojni Titovega dela in osebno- sti,« so se med drugim zaobljubili pionirji v pozdravnem pismu. šentjur: ponosni čuvarji V petek po 14. uri je na prostoru pred skupščino občine v Šentjurju postajalo vse bolj živahno. Zbirali so se mladinci, pionirji in cicibani s cvetjem v rokah, da bi družno po- zdravili prihod zvezne štafete mladosti. Na osrednji priredi- tveni prostor, kjer se je odvijal kulturni program, je najprej prispela lokalna štafeta, ki je odšla na pot iz partizanske postojanke pri Grabnski mamci v Šentvidu pri Planini. Obšla je vse krajevne skupnosti in delovne organizacije. Njeni zadnji nosilci pa so bih mladinci iz Alposa. Nekaj pred tretjo uro pa je pozdrav veljal nosilcem in spremstvu zvezne štafete. Na oder jo je v pozdrav mladim iz vse domovine prinesla mladinka iz Planine Francka Jazbin- šek. Ponosni mladi čuvarji iz šentjurske občine so nato štafetno palico predali vrstnikom iz konjiške občine. slovenske konjice: štafeta v varstvu tabornikov Množica pionirjev, cicibanov, tobornikov, mladince drugih krajanov se je v petek zbrala pred kulturnim dot v Slovenskih Konjicah, kamor so taborniki prinesli mladosti. S pesmijo so jo pričakali učenci osnovni Dušana Jereba in Edvarda Kardelja, gojenci glasbeni in številni taborniki, z godbo konjiška godba na pij Hladen veter, v katerem so vihrale zastave, ni mogel ohla žara, s katerim so štafeto sprejeli. Z vesehm ploskanj« pozdrav štafeti in molkom v spomin na tovariša Tita s pospremili ob njenem nadaljevanju poti bratstva, enote in ljubezni do domovine in mladosti. Iz njihovih rok s prijeli mladi občine Slovenska Bistrica. dvojni praznik v občini laško Zvezna štafeta mladosti je v občino Laško prispi torek, na praznik OF. Osrednja prireditev je bila v Zidi mostu, kjer so mladi, pod pokroviteljstvom domačeg turnega društva, pripravili pester program v čast pri zvezne štafete mladosti in praznika Osvobodilne fronte fetno palico je na osrednji prireditveni prostor prinese) ris Gorišek iz Zidanega mosta. Štafeta je nato krenila; Radečam in Vrhovem, kjer se je poslovila od občine Li s tem pa tudi od našega območja. žalec: tito živi v srcih vseh Prav v vseh krajih, kamor je v žalski občini pri zvezna štafeta mladosti je bilo slovesno in praznično sod so ji pripravili lep sprejem: v Žalcu, Šempetru boldu in na Polzeli. Osrednja občinska proslava je" Šempetru, kjer je zbranim spregovoril Danilo Basle-j sednik OK ZSMS Žalec. Ob prihodu zvezne štafete n# v Prebold, se je pred dom Svobode, kjer je bila prirej zmajem spustil preboldski mladinec? Tudi na Po^j pripravili prisrčen sprejem s kulturnim programom. Z mladinci so zvezno štafeto mladosti predali v Letušuf skim mladincem. V občini Žalec sta bih na poti tri d"' dve lokalni štafeti, ki sta obiskali vse kraje v občini mozirje: mladi se zavedajo trenutnih težav Mladi se zavedamo trenut- nih gospodarskih težav in s svojimi močmi se bomo tru- dili, da bo politika ekonom- ske stabilizacije čim bolj uspela. Tako je ob sprejemu zvezne štafete mladosti v Mozirju povedala sekretarka OK ZSMS Mozirje Minka Naglič. Tudi v mozirski obči- ni so štafeto mladosti pov- sod lepo sprejeli. Iz Mozirja so jo ponesli v Nazarje, Reči- co in na Ljubno, kjer so se zvezni štafeti priključile tudi lokalne štafete. Iz Ljubnega je štafeta nadaljevala pot v Radmirje, Gornji grad in No- vo Štifto, v Črnivcu pa so jo mladi iz mozirske občine predali svojim sovrstnikom v občini Kamnik. k k k k Akkk S poti štafete mladosti na celjskem območju so poro- čali Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Milena B. Poklič, Marjela Agrež, Janez Vede- nik, Tone Tavčar in Edi Ma- snec. jt. 17 - 29. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 PRIZNANJA OF, SINDIKATA \H ODLIKOVANJA c£lje: srebrna odličja of osrednji slovesnosti ob dnevu ustanovitve OF in praz- ^u dela, ki je bila v ponedeljek v Celju, so podelili letošnja rebrna odličja OF enajstim zaslužnim posameznikom. Prejeli ^jjh: Zdenko Gologranc iz KS Gaberje, Tončka Hercog iz KS [Savinja. Anton Jukič iz KS Dečkovo naselje, Angela Kandolf i^KS Medlog, Ludvik Kolar iz KS Aljažev hrib, Zvonko Perlič P j(S Pod gradom, Stane Polajner iz KS Center, Franc Ro- ^aD iz KS Medlog, Franci Vrbnjak iz KS Karel Destovnik- Kajuh i" Venčeslav Zaleznina iz KS Vojnik. Delegacija Občin- jke konference SZDL je izročila srebrno odličje OF tudi He- ,enj Strmčnik iz Dobrne, ki je trenutno v celjski bolnišnici. | DS priznanje szdlj i.mravljetu Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije podeljuje vsako leto posebna priznanja za dosežke v razvoju krajevne samouprave in komunalnega sistema. Listino samoupravljanja kot po- sebno priznanje, ki se podeljuje za najvidnejše dosežke krajev- nim skupnostim in posameznikom, je letos prejel tudi Ivan Mravlje iz Celja, zaposlen kot sekretar izvršnega sveta Skup- jiine občine Celje. »Tovariš Mravlje je izreden poznavalec dnižbenopolitičnega sistema in v različnih oblikah konstruk- tivno in življenjsko prispeva k razvoju samoupravnih odnosov tako v krajevni skupnosti kot v širšem družbenem prostoru«, je rečeno v obrazložitvi. laško: podeljena priznanja of V dneh pred praznikom Osvobodilne fronte slovenskega naroda je občinska konferenca SZDL Laško podelila letošnja priznanja. Srebrne znake OF so prejeli: Vinko Lavrinc iz Ra- deč, Karel Kavšek iz Radeč, Ignac Simončič iz Vrhovega, Silva Stare iz Rečice, Stane Koselj, direktor Tovarne papirja Radeče in osnovna šola Primoža Trubarja Laško. M.A. slovenske konjice: priznanja najboljšim Na proslavi v počastitev dneva OF in praznika dela, ki je bila v Slovenskih Konjicah 23. aprila v domu kulture, so podelili letošnja visoka priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikata Slovenije. L^ Priznanja Osvobodilne fronte so prejeli: Leon Lazar, Vili Kukovič, Štefan Nemeš in Marija Gregorič, vsi iz Slovenskih Konjic, ter Konrad Kajtna iz Vitanja in Ivan Umnik iz Zreč. Prejeli jih bodo tudi Svet krajevne skupnosti Bezina, Moški pevski zbor Adolf Tavčar iz Slovenskih Konjic ter Gasilsko Jruštvo Zbelovo. v Priznanje srebrni znak ZSS pa so prejeli: Anton Zabukov- šek iz delovne organizacije LIP Slovenske Konjice, Anton Voh iz Ingrada, TOZD Gradbena operativa Slovenske Konjice, Sla- vica Pajenk iz Zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah, Jurij Hohler z Avtocestne baze v Tepanju, Vida Kamenšek iz delovne organizacije Unior Zreče, Avgust Kidrič iz delovne organizacije Konus ter Marija Poličar za delo v občinskem sindikalnem svetu in drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in interesnih skupnostih. MBP šmarje: devet nagrajencev of V Šmarju pri Jelšah so letos podelili devet srebrnih odličij OF. Prejeli so jih: Franc Komerički iz Rogaške Slatine. Jože Gradišek iz Kozjega, Jernej Peterliniz Šmarja pri Jelšah, Pe- ter Denžič iz Šentvida pri Grobelnem, Marija Kolar iz Za- gorja, Jože Zlender iz Lesičnega, Robek Ciril iz Bistrice ob Sotli, Gasilsko društvo pristava, za plodno bratsko sodelova- nje pa je srebrno odličje OF prejela tudi Tvornica stakla Straža iz Huma na Sutli. srebrni znaki zss Na osrednji občinski slovesnosti v počastitev obeh prazni- kov, ki je bila v torek v Kozjem, ko so odprli tudi nov obrat temeljne organizacije Dekor, so podelili tudi srebrne znake ZSS. Prejeli so jih: Cita Novak, Pavel Rojs, Jerica Turnšek, Jože Herič, Željko Lončarič, Ivan Frece in osnovna organiza- cija ZSS tozd Dekor Kozje. DS šentjur: srebrni znaki of Na osrednji proslavi v počastitev dneva OF in 1. maja, ki je bila v ponedeljek zvečer je Socialistična zveza Šentjur podelila Pet srebrnh znakov Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Gasilsko društvo Kalobje, Miha Romih, Ludvik Mastnak, J«žica Salobir in Anton Uršič. MP srebrni znaki sindikata Srebrne znake Zveze sindikatov so na osrednji občinski proslavi v Šentjurju prejeli: Janez Vertačnik, dr. Draga Ko- Jelka Godunc, Anton Tadina, Antonija Vrečko in Ivan "ohar. mozirje: priznanja of . Priznanja OF so v ponedeljek zvečer prejeli Aleksander j r°enk iz Šmartna ob Dreti, Ivan Poličnik iz Gornjega grada, ,an Seštir iz Šmartna ob Dreti, Jože Kumer, Tone Vrhovnik, ~ Laznik iz Nove Štifte, Franček Štiglic z Ljubnega in Ivan ^rnat iz Gornjega grada. J. V. *aLEC: priznanja of slovesnosti, ki je bila v ponedeljek popoldne so priznanja ^ Podelili Štefki Popit iz VVZ Janko Herman v Žalcu, Alojzu i* p3^11 Kasaz, Henriku Krušniku iz Migojnic, Vladu Skoku » ebolda, Ivanu Brišniku z Vranskega, Alojzu Hrušovarju iz »Jca, oo ZRVS Petrovče, 00 ZSMS Vrbje in krajevni organi- SZDL Šempeter. PO JAVNI RAZPRAVI O UVEDBI 3. SAMOPRISPEVKA V CELJU REALNO, ODGOVORNO, SOLIDARNO Tone Rožman: »Program bo tak, kot ga rabijo občani!« V celjski občini že nekaj časa tečejo zelo poglobljene razprave o utemeljenosti izvedbe referenduma o tret- jem samoprispevku. Dej- stva, da smo v kaj težavnem gospodarskem položaju, v času, ko so domala povsem ustavljene vse negospodar- ske naložbe in ko je denarja za urejanje nekaterih ključ- nih vprašanj razvoja na po- dročju družbenega standar- da vse manj, spodbuja k pri- pravam na nov samoprispe- veK- K nemu navajajo tudi izredno dobri dosežki minu- lih dveh samoprispevkov. Pretekli teden so se v občini Celje iztekle javne razprave, na katerih so delovni ljudje in občani razpravljali o teh vprašanjih. Kakšno je razpoloženje občanov do uvedbe novega samoprispevka in kako so ocenili prvi predlog za pro- gram samoprispevka? To sta bili ključni vprašanji, ki smo ju zastavili predsed- niku občinske konference SZDL v Celju Tonetu Rož- manu. Tone Rožman: »Javna raz- prava, ki se je pred dnevi iz- tekla, je imela predvsem in- formativen značaj. Želeli smo očanom predstaviti po- trebe in najnujnejše naloge, ki bi jih morali v občini ure- sničiti, če nočemo, da bo raz- voj pri izgradnji družbenega standarda občanov vsaj za nekaj let domala povsem za- stal. Z razpravo smo tudi ugotavljali, ali je predviden izbor nalog v programu de- janski odraz najnujneših po- treb, ali pa bi kazalo katere- ga od predvidenih objektov iz programa umakniti in vanj uvrstiti kakšnega drugega. Prav tako smo želeli videti, če so predlogi vodstev kra- jevnih skupnosti za drugi del programa, namenjen izključ- no krajevnim potrebam, de- janski odraz res najnujnejših krajevnih potreb. Prvotni predlogi krajevnih skupno- sti bi namreč zahtevali več kot milijardo dinarjev in ta obsežen program smo mora- li skrčiti v okvire možnosti. Kakšna je bila udeležba na zborih in kako so občani na njih ocenili dosežke prvih dveh samoprispev- kov in potrebe za uvedbo tretjega? Tone Rožman: »Udeležba je bila dobra, čeprav bi lahko bila še boljša. A najpomemb- nejše se mi zdi to, da je bila razprava povsod izredno ustvarjalna in odgovorna. Velika večina občanov je z veliko mero poznavanja uspehov in z občutkom za realne možnosti ocenjevala, da smo v minulih dveh sa- moprispevkih dosegli izre- dno pomembne uspehe, kar je poroštvo za nadaljevanje tovrstnih akcij na temelju solidarnosti, odgovornosti in objektivnih možnosti. Kar zadeva drugi samoprispevek moram povedati, da smo od predvidenih 18 objektov že predali namenu 13, štirje pa so še v gradnji. Dobro napre- dujejo dela pri izgradnji vrtcev na Dolgem polju in v KS Center, h koncu gre tudi prenovitev Zdravstvenega doma na Gregoričevi ulici. Začela so se že tudi dela pri izgradnji Glasbene šole, ka- tere izgradnja je finančno za- gotovljena. Tako ostaja kot naloga, ki ne bo uresničena, le prizidek k osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji. Vzroki, da tega objekta ne bo mogoče izgraditi s sredstvi 2. samoprispevka, so znani. Za- vlačevanja pri pričetku grad- nje, zapleti z lokacijo ipd., so povzročili zamude, te pa so z rastjo cen praktično onemo- gočile izgradnjo tega objek- ta. Toda, tudi ta objekt mora biti po odloku skupščine ob- čine o uvedbi samoprispev- ka - zgrajen. Na svojih dru- gih sejah bosta skupščini sa- moupravnih interesnih skupnosti za kulturo in izo- braževanje sprejemali sklep, da bosta financirali izgrad- njo tega prizidka. Če bo to le mogoče, bo tudi ta prizidek zgrajen, vendar žal ne pred letom 1985-1986.« Kakšne so bile glavne pri- pombe občanov v javni raz- pravi? Tone Rožman: »Pripomb je bilo veliko, še zlasti je bilo veliko dopolnilnih predlo- gov, ki spodbujajo razmišlja- nja o spremembi predloga programa predvidenih na- log. Zelo kratko povedano so občani, kar zadeva tako ime- novani skupni (občinski) program menili, da je vpraš- ljivo, če moramo s samopri- spevkom financirati zaščito vodnih virov, da je vprašlji- vo, da bomo le Celjani finan- cirali nakup medicinske opreme za regionalno bolniš- nico, da je vprašljiv del na- menjen varnosti v prometu, predvsem pa je bilo zelo veli- ko predlogov za spremembe in dopolnitve krajevnih pro- gramov. Končni zaključek vseh razprav pa je bil o veči- ni teh vprašanj pozitiven. Celjani namreč dobro vemo, kaj pomeni pomanjkanje vo- de in preprosto si jo moramo zagotoviti. Prav tako je vse bolj jasno, da nakup medi- cinske opreme ne bi smel bi- ti pod vprašajem, saj gre za nujno naložbo v zdravje ob- čanov, in tudi kupljena opre- ma bi ostala naša - celjska.« Pretekla samoprispevka sta v mnogo večji meri ra- zreševala odprta vprašanja na področju vzgoje in izo- braževanja, otroškega var- stva ipd. Ta samoprispevek naj bi pretežno namenili ko- munali in izgradnji infra- strukture ... Tone Rožman: »Nihče ne trdi, da smo z minulimi uspešnimi samoprispevki razrešili vsa odprta vpraša- nja na področju šolstva in varstva. A rešili smo nekaj kritičnih vprašanj, četudi šo- le še rabimo, saj nekaterim že spet grozi dvoizmenski pouk. Se bolj rabimo vrtce, saj je kljub temu, da je v or- ganiziranem varstvu v obči- ni že 42% otrok, pritisk na vrtce še velik in prostora premalo. Prav zato vsaj en, morda pa tudi dva vrtca v novem samoprispevku. To- da, ocena v občini je, da tre- nutno najbolj potrebujemo vodo, te naložbe pa so naj- bolj drage. Zato tolikšna po- zornost temu delu programa. Prav tako sodimo, da mora- mo v krajevnih skupnostih omogočiti rešitev vsaj naj- nujnejšjih odprtih vprašanj. Obveljati pa bi moralo, da v tej fazi priprav ne bi vsi sku- šali pristavljati svojih lonč- kov v te programe. Sredstva bodo omejena in priti mora- mo do spoznanja, kaj dejan- sko vsi skupaj v tem času najbolj rabimo.« Ali že lahko poveste, kakšne spremembe je v predlog programa prinesla javna razprava? Tone Rožman: »Povem lahko, da vsi objekti, ki smo jih predlagali v skupnem (občinskem) programu najbrž ne bodo mogli priti v poštev. Kljub razumevanju potreb po večji prometni varnosti se bomo bržkone na osnovi razprave morali odre- či gradnji pločnikov. Prav ta- ko lahko že rečem, da javna razprava ni bila formalna. Narobe bi ravnali, če bi z njo želeli izsiljevati vnaprej pri- pravljen predlog. Občani so v razpravi povedali, kaj naj- bolj potrebujejo. Če so te po- trebe drugačne od prvotnega predloga in v določenih de- lih programa so, bomo, seve- da, program menjali. Zato tudi javna razprava je! V skupnem delu bo program najbrž ostal na ravni vode, opreme za bolnišnico in zdravstvo sploh ter izgradnje vrtcev.« Ob koncu še vprašanje, kako se bodo priprave na- daljevale? Tone Rožman: »Po izvede- nih razpravah, ki jih je bilo v občini okoli petdeset, je ini- ciativni odbor že razpravljal o pripombah iz razprave. Zdaj se bo sestal štab za izvedbo tretjega referendu- ma o samoprispevku, pri- pombe ocenil in med njimi opravil nujno selekcijo ter oblikoval končen predlog. Z njim bomo seznanili vse ob- čane in pričela se bo politič- na aktivnost vseh družbeno- političnih organizacij in de- legatskih struktur za prido- bivanje podpore tako zastav- ljenemu programu. V maju bo o predlogu za uvedbo sa- moprispevka razpravljala skupščina občine in če bo predlog dobil podporo, spre^ jela odlok, ki bo določil tudi datum izvedbe samoprispev- ka. Predvidevamo, da naj bi se o uvedbi samoprispevka izrekli 13. ali najkasneje 20. junija.« BRANKO STAMEJČIČ DRUGAČNI MEJNIKI NA SINAJU Potem ko so 1978. leta v ameriškem Camp Davidu tedanji egiptovski pred- sednik Sada t, izraelski premier Begin in tedanji ameriški predsednik Carter pod- pisali sporazum, ki je dobil ime po Camp Davidu, je preteklo mnogo vode, izrečenih je bilo brez števila optimistič- nih napovedi in veliko ugovorov. Ena osrednjih točk sporazuma (ali sporazu- mov) je bila, da bo Izrael vrnil Egiptu Sinajski polotok, kraje, ki jih je Egipt izgubil v vojni 1967. leta. Sinaj naj bi dokončno vrnil 25. aprila letos. To se je tudi zgodilo. Medtem je predsednik Sadat, tvorec egiptovsko-izraelske sprave, padel pod kroglami atentatorjev. Tudi zato, ker mu njegovi politični sovražniki niso ni- koli odpustili, da je 1977. leta odprl pro- ces normalizacije odnosov s tem, da je obiskal Izrael in celo od Izraelcev okupi- rani Jeruzalem, ki ga imajo Arabci za svoje sveto mesto. Sadatov naslednik Mubarak je sicer izpeljal egiptovske obveznosti iz camp- davidskib sporazumov, toda vrnitve Si- naja v Egiptu niso proslavili s fanfara- mi, kot se reče. V nasprotju s pričakova- nji predsednik Mubarak ni dvignil egip- tovske zastave na drog na novi meji, po dokončnem umiku izraelskih čet. Izrael se je resda umaknil z dela oku- piranega ozemlja. Toda osrednje vpra- šanje - pravica palestinskega naroda do neodvinosti, lastne driave - je ostalo slej ko prej povsem odprto. Tudi dogo- vori iz Camp Davida o avtonomiji, ki naj bi jo Izraelci dodelili Palestincem na Piše: JOŽE ŠIRCEU okupiranem ozemlju, so dejansko mrtva črka na papirju. Ko je Jaser Arafat, voditelj Palestin- ske osvobodilne organizacije zvedel za sporazum v Camp Davidu, je vzkliknil: »Sadat je nas, Palestince, prodal za prgi- šče sinajskega peska!* lajava zveni mal- ce pretirano, vendar je ogorčenje Pale- stincev upravičeno. Resda je Egipt dobil nazaj del strate- ško dokaj pomembnega ozemlja, resda jena Sinaju nafta, kar pra v tako ni zane- marljiva postavka. Toda glavni dobitek je vseeno dobil Izrael, saj si je zagotovil varnost, nenapadanje brikone največje vojske v arabskem svetu, egiptovske. Hkrati je obdržal pod okupacijo tako imenovani zahodni breg Jordana. S tem je lahko nadaljeval tudi pritisk - in hu- de napade - na Libanon in tamkajšnje palastinske borce in sirske enote. Krva- vi napad na južni Libanon tik pred 25. aprilom je ostal nekaznovan: ameriška predstavnica v varnostnem svetu OZN je glasovala proti resoluciji, s katero so obsodili Izrael. ZDA so bile edine proti, in ker imajo pravico do veta, resolucija ni obveljala. Izrael zdaj, s kritim sinajskim bokom, lahko'nadaljuje pritisk na palestinske borce in na Sirijo, ki ji je odtrgal Golan- sko višavje, tod uvedel svojo oblast, ga priključil k svoji državi. Tudi tokrat je prišla do veljave neslo- ga med »arabskimi brati*, arabskimi dr- žavami, ki z besedami sicer silovito ob- sojajo izraelsko agresivnost, sionizem itn., dejansko pa so med seboj tako sprte ali vsaj v hladnih odnosih, da se ne mo- rejo dogovoriti za nobeno odločno akci- jo, s katero bi stopili na prste Izraelu in dejavno podprli boj palestinskega naro- da. Iraško-iranska vojna je tak položaj še poslabšala, zlasti še, odkar se je sir- ska vlada javno in dejavno postavila na stran Irana, ki je muslimanska, ne pa tudi arabska dežela. Tako se je klobčič še huje zapletel. Za zdaj si torej Begin in njegovi lahko mane jo roke: sinajska kupčija je največ vrgla ra vno njim. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 17 - 29. april 1982 TOVARNA ENERGETSKE OPREME EMO ŠENTJUR IZ DOMAČEGA ZNANJA Pomembna naložba v mani razviti občini Nova tovarna energetske opreme EMO Šentjur je od- prta. Simbolično jo je spu- stil v pogon delovodja iz tozda kotli EMO Anton Re- mus. Temu dogodku so med številnimi delovnimi ljud- mi in občani šentjurske ob- čine, prisostvovali tudi naj- vidnejši predstavniki občin Celje in Šentjur. Kot gostje so se slovesnosti udeležili tudi Franc Leskošek-Luka, Janko Smole, Štefan Koro- šec, Emil Roje in Franc Še- tinc. V svojem govoru je Franc Šetinc dejal, da bo Tovarna energetske opreme veliko prispevala k uresničevanju dolgoročnih ciljev, ki smo si jih v republiki zastavili na področju energetike in celot- nega gospodarstva. Uspeh tovarne EMO je plod skup- nih prizadevanj dveh druž- beno-političnih skupnosti in sovlagateljev, je dejal Franc Šetinc in izpostavil, da se bo s to novo naložbo občina Šentjur kot manj razvita vzpela po lestvici navzgor. Pomembno je, da bo nekaj sto ljudi dobilo zaposlitev, da se bo s tem povečal stan- dard in da se bodo tako re- snično povečale možnosti za napredek občine. Franci Gazvoda, glavni di- rektor delovne organizacije EMO pa je dejal, da mora biti novi EMO povsem odprt, po- vezan znotraj republike, Ju- goslavije in v svetu. Upošte- vati mora zakonitosti razvoja v svetu in domovini. Tovar- na energetske opreme EMO je prvi večji uspeh pri raz- vojni usmeritvi EMA. Pro- gram energetske opreme te- melji na lastnem znanju in izkušnjah, vključuje se v me- dnarodno delitev dela in je med drugim rezultat dolgo- ročnega poslovno tehnične- ga sodelovanja z nemško fir- mo Buderus-Omnical. Dol- goročno pa je usmerjen predvsem v izvoz. Za tovarno, ki so jo odprli v soboto, je bil prvi elaborat narejen leta 1978. Prvotni projekt je predvideval iz- gradnjo v Celju, vendar so se v EMO naknadno odločili za investicijo v Šentjurju. Pri- četek del sega v leto 1980. Investicija je vredna 534 mi- lijonov dinarjev. V 6300 m2 veliki in sodobno opremljeni hali bodo izdelovali trovleč- ne kotle, vrelovodne kotle, trovlečne dimne cevne kotle na plin, kotle na trda goriva, kotle na bio maso in ostale odpadke, emokontejnerske kotlarne, energane za stano- vanjske komplekse in indu- strijo in dimno cevne napra- ve. Kotlovske enote bodo proizvajali do približno 50 MW. EMO bo poleg proiz- vodov iz lastne proizvodnje nudil tudi izvedbeni inženi- ring s pripadajočo opremo, v nekaterih projektih pa tudi protitlačne turbine, s čimer bodo prispevali k povečanju kapacitet za pridobivanje električne energije. V novi tovarni v Šentjurju bo zaposlenih 364 ljudi, kar je 150 več kot prej. Celotni prihodek bo po investiciji, znašal 1,107 milijonov dinar- jev. Realizacija te investicije ni bila lahka. Največji problem so predstavljala finančna sredstva, saj so se vseskozi menjavali in zaostrovali splošni pogoji investiranja in zakonodaje na tem področju. V delovni organizaciji EMO pa so dokazali, da so kos tudi najbolj zahtevnim nalogam. Franci Gazvoda se je ob koncu svojega govora zahva- lil vsem, ki so zaupali v spo- sobnost delovnega kolektiva EMO in mu pomagali. V šentjurski občini so po- nosni na skupna prizadeva- nja in novo tovarno. V znak zahvale je Peter Knez, pred- sednik skupščine občine Šentjur v imenu celotne družbenopolitične skupno- sti delovni organizaciji EMO podelil občinsko plaketo »18. avgust«. Zvone Hudej pa je v imenu Izvršnega sve- ta skupščine občine Celje podelil posebni priznanji za zasluge pri izgradnji tovarne Ladislavu Grdini in Henriku Dvoršaku iz EMA. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili pevci, folkloristi in godbeniki iz Šentjurja ter člani kulturno umetniške skupine Zarja iz Trnovelj. MATEJA PODJED BOHOR MESTINJE GRADIJO SUŠILNICO Cilj: predelati 20.000 kubikov bukovega lesa V temeljni organizaciji Le- sna oprema Bohor Mestinje so si v sedanjem srednjeroč- nem razvojnem programu zastavili pomembne cilje. Eden pomembnejših, ki je povezan tudi z večjim izvo- zom, je v tem, da bi v tozdu predelali 20.000 kubikov bu- kovega lesa in ga predelali v vrtno pohištvo, mizno po- dnožje in druge izvozno zani- mive izdelke. Do uresničitve tega cilja pa delavce te te- meljne organizacije čaka dolga in težka pot. Kajti po- vezan je z dvema naložbama, ki ju kanijo v mestinjskem tozdu do konca srednjeroč- nega obdobja izpeljati. Za kateri naložbi gre? V tozdu Lesna oprema Me- stinje že gradijo novo sušilno halo, v kateri bodo lahko v bodoče presušili do 20.000 kubikov bukovega lesa let- no. Njena kapaciteta pri en- kratnem vlaganju lesa bo 400 m3, odpravljala pa bo oz- ko grlo, ki že sedaj nastaja v proizvodnji zaradi promaj- hne površine obstoječe sušil- nice. Celotna naložba v sušil- nico bo veljala 25 milijonov dinarjev, sredstva zanjo pa so zbrali v mestinjskem toz- du samem, seveda ob kredit- ni pomoči izvajalca gradbe- nih del in proizvajalca opre- me. Le-ta je v celoti izdelana doma, v ljubljanskih Žični- cah. Sušilna hala bo v Bo- horju v Mestinju predvido- ma zgrajena že letos. Z izgradnjo sušilne hale pa bodo delavci Lesne opreme uresničili le enega od členov pri postopnem reševanju dolgoročnega razvojnega programa. Kajti s tem, ko bo zgrajena sušilna hala, bodo premajhne proizvodne kapa- citete tozda in zato jih meni- jo v Mestinju razširiti. Zato načrtujejo izgradnjo tako imenovane vezne hale, s ka- tero bodo povezali obstoječe proizvodne prostore in sušil- no halo. DS KOSTROJ SLOVENSKE KONJICE TEŽAVE Z MATERIALI Letos izvoz tudi na zahod Delovna organizacija Ko- stroj v Slovenskih Konjicah dosega v zadnjih letih nov vzpon v svojem skoraj 30-let- nem razvoju. Nova proizvod- no-skladiščna hala v temelj- ni organizaciji Tovarna pla- stičnih izdelkov je s 1000 kvadratnimi metri površin, in s strojno opremo lani omogočila, da so zaposlili za 14 odstotkov več delavcev, med njimi pa predvsem žen- ske, kar je v konjiški občini izrednega pomena. Danes dela v Kostroju 325 delav- cev, od tega 74 žensk, zani- mivo pa je, da imajo v tem času kar 140 prošenj za zapo- slitev žensk! Preteklo leto so poslovno sicer dokaj dobro zaključili, vendar sami s tem še niso zadovoljni, saj še nekoliko zaostajajo za dosežki v bran- ži. Res so bistveno vplivale na rezultate težave v preskr- bi z materialom, toda tudi z organizacijo dela, varčeva- njem, izkoristkom časa in večjo disciplino bi bilo mo- goče še kaj doseči. Vpliv se- veda ne bi bil bistven, saj imajo vse zmogljivosti zase- dene, težave pa niso pri pro- izvodnji, temveč pri nabavi. Pomanjkanje potrebnih ma- terialov, pa naj gre za elek- tromaterial, pločevino, odlit- ke ali jeklo, jih sili k obča- snim večjim nakupom, s tem pa k oblikovanju zalog. Kljub temu včasih pomanj- kanje materialov vpliva na neuresničevanje rokov, ki so jih s pogodbami zapisali. Izvoz je bil v preteklem le- tu vezan na Tovarno strojev, usmerjen pa v celoti v socia- listične države, zlasti v Sov- jetsko zvezo, Nemško demo- kratično republiko in Čeho- slovaško. Tja so usmerjeni tudi letos, a več bodo posku- šali doseči v deželah v raz- voju, kamor se zadnja leta seli usnjarska predelovalna industrija. Pogoji so v teh deželah težji, saj se srečujejo s kreditiranjem in to v glav- nem 100-odstotnim. Kljub temu bodo letos prodrli v Sudan. Še bolj pomemben je prodor na zahodnoevropsko NOVE »DITOVSKE« USMERITVE Občnega zbora zveze društev inženirjev nn tehnikov Celje se je udeležilo 55 delegatov iz 13 društev, ki so temeljito pretresli dosedanje dveletno delo zveze ter društev ter spre- jeli programske usmeritve za naprej ob novo izvoljenem vodstvu, ki mu predseduje dipl. ing. JOŽE NOVAK. Ob tem so se zaradi zamenjave mandata poslovili od nekaterih za- služnih članov: Henrika Cmaka, Slavka Kukovca, Vlada Januša, Iva Marinca, Milana Fišerja in Marjana Zuraja. Predvsem pa je bila pomembna razprava o prihodnjem delu, ki je našla svoj odmev tudi v bodoči programski usme-' ritvi zveze DIT. Ta je zajeta v želji in zahtevi, da imajo društva in zveza več besed in več vpliva pri obravnavanju in odločanju o vseh najpomembnejših družbeno-gospodrskih vprašanjih. Omenjena so bila zlasti področja prostorske problematike z vso spremljajočo izgradnjo infrastruktur, varstva okolja, zemljiške politike, prestrukturiranja gospodarstva in po- dobno. Društva inženirjev in tehnikov, združena v svoji zvezi želijo v prihodnje bolj ustvarjalno sodelovati pri razreševa- nju mnogih strokovno in politično zapletenih vprašanjih nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja naše skupnosti. tržišče, v Avstrijo. V Kos ju pri izvoznih prizadeval kritično ocenjujejo zuna trgovinske organizacije, ne odigravajo svoje vl( Pri izvoznih prizadeval jim je doslej še največ po: gala Ljubljanska banka. Omejevanje uvoza vpl tudi na njihove načrte, sa zaradi tega na domačeml šču vedno večje potrebe njihovih izdelkih. Ce h« zadovoljiti te potrebe in i časno še povečati izvoz,! rajo razširiti proizvodnj Tovarni strojev. Skupi) sestavljeno organizai Združenj proizvajalcev s jev, ki združuje okoli 16 delavcev, načrtujejo raz v njegovem okviru pa n ritev proizvodnje v str gradnji za okoli 30 ods kov. V tem in prihodnjert tu bo predvidoma got prva etapa, vredna 95 mi! nov dinarjev. Investicijo črtujejo tudi skupno s ce no jugoslovansko usnjar in krznarsko branžo, tov! usnja in krzna pa so tudi vlagateljice. jt. 17 - 29. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 M! BRANILCI NAŠE DOMOVINE »Svečano se obvezujem, da bom branil neodvisnost, stavno ureditev, nedotakljivost in enotnost Socialistične ^erativne republike Jugoslavije, da bom branil in razvijal -atstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, da bom estno in disciplinirano izvrševal naloge in dolžnosti bra- jlca svoje samoupravne socialistične domovine in da bom pripravljen boriti se za njeno svobodo in čast ter da sem v tem boju pripravljen dati tudi svoje življenje«, so bile be- sede svečane zaobljube, ki so jih mladinci, vojaki celjske garnizije JLA izrekli neposredno po prihodu zvezne štafete mladosti na osrednji prireditvi v Celju. M. A.-T. T. OZD DEKOR KOZJE POLOVICA IZDELKOV V IZVOZ )b prazniku odprli novo halo in kislinsko polirnico lavnostno, združeno z srednjo proslavo v občini marje pri Jelšah v počasti- v obeh praznikov so v te- leljni organizaciji združene- i dela Steklarne Boris Ki- ni Dekor Kozje v torek od- eli novo proizvodno halo in slinsko polirnico. Naložbi ta pomembni iz treh razlo- ov: prvič, ker bosta prispe- ali k še večjemu izvozu De- irja in Steklarne, drugič, sr zaokrožujeta proizvodni »ces Dekorja in s tem pre- data celotno odgovornost i kvaliteto izdelkov na de- ivce te temeljne organizaci- i in tretjič, naložbi pomeni- ' tudi velik korak k napred- u Kozjanskega, saj bosta mogočih novo zaposlitev fivilnim delavcem, emeljna organizacija Dekor ožje je že kmalu po ustano- itvi leta 1974 opravičila svoj 'bstoj. Iz leta v leto je na- nreč povečevala produktiv- tost, celotni dohodek in do- '°dek, o čemer pričajo tudi •odatki. Poglejmo jih le ne- leta 1974 je brusilec v Dekorju letno izdelal 2440 kosov brušenih izdelkov, le- ta 1981 pa že 4100 kosov let- no. Leta 1978 je znašal celot- ni prihodek te temeljne orga- nizacije nekaj manj kot 9 mi- lijonov dinarjev, lani so ga dosegli nad 24 in pol milijo- nov, letošnjega pa planirajo nad 72 milijonov. Ob tem, ko so v Dekorju povečali od leta 1978 do sedaj celotni priho- dek za devetkrat, pa so doho- dek povečali za sedem-krat. Podatek, ki veliko pove pa je tudi tisti o izvozu. Dekor je lani izvozil kar 51,5% celotne proizvodnje na konvertibil- no področje, od tega 70% v ZDA. Z obema novima naložba- ma bodo v Dekorju za 33% povečali fizični obseg proiz- vodnje, saj se bo ob petdese- tih starih zavrtelo v novem obratu še trideset novih bru- silnih vreten. V proizvodnji bo tako našlo zaposlitev še štirideset novih delavcev, ki jih Dekor že šola, v kislinski polirnici so jih že zaposlili nad dvajset, računajo pa, da bo treba nekaj delavcev na novo zaposliti še v pakirnici in nanekaterih drugih režij- skih delih. Tako naj bi se od sedaj 140 povečalo število za- poslenih v Dekorju ob kon- cu letošnjega leta na 200. Naložba v Dekorju je velja- la 71.773.000 dinarjev, zani- mivo pa je, da je sredstva za- njo v višini desetih milijonov združil tudi ljubljanski Mer- cator, ki je ena od organiza- cij, preko katere Steklarna in z njo tudi Dekor izvaža svoje izdelke. DAMJANA STAMEJClC UNIOR ZREČE KOVALI BODO DEVIZE Razširitev kovačnice za utopne odkovke »Unior iz Zreč je delovna or- ganizacija, ki politiko 9. kongre- sa ZKS in vseh naših družbenih usmeritev izvaja,« je dejal v so- boto na slovesnosti ob otvoritvi razširjene kovačnice te delovne organizacije zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Resnično so s to razširitvijo zaži- vele besede o večji proizvodnji, o večjem izvozu, tako kot kovači iz Zreč pa bi morali delati vsi v naši družbeni skupnosti. Unior z razširjeno kovačnico, kjer bodo izdelovali utopne od- kovke zlasti za izvoz, ne razširja le proizvodnje za 5000 t odkov- kov letno, temveč tudi izboljšuje tehnološko-tehnično raven kova- ške opreme. Investicija, vredna preko 328 milijonov dinarjev, je nastala po dogovoru s poslovni- ma partnerjema avtomobilsko industrijo Volks-wagen, ki ji bo večina proizvodnje tudi name- njena, in delovno organizacijo TAS iz Sarajeva. Direktor Unior- ja Marjan Osole je poudaril izvoz- na prizadevanja Uniorja v zad- njih desetih letih, s katerimi so dosegali priznanja na zunanjem trgu, doma pa zaradi nerealnega deviznega tečaja in slabih izvoz- nih premij vrsto težav. Brez njih ni šlo tudi pri razširitvi kovačni- ce, saj se je ta zaradi nerazumlji- vih težav pri uvozu opreme zaka- snila za celo leto, s tem pa tudi dogovorjene dobave zunanjemu partnerju in predvideno poveča- nje izvoza. Na slovesnosti, ki so jo združili s praznovanjem dneva OF in praznika dela, so podelili prizna- nja prizadevnim delavcem, med njimi tudi direktorju Uniorja Marjanu Osoletu in najbolj uspešnemu inovatorju Francu Gunzeju. Kulturni program pa so pripravili moški in ženski pevski zbor Zreče, člani dramskega krožka in folklorna skupina France Prešeren iz Celja. MILENA B. POKLIC Črno piko si je tokrat prislužila delegacija Zveze kulturnih organizacij Celje, saj tudi v novem mandat- om obdobju ni bilo od šestih delegatov nikogar na Seii skupščine kulturne skupnosti. Tako je bilo tudi na zadnji seji drugega mandata, niso pa še daleč časi, ko Se je zveza potegovala za večje število delegatskih mest, da bi lahko v skupščini delegati uveljavljali inte- rese ZKO. Očitno bo treba v konferenci delegacij ZKO nekaj storiti, kajti če se bo takšna praksa nadaljevala, P°tem je še eno delegatsko mesto preveč... Zvezdico podeljujemo tokrat zanimivi misli, na ka- er° so prišli v Celju: zemljo, ki je v kasnejših letih Predvidena za stanovanjsko izgradnjo, bodo dali v na- občanom, da bi si na njej lahko uredili vrtove. Za rtove je v Celju veliko zanimanje, zato ni bojazni, da 1 Ponujena zemlja ostala neobdelana. Moč jo bo dobiti najem za najmanj osem in največ petnajst let, možni Postori za vrtičke pa so v Trnovljah, Medlogu, na abnem in v Liscah. Krajevne skupnosti bodo seveda Pravočasno obveščene, kdaj lahko prično zbirati pri- ■ Ve za najem vrtov. Akcija, ki so si jo domislili v Celju, j , Vredna vse pohvale, saj bodo zemljišča veliko bolj koriščena, kot doslej, občani pa si bodo na njih lahko delali marsikaj, kar je doslej bremenilo njihovo de- lnico. I---J O Uniorjevih izvoznih prizadevanjih je govoril zvezni kretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. KAKO DALEČ NAS JE DINAR RAZDVOJIL? Skoraj za tri mesece v za- mudi, da bi ga ob njegovi 70 letnici predstavili s primer nim jubilejnim življenjepi- som, smo se odlo čili za intev - ju. In bolje je tako, kajti Jože Jo št ima ob vseh svojih iz kušnjah in vraščenosti v ta naš razgibani čas že vedno marsikaj na umu, kar je vre- dno zapisati in povedati na prej. Jože Jo št, doma v Arclinu, v kraju, kjer se je kot kmečki sin tudi rodil. V revolucio- narno gibanje ga je pripeljala narodna zavest, ko se je vključil v organizacijo OF. Prodoru sovražnika v orga- nizacijo se je srečno izognil s prebegom v Ljubljano, od koder je julija 1942 odšel v partizane in bil ves čas v ope- rativnih enotah. Ves povojni čas je bil aktiven in na odgo • vornih dolžnostih, tako v svojem matičnem kolektivu - štorski železarni, kot tudi na dolžnosti predsednika ob • čine, občinskega sindikalne- ga sveta in občinske borčev ' ske organizacije. Koščat, pri sedemdesetih čvrst možak, s svojo pojavo dokazuje, da ne ždi v zapečku, da si pod mi- lim nebom prevetri glavo - navznoter in od zunaj. Takole sva besedovala. - Se takole kot upo- kojenec in kot povratnik k svojemu sadovnjaku in vinogradu počutiš odpi- sanega? Jože Jošt: To pa ne! To mo- je veselje do kmetovanja me tudi nikoli zapustilo ni, saj sem s kmetije doma. Nisem se zabubil. Ce nisem več funkcionar, sem pa krajan in to je tudi neke vrste aktivna funkcija. Mislim, da sem o vsem na tekočem, kar me za- nima in tega ni ravno malo. Zato sem včasih tudi v skrbeh, včasi dobre, včasih slabe volje, kakor nanesejo novice... O, dolgčas mi ni. Samo ozreti se je treba, pa že najdeš delo. Naposled sem tudi ded, to pa je funkcija, ki me zelo razvedri... - Praviš, da te včasih tu- di skrbi. Sivolas si že dolgo. Kakšne so te skrbi? Jože Jošt: Ne toliko zaradi težav. Kdaj jih ni bilo? Bolj zaskrbljuje, da imamo nepo- strebne težave. Na primer ta, da vse preveč govorimo, pre- malo pa storimo. Ne gremo dovolj odločno v akcijo, do- kler ne gre v pozabo kar smo se dogovorili. Tako potem obnavljamo stare sklepe. Bi- lo bi dobro, da bi zdaj po kongresu, če smo ga seveda prav razumeli, z vso navlako zares pomedli. Demokrati- čen dogovor, večinski sklep in uresničitev. In odgovor- nost! Odgovornosti posa- meznika, jasno opredeljene v skupinski. Ne gre tako, da je »moja fabrika«, pa »moja zasluga«, pa to in ono, dokler gre gladko, ko pa se zatakne, je kriva samoupravna odlo- čitev. Kdor tako misli, bi se moral sprijazniti tudi s teori- jo enakih želodcev. - Zakaj ko se med de- lavci ne giblje š več kot funkcionar, jih morda pozna £ bolj pod kožo, kot poprej? Jože Jošt: Ne bi rekel, da bi me bila kdaj funkcija, če misliš na sindikalno, pri tem ovirala. Ko sem prej rekel, da veliko preveč govorimo, sem tudi mislil, da danes mnogi odgovorni ljudje pre- malo poslušajo. Hudo naro- be je, če si vodilni delavec ali funkcionar misli, da okoli njega vsi vselej mislijo tako, kot jim pripoveduje ali do- poveduje. - In delavci, mislim ti- ste v neposredni proiz- vodnji, so glede tega takšni, kot bi morali biti? Jože Jošt: Posploševanje bi bilo krivično. Vendar jih ni malo, ki svoje mnenje po- vedo kje za šankom namesto na sestanku delovne skupi- ne, v samoupravnem orga- nu, sestanku. Zavest je še ve- dno preplitka. Med delavci je premalo partije, tako gle- de članstva, kot idejnega osveščanja. Potrošniška mi- selnost, osebni egoizem, ta nas tepe kot družbo. Dinar dostikrat postavi delavca zo- per delavca. Je to kaj čudne- ga, če je dinar razdvojil tudi nekdanje borce, kakor je to žalostno in nerazumljivo. Vse to razumem kot nekak šno krizo moral- nih norm, oziroma odno- sa do teh norm, ker za vse najdemo opravičila? Jože Jošt: Tako nekako. Celo to, da neradi slišimo ne- prijetno resnico, čeprav je potrebna, da se problema lo- timo na pravem koncu. Slab poveljnik je bil med borbo tisti, ki bi zaradi trenutnega počutja »preslišal« podatke o neprijetno krepki oboroži- tvi v postojanki, ki jo je šel zavzet... Potem spet ta biro- kracija, to neživljensko zlo, ki se ga ne moremo otresti. Ni čudno če nadvladuje tudi samoupravno rast. Saj člo- vek, hočeš-nočeš, moraš ver- jeti v moč aparata, ki da naj reši vse probleme. Ni tako hudo, da tehnokrati in razni nesamoupravno misleči lju- dje za vse skupaj krivijo sa- moupravljanje. Hudo je, da sem in tja tudi delavci po- navljajo za njimi, namesto da bi se spopadli za obrambo doseženih samoupravnih pravic tako, da bi jih dosle- dno in z več zavesti ter zavze- tosti uresničevali. - Na kongresu ZKS je bilo povedano, da je v Sloveniji okoli 125.000 članov ZK. Kongres je ta podatek opremil z ocena- mi, stališči. Imaš ob tem kakšno misel tudi ti? Jože Jošt: Številka je veli- ka. To je cela armada, je go- tovo sila, ki bi očiščena raz- noraznih slabosti in navlake I zmogla naš voz krepko poti- sniti naprej. Ta partija, doka- zi so neovrgljivi, je zmogla dejanja, ki se niso zdela ure- sničljiva. Zmogla jih je z istim ljudstvom, s številčno manjšim delavskim razre- dom. JURE KRAŠOVEC 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 17 - 29. april 1982 TITO, REVOLUCIJA, MIR V Rogaški Slatini se je minulo soboto z zaključno prireditvijo izteklo letošnje območno tekmovanje »Tito, revolucija, mir«. Tekmovanje, ki poteka v dveh kategorijah - za učence osnovnih šol v prvi in za dijake srednjih šol, mlade iz TOZD in krajevnih skupnosti v drugi, je dobro pripravila občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah. Tudi letošnje tekmovanje, ki je teklo pod naslovom »Titovo obdobje«, je bilo name- njeno izobraževanju mladih v poznavanju revolucio- narne preteklosti in je dalo pomemben prispevek k negovanju tradicij NOB. Na tekmovanju so se pomerili najboljši iz občinskih tekmovanj, ki so bila v vseh osmih občinah celjskega območja. Na območnem tek- movanju pa je v prvi kategoriji zmagala Daša Skapin iz osnovne šole Veljka Vlahoviča v Celju. Druga je bila Francka Veršec iz Titovega Velenja, tretja pa Breda Preskar iz Kozjega. V drugi kategoriji je zmagala Zdenka Slatinjek iz Titovega Velenja pred Marjano Zorko iz TOZD Lesna industrija Bohor Mestinje in Igorjem Gobcem iz Zibike. Vsi najboljši se bodo udeležili republiškega tekmo- vanja »Tito, revolucija, mir«, ki bo 8. maja v Ravnah na Koroškem. -sb- GRIŽE: ZVEZNO PRIZNANJE Krajevna skupnost Griže je pred dnevi prejela vi- soko priznanje Zvezne konference SZDL za razvoj samoupravljanja, humanizacije življenja in pospeševa- nje družbenega standarda v krajevni skupnosti. Priz- nanje so prejeli v okviru tekmovanja Program akcij KS 1976-1980. j v NOVO VODSTVO SINDIKATA V ŠMARJU V Šmarju pri Jelšah so na programsko volilni skup- ščini občinske organizacije ZSS izvolili novo vodstvo sindikata. Tako je bil za predsednika Občinskega sveta ZSS izvoljen Jože Planine, za sekretarja pa Franc Vu- kovič. DS KONCERT PIHALNEGA OKRKESTRA JLA V počastitev Dneva OF, Praznika dela 1. maja, 90-let- nice rojstva tovariša Tita in v Žalcu ob 800-letnici mesta je bil v četrtek v mestnem par- ku v Celju in v Osnovnošol- skem centru v Žalcu koncert vojaškega pihalnega orke- stra ljubljanskega garnizona. V eno in pol urnem progra- mu sta nastopila še solista ljubljanske opere sopranist- ka Dragica Cerne in basist Franc Javornik. Dirigirala sta Ladislav Seško in Lu- dvik Velikonja. Na sliki: Del pihalnega orkestra med kon- certom v Žalcu. T. TAVČAR MOZIRJE VEČ ZA PORABO V zdravstvu 22 milijonov izgube Osebno, splošno in skup- no porabo v občini Mozirje obvladujejo. To potrjujejo tudi deleži v prirastu druž- benega proizvoda. Družbeni proizvod se je v mozirski občini lani povečal za do- brih 37 odstotkov. Od tega v gospodarstvu za 39,4%, kar presega tako regijsko kot republiško povprečje. Če pa ob tem upoštevamo inflaci- jo, potem ugotovimo, da se družbeni proizvod realno ni povečal. V občini Mozirje je znašal povprečni mesečni osebni dohodek 10.235 dinarjev ali skoraj devet odstotkov manj kot je republiško povprečje. Pri tem so osebni dohodki v gospodarstvu zaostajali za republiškim povprečjem za 8,9%, v negospodarstvu pa za 9,8%. Najbolj so se osebni dohodki povečali v gozdar- stvu in kemijski industriji, najbolj pa so zaostajali v turi- zmu in komunalnem gospo- darstvu. Davki in prispevki iz bruto osebnih dohodkov so naraščali po povprečni stopnji 27,34% in so bili ne- koliko nad povprečjem re- publike. V zvezi s splošno porabo velja omeniti, da je v struk- turi sredstev predstavljala največji del razporeditev, sredstev za republiko (51,7%), sledi pa federacija (26,4%). V primerjavi z letom 1980 se je splošna poraba no- minalno povečala za 47,1%. Skupna poraba se je glede na enako obdobje leta 1980 povečala za 28,3%. Samou- pravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in ne- katere SIS materialne proiz- vodnje so morale lani izpol- niti tudi obveznosti po druž- benem dogovoru. Izgubo v višini 22.842,000 dinarjev je zabeležila občinska zdrav- stvena skupnost. Na ponedeljkovi seji izvrš- nega sveta mozirske občin- ske skupščine so ugotovili, da sta splošna poraba in osebna poraba prekoračili družbeni dogovor o razpore- ditvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Splošna za 24,9%, osebna pa za 28,6%. JANEZ VEDENIK PRENOVLJENA PARKETARNA Danes bodo v LIK Savinja Celje odprli prenovijo parketarno, ki je delovna enota TOZD Žaga. Paru' tarna je edina v Sloveniji, zato je njen pomen izjem^ vendar se je prepotrebna naložba v prenovitev in razjj ritev proizvodnih zmogljivosti zaradi zaostrenih nal0j benih razmer od lanske odločitve zanjo uresničila letos.- V prenovljeni parketarni bodo v eni izmeni z enaki,, številom delavcev izdelali 500 kvadratnih metrov i5 meliranega parketa na dan, medtem ko so pred krat kim lahko izdelali v dveh izmenah največ 300 kvadrat nih metrov parketa. Poudariti kaže, da bodo v LIK Savinja Celje s prt novljeno parketarno šele sedaj dodobra izkoristili pro izvodni prostor, prav tako so pridobili istočasno šev^, prostora za izdelavo decimiranega hrastovega lesa, if je osnovna surovina za parket. LIK Savinja Celje ima velike izvozne naloge, dat^ odprta prenovljena parketarna pa bo tudi pomembu pripomogla k uresničitvi teh nalog. To je posebneg; pomena zato, ker bo izvoz namenjen v glavnem kot. vertibilnemu tržišču. Večino sredstev za naložbo so zbrali znotraj delovn organizacije in v okviru SOZD Slovenijales. UJ k šmiglovi zidanici Prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov žali občine bo tudi letos pri Smiglovi zidanici nad Graji vasjo. Osrednja prireditev se bo pričela 1. maja ob 10 kjer bo zbranim govoril predsednik OK SZDL Žalec nez Meglič, kulturni program pa so pripravili člani S bode iz Prebolda. Po kulturnem sporedu bo tovarii srečanje, poskrbljeno pa bo tudi za prehrano in pijače JANEZ VEDE tovariško srečanje na gričku 1. maja bo na Gričku v Celju že tradicionalno tovari srečanje delavcev in občanov. Organizatorji pripravi; pester kulturno rekreativen in zabaven program. Na; pili bodo člani godb na pihala, pevci in recitatorji, foklo ansambli, udeleženci pa se bodo lahko pomerili v stre nju z zračno puško, badmintonu, odbojki, malem no metu in drugih rekreativnih športih. Za ples bo poski ansambel Vikija Ašiča, vsi udeleženci prvomajski shoda na Gričku pa bodo brezplačno dobili partizan golaž. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri dopoldne. stranice: obeležje kurirski postaji! 33 s Pri osnovni šoli Veljko Vlahovič na Stranicah so vtoi odkrili obeležje kurirski postaji TV 33 S. Ob odkritju pripravili kulturni program člani dopisniškega krožki šoli pa so odprli razstavo likovnih izdelkov pionirjev, tej priložnosti so se srečali kurirji TV 33 in sosedi kurirskih postaj ter domačini, sodelvci kurirjev. Pokrovitelj srečanja je bila Pekarna Rogla Sloven; Konjice. slovenske konjice: revija pevskih zborov V nedeljo je bila v Slovenskih Konjicah v prepoln kulturnem domu tradicionalna revija pevskih zborov čine, ki so jo povezali s praznovanji ob dnevu OF prazniku dela. Sodelovalo je šest pevskih zborov iz čine: iz Slovenskih Konjic Ženski pevski zbor ter mc pevski zbori LIO, Adolf Tavčar in Ivo Štruc, iz ZreKRQNE< A. Jakulin je biI dobro tretjino življenja za zapahi Naivnost zakoncev I. in A. M. iz okolice Celja je omo- gočila 50-letnemu mesarske- mu pomočniku Antonu Ja- kulinu, brez stalnega prebi- vališča, da je na dokaj lahek način prišel do denarja. Ja- kulin je septembra lani pri- šel v njuno stanovanje - predstavil se je kot Anton Grabenšek - in jima ponudil v odkup bankovec za 20.000 švedskih kron. Zakonca sta zagrabila za vabo in domeni- li so se, da so krone vredne 210.000 dinarjev, zakonca pa naj bi jih plačala v petih le- tih. Sestavili so tudi pismeni pogodbi, prvi obrok 3000 di- narjev pa sta plačala takoj. Presenečenje ju je čakalo v banki, kamor sta nesla ban- kovec. Izkazalo se je da ima- ta v rokah 20.000 nemških mark iz leta 1923, ki že dolgo niso več veljavne. Zakonca sta nasedla prevari, Jakulina pa seveda ni bilo nazaj, da bi mu plačala še druge obroke za »krone«. Antona Jakulina, ki je si- cer že star znanec sodnikov so prijeli in nedavno se je zagovarjal pred sodniki. Ob- tožnica pa ga je bremenila še treh tatvin. Tako je prav tako septem- bra lani iz stanovanja ned go- stilno v okolici Radeč vzel ročno blagajno, last K. G. Verjetno je bil kar prijetno presenečen pri odpiranju blagajne, saj je v njej našel za 6650 dinarjev DM, za 130.000 zlata, 250.000 dinarjev, tri hranilne in dve delavski knjižici. Skupen plen je zna- šal nekaj več kot 390.000 di- narjev. Pred senatom je An- ton Jakulin zanikal, da bi vzel to ročno blagajno, saj naj bi bil samo v spodnjih, gostilniških prostorih. Odlo- čilno je bilo pričanje dveh očividcev, ki sta Jakulina vi- dela v zgornjih, stanovanj- skih prostorih takrat, ko je izginila blagajna. Za drugi dve tatvini, ki mu jih je očita- la obtožnica, ni bilo dovolj dokazov, zato je tožilec uma- knil obtožbo. Za goljufijo (prodaja neve- ljavnih mark) je petčlanski senat obsodil Antona Jakuli- na na deset mesecev zapora, za tatvino pa na štiri leta za- pora, obe kazni pa so potem združili v enotno - štiri leta in šest mesecev zapora. Do pravnomočnosti sodbe bo moral Jakulin počakati v pri- poru. Pri izreku kazni sodišče ni moglo mimo oteževalne oko- liščine oziroma dejstva, da je 50-letni Jakulin do sedaj več kot tretjino svojega življenja prebil za zapahi, večinoma pa je bil obsojen zaradi ta- tvin in goljufij. Tožilec ga je označil kot nepoboljšljivega. Prav tako je sodišče skle- nilo, da mora Jakulin povr- niti oziroma plačati oškodo- vancem ukradene stvari in povzročeno škodo. S.ŠROT SREČNO REŠEN ZAPLET S »KORNATI« V ŽALCU S precej zapleti in sumničenji se je končala nedavna raz- stava akademske slikarke Alenke Gerlovič v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu. Ko so slike v prisotnosti avto- rice spravljali nazaj v zaboje in jih že nekaj zaprli oziroma zabili, je Gerlovičeva trdila, da v zaboju ni dela »Komat«, ki ga je ocenila na 60.000 dinarjev. Zabojev ni pustila ponovno odpirati, pač pa so na pomoč poklicali žalske miličnike, da bi odkrili kam je izginila slika oziroma kdo jo je ukradel. Ko so pozneje pred miličniki ponovno odprli zaboje, so bili Komati v enem izmed njih, izkazalo pa se je, da je bilo delo od vsega začetka v tem zaboju, ker ni šlo v koncept razstave in ga je slikarka sama izločila. Zaplet se je torej kljub vsemu srečno razvozlal, najbolj pa so si oddahnili žalski kulturniki oziroma tisti, ki so sodelo- vali pri postavljanju razstave in so seveda bili med osum- ljenci. S. ŠROT TOK ŠENTJUR RAZPISUJE po sklepu zadružnega sveta TOK Šentjur prosta dela in naloge VODJA TEMELJNE ORGANIZACIJE KOOPERANTOV ŠENTJUR Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za opravlja- nje del in nalog vodja TOK Šentjur izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo visoko šolo agronomske, ekonomske ali veterinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri izvrševanju vodilnih del in nalog ali 2. da imajo višjo šolo istih smeri in 5 let delovnih izkušenj pri izvrševanju vodilnih del in nalog 3. da imajo ustrezne moralno-politične vrline 4. da prelože program uresničevanja razvojnih ciljev TOK Šentjur Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnje- vanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur - kadrovska služba. TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ ETOL-IFF CELJE Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE SEKTORJA KOMERCIALE Pogoji: - diplomirani ekonomist - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika - zunanje-trgovinska registracija - moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Tovarna arom in eteričnih olj ETOL-IFF Celje, Kadrovska skuž- ba, Ipavčeva 18, 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po pote- ku prijavnega roka. SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Komite za družbeno planiranje Na podlagi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev delovne skupnosti upravnih organov in delavcev strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri Jelšah RAZPISUJEMO prosta dela in naloge VODJE ANALITSKO-PLANSKE SLUŽBE Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delov- nih izkušenj - Poleg pogojev izobrazbe mora biti kandidat moral- no-politično primeren za delo v občinski upravi, biti mora jugoslovanski državljan in ne sme biti obsojen za naklepna kazniva dejanja, zaradi katerih je moral- no politično neprimeren za opravljanje del v organih državne uprave. - Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. - Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje- ma kadrovska služba SOb Šmarje pri Jelšah 20 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. VATROSTALNA ZENICA TOZD »JESENICE« JESENICE Delavski svet razpisuje na osnovi 23. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge Vodenje delovne enote Štore v Štorah Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko strokovno izobrazbo metalurške, gradbene ali organizacijske smeri - da imajo 4 leta delovnih izkušenj - da so družbeno politično aktivni in da imajo aktiven odnos do samoupravljanja - kot poseben pogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece Delavec, ki opravlja delovne naloge vodenje delovne enote Štore ima posebna pooblastila in odgovornosti in bo izbran za mandatno obdobje 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica TOZD ».JESENICE« Jesenice, Sav- ska c.6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po pote- ku razpisnega roka. MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure, zaprt pa je ob ponedeljkih. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko. V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je bila v ponedeljek, 19. aprila otvoritev retrospektivne razstave olj člana Društva likovnih amaterjev iz Celja, Franca Klemna. Razstava, ki je odprta v počastitev dneva OF, bo odprta do 30. junija. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obisko- valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovinske spomenike, rim- ski lapidarij in stalno arheološko razstavo. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI V Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi- stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola s po- membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. AVLA RAZVOJNEGA CENTRA V avli Razvojnega centra bo danes otvoritev razstave olj slikarja amaterja Zvoneta Brileja. Razstava bo odprta do 12. maja. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev 90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ razstavo Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu, odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za bralce. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava slikarskih del Marjana Presička. Razstava je posvečena oblet- nicama smrti dr. Franceta in Borisa Kidriča ter 12. kongresu ZKJ, odprta pa bo do 25. maja. SALON MEBLO CELJE V salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju je odprta razstava fotografij o Titu, fotografa Joca Znidaršiča. Razstava je posve- čena 90-letnici rojstva tovariša Tita in 12. kongresu ZKJ, od- prta pa je v času, ko salon posluje za stranke. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Zaradi študija zadnje uprizoritve v tej sezoni Jakob in njegov gospodar Milana Kudere, ne bo predstav do 4. maja. KINO ŠMARJE V kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes, za redni četrtkov filmski abonma in izven ameriško ljubezensko dramo Jenkiji, jutri, 30. aprila in v nedeljo, 2. maja bodo predvajali angleško-italijanski erotični film Kaligula, v soboto, 1. maja pa bo na sporedu ameriški akcijski film Izziv. KULTURNI DOM ŠMARJE V kulturnem domu v Šmarju je odprta razstava otroških risb na temo o pomladi, ki so jo pripravili otroci iz vrtca Šmarje. KNJIŽNICA ŠMARJE V torek, 4. maja bo v pionirskem oddelku knjižnice v Šmarju ob pol štirih popoldne ura pravljic za otroke od treh do šestih let. Poslušali bodo pravljico Iva Zormana O deklici iz njego- vega mlina. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 1. maja ob 19.30 in v nedeljo, 2. maja ob 17. in 19.30 uri ameriško ljubezensko dramo Sad nedolžnosti. AVLA OSNOVNE ŠOLE VOJNIK V četrtek, 29. aprila bo v avli osnovne šole v Vojniku ob 19. uri proslava ob dnevu OF. V kulturnem programu bo nastopilo kulturno društvo šole in predstavniki DPO. TRGOVSKO PODJETJE »MODA« CELJE ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA razpisuje * prosta dela in naloge SAMOSTOJNI ARANŽER Pogoji: - poklicna aranžerska šola - 3 leta praktičnega dela s tekstilom - odslužen vojaški rok Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca Pismene ponudbe z dokazili sprejema tajništvo Tr- govskega podjetja MODA Celje, Celje, Prešernova 7 15 dni od dneva razpisa. 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 17 - 29. april 1982 jt. 17 - 29. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 31 PO SKRIVNIH POTEH DO CILJA Minuli petek so mladi iz mozirske občine predali kuričkovo pošto pionirjem žalske občine in sicer v gozdni šoli pri Mozirju. Pot je nato mlade vodila proti Letušu in v Braslovčah je bila slovesnost s katero so pozdravili tudi lokalno štafeto, ki je prispela iz Gomilskega in dve lokalni kurirčkovi pošti. Pot je nadaljevala v ponedeljek iz Braslovč proti Polzeli, Šempetru, v sredo pa naprej v Gotovlje, Žalec, Petrovče, od koder bo danes krenila proti Libojam od tu do Griž in v Prebold. Jutri jo bodo preboldski pionirji izročili taborskim od tod bo šla proti Vranskem, 4. maja pa jo bodo učenci OS Vransko izročili pri spomeniku IV. operativne cone pionirjem zagorske občine. Kurirčkovo pošto spremlja na njeni poti predanost in zavzetost pionirjev, ki jo skušajo, čeprav v drugačnih pogojih kot med vojno, varno prinesti na cilj. Na sliki: Učenka OŠ Braslovče Erna Ledinek med branjem pozdravnega pisma slovenskih pionirjev predsedstvu SFRJ med slovesnostjo v Braslovčah. Tekst in foto: T.TAVČAR SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN V VOJNIKU Lani so pripravili v Vojniku prvo srečanje malih vokalnih skupin od tria do okteta in ker so uspeli ter naleteli pri poslušalcih na veliko navdušenje in topel sprejem so se odločili, da bodo s takšnimi srečanji nadaljevali. Ta- ko bodo 8. maja pripravili že dru- go srečanje mladih vokalnih sku- pin. Marjan Adamič, velik ljubi- telj petja in vodja domačega ok- teta Lokvanj, ki v okrilju Kultur- nega društva France Prešeren pripravlja ta srečanja, je povedal, da letos pričakujejo okoli deset skupin iz različnih krajev Slove- nije in avstrijske Koroške. Kon- cert bo samo eden, popestril pa ga bo še domači ansambel Fran- cija Zemeta. Vsaka vokalna sku- pina bo zapela po tri pretežno stare, domače, ljudske pesmi, ki žal vse prepogosto tonejo v poza- bo. Organizator, oktet Lokvanj v Vojniku, je v program priprav- ljen uvrstiti še kakšno zanimivo vokalno skupino. TV KDO DA VEČ? Značilen prizor z vseh avtomobilskih sejmov pri nas. Tal« je nastal pred halo Golovec eno zadnjih sobot. Možakar fc pripeljal Peugeota, letnik 1971 in hotel imeti zanj 70.000 dinarjev. Štiri leta stara stoenka je bila cenjena na 130.000 dinarjev, sicer pa je vsak hotel za svojega jeklenega konjička iztržiti čimveč. Stari avtomobili gredo kar dobro v denar, saj do novega kljub cenam in neugodnim kreditnim pogojem ni lahko priti. Foto: D. M Takoj ko smo pripluli v Donavo, smo opazili, da je njen tok znatno hitrejši od spodnjega toka Drave, kar je razumljivo, saj ima do izliva v Črno morje še dolgo pot. Bližal se je večer, močno se je pooblačilo in kazalo je na nevihto, zato smo ob desni obali pristali in privezali čoln. Napadli so nas roji ko- marjev, ki smo se jih otepali na ta način da smo sedeli v šotoru in močno kadili. Mo- rali smo si skuhati večerjo, zato smo si zakurili ogenj, na katerega smo nametali sveže vrbove veje, da se je močno kadilo, kar je pregnalo ko- marje. Vožnja po Donavi je bila nad vse zanimiva in prijetna, saj se je pred našimi očmi vedno kaj dogajalo. Potniški promet ni bil pregost, saj smo pri Vukovarju srečali le še eno potniško ladjo, ki je počasi in z velikim hrupom rezala valove po reki navz- gor. Srečevali pa smo mnogo tovornih ladij odnosno vla- čilcev, ki so za seboj vlekli vrsto velikih naloženih čol- nov. Posebnost rečnih ladij je, da imajo široko plosko dno s katerim lahko plujejo tudi po razmeroma nizki vo- di. Za orientacijo pri nočni vožnji so na izpostavljenih mestih obeh bregov svetilni- ki, ki pa so manjši od mor- skih. Naš delovni turnus na čol- nu je bil kar prijeten, saj je moral vsak po dve uri veslati in eno uro krmariti, potem pa je bil tri ure prost. Ta pro- sti čas smo v prelepem vre- menu izkoristili za plavanje in potapljanje okoli čolna. Za čolnom so se vedno vlekli po trije trnki z vabami, ki jih je imel na skrbi krmar - kar tako sproti smo nalovili pre- cej rib. Razpoloženje posadke na čolnu se je močno dvignilo, ko smo po neskončni vojvo- dinski ravnini končno le ugledali nizka pobočja Fru- ške gore. Tista ubijajoča rav- nina, ko nikjer na obzorju ne vidiš nobenega hriba,'je za nas Slovence res dolgoča- sna. Ustavili smo se v Srem- skih Karlovcih - to mestece je bilo nekoč kulturni center vojvodinskih Srbov s sede- žem patrijarha in z najstarej- šo srbsko gimnazijo, usta- novljeno že 1. 1791. Na južnih pobočjih Fruške gore so se razprostirali prelepi vinogra- di, kjer pridelujejo kvalitet- no grozdje iz katerega preša- jo znamenito vino Fruško- gorski biser. Razumljivo je, da ta biser na samem »izvi- ru« poskusila tudi naša juna- ška posadka - pa ne preveč. Piše: ERNEST REČNIK Donava, ki se niže Vuko- varja in Dalja mestoma izre- dno razliva in dosega velike širine se pri Novem Sadu, ki je največje vojvodinsko me- sto precej zoži. Železniški in cestni most, ki vežeta Novi Sad na levem bregu v Bački s Petrovaradinom na de- snem bregu v Sremu nista dolga, pač pa je reka zaradi zožitve zelo globoka. Mogoč- no petrovaradinsko trdnja- vo, ki se dviga nad Donavo, so zgradili Avstrijci v 17. sto- letju v obrambo pred Turki. V trdnjavi so bile v stari Ju- goslaviji temnice, v katerih je med drugimi revolucio- narji bil zaprt tudi naš pred- sednik Tito. Naš postanek v Novem Sa- du je bil tako zanimiv, da se je raztegnil na ves dan. Proti Beogradu smo krenili pono- či - manjkal je samo še dan in pol do pričetka velike tele- snokulturne manifestacije - vsesokolskega izleta, zato se nam je začelo muditi. Luna, ki se je nagibala proti zadnje- mu krajcu je vzhajala pozno, zato je bila noč zelo temna. Nebo je bilo jasno in poseja- no z milijoni zvezd, katerih odsev smo videli na gladini vode. Na sprednjem delu čolna smo v višini šotora imeli obešeno petrolejko ka- kršno so včasih uporabljali furmani - pravili so ji po do- mače »šturmarca«. Zadaj ob krmilu pa smo imeli obešeno baterijo, da smo bili na reki vidni - vozili smo sredi reke, kjer je bila vidljivost še naj- boljša zaradi odseva zvezd. Nekako po polnoči nam je pripeljal nasproti parnik. Verjetno se je krmarju na la- dji čudno zdela naša brljiv- ka, zato je prižgal žaromet in z njim pometal po reki, do- kler nas ni našel. Kmalu nato je žaromet ugasnil in spustil v pogon ladijsko sireno. To hreščeče in predirljivo noč- no tuljenje sirene nas je kar nekam pretreslo in ni bilo prav nič prijetno. Milan, ki je takrat krmaril, je seveda usmeril čoln proti desnemu bregu, da smo se izognili ve- likemu sopihajočemu parni- ku, ki je puščal za seboj za naš čoln neprijetno visoke valove. Minila je tudi ta nekoliko razburljiva noč in zjutraj smo pristali na obali Ratne- ga ostrva, nedaleč od Beo- grada. Čoln smo očistili tako temeljito, da se je belil kot sveže oprano perilo. Oprali in posušili smo naše umaza- no perilo in uredili vse naše . stvari. Po bogatem zadnjem kosilu na naši poti, ki ga je ob pomoči Bogdana s preo- stalimi surovinami mojstr- sko pripravila Mara, smo se oblekli v svečane sokolske kroje in odveslali proti Beo- gradu. Pod Kalemegdanom smo iz Donave zavili v Savo in se pričeli bližati Savske- mu pristanišču, kjer smo imeli namen privezati naš čoln. Zadnjih 100 m naše plovbe so se iz vseh ladij, zasidranih v pristanišču nam v čast oglasile ladijske sirene. Ko smo pristali, se je oglasil kre- pak »marš« godbe na pihala in načelnik Sokola iz Beo- grada nam je izrekel iskreno dobrodošlico in nam čestital k uspehu. Odgovarjali smo na vprašanja beograjskih no- vinarjev, fotografirali so nas in naslednji dan je v vodil- nem srbskem dnevniku Po- litika bila na prvi strani slika našega čolna s posadko s podnaslovom: »Sokoli, ko j i su čamcem došli iz Maribora u Beograd na veliki sveso- kolski slet«. Pod to sliko je bila slika poljskih Sokolov, ki so se pripeljali na izlet s kolesi iz Varšave. Konec! HERLETOVA POZIMI Večer je že, ko potrkamo pri Plesnikovih. Jerca in Ivan se nas razveselita kot vedno, kadar pri- demo v Logarsko. Celjski alpini- sti imamo tu že od nekdaj svoj drugi dom. Pri Jerci se ustavlja- mo ob petkih, ko odhajamo v hri- be in ob nedeljah, ko se utrujeni vračamo. Ljudje, ki so tesno po- vezani z gorami, imajo vedno mnogo skupnega. Jerca že od rojstva živi v vznožju gora, mi pa zahajamo vanje ob koncu tedna, da se očistimo vse umazanije vsakdanjega civiliziranega življe- nja. Gore, posebno še za nas naj- lepše Savinjske nad Logarsko dolino, so tiste, ki nas družijo. Zato tudi mi Jerco imenujemo »naša Jerca«, ona pa nas »moji fantje«. Popijemo kavo, posluša- mo še vremensko napoved ob koncu dnevnika in že moramo iz tople kuhinje v mrzlo zimsko noč. »Nasvidenje, vidimo se čez dva dni.« Noč je jasna in svetla, sneg pri- jetno škriplje pod nogami. Štirje smo. Čajz, ki pleza že deseto leto, Juš, ki je dobro spoznal že daljno Himalajo, najmlajši, a vendar ze- lo nadarjeni Bojč in jaz, niti več rosno mlad, niti z daljšimi alpini- stičnimi izkušnjami. Vzpenjamo se proti Klemenči Jami in težki nahrbtniki nas pritiskajo k tlom. Čajz je tiho in težko diha. Ze ne- kaj dni se ga prijemlje bolezen. Tolaži se, da bo bolje, ko se bo razgibal in preznojil. Pred do- brim tednom smo nazadnje hodi- li tu, ko smo na Jami čakali Novo leto. Takrat je deževalo, močna odjuga je pobrala skoraj ves sneg v dolini. Zdaj pa je sneg zmrznjen tako, da se ne udira. Na Jami Čajza že močno trese. Odlo- Piše: SLAVKO CANKAR či se, da bo tu prespal in se zju- traj vrnil v dolino. Torej bomo trije v eni navezi. To pomeni za polovico daljši čas plezanja. Poslovimo se od Čajza in nada- ljujemo proti bivaku pod sever- no steno Ojstrice. Vso potjo ima- mo pred seboj kot na dlani. Bolj ko se ji približujemo, mogočnej- ša je. V enem samem zamahu se dviguje petsto metrov visoko. To je naš cilj. Herletova smer v se- verni steni Ojstrice. Prvenstveni vzpon sta že med okupacijo leta • 1942 opravila solčavana Franc Herle in Franc Vršnik in je po- menil enega največjih dosežkov predvojnih slovenskih plezalni! generacij. Zdaj je to ena najbolj znanih smeri v Savinjskih Alpai in je doživela že mnogo ponovv tev. Le zimske še ne. Leta 195! sta poskušala ljubljančana Dulai in Zupan. Vzpon se je za oba tra- gično končal. Iz vršnega dela sta padla preko previsov tristo m* trov globoko. Nato dolgo ni nih- če poskušal. Zadnja leta pa so s zimski vzpon postavljale za ciS najboljše naveze, zlasti celjske J ni bilo sreče. Zaradi slabega vrf mena ali pa neustreznih snežni razmer. Tudi sam sem bil lansko zimo s prijateljema že pod steno Toda po večurnem gaženju g'ff bokega snega do bivaka, kamo: smo prišli šele v zgodnjih jutr» njih urah, utrujeni in neprespan1 nismo bili več sposobni 21 vzpon. Bolj ko se bližamo steni, tesnf je nam je v duši. Tega si nočem' priznati, zbijamo neslane šale $ se jim po sili smejemo. Vsak za* tuhta, kakšna je stena. Pred fr dnom smo jo gledali, kako je dc polovice deževalo, v gornjem lu pa snežilo. Razmere idealne. V bivaku so že štirje Maribof čani. Toplo je in čaj je kuha® Pojemo nekaj konzerv, priprav1 mo opremo v nahrbtnike. Zavl* čemo se pod odeje in skušan" zaspati. Sam ne morem, tudi p11 jatelja se kar naprej obračata-1* ko je vedno pred težkim vzp^ nom (nadaljevanje prihodnji Severna stena Ojstrice z vrisano Herletovo smerjo NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec- Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105-