IRSKA VLADA JE ODLOČNO NASTOPILA
Fevolucijonarji so prekinili svoje operacije, ko se je vlada konečno odločila posluiiti se odločnih odredb. _
Pet republikanskih jetnikov je ušlo iz jetnišnice._
Splošno ogorčenje proti oblastim.
Dublin, Irska, 1 .decembra. — Kljub protestom proti c k.sekiu ijaiii j«- imela politika železne roke, katero so spre-jeli vodirHji proste ir>ke države, za posledico pre kiti j en je aktivnosti republikancev na Irskem
<;iasi s«'. <]a je Kainon de Valera, glavni voditelj re-jmbl&aJfcov. polnjeni iz Irske. Domneva se, da se skriva <le VaJcra v Londonu.
Tri republikanske vo<Htelje so usmrtile čete proste ii >k«' dižavc. Dublin je danes poj>olnoma miren.
To so bile prve smrtne obsodbe, katere so izvedle ob-last i. odkar je bil usmreen ]»retekli teden Erskine Childars.
Nevedne tri republikanske voditelje je spoznal krivini neki vojaški tribunal na temelju obtožbe, da so lasto-vali orožje v namenu, da dvignejo revolucijo proti vladi prosto irske države.
Ti trije voditelji so bili ujeti tekom nekega pogona na neko hišo v Oriel, pred tremi tedni. Obravnave proti ifjim so se vršile tajno in nik<lo ni vedel, da so bili obsojeni na smrt, dokler se ni objavilo izvršenja smrtnih obsodb.
Vsi trije so hrabro zrli smili v oči. Ko se jim je približal vojak proste irske dr/ave, da jim zaveže oei, so izjavili, da nočejo tega.
Duhovnik jjh je spremil na dvorišče jetnišniee ter molil, dokler se niso oglasile puške eksekueiiskega oddelka.
Ti trije usmrreni voditelji so se imenovali Murphy, Farley in Patrick.
General Mulehay, vrhovni poveljnik armade proste irske države, je danes objavil, da se je razkrilo republikansko zaroto, k oje namen je bil izolirati Dublin potom zased trnja železnic ter kanalov, vodečih v mesto.
Pet republikanskih jetnikov je ušlo iz Mont Joy jet-, nišnice, vendar pa se glasi, da ni med njimi nobenega od-! ličnega voditelja.
Splošno se kritizira nastop vlade, ki je pričela stre-1 Ijati republikance, spoznane krivim veleizdaje in zarote.!
Zadnja trojna eksekucija je spravila število usmrce-| nih na osem. Dosedaj ni prišlo še do nobenega izbruhaj a splonnsa ogorčenost se oglaša proti načinu, kako postopajo oblasti, vsled katerega izvedo sorodniki usmrčenilil šele iz časopisov, da so bili dotični usmrčeni, mesto da bi se jih oficijelno informiralo o smrtnih obsodbah, še prodno bi bile izvršene.
London, Anglija, 1. decembra. — Nekemu nepotrje-l nemu poročilu, da so čete proste irske države na tajnem j aretirale Eainotu <lc Valera. voditelja republikancev, je sledilo nadaljno poročilo, soglasno s katerim je de Valera pobegnil z Trske.
"Chronicle" izjavlja, da bodo de Valero v kratkem videli v Londonu.
EKSPLOZIJA V BIRMINGHAM, ALABAMA.
Slika nam pr.< J ><vm - hr.<l v maj no ; št v. 3 pri Hii'iiunirham, Ala., I kj**r se je ,,ri. | kratkim pripe- \ tila grozna n.-sm-a. Vsl*>d električnega kralkfga stika se je itnel premogovni prah, vsled cesar je bila takoj vsa majna j v plamenih. Kljub temu, da so j bili reševalci takoj na licu mesta, se je smrtno ponesrečilo kakih osemdeset premogarjev.
SKRIVNOSTNA MOBILNA
ZADEVA V NEW Y0RKU
—
Skrivnost, ki i o obdajala umor neke ženske v Bronx, je sedaj popolnoma pojasnjena. — Par mesecev ni nikdo vedel za umor. i
ČRNCI ?E SELIJO V SEVERNE DRŽAVE.
Washington, D. C., 1. dec. — Izseljevanje črncev iz južnih držav. ki se je pričelo že tekom voj-n»% je zavzelo sedaj, soglasno s poročili iz Cleveland a, širše dimenzije in na stotine črncev prihaja vsaki dan v jeklarske in železni«" arske okraje, kjer upajo dobiti dela. V Youngstownu, v ^ napravah Carnegie Company, je dobilo tekom preteklega tetina pel.sto do tLsoč črncev delo. Kot znano primanjkuje belih delavcev vsled omejitev priseljeniške postave.
Knjiga za dolge zimske večere.
Slorebtko-Amcrikuuki
KOLEDAR
za leto 1923
192 strun povesti, poučnih Člankov m razprav, pesmi, (lik, isltin raznoterosti
Cena samo 40 centov. Naročite ie cUm*.
slovcnic publishing co. S3 Cc rt la #> t St.. New York
EDEN BOCKEFELLERJEVIH SORODNIKOV UMRL.
New York, 1. decembra. — V svojem stanovanju »na Madison j Ave. je umrl včeraj zvečer William Goodsell Rockefeller, sin zamrlega Williama Rockefellerja, nečak starega J. D. Rockefellerja in švoger James Stillmana, ki se je proslavil s svojo tožbo za ločitev zakona od žene, katero je 'dolžil, tla je imela razmerje z nekim napol indijanskim vodnikom v fanadi. Ko je prišel v ponedeljek iz svojega urada, je tožil, da ga stresa mraz in kmalu se je izkazalo, da ima pljučnico. Tej bolezni je tudi podlegel.
Njegova žena se nahaja v Evropi.
nova metla dobro po meta.
Atene, Grška, 1. decembra. — Tukaj bodo najbrž ustrelili se par nadaljnih "izdajalcev** in prejšnjim ministrom na Bolgarskem, proti katerim se vrši sedaj pro-'ces radi veleizdaje (katerega pa bi ne bilo, če bi Bolgarska zmagala^, so se pričeli jeziti lasje.
aretacija znanega m0-
narhista.
Berlin, Nemčija, 1. decembra. Aretiran je bil znani polkovnik Erhart, ki se je na odličen način j vdeleiil vseh monarhističnih ko-i varstev t Nemčiji.
New York, N. Y.. 1. dec. —I Pred enajstimi meseci, to je ne- j kako krog božičnega časa, je iz-1 javil L. liecker, Žid in šofer, da bo umoril svojo ženo, — je izja-! vila neka priča, po imenu Nor-kin. — Nisem pa vrjel, da misli to resno, — je rekel nadalje. — Takim govoricam nisem sploh nikdar pripisoval nikake važnosti.
Becker je tudi ob številnih drugih prilikah grozil na ta način, a priča je smatralo to za prazno govoričenje.	1
—	Aprila meseca me je napro-j sil, naj mu posodim lopato in dalj sem mu jo, — je nadaljeval Nor- i kin.
—	Ali vam je povedal, zakaj I jo rabi f — so ga vprašali.
—	Ne, a pozneje mi je povedal, da je zakopal svojo ženo v smetišče poleg moje livarne.
—	In kaj ste storili nato?
—	Ničesar, — je odvrnil Nor-kin.
Umor, izvršen nad 29 let staro Jennie Becker z zapadne 150. ce- i ste v New Yorku, bo kmalu kaznovan. Truplo žene, katero so pogrešali "od 7. aprila tekočega leta naprej, so našli predvčerajšnjem na dnu nekega smetišča na 140. cesti in Southern Roulevar-du. Okrajni pravdnik Glenon je izjavil, da mu ne bo treba dobiti polnega priznanja Abrahama Becker-ja, moža un.*»rjene, ker ima na razpolago zadosti oko-liščnih dokazov, da stopi še danes pred veleporoto v Bronxu ter zahteva dvignenje obtožb proti Beekerju in Norkinu.
Mr. Glennon je rekel nadalje, da ima v svojih rokah polno priznanje Ruben Norkina, prejšnjega prijatelja Beckerja, na kojega zemljišču je slednji zakopal truplo svoje žene ter ga pokril z ne-ugašenim vapnom.
Podrobnosti tega domnevanega priznanja niso še znane. Norkin, katerega so pridržali v ječi kot
bistveno materijalno pričo, je Beckerja ie preje močno obtožil m okrajifi pravdnik ga je zaslišal.
Okrajni pravdnik Glennon je rekel, da je Norkin priznal, da je dal na razpolago tako "grobišče" Kot lopato, s katero je morilec udu žensko, da pa se ni or* na rro-• en način vdeležil zločin.
Na vprašanje, zakaj ni obvestil po izvršenem umoru oblasti, je Norkin odgovoril:	?
— Mislil sem, da me bo umoril, če ne bom molčal. Tudi ne vem, kaj bi mi koristi'o če l»i '^o-voi il.
Becker sam, ki je bil že dalj <";isa pod policijskim nadzorstvom, ker je njegova žena izginila na skrivnosten način, čeprav je bil aretiran sele pred kratkim, si je izmislil povsem pustolovsko povest.
Izprva je trdil, da ni truplo, kat ero so izkopali iz zemlje, ono njegove žene, a nato je pričel dolžil i Norkina. Trdil je, da je slednji izvršil umor, da se os vet i nad njim.
Ker pa j.- Becker že večkrat zapustil svojo ženo in otroke in ker je priznal, da je od časa do časa živel z drugimi deklinami ter imel z eno teh tudi otroka, zveni njegova povest precej ne-vrjetno. Njegova ljubezen do žene je bila kot dokazano zelo majhna in preiskovalni uradniki ne morejo raditega izprevideti. zakaj naj bi se kdo drugi osvetil nad Beekerjem s tem. da bi umoril neljubljeno ž»*no slednjega.
Norkin je bil baje jezen na Beckerja raditega, ker je n^koč pora vil tovori^ avtomobil slednjega, ki pa ^ hotel plačati računa. ker se mu je zdel previsok. Raditega sta se sprla, a kakurhi-tro je baje Norkin umoril Beeker-jevo ženo. sta sklenila, tla je račun poravnan ter postala zopet prijatelja.
Vse to je izjavil Becker in njegova povest se zdi preiskovalnim uradnikom precej fantastična.
Neka ženska, prijateljica u-morjene Mrs. Becker, je zasledovala šoferja brez prestanka ter uvedla preiskave na svojo lastno pest.
MENIH iLIGDOR BO POSTAL AMERIKANEC
Dospel je v Amerikp s svojo družino ter izjavil, da hoče p ostati baptisto vski duhovnik.
GRŠKE ZMEDE RAZBURJAJO NEMČIJO
Berlin je prišel v zadrege, ker ne more Francija slediti vodstvu Anglije v grških zadevah. — Grški ministrski predsednik je le na vseobčo zahtevo odredil usmr-čenje. — Kraljeva palača zastražena.
Poroča Karl von Wiegand.
Berlin, Nemčija, 1. decembra. — Strah, da bo prekinje-nje diplomatif'lrill od lioša jo v z Grško razlagala Francija kot pro-aiigleško demonstracijo od strani Nemčije, je baje napotil danes nemško vlado, da ni od poklicala iz Aten nemškega poslanika. Oei vid no čaka sedaj nemška vlada, kakšne korake bo storila v tem ozirn Italija. Soglasno z izjavami v krogih,
častnikov, je prosil zad ovoljenje, <la se odpove prestolu, a revolucijo rnarni komitej mu ni hotel dovoliti, da bi odpotoval iz d«»/.«>le,
Fsmreenje prejšnjih f>rškili ministrov in častnikov je vzbudilo veliko potrtost v londonski in pariški družbi, kjer je opaziti raz-ventega veliko akrb glede usod^ princa Andreja, ki bo prišel pred revolucionarni tribunal radi svojega obnašanja tekom zadnje kampanje v Mali Aiiji.
AMERIŠKA "PRIKCEŠUSTJA" V PARIZU.
Pariz, Francija, 1. decembra Grška princesinja Christ oph*v prejšnja Mrs. Leeds iz Amerik" se je nastanila v Ritz hotelu ob enem s kraljico Olgo, mater ,o odstavljenega grškega kralja Kr>n kantina.
Princesinja je bila preveč bol-'ta, da bi mogla spremljati svojega moža v Palermo, kjer je obiskal prejšnjega kralja Konstantina. Po njegovem povratku pa ga namerava vzeti s seboj na šest mesecev trajajoč obisk v Združenih državah.
ki so v najtesnejšem stiku /. vlad nimi uradniki, noče nemška vlada vprizoriti nobene akcije, ki b količkaj razburila Francijo vspri čo dejstva, da ni francoska vlada sledila akciji svojega angle Škega zaveznika.
Če bi italjanska vlada odpokli cala svojega poslanika na (Ir škem, bi fpričel nemški zunanji urad zopet razmišljati o vpraša nju, če naj stori sličen korak.
Sedaj je razvidno, da jo priče la Italija z inicijativo v protesti! proti izvedencu smrtnih obsodt nad prejšnjimi člani grškega ka bineta.
Anglija in Amerika sta se na to pridružili temu protestu ir vzgledu teh dveli so sledile Nem eija, Hplandska, Švedska. &pan ska in Rumunska. Francija, Poljska ia Čehoslovaška se niso pridružile akciji, koje namen je bi! rešiti življenja na smrt obsojenil mož.
Soglasno z zaupnimi poročili ii Aten je general Palates, načelni!' revolucionarnega tribunala, ob vestil ministrskega predsednik? CJ on at asa, da bodo revolucijonar ni častniki linčali obsojene mini stre in častnike, če se ne bo ne posredno izvedlo smrtnih obsodb
Izjavlja se, da je nato ministrski predsednik pod tem pritiskom odredil eksekueijo na smrt obsojenih.
London, Anglija, 1. decembra. Orški kralj Jurij je dejanski jetnik v svoji palači v Atenah, potem ko mu je bilo zanikano dovoljenje, da zapusti deželo. Tako se glasi v informacijah, ki so dospele semkaj iz Pariza.
Kraljeva palača v Atenah j*> zastražena od orožnikov, katerim poveljuje grški revolucijonarni komitej.
Ko je prišel kralj Jurij do spoznanja, da ne more preprečiti ek-sekucije prejšnjega ministrskega predsednika Gounarisa ter pet nadaljnih. prejšnjih ministrov ter
AGITACIJA PROTI KU KLUX KLANCEM.
.few York, N. Y., 1. dec. — Sergej Turfanov, ki je boljše znan pod imenom Iliodor, "blazni menih Kusije*', je danes tukaj ter namerava postati, čeprav ne zna niti besedice angleški, baptistov-ski duhovnik ter delovati med svojimi tukajšnjimi rojaki. Ob-enem pa hoče tudi postati ameriški državljan.
Iliodor je malo manj kot šest čevljev visok ter izrazito slovanskega izraza. Star je sedem in štirideset let in njegova žena trideset.
Zastopniki justičnega depart-menta ter priseljeniških oblasti | so ga natančno izprašali glede namenov, katere je imel, ko je j sklenil priti v to deželo. Rekel je, da hoče nekaj časa živeti pri nekem svojem prijatelju na iztočni enajsti cesti v New Yorku.
Iliodor je nato izjavil, da je zapustil Združene države 1. 1918 t in da se je napotil v Vladivostok, kjer so ga prijeli kot sovražni-' ka boljševikov, a pozneje je bil oproščen na povelje boljševikov in dovoljen mu je bil vstop v sovjetsko Rusijo. Odšef je v Cari-cin in pozneje v Ekaterinburg. Tam se je sestal s carjem, carino in otroci obeh dne 3. maja 1918, malo pred no je bila eela družina umorjena.	•
Rekel
je. da je našel carsko družino v veliki bedi in'velikem pomanjkanju. Govoril je dve uri s car j«* m in prejšnji vladar Rusije mu je rekel, da bo po njegovem mnenju kmalu umorjen.
Iliodor je izjavil nadalje, da ne more biti niti najmanjšega dvoma. da je bila cela carska družina uničena in da so kosti, katere so našli v nekem rovu, v resnici kosti članov carske družine.
New York, 1. decembra. — V številnih protestantovskih, katoliških in židovskih molilnicah ter cerkvah so grmeli včeraj duhovniki in rabiji proti tajni organizaciji, ki je znana kot Ku Klux Klan in ki je sklenila vgnezditi se tudi v New Yorku ter pridobiti za svojo stvar kar največje število ljudi.
To gibanje se obrača proti pred vsem proti katolikom in Židom tero znanja taisti protestantizem, kot ga ti duševni omejenci in za-grizenci pač razumejo.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom naše bank« irrršujejo zanesljivo, hitro In po m«iH>i
ecnaJL
Ttaaj NUliui
Jugoslaviji:
Ra*po«lJa na zadnje pošte ln Izplačuje "Kr. poŠto! fiekoml urad Is "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju. Ma rlboru, Dubrovniku, Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer Je pa« za hitro Izplačilo najugodneje.
300 kron .... $ 1.30	1,000 kron .
400 kron ---- $ 1.70	5,000 kron .
500 kron ---- $ 2.10 10,000 kron .
Italija in medeno osemlje: BaspoSlja na aadnje potite ta ««pi«fuje "Jadranaka Opatiji in Zadru.
.. $ 3.00	500 lir ....
... $ 5.50	iooo lir ...
.. $15.60
50 lir 100 lir 300 lir
... $ 3.90 ... $19.00 ... $37.00
banka** v Tntn,
. $25.50 . $50.00
Za peAUJatve. Id preaegaje znesek dvajsettiao* kron aH pm tratlzo* Ur dovoljujemo po mogotnoeti «e
Vrednost kronam, dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja ae večkrat tn nepričakovano; lz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. RaCunamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede IzplažU t amerižkih dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAESEB STATE BAN]BL
82 Cortland* Street	ftew York, H. T.
Glavno zastopništvo Jadranske Banke;
(Advertisement)
Z.i^^tT^l ^^^ T^ . n^^F U f^k fl1 ^ A	jf^^Th« largest Slovenian * Daily in^^f)
ssseiuLiB • uLAo IN AJtlUUA
■ Za inozemstvo celo leto $7.00 I ]	and legal Hobdays.
i^o^^r^^ nt4 Ust slovenskih delavcev v Ameriki.	75,ooo Readers. j
TBIJ!FON: CORTLANDT 2876. Bntered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office jt New York, N Y., under the Act of Congress of March 1R7Q	TELEFON CORTLANDT=2376=
NO 2512. - STBV 282. _ NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 2, 3922 - SOBOTA, 2. D£CEMBRA,1922.	VOLUME XXXT- LETNIK XXX
■	NAK«»|»A. *J I>Ki\
Sugn^hmaiuika
Ustanovljena I. 1898
Kalni. 9fJmata
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki. PrvdMdr.lk- RUDOLF PERDAN. 933 E. 185th St., Cleveland O Podpredsednik . LOl'IS BALAXT, Box 10« Pearl Av»„ Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLEK. Ely, Mino.
Blagajnik; GEO. L. BHuZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnic: JOHN MOVERN. 412 — lit k At*. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik• Dr. JOB. V. GRAHEK. 141 B Ohio Street. N. 8.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK, Room 20« Bakewell Bid«., eor. Diamond and Qraat
Streets. Pittsburgh. Ps. MOHOK MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. I1L FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD PLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. FORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd„ N. E.. Cleveland O PAULINE ERMENC. £39 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 40« E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. .*ns Mark.-t Street. \Vaukejt.,n. 111.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda*'
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poiiljatv« naj ee pofi-.ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se p.^ilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolntika ■plčevala naj se poSilJa na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ma obilen pristop. Kdor 'eli i>ostatl član te organizacije, naj se zgladi tajniku bližnjega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih dru3t~v se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstano*: s s člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Denar govori!
Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vase prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog.
Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"Specialllnterest Account"
TJverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mimo spali.
Frank Sakser State Bank
CUi
JADRANSKE BANKE
82 Cortlandt Street
New York
____»_
_____________ -Ješ
L
v i i
"GLAS NARODA" I
SLOVENIAN DAILY)
Own«« ar.H P- C s
Slovexuc Publishing Company
A Ccrporjt.cn*
FRANK SAKSEM. Pr« 3ft	LOtllS BE N EDI K. Treasurer
Rt*'* t BM».n«ti ef t»< CtfWit.cn an« *«4min of Above Office rt:
S3 C*x-»,»r*«t ttf»er. Bcc^g« r-f Manhatt<n. No— York City. N. V.
-GLAS NARODA*' «Vo*ce ef trte Peep«*
l*iw(fl E»*rjf Dajr Eactpt So'Stjn and HoiitfJ,«-
Zm trk. «rts	i «t za Airtr.kc	Za S«« verk za čete leto ...............S7.0C
n C a" j 3 j	Sfc.OO zs pol lets ....................................$3.50
Za pel "D	... tlSO	Za meumrtve zs feie leto ________$7j00
Za 'ttrt eta	t*.SO za pel leta ...... .......................fS.50
S*jbSr r i ct to n Yearly K 30	___
A avert »ement en Agreement. ' O Narcda" izr Sja vu* can zvzc-i. ntCcij >n praznikov.	_
1 - t »i r-m j a	«i1 <«*• »>«- |*ioWu>.o. I »enar naj f* blagovoli j<o-
..Ui » \! - .	:-r I	• T.t km ■ - r^rofnilHV. i>rr«imo, da se nam
tu-.. ; r» jmi triv...-'*- ju m. «ia )iili»jr ftnj<Itfn(i iuu>l>.<vnilu.
C L A S NARODA" fc2 Cortiar.ot Street. Bcre-flh of Varhattan. New York. N. Y.
Tfterone: Cort'anOt 2£"*•
^TR.AD£S ^jc. OUHČJ^
LAUSANNSKA KONFERENCA
m^	i
K< /. . m- j« -i »stalil v 1 jtiii>tijuhi v Švi«*i koiifct-i >•■.!. . ,i'civ i m Iona j** uveljaviti mir na Kližiijein iztoku.!
1> 't vni «.«*•«• t«* k«tiifcn*ii«'i* j«* IJ<«v<l <itMirn>*. ki pa j«*; i j t<< il <ii t } l< 1 iii v>lt*«l t<*jra iii k<4riVreii«-a to. kar bi I »i— la. «■«■ 1» !•■! >t; ri aiml«-ki lisjak v«<lno na krmilu.
_« v 11;: > I«111 i k, l»«tii;ij- Liw j«* konservativca-. pri-i.i- T« t . m rank«*, ki ikm-c iii«Vsar v<«l<'ti o takozvanem
•.ib/hiu IJo < it orii«--a in njegovih liberalcev. <"<*-;»ia\ «i. -i \ m- aiinl« stranke z labi.riti. to je delavsko lr;i v«• \ r« 'i. ; «><i<.bln' kot ji« |hh1oI>IIo jajre ja*'U. k«'!' m«"'« jo i n't*^ar <lrnii«*tra kot < »hranjenje. iitrj^nj in «'e jih>-t ' ii< i i |M»v<M-;iuji' aiiirlt^kcua im]M'i ija.
< ii.liia' poioi'ila priiiajajo iz I^aiivaiina.
Turki so |it<«llo/ili >voj«» zahteve na |>ovsem jasen m i|i.1o.-i n.M-iii. Nikiikih stranskih vrati«- niso pustili.
:k.i!.ili ti v-tiiiiiijt. i ni-t, vrnili \ svoj«* zalit«*v«-. Vse. k.n* Immi|i#, j.- ja>ito t;itt In«* I »ožjega soliiea.
1" <	ni \:«<** za\« znikoHi. «li|ilomatom. ki sn za-
ti^tr.tli s\« tovni mir t*a svojih konferene<th v Versaillesu, ^t vn-su in ve kj«' >«*.
i .t |»il.» t» turške zahteve tako dolorne, se je pri-; «-ela stani im*a **^rupiranjji*T sil.	.
I 'im i •<./!. ki zaklarhili turške iia<*ijonaliste z orož-. •in. vitli j«. s«*«Iaj. tla jim je znistel njih prijtelj ]>reko j;la-' ^ «• in ia«li hi l:;< m*koliko potlačili. «'<* >»i inogel rešiti ]>ri t« in svoje "'lii'e".
Ai J« kojih )u>litika s«* j<* gibala <lo zadnjega T*asa ' -niMtii mi^lji-iija IJovd < i«'ojM«*-;i, ne vedo, k2ij naj >t«»r«- pravzaprav in Italijani kot stari intrigami so se ]• »-hižili |"t ilik«*, katero, jim nudi položaj ter ijri"«.i<» ulogo iM-kak«'na " v « likimlikn« Lia" posredovalen s prikritim, a j.i-htt r. /vitlnihi naniMi t.ni. «la si zajrotove kar največ' koristi iz spl«>Šne zmede, ki jt* ziivhulala.
Tudi t a ko/va na mala antanta je nastopila, a na skraj tm» klav. ren naein. Zastopunki Jugoslavije, Kuniunske <i'r-k«- in Hul^arske so izjavili. «la jim eela stvar ne diši ]«it v« «ia }»ii m«»rajo p«.tekniti z luoenejšiini, to je velikimi /a vi /.i iki. ker hi jim sieer delali slednji prevee neprelik.
I>r. l^ tu š. narelnik r-«-ške delejraeije. ki se je narav-' ho-T sun« riral v ulo«ro nekakega vmlitelja eentralne Evrope. j«* nasto]>il na svoj naein. vedno v namenu, da ]>ride v liste in i la se l»o njegov ime tiskalo tako pogosto kot le mo-
I>«»kler ho položaj tak kot j«* dosedaj. je izključeno, da( l^i zazevzniki pripustili rusko sovjetsko delegaeijo kot ]»ol-: novri'dm ^a ehina kont*«»i-ea.ie. a Beneš je obletel vse za-i vezniške o.lposku.e«* ter jih skušal prepričati, da imajo tudi! Rusi svojo besedo pri uvelja vljenju miru na Bližnjem iztoku. To je storil. <"eprav j<> dobro vedel, da ne bo ničesar i pravil, a nudila s«- mu je prilika, da zopet enkrat povdari svojo o< i važnost.
Kakorhitro st> Kusi izvedeli, da s«1 ne bodo mogli vde-1« /iti korf«»renee kot jkdntivredni elani in da jih bodo pripustili le tedaj. k«, bodo razpravljali o Dardanelali, je skle-} nil načelnik ruske delegaeije. <V*erin. ostati v Beriinu ter pustiti zavezniške diplomate, niiile in velike, da sami skr-piieajo mir na Bližnjem iztoku.
Laliko vi predstavljamo, kakšen bo ta mir. Tak koti je bil sklenjen v Versailles!! in drugod, mir osvetez«*ljno-j sti ali pa ]»lahost i. k«»t pač kaže trenotna koixstelaeija. I'hoga Evropa!
Sibirija zopel v ^j|ju Rusije.
vlado, mesto z milo demokratično j vlado, ki je obstajala v Citi do; 17. novembra. Japomika je vpri-zorila dva napora, da sklene po- J godbo s Cito, a sovdeleiba delegacij iz Mo.sk ve je uničila vse tozadevne napore. Glavni zastop-j nik Moskve. M. Joffe, je sedaj! v Pekingu ter se skuša pogajati z oraahujoeo kitajsko vla<togl<*le odnašajev med Kitajsko in Sibirijo.
Ta novi razvoj je tudi bistvenega pomena za Združene države, kajti z izboljšanjem prometa na-f Trans-sibirski železnici bo tudi precej trgovine za Amerikanee ▼ Vladivostoku. a večina te trgovi-j im mora čakati na stabilizirane
C eprav je vsakdo pričakoval, da se bo republika Ualjneyra iztoka spojila z rusko sovjetsko dr-avo. je ta spojitev vendar proizvedla
več posltMlic mednarodnega pomena. Z izjemo Baltiških držav in Poljske je vrnila Rusiji prej-anji imperij carjev, segajoč od Baltiškega morja pa do Pacifika ter neizmerno ojačila in povečala ugled sovjetske vlade.
Vključenje Sibirije v Rusijo je napravilo konee vnem naporom drugih narodov, da sklenejo pogodbe ali da skušajo uveljaviti koncesije v severni Aziji. Oe se aklepa sedaj kake pogodbe, je treba pogajati se grlede njih direktno z Moskvo, a komunistično
odnoaaje s Sibirijo, ko je vlada se' je sedaj pr^elila v 3f'**kv<>. A-meriška vlada ne kaže nobenega razpoloženja, da bi priznala sov-* jetsko Ru.sijct ali da bi pospeševala Irjrnvina t njo.
Spt.jitev Dal j nn- iztr«-nf republike z Rusijo je bila povsem naravna prikazen, čeprav je ameriško javno mnenje nasprotovalo možnosti. da bi se sovjeti polastili kontrole nad velikanskimi naravnimi viri in boga.stvi Sibirije. Si-bir<-i so r»a Ru>i t*-r ponosni na t*> dejstvo. Bili so ruski pionirji, ki so si priborili pot v barbarska divjine Sibirije kljub vsem zaprekam. sličnim onim. s katerimi so se morali boriti tudi naši ameriški pionirji, ki so prodirali proti za padu.
Kolonizacija Sibirija pa -.e je za vrši i a po'-asi. v T<*kn treh stoletij. Najbolj pa s«- j.* razširila po otvorenju Trans-sibirski* ž«-!^zni-i ee. ko so naenkrat vzra>la iz tal ' številna nova mesta. Izseljevanje v Sibirijo st* je prit"*.-lti iz jirevee1 'obljudenih delov Kusije. — Leta lf*97. je znašalti skupno prebivalstvo Sibirije manj kf-t deset milijonov ljudi, a U-ta 191"». jo ime-' la Sibirija že petnajst milijonov prebivaleev in vet"- kot tri T-otrti-n«- Tt'yra jirebivalstva pripadale belemu plemenu. Ce bi se vršil plebiscit, bi st* vsi ti ljudje brez dvoma izrekli za rusko vlado. katero bodo sedaj imeli. Kako I ta je prišlo do t**ga, da >o usta- 1 nr.vilj ne««lvisen režim, ki ni imel
nobene slišnost i s sovjetskim si-» * '
steiuom i
V pričet k u leta 1920 so obstajala štiri separatne vlatle, ki so ■ skušale poslovati v Rusiji. Ko se , je proti-revo'ueijonarno gibanje 1 aazbilo. stf se tri te vlatle, namreč . v Vladivostoku. Amur ju in Ver-hnij-l dinsku združile v republiko Daljnega iztoka, ki je progla-, sila svojo neodvisnost dne 6. a- j ( prila 1920. Nova vlada je {Mjgna-1 la atamana Semenova iz Cite ter i si izbrala kot svoje glavno mesto to centralno ležeče mesto. Vršile so se volitve in ustanovljena je bila parlamentarna država z usta-1 vo in vladnim sistemom, ki je bil precej slieen onemu švicarske republike. Volilna pravica je bila splošna, privatna last je bila zajamčena in prosta trgovina 11<»voljena.	i
Prebivalci republike Daljnega iztoka so bili večinoma farmerji ' in lovci. O komunizmu niso imeli nikakega pojma ter ustanovili mi-' lo demokracijo. Dve komisiji a-, meriškega trgovskega departmen-i ta sta priporočili trgovske stike ( z vlado v Citi. a vlada Združenih držav ni nikdar priznala vlade v Citi, kajti do pred kratkim ni hotela priznati nobenega dela Rusije, ki se je odločil od nje '"brez privoljenja ruskega naroda." — Priznanje od strani naše vlade' t ter par evropskih držav bi ime-,Io povsem logično za posledico, da bi se republika Daljnega izto- i ka sc podala tako kmalu zopet pod kontrolo Moskve. Nobene po-1 moči pa ni bilo od zunaj in le malo trgovine. Vlada je bila neuspešna. ker ji je manjkalo izkušenosti in konečno se je vrgla v ■ j naročje majke Rusije, ker ji ni preostajalo nie drugega.
Za enkrat ni še gotovo, kakšifo obliko bo zavzela ta spojitev. C'i-ta bo najbrž ohranila državno avtonomijo, a Moskva bo vodila ! inozemsko politiko ter razvoj naravnih virov ter konečno vse stvari, za katere se zanimajo ino-zemci.
Ta spojitev pa nikakor ne po-menja, da je Rusija naenkrat pogoltnila eelo Sibirijo. Sovjeti so (že preje kontrolirali ozemlje za-! padno o«l Bajkalskega jezera. Re-, publika Daljnega iztoka je obsegala tiri province, — Zabajkal, i Pribajkal, Amur in Priamur. To ozemlje je obsegalo nekako 1,-600.000*kvadratnih likometrov ter ■ j imelo nekako dva milijona prebi-' vale e v, med katerimi jih je bilo i osemdeset odstotkov belih. Ta dr-' žava je vsled tega obsegala približno eno šestino Sibirije.
Priamurska vlada ni obstajala toliko časa, da bi doživela inkor-poracijo v republiko Daljnjega ' iztoka radi državnega preobrata, ki se je završil tam pod pritiskom Japoncev. Ko so se Japonci prete- i j klega meseca umaknili, je poginil j režim ▼ Vladivostoku in priamur-
'ska vlada je v zadnjem trenut-koj nato združena s s;.vje»^.ko Ru-ku združila s Oito. le da je bila ta-sijo. Prebivalstvo Priamurja znaša nekako 700.000 ljudi, večinoma Helih. kljub japon-kemu pri- ■ seljevan ju.
Naravno bogatstvo prejšn'** republike Daljega iztoka je naravnost neizmerno. S pomočjo primernega razvoja postane lahko žitnica za Azijo, a glavni viri za izvoz so les. kožuhovina. proizvodi rovov in ribištva.
Iz Slovenije. !
- !
Slabo vreme.
".Jutro" pj£e: Že dva m« seen j .maiun neprestano deževno vreine.! l)an na dan vedno isto. pusto, iru j srleno Vlažni dnevi pa .so tembolj j neprijetni, ker so združeni z zelo' :' '/Ko temperaturo. Ljudje se že| streljajo ratli deževja, kar je vs<»-! t kakor zapisati med meteorološke anale. Morda bo nevolja radi vremena še večja, a ko sporočimo, da laajo istočasno po srednji in severni Kvropi mnogo bol jše vreme, po večini eelo lepe, suhe, jasne, da si precej hladne dneve. Sieer! »amkaj ne vlada lepo vreme nepre-t stan«., kakor pri nas deževno, ali vendar so v ju-etežni meri deležni; n.ul.isli neba. Kajli na se veru s<p drži večjidel vls<>k zračui tlak, ki' daje jasne, prijetne dneve \a srednjo Mvropo vejt*jo hladili vzhodni in severovzhodni vetrovi ki uo»ijn mrzel zrak daleč proti ! zapadli iz severovzhodu«.' Evrope Mi se imamo /.a svoje blato zaliva-; liti bližini Sredozemskega morja
Tam se drži ves čas z malimi pre- j {sledUi nizek zračni pritisk, katere-i :ra učinek je neprestano deževje, j ^a jugu. v južni Italiji imajo nc in junozapadne vetrove i i vsilil tega preeej toplo, mi pa j ; nahajamo večinoma v območja i vcrovzlu*dnih in v/hodnili votrov. zate nastopata vlaga in hlad skupno. Temperatura se drži le malo stopinj nad ničlo, zafo nam preti sneg <lan i.:\ dnem. V vseh Alpah in na severnem Krasu so vsi ko-j lička j višji hribi že zaviti v belo Interesantna je primera s poletnim vremenom. Cez poletje je vladala južno od Alp. povsod na obalah Sredozemskega morja šilna su-^a in silna vročina. Isto<*nsr.o pa! je imela srednja in severna Evropa zelo deževno in precej hladno , \ reme, o ,suši ali o preveliki vročini nikakega sledu. Sedaj smo zamenjali. Sedaj, ko bi bilo treba še kaj prerokovati in potolažiti nejevoljno občinstvo, i/, previdnosti raje zaključimo svoje pisanje.
Ruska šola dobila pravico javnosti.
Ruski srednji šoli v Ponovičah pri Litiji je podelilo ministrstvo prosvete pravico javnosti kot re alui gimnaeiji. Državni jezik, zgo-f'ciovina in geografija (zemljepisje) •J u e osla.vi j so vzeti v učni program kot obvezni piedmet.
—i MHiB)
Pošta Pučonci v ^rekmurju
(se je zaradi k«unpetentov začasuc zatvorila ter .se je njen okoliš dodelil o.>šti Murska Sobota. •
Znamenj ni treba zanemarjati.
1
1 Želodčni neredi, kolobarji pred >čmi, glavobol in omotiea to včasih lahko jako nevarna znamenja. Morda pouienjajo, da celice v le-dieah ne morejo sprejeti nečistih s«v>tavin krvi ter jih odpravili, tor tla je blizu nevarnost 15 right ono ve bolezni. Trinerjevo Grenko Vi-no izčisti prebavni sistem ter iz bari vse strupene snovi, ki se na-! berejo v črevesju. Trinerjevo 'Jrenko Vino je zanesljivo zdravilo. M. L. Snvder nam p'še iz C'al>4n Creek Junction, ^y. Va.: "Moja ,žena j«.» trpela vsled kroničnega ,zaprtja, plin ji je tako pritiskal ns !sree'da sem se že bal za njeno živ-i J jen ju. Trinerjevo Grenko Vino ji 'je pomagalo. Sedaj jo dobrega zdravja, tek se ji je vrnil in se dobro počuti." Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima Trinerjevo Grenko Vino v zalogi. Imejte posebno vedno doma Trmerjt v Liniment (zoper revmatizem, nevral-gijo, lumbago in izpahke), Trmcr-j-'V Antiputrin (za grgranje^ izpiranje ust in čiščenje ran) ter Tri-' nerjev Mirilec Kašlja.
f > Bi niia—mu
t
Peter Zgaga
V	Ameriko j.'	r-j-»ki menih lliodor.
N'"«-y*.rško časopisje je objavilo njegovo sliko na prvi strani.
Li»ti ga označajo z njegovim pravim nazivom "blazni menih".
lliodor je iirral važno ulogo na ruskem cesarskem dvoru. Z Ra-»putinom vre«1 je imel pokojno earieo i -.t«» v >voji oblasti.
K«, je hotela cariea slišati božji irla>. jo je povabil Rasputin v temno kamro, nakar se je za steno v božjem imenu oglasil lliodor ter ji povetlal. da je presveti Bog ves zaljubljen v carinjo vseh Rusov.
Carinja je bila s tem zadovoljna it-r je (Mitom svojega moža naročila in naročevala ministrom, kaj imajo storiti v prid Rasputi-iiu in njegovim privržencem.
Ta lliodor se je smel v Ameriki izkrcati brez vsakih cerimo-nij. Niti priselniška oblast, niti vzgojni tlepartment. niti duše-slovni izvedenci niso protestirali prol i njegovemu izkrcanju.
To pa zatt» ne. ker je takoj ob svojem prihodu izjavil, da bo poslal v Ameriki baptistovski <lu-hovnik.
Ce bi bil lliodor pameten človek in bi oh svojem prihodu povetlal. da je Rus in tla je njegov namen vzgajati Amerikanee. bi liil deportiran.
Oblastim je pa naziv "blazen'' tako ugajal, da so jfa takoj spustile v deželo.
*
Na prvi strani največjega ameriškega dnevnika čitaui naslednje naslove:
"Ženska se je borila, pred no so jo vrgli v kotel".
"Olivia Stone se je hotela zastrupiti".
"Truplo mlade punce so našli poti smetmi".
"Začela se je splošna akcija, la se državnega pravdnika odstavi".
*	-s *
Težko je vrjeti, da bi bilo konec zgoraj na v eden i h slučajev, tuli če bi bil državni pravdnik odstavljen.
I pat i pa je. da slabši ne more biti postavljen na njegovo me-
4o kot je sedanji.
*	* *
.Taz poznam prec«\j slovenskih »esnikov in pisateljev po imenu. r*o njihovih delih jih pa le malo poznam.
* •
*
Včeraj je bilo v listih objavljeni. <la so sklenili Hrvati pogodbo z laškimi fašisti.
Ta vest mora presenetiti vsakega Jugoslovana.
S težavo, muko in žrtvami so Jugoslovani zgnetli nekaj skupaj, kar zasluži ime država.
V	primeri z drugimi močnimi so slabi, dasiravno so čvrsti in krepki.
Sedaj je pa začel del troimen--kega naroda, ki bi mel biti vez med srbskim in slovenskim plemenom, eincati.
Križ božji, kaj če se na ljubo par fanatikov zgradbiea poruši?
Predstavljajte si samostojno Srbijo, samostojno Hrvaško in samostojno Slovenijo!
Še združeni ne moremo ničesar doseči.
Razdruženi bi bili eunja-obri-sača vsakemu.
;Nove lokomotive in vagoni v Jugoslaviji.
Ravnateljstvo državnih žele^mii*
je pr.-ielo i/. Nemčiie na račun re-; i' _ j iparaeij »•"» novih lokomotiv in "»•"»
'(isebuih vagonov za iorm:tlni frr. i
Odlikovanje čeških oficirjev.
j I 27. t. k t. je l»ila večerja na j beograjskem dvoru, na katero ta l»ila povabljena člana češln^lova-'škega poslaništva, ki sta se udele-,/:i!a kunianovsk« jnoslave, to je ; general Ceček in kapitan Kvapil. | Kralj Aleksander je oba odlikoval iz redom Karadjordjeve zvezde.
Spominsko ploščo
j Josipu Kreiulenreicbu. slovitemu (hrvatskemu gledališkemu igralen, so odkrili na slovesen način dne oktobra v Zagrebu na hiši, v kater: je Kreudenreich umrl.
i
, Nacijcnalisti za pobijanje draginje v Zagrebu.
j Zagrebška organizacija jugoslo (vanskih naeijonalistov ie Itidi pri-1 ■"•»la bf»j ]>rt>ti draerinji. Te dni soj Itili v Zagrebu nabiti lepaki, v katerih se poziva prebivalstvo na bojkft onih trgoveev, ki nisc zin-: žali een sorazmerno z naraščanjem | Jugoslovanske valute. Apelira se tudi na trgovce, naj znižajo cene J Poziv je povzročil v Zagiebu ve-! liko razburjenje, posebno v trgov s k e m svetu upati pa je, da ne bo. ostal brezuspešen.
i
Povoljni pogoji za izvoz vina v ;
Poljsko.	t
]/. Beograda poročajo, da so p« poročilu jugoslovanskih delegatov za sklenitev trgovinske pogodbe s Poljsko pogoji za izvoz jugoslo vanskih vin v Poljsko povoljni. '
Mlinaiska konferenca v Beogradu..
Te dni se je vršila v finančnem ministrstvu druga mlinarska kon-; 'erenea l*deležili so se je državni^ potlsekretar dr. Popovič. zastop-j nik poljedelskega ministra Stibler in lastniki vojvodinskih mlinov .Mlinarji so zahtevali, naj se zniža izvozna carina za t i<to moko, za katero se je žito uvozilo iz inozemstva, za 50 odstotkov, istotako naj d« voli r>0odstotno znižanje za otrobe Ministrstvo financ stoji nai
i stališču, »la 7:\ eniirat ne more do-v t * 111 i takega znižanja. (J »p:idar-. sko-tiu iiični komite bo t«> -stvar t>b-i ravn.-tval na prvi s«>ji.
Spremljevalci zti transport žive" živine.
I/ l>eograda se poroča, tla je prt meitio ministrstvo odredilo, da se (»rez. spr« mljtrvalcev ne sprejme več noSieua pošiljate\ žive živine. Izvzete so le lniie živali, ki se traiis-p .rtirajo v lahkih, tiostljivih in zaprtih kletkah.
Odkritje prabistorične naselbine v bližini Pančeva.
Kakor poroča beOgraj>»uo časopisje. ie komisija, ki se bavi s i>ro-učavanjem prahistoričnih starin, od!-:ri!a te dnj v bližini Pan cev a pri vasi Omoljice zelo bogato pra-hist«u*ieno naselbino. Pri izkopav-t-nju naselbine so našli mnogo važnih predmetov, katere bodo oddali beograjskemu drž. muzeju.
Važna iznajdba.
"Matin" poroča iz Pariza, da je iz.na.sal Eduard Belin a pa rti. 1 ki osigurava popolno tajnost ra-diotelegrafičnih in telegrafičnih j poročil.
Znižanje števila prebivalstva v Franciji.
Ce tudi je Francija pridobila po vojni 1.709.749 prebivalcev, je število prebivalstva današnje" večje Francije" za 395.226 oseb manjše • kot pred 10 leti. To je konštatiral i nemški medicinski tednik na temelju poslednje statistike.
- Ali ste debeli?
Samo poskušajte to.
1 Tisočeri debeli 'judje so postoll tanki, .sledeč naročilu zdravnika, ki Je priporočil i IVftirmola 1 »redpisne Tablete (Marmola ; I'resription Tablets) te nefikodljive mal« un.č«valce masti, napravljene po slavnem Marmola Predpisu (Marmola PrescrlpU-on). Cb ste predebeli, ne čakajte. Pojdlt« k lekarnarju ln za. en dolaj. toliko stane r i»o vsem svetu, vam da zavoj teh tablet, ere hočete. Jih pa lahko tudi dobite, ako pošljete to ceno na Marmola Company. 4<512 Woodward Ave., Detroit, Mich. Hujfiejo sta'no in lahko bre« utru|ljiveKa vetbanja. sli stradanja ter ne puščajo ' nliblh učinkov.
f
i*i!,AS \ AK< »DA. 'J. l»hX_ 1H22
IZ DNEVNIKA PREMOGARJA
Spisal Powers Hapgood, član U. M. W.
JI
SKUPINA GRŠKIH DRŽAVNIKOV.
Severova zdravila vzdržujejo . zdravje V družirinh.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak ii se £a ne srne zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša. kalei; t* odvrni mnogo trpljenja. Je ravne :aic dober za odrasle kake: za otrese.
Cera 25 n 50 centov.
Vprašajte po ie^arnah. \
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlac. ^r:pc n odpcn-._d pr; glavobo. vs'ea prehlada
Cera 59 cer.tov.
—3HECM ibmvx.V wm
Sa sliki vi<lite skupino jjriikih državnikov." IVt so jih grški rev »lucijonarci usmrtili, kor so zakrivili |V)i*az v Traeiji.
Ramoncito se ženi.
Piše Fr. Oklešen.
bo ženil ubogi Ramoncito. Zares, smilil se mi je.
'"Če boš lunčal doma. pa kar z menoj pridi", mi je rekel ko sva zapustila kantino.
"Pa pojdera*', in stopila sva v I njejrov v^lik. rudeč atitomobil. I "In kako se imenuje srečno dekle ?' ? sem ga vprašal malo pozneje.
Gospodična Lukrecija Tamar-go:"
£'Pa uisi slabo izbral!'' sein odgovoril recej iznenaden, kajti še ribe v morju vedo, da je Lukrecija najponosnejše dekle v Havani, in da ga ni bilo moškega do sedaj zadosti junaka, ki ne bi
, nega solnea. Bila .i«* Lnkrt-eija, nebeška vila v svojem zlatem ko-J pališeu. Stresel sem se po vsem j telesu; da sem bil kak divjak, bi jo bil živo pojedel. Pa vendar, premoprel sem >•• in se tihotapilo povrnil erez polje domov. Po "-reči me ni bila zapazila.
'"Bog ve če te ni! Ženske so
vsega možne......"
4 * Ne. nikakor ne! Yakaina. še par koktejlov."
(Konec prihodnji«".)
►Krstna ilava 21. r,o!ki.
trepetal pred njenim zanieljivim pogledom.
"Izbrala je ona, ne jaz!" "Pa ravno taka ženska ti je potrebna. ker bode gospa zares in ti
V -skoo! ju se .*)<• vršila po "dli »-■ lu kraljeve dvojiee *J7. - .t. ; 1 na sli.va 'JI. p»'špolka, ki nosi im<! predsednika č» škoslo\»» reoub like dr. Ma<a! \ ka. Kritne	->.
:e udeležila tudi vojaška d. imt:s-<*ii:j i* 1 vkosiovašUe armade 7. »j-etie-ralom šebekoui na eelu. Sl:i\m»--.t-21 i «2ev.,r je imel i»-enei-al i;<>n bivši Radičev pristaš, poslanec Iv. llausler pa se spominjal d^uio-kiaiične dinastije in narodne vojske Proslave s-j se udeležil: tudi slovenski gostje, ki so bili prišli na lunnauovsko slavi je.
POTREBUJE SE
100 drvnriev pri llalton KI:1 - n t'ontp Plača po $2.'"> tal klaVrre. ■^'.'lasiie -.e na pr.^taji Arrov . v prodajalni in povedali vam !■■> lo za kampo Ohus. Ri.t, H «x :J7, Arroyo. Pa.
'"Ne šalim se ne; zares se bom oženil". nam je pravil naš prijatelj Ramon na borzi včeraj. Vr>i smo se mu smejali. Le pomislite, Racimonto, naš dragi, veseli Ra-eimonto se ženi; to je pa preveč absurdno.
Vi f»a ne poznate, kaj ne? Ce bi ga poznali, seveda bi mu ne verjeli. Zakaj se bo ženil, saj mu ni ničesar potreba v tem življenju. Od svojega očeta, bogatega trgovca, je podedoval veliko denarja, in sreča mu je bila vedno mila, kajti za časa svetovne vojne je postal miijonar.
Vedno je živel sijajno; njegov debel in okrogel obraz, njegove male toda živahne oči. njegov prijazen smehljaj za vsakega, njegova obleka, izdelana od najspret-nejših mojstrov v Jlavani. vse je kazalo, da je bil zadovoljen sam z seboj. Nepotrebno je govoriti o črnih in gorečih očeh. ki so mu služile za prijetno ogledalo, ali 3 svilenih laseh, gostih kakor temni gozdi tropienih dežel, ko-je je. on tako rad ovijal okrog svojih, prstov, ali o ustnicah rde-sih kot plamen, koje je on tako 3lastno poljubljal. Pa saj Veste, kako žive veseli sinovi bogatih o čet o v v poskočni Havani tisočerih ljubeznij; če ne, pa sem pridi te in boste že sami videli.
Toda Ramoncito se ženi: neverjetno je, pa vendar tako pravi on, in poznamo ga že precej časa, da je mož svoje besede.
"In kaj bos pa s princesko?" *em ga smejaje vprašal.
'Jo pa tebi prepišem, takoj. š<-predno bo zazvonilo in se zaključijo današnje operacije. Češ?"
"Hvala lepa, saj me vendar po-maš za resnega človeka; in tudi imam ženo."
"In kaj zato I"
"In kaj boš z Juanito plavola-;ko, in Rosito zaljubljenko 1" so *a zaceli vpraševati drugi prijatelji ki so ga takoj obkrožili.
"Vse so vaše, dragi gospodje, ;e jih le hočete, ker jaz se ženim in vse drugo je končano."
Zazvonilo je na borzi in zaklju lile so se operacije. Malo po ma em se je izpraznila velika kvora-la prodajalcev in kupovalcev; tu n tam so se mudili nekateri, ki o govorili na ves glas kot pravi nešetarji in poskušali dokončati ačete operacije. Z roko v rokt sva Ua z Ramoncitom proti dvigalnL-tu, in zapustivši borzo sva se pri-iližala kantini, kjer sva si vožči-a dobro jutro ob kozarcu škotske pijače, po stari havanski navadi.
Nisva bila samo dobra pri jat e-ja, ampak tudi mirna soseda. Živela sva v isti hiši. v neki tihi u-ici v stari Havani. Toda bil je •as, ko se se nisva bila poznala, ega je že peeej let. Moj psiček e bil pravi vzrok najinega prija-eljstva; da, moj mali, bel psiček, 'tj je živel v neprestano veselje , noje deee in večno muko Raman-citovega služabnika, doli v pod-
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
Če je poklican Pain-Expeller Da
pomni-, bo BOLEČINA hitro pr" ruairnna t*'r bo uisv- j borna izginila. 0>> prvih znamenjih revm&tizina, živčne i potrtosti, neml-eije, bolečin, krče-vit»»£a trganja, si nabavite steklenico • t^ira močm-tra. zanesljivega Uružinsk-linimenta tt-r ga vdrarnite. Pristni Palu-E\|»eller nosi uaSo S I D K O v:iruo6tn< znamko. Vse drugo j" ponaredba. 3-3c in 70c. v lek:s rnah ali od
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 South 4th St., Brcokljn, N. Y.
stropju. Bila je psičkova navada valiti se kot. bela žoga po stopnicah navzdol, kjer je napravijal kratek obisk pri sosedu, in pn-stivši kak .spominek na lepi preprogi. je hitro zbežal domov. Seveda, debel španski služabnik ga je večkrat podil z metlo, pa živalce j«1 bilo prebrisano za njega.
Neko noč, okoli dveh zjutraj me je zbudilo cviljenje psička, ka j kor da bi me klical na pomoč tam doli pri sosedu. Tekel sem ven in videl sem. kako je debeluh udarjal po beli živalci z metlo, jezno govoreč: "Na, ti mala pošast, j na!"
"Vrag te vzemi, ti črna špan-' ska kri! Pusti moga psička takoj!" sem zakričal jezno. Ves o-' supnjen je služabnik takoj pone-i hal. vrgel metlo v kot in odprl; duri. Toda psiček se ni ganil v. mesta, ampak je obtičal pri du ! rih.
(1C, . . . i Saj si ga ubil. ti grdo špansko
prase ti", sem zakričal in tekel doli. Pobral sem psička na rahlo j in se obrnil navzgor. Toda v i-i stem trenutku je prišel ven moj sosed Ramoncito. zavit v belo kopalno obleko tako da je izgledal j kot kak indijski šejk.
"Pa kaj vraga je toliko kričanja tukaj?" je vprašal neprijazno.
"To vaše živinče je skoro ubilo mojega psička!" sem mu odgovoril prav jezno.
"Vaš psiček? Vi se motite, a-mijro! Tisti psiček je moj!"
"Kako bo vaš, saj je vendar moj! Imam ga že precej časa, in par minut poprej me je klical na pomoč, ko ga je ta debeli osel o-deval z metlo.**
"Ne, gospod, ne J Pred eno uro sem ga prinesel domov, kupil sem i ga sinoči, tako da bo imel kaj opravka ta bik; saj tako nič ne dela celi dan. In ti, lopov, si te-pel malega psička?" je zakričal proti služabniku, ki je potuhnjeno stal na strani. "Na. na, da se bodeš naučil dobrote proti živalcam". in na olivnem obrazu se za-donele tri fjorke klofute.
"In moj psiček, kam je šel T" sem vprašal soseda z dvomljivim glasom.
"Gotovo spi v kakem kotu gori pri vas", mi je smejaje odgovoril. ' Pojte gori in poglejte, in potem vas povabim na koktejl."
Takoj sem se povrnil gori. in res. moj psiček je mirno spaval v svoji košari v kotu dečkove spalnice, kakor mala svilena krogla, ne da bi se zavedal, kako so pretepali novega soseda. Takoj sem šel doli in prosil za odpuščanje.
Prvi žarki jutranje zore so že plesali na daljnem horizontu ko sem se opotekal po stopnicah navzgor. smejajoč se še vedno nad norčijami, ki mi jih je bil pripovedoval Ramoncito med tem ko je pasji sovražnik mešal koktejl za koktejlom. Od takrat sva bila najboljša prijatelja — in sedaj se
V	a
bodes dober in pokoren mož."
"Nobene ženske mi ni potreba — da bi jih vse vrag vzel!"
"Karamba. Ramon, zakaj se pa ženiš tedaj?"
"(V imaš vrv okrog vratu in : pod vislicami stojiš, na vislicah boš umrl!"
i*
"Tako hudo pa vendar ni. — Nihče te ne more siliti, če nočeš." "Že res. pa tukaj je stvar popolnoma različna; dal sem besedo, in rajši bi da me obesijo kot da bi prelomil, kar sem resno obljubil."
"Sedaj si pa interesanten. ami-go. Povej mi še kaj več!"
"Zakaj ne, če mi obljubiš d<r. ne bodeš nikdar črhnil besedice o tem. No. pa smo že doma : če se ti ne mudi. pa vstopi, in Yakama nama bo primešal par koktejlov."
Vstopil sem ž njim. Kakor morda vam je znano, debeli Španec i in mali psiček nista mogla živeti pod isto streh*, in moj sosed je bil končno primoran poiskati si sina celestnega cesarstva, ki je bil dober psičku in sloveč mešalec koktejlov.
"^Zadnji teden sem bil na Cen-.I tralu Tamargovem", je začel pripovedovati Ramoncito, "kamor meje povabil stari Tamargo da bi prisostoval za čet ju mlenja sladkorja. Seveda, zabaval sem se prav dobro, ker Lukrecija in njena sestra Anita ste izvrstni gospodinji. kljub temu kar govore hudobni jeziki.
"Ne vem ravno zakaj, pa vendar sem skočil iz postelje prav zarano nekega jutra, čisto proti svoji navadi, in se podal na spre- r hod po vrtu. Nato sem zavil krog tovarne, črez polje pokrito z rumenim sladkornim trsom, proti potoku, ki je skakal po polju z svojim veselim srebrnim smehom. Prišel sem skoraj do zarastlega o-brežja. toda hipoma sem se ustavil pred krasnim, dasiravno presenetljivim prizorom. Za nekaj trenutkov so moje žejne oči hlastno pile nebeško lepoto prekrasne Venere, ki se je igrala pod veselimi curki vodopada ob jezu. Zdelo se mi je da je bilo njeno vitko, belo telo pokrito v tisočerimi biseri, tako da se je neprestano lesketalo v brezštevilnih barvah pod kapricijoznimi žarki tropič->
Velika Blaznikova
Pratika
(s tremijmlatiči.)
Cena s poštnino .... 20c
25 pratik ......$3.75
50 pratik _________ 6.50
100 pratik ......12.00
«9
Slovenia Publishing Go.
8? Gortlandt Street New York
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.—
SLO VE NIC PUBLISHING CO* 82 Cortland* Street, 4 New York City, S. J, 1!I
(Nadaljevanje)
Petek, 26. avgusta.
V RalpLtonu je skupina rovov, ki so last Zimmerrnanovih interesov in ki obra-»ujejo pod imenom Quemahoninpr Coal Com-/••'«-->"• Sklenil sem oditi tja ter dobiti tam doba <Spl sem približno eno uro po državni cesti v iztočno smer in nato pa cesti v jiižiua >in« r, ki je vodila skozi gozdove, na-i.ur sem zagledal precej obsežen rov. Šel
preko železniških trajnic do tippla, do-kb r nisem pri>^l do urada rovskepa forma-na. Forman ni rie odšel v rov. Tzprva je menil, da mi ne m^>ro dati službe, ker sem -am, a kmalu nato je rekel, da bo našel, partnerja zame in da naj	vrnem na-
slednji dan. Odš^l sem, a takoj me je poklical nazaj ter me vprašal, T-e sem že kedaj podstavljal stobnp ali opor«-. Povedal sem mu. da sem >.o opravljal taka dela in rekel mi j<* nato, da mi bo dal mesto, kj^r je pritisk tako velik, da sploh ni treba razstrelje-vati premoga, temveč ga le odbijati ter nakladati premog ter postaviti sempatam kako oporo.
Kakorhitro sem dobil službo, sem od-el v Ralphton. kjer sem našel stanovanje in hrano. Dali so mi sobo z dvema oknoma in s hrano vred bi moral plaeati na me-see. Nato sem odšel v Bo swell, kjer sem vzel bus do Holsopple-a, odkoder sem se napotil v Johnstown s poulično karo. V Johns-towmi sem dobil pošto, napisal par pisem ter se vrnil oh polšestih nazaj v Ralphton. .
Sobota, 27. avgusta.
I'm zajtrku sem se oblekel v delavsko <>hl<-ku ti-r pustil svojo dohr«t obleko v majh-l n«'in prostoru v kleti, kjer se premolar ji 1 umi je jo ter oblečejo po završenem delu. I Tukajšni mvi obratujejo redno, a danes jih ^ par ni moglo obratovati, ker ni privedla B.1 <fc O. železnica tekom noči zadostnega števi-J la jeklenih kar. Rov št. :S. kjer s<*m delal 1 jaz, pa j<* imel na razpolago tri kare in po- < trehnih deset ali dvanajst kar je prišlo ob J osmih zjutraj.	]
Ko sem čakal približno eno uro pred ' uradom rovskega 1'onnana, ie prišel slednji 1 ter me odvedel v rov. Snft je tukaj le pri- ] Mi/no sedemdeset črevljev globok in vsle ' tega hodijo ljudje |x> strmem poševnem ro-il vu, mesto, da bi se vozili v vzpenjači. Rov-1^ >ki forman me je izročil na dnu rova mot« ] mami, ki je ravno hotel odpeljati par praznih kar od vhoda v rov na različna mesta, < kjer so bili zaposleni premogarji. Rekel : mu je, naj me odloži na najbližjem mestu i pri (hie Right, 8 East, prostor 15.	1
Ko sem dospel v svoj prostor, ki je; bil ves podkrepljen z oporemi, sem našel , tam svojega partnerja, nekega Amerikanca, , po imenu Berger. Ko sem dospel jaz na j mesto, ^je sedel ter zamišljeno zrl na črni ^ gozd ojH»r, ki so polpirale strop. Rekel mi , je, da je stiop tako soliden, da niti malo ne ] Škriplje in da vsled tega ne bo lahko jemati^ premoga iz najinega stebra. Napravil je
j
že dve razstrelbi. a ni dobil dosti zdroblje- ; nega premoga.
Vse se mi zdi, da se Bergerju ta rov ne " dopade, a prav posebno pa črti rovskega . formana, o katerem trdi, da ni nikdar dobili] potrebnih izpričeval, ki kažejo, da je povolj- j no prestal državne izkušnje. Dobil je ba-j» to mesto le raditega. ker je dober prijatelj supra. Po njegovem mnenju prodaja : forman dobre prostore v rovu inozemcem, ki znajo molčati glede tega. Ne vem, k* (i je resniee na rein. — mogoče je le navadna govorica. — a forman me je brez dvoma namazal. ko mi je rekel, da bo premog v tem stebru naravnost silil iz rebra, ne da bi ga bilo treba strel jati.	- j
Moj to
variš mi je povedal, da je imel. pred par meseei dobro mesto v tem rovu in da se mu je dobro g<xlilo. Poklican pa je bil na porotno službo za en teden in ko se je vrnil, so dobili njegovo dobro mesto drugi majnarji. Nobenega drugega dobrega mesta ni bilo na razpolago, in opravljati je moral kompanijsko delo ter prevažati kare na dnu rova. Ko so nižali plače, so mu skrčili zaslužek na petdeset centov na uro, kar znaša nekako štiri dolarje na dan. To pomenja veliko razliko v primeri s $7.50 na dar linijskih rovih. Pred kratkim je prosil, naj mu dajo mesto, kjer bi lahko kopal premog, in pred tremi dnevi so mu dali ta steber. Pred dvema dnevoma je polagal tračnice do hodnika, za kar ni dobil ničesar. To je oči vidno nadaljni rov., v katerem morajo premogarji opravljati takozvano mrtvo de-
lo brez zaslužka, zastonj ter v izključnem namenu, da si ohranijo prostor, kjer lahko
delajo.
Berger je razdrobil nekaj premoga in i vsled tega šva se napotila po hodniku navzdol. da poiščeva prazno karo. Motorman je pustil za naju štiri kare, ravno nad križiščem. Odvezala sva eno ter jo pričela potis-Ikati proti najinemu prostoru.
Potiskanje kar je tukaj najtežje delo, kar sem jih kedaj videl. Treba je porivati le na razdaljo kakih sto čevljev ali malo več, a ko sva bila na koncu, sva bila tako izmučena. da sva morala sesti in počivati. Jaz sem pot iskal z desno roko ter se naslanjal pri tem na levo nogo in Berger je potiskal z levo roko in se opiral na desno nogo.
Odvažanje naloženih kar tudi ni bila lahka stvar. Oba sva morala z vsemi silami zadrževati karo in Berger je medtem pot iskal spragse v kolesa. Kara pa je kljub temu prehitro tekla naprej ter se zadela v vrsto naloženih kar z velikem truščem.
Ponedeljek, 29. avgusta.	>
Delo je šlo danes naprej prav kot v soboto. Motorman nama je pripeljal le osem kar in vsled tega jih nisva mogla naložiti več Štiri kare za vsakega nama dajejo po štiri dolarje delo enega dne.
Odkopala sva toliko premoga kot ga je treba za štiri kare, potisnila nato kare no- o ter, jih naložila ter potisnila zopet ven. Ko t« je bila um četrt na dvanajst, sva imela od- S1 kopan ter pripravljen za nakladanje ves B premog, ki ga je treba za štiri kare. Od ta- c: krat naprej pa do pol ene sva sedela, opi- a rajoča se na steno premoga ter čakala na tnotorinana.
v
Ko sva Chris in jaz dospela v glavni n hodnik, po katerem vozijo polne kare, se je n ravnokar pomikala dolga vrsta naloženih kar proti izhodu. V svoje veliko preseneče- n nje sem opazil, da leži na vsaki teh kar po m ?n premogar do dolgem na trebuhu in nje- n £ova glava se je skoro dotikala pri tem stropa. Ko so konečno prišle mimo kare, na ^ katerih ni bilo nobenega premogarja, se je . vrgel na eno Chris in jaz sem storil isto na naslednji nezasedeni kari. Ko smo dospe- ll( li do mesta, kjer smo morali skočiti dol, da k gremo po strmem rovu navzgor na dnevno z luč, se vlak ni ustavil, a premogarji so o [>oskakali s premikajočih se kar.	^
Vem, da je to očividpo kršenje rudar-	^
skih postav, kajti premogarji se smejo vo-	j€ žiti le na rednih vlakih za ljudi. Rovski
forman pa ne stori ničesar, da bi napravil	&
konec teh ura k tiki.	si
On kisi postavo, ko dovoljuje, da se to	k v rši naprej ter jo krši tudi še v drugih po-	c' ilrohnostih. Rovski forman ali njegov po-	rj močnik bi morala vsaki dan obiskati vsaki prostor, v katerem se dela. Nisem pa vi-	|{ del nobenega uradnika v prostoru, v kate-	ir rem sem tukaj delal dvn dni. Chris mi je	jt rekel, da forman le redkokedaj obišče prostore in da ])f,znna prostore, kjer ga ni bile	m že tri mesece. Ko je delal na dnu šafta je prišel forman iiavzdol nekako ob de ve-	P tih sedel na dnu šafta do opoldne, rnkar jr zopet odšel iz rova. Cris je rekel, da je kompanija plačevala ljudem 44yardage" zr	? izkopovanje tal, da pa je bila ta navadr ustavljena raditega, ker je bil rovski for man preveč lem, da bi hodil naokrog ter	.] meril yardage.	?
u
Torek, dne 30. avgusta.
Ko sva delala danes, je postajala žila, ^ katero sva razstreljavala vedno manjša ir. manjša, dokler ni bila več tako debela kot \ sred nje vel i drevo, nakar je popolnoma < izgnila. Vrtala sva luknje, vtikala nabo- i je, prižigala užigalne vrvice, se podala v i zavetje večkrat tekom dneva, dokler nisvt ' vzela ven cele žile. Ostalo je približne 1 štirideset čevljev stebra med križno za ; režo, da katere sva dospela danes ter nadalj no naprej navzdol. Vsled tega nama je osta ' lo le še dela v tem prostoru za približno pet dni in nato bova morala porabiti par dni : da polagava tračnice na novem prostoru predno bi mogla pričeti z delom. Moj tovariš je moral porabiti dva dni za polaganje, j tračnic do tega stebra, predno je mogel pri četi z izkopovanjem premoga in imel je tukaj približno le en teden in pol dela. Dv? dni dela za kompanijo, da je mogel dobiti er teden ni j,ol dela na svoj l^ačun!	^
(Nadaljevanje v torek.) _ c
OLA3 VAT?ODA, 2 TYEC. 1922
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODI8XJ1,
Spisal Rafael SabatinL
Za "Glas Naroda" prml G. P.
Jugoslavia irredenta«
Royal Mail1^ Kretanje parnikov - Shipping News Vnaprej plačane vožnje.
Uriditi sedaj, da boste dobiti svoje sorodnike v Zdrožeie države petin ROYAL MAIL
i
.Posebna postrežba za jugoslovanske potnike; izborna hrana .in Čiste kabine za vsakega
VELIKI PROSTORI. HITRI PARNIKI VEČKRATNA ODPLUTJA
ORDUNA ORBITA
ORCA OHIO

■MM


mam
mm
____
Vpisnina za potovanje Iz vseh evropskih dežela.
Pišite po knjižico. VpraSajte za nadaljne podrobnosti pri
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SONS, Inc., Agents
117 W. Washington St.. Chicago 26 Broadway	New York.
all pri kateremkoli potniškem agentu.
4. decembra:
Aquitanla, Cherbourg.
I decembra:
ir Taornvna, Genoa. President Wilson. Tret.
•	decembra:
Yorclc, Bremen.
Tuscanla. Dubrovnik In Trat.
*	decembra:
Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America, Genoa. 11 decembra:
Roussillon, Ha\re. 112 decembra:
Berengaria, Cherbourg. 13 decembra:
Paris, Havre. 16 decembra: Majestic, Cherbourg.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
življenju kot aksiom; če se sebe zavedaš, seveda. Zakaj če si šibak. če nisi vsaj deloma osebnost, si sploh ne moreš podreti ničesar v življenju, in potem ti mora biti vsak dogodek 'slučaj', celo življenje pa niz slučajev, ki te žalostno preganjajo od zibelke do krste.
V	slučajnost torej ne verjemi! To je tolažba in uteha za slabiče. Oprimi se vzročnosti, postavi v sredo svojega življenja sebe; bodi vselej na mestu, in življenje ti ne bo nikoli skušalo vsiliti slučaja. Kar boš v njem doživel, bo samo vzrok tebe samega in tistega, kar je s tabo v zvezi.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno FRANK SAKSER STATE BANK, <*2 Cortlandt St., New York, N. Y-
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200.
V	Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme /sakemu poljubne zneske v aine riških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50ff, za izplačila od $10.— do $50-— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Frank Sakser Sta* Bank,
Cortlandt St., New York, N. Y
Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ,
kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo Tojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenie Publishing Co.
IS decembra:
Mauretania. Cherbourg.
20 decembra:
Seydlitx. Bremen. 121 decembra:
Antonia. Cherbourg in Hambux*.
23 decembra: Ryndam. Boulogne.
29	decembra: Colombo. Gena«.
30	decembra:
La Savoie. Havre; Olympic. Cherbourg. ,2 Januarja:
Berencaria. Cherbourg.
11 Januarja: ' AryenUna. Trst.
C^tflLvnost vJugo^Hj^
ZNANI PARNIKI, IZBORNE UGODNOSTI Ne Imejte brezpotrebnih »troikov in zamude.
PRES. WILSON
5. dec. — 27. jan__17. marca
Vnaprej plačane karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bližnji parobrodni agenturl ali pri
PHELPS BROS. Jk CO.,
Generalni Agenti 2 WEST STREET	NEW YORK
STAN IN HRANO SE DOBI
v prvovrstnem Boardinghousu z novo opravo. Kd^r išče k:'j iake-ga n:*j se oglasi. — Mrs. M. Poje, AV. 1-1 :>. St., Ap. f>4. New Vojr-k (2-5—12 ^
fSmSfr
jffiSf
KATAR
MEHURJA
MOŠKI! Zaščitite se
Prati *MS knraiai —I—t— vedno uporabljajte
(Wtary Kil) Francosko Praprr/»i«
Tuba 35c. Kit (Vs) SI Vsi lekarnarji aH WY-KltCo 71 Beckmtn St.. New York
ADVERTISE IN **QLAS NAROD A**.
OGLASI NAJ SE
EC.ON T MRU LAN, doma iz Gorice Stanoval je na Jamaica in Drew A v AVoodhaven, L I. Išče «»a se>tra Oglasi naj se pri uprav nistvu (»las Naroda. 82 Cortlandt St.. New York.	(i_4_r>)
RABIM 20 MOŽ
za lo^se rezati. Plača $r,00 do na dan, hrana Ln stanovanje prosto, ali po $2.00 od 1000 čevljev. Dobra angleška hrana — Hubert Mihie Alexander, Upshur Co., \V. Ya	(1,4,6—12)

Božič se približuje.
Še je čas, da Vaši v domovini dobijo
denarno darilo
koje ste jim namenili poslati, da se Vas na Sveti dan hvaležnih src spominjajo.
Posiljatve se kopičijo in tudi pošte so preobložene z delom, zato Vam priporočamo, da nam Vaše naročilo čimprej pošljete. Kajti, kdor prej pride, ta prej melje.
Z našimi cenami in postrežbo boste gotovo zadovoljni
FRANK SAKSFR STATE BARK
12 Mlatit St, New Yark
Chwo witapHfoc
< JADRANSKE BANKE >
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH,* PA.
SDINI ILOVKNBKO OOVORSČI ZDRAVNIK ftPKCIJALItT MO*KIH BOLEZNI. Meja itnka J« Mrwrt^nji akutiMti in kroničnih boMxnl. ■am t« zdravim nad 23 let ter k.nam akuinje v mn boleznirt i In kar znam eloveneKo, zato vaa morem popolnoma reriKnatl In apoznatl vaio bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja. Flcnl S3 lat aom pridobil poeebne ekuftnje prt »zdravljenju mo4klb bolezni. Za«o ae morata popolnoma zaneetl na mana. moja akrto pa ja. da vaa popolnoma ozdravim. No adlaiajta, ampak pridite čim preje.
Jaz ozdravim zaatrupljono kri, mz^uije In llaa po ftelaat!. bolezni v prtu. Iz« padanja laz, bolečina v *-oatab, atararana; oslabelost«živčne »n bolezni v mahu« Ju ledlcah, letrah, želodcu, rmanlco revmatlzem; katar; zlat« lile, naduhe Itd. Uradna ura: V ponedeljek: arado In petek od «. dopoldne do I. popoldmo« v torek. Četrtek ln aobota od t- dopoldne de t. zvečer; v nedeUak ta praanlklk od II. dopoldna do M. popotdaa.
ZA VAS DOLAR =
rte pošteno In hitro postrelenl kadar rabita uro. zlatnino, erafernlno, prstan, Diamond, dalje ako delite pravi glaenl Columbia gramofon, slovenske ploiča. In če druitvo potrebuje pravo avllnata zastavo, regallje, kapa Itd.; če se obrnete do znaneoa večletnega trgovca Slovenca, kateri razpoillja blago po celi Amarlkl nad 16 lat pa fa nikdar t!l«all kake napravllnoet. Poskusi me enkrat pa ae boate prepričali. Plilte po brezplačne eenlta* na »
IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa.
Rojaki, izrežite ta oglas!
N A R O 6
L. O .
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York	"
Priloženo dobite 50 centov, za katere ml polljite slavni ro> man Berte pl. Suttnerjeve -STRAHOTE VOJNE". (Doli z orožjem).
Ime
Neslov
Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi m izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York
__
_
(Nadalevanje.)
—	Torej on vas je zajel, obenem z Miss Bishop tam?
—	Torej poznate Miss Bishop? — je vzkliknil lortl, ki je postajal vedno bolj začuden.
Ta človek brez manir pa je stopil mimo njega, se priklonil gospodični, ki je bila skrajno nedostopna in mrka. Ko je zapazil to, .se je obrnil proti lordu, da mu da zai.-ljeni odgovor.
—	Imel sem čast nekoč, — je rekel. — Dozdeva pa se mi, da
ima Mi>s Bishop krajši spomin.
Kislo se je nasmehnil, a njegove sinje oči so kazale žalost. Miss Bishop pa je zapazila le porogljivi smehljaj. To jo je razkadilo.	...
—	Jaz ne štejem tatov in piratov med svoje znance, kapitan
Blood.
Tedaj pa je eksplodiralo njegovo lordstvo.
—	Kapitan Blood! Torej ste vi — kapitan Blood?
—	koga ste me potem smatrali?
Blood je stavil to vprašanje pogasi in trpko, kajti njegov duh
se je pečal z drugimi stvarmi.
—	Jaz ne štejem tatov in piratov med svoje znance. — Ta kruta fra/.a j»* napolnila njegove možgane, kjer je izzvala stoteren J
odmev.
Lord Jul
ian pa ni hotel popustiti. Prijel ga je za rokav z eno ! roko ia z drugo roko je pokazal na umikajočo se, potrto postavo j Don Miguela.
—• Torej vi nimate namena obesiti onega španskega lopova? 1
—	ln zakaj naj ga obesim?
Ker je navaden proklet pirat, kar lahko dokažem ter sem že dokazal.	•
—	Ila, — je rekel Blood in lord Julian se je čudil ostrosti o-braza, ki je bil še par trenutkov preje vesel in poln šegavosti. — Jaz sam sem proklet pirat. Radi tega imam tudi usmiljenje z ljudmi uioje vrste. Don Miguel bo odšel prost.
l^.rd Julian je zazijal od začudenja.
—	In po vsem, kar sem vam povedal, da je storil? Potem ko je potopil Royal Mary? Potem ko je na tak način postopal z me-uaji — z nami? — Lord Julian je ogorčeno protestiral.
—	Jaz nisem v službi Aglije in nobenega drugega naroda, gospod. Mene prav nič ne briga, kakšne krivice trpi njena zastava.
Njegovo lordst
vo je skočilo korak nazaj vspričo strašnega 1 pogleda, ki ga je obšinil iz suhega lica kapitana. Strast pa je izginila prav tako hitro kot se je pojavila. Z mirnim glasom je dostavil kapitan Blood:
—	Ce hočete spremiti Miss Bishop na krov moje ladje, vam! !»«>m zelo hvaležen. Prosim pa vjus, da se požurite. Hočemo potopi-1 ti to ladjo.
Obrnil se je počasi, da odide. Lord Julian pa je zopet posegel! vmes. Zatrl je svoje ogorčeno presenečenje ter se delal mirnim.
—	Kapitan Blood, vi ste me razočarali. Imel sem upanje, da lahko storim velike stvari za vas.
—	Pojdi k vragu, — je rekel kapitan Blood, se obrnil ter
odšel.
Dvajseto poglavje. TAT IN PIRAT.
Kapitan Blood je korakal samcat po sprednjem delu svoje ladje v mehkem mraku, katerega so že pričele osvetljevati tri velike svetilke, ravnokar prižgane od nekega mornarja. Krog njega je
vladal
mir. Znamenja bitke, ki se je vršila po dnevi, so bila izbri-1 sana, krov je bil očiščen in red je bil uveljavljen zgoraj in spodaj. Precej daleč proč od njega je popevala skupina njegovih ljudi, kajti njih zakrknjene narave sta mogoče ublažila mir in lepota noči.
Kapitan Blood pa jih ni cul. On ni čul ničesar drugega kot odmev onih krutih besed, ki so ga označile tatom in piratom.
Tat in pirat!
Čudna stran človeškega duha je, da lahko človek leta in leta dobro ve, da mora biti neka gotova stvar neke gotove oblike, a je vendar presenečen, ko naj se s pomočjo svojih lastnih čutov, da se ono dejstvo popolnoma ujema z njegovim mnenjem. Ko so ga pred tremi leti
na Tortugi poživljali, naj postane morski ropar, kar je I tudi postal, je popolnoma dobro vedel, kakšno mnenje bo imela o njem Arabela Bishop v slučaju, da podleže skušnjavi. Edinole prepričanje, da je za vedno izgubljena zanj obenem z obupno brezobzirnostjo, ki je napolnila njegovo dušo, mu je nudilo zaključni impulz, ki ga je pognal na morje.
NiL<Lar ni niti razmišljal o tem, da bi se mogel še kedaj sestati z njo in ta misel ni našla prostora niti v njegovih sanjah. Bila sta, kot je domneval, nepreklicno in za vedno ločena. Kljub vsemu temu pa je ohranil pred seboj misel na njo v vseh teh letih fi-liburstva. .Misli na njo se je posluževal kot sredstva, s katerim je zadrževal ne le samega sebe. temveč tudi vse one, ki so mu sledili. Se nikdar preje ni nikdo tako trdno držal razbojnikov v svojih rokah ter jih tako odločno zadrževal pri plenjenju in onečaščenju kot kapiran Blood. V pogodbi, katero so sklenili z njim so morali izjaviti, da se bodo tudi v teh stvareh pokorili poveljem svojega kapitana. Kadi izvanredno dobre sreče, ki je spremljala njegovo vodstvo, je dosed a j že vedno lahko vsilil svojim ljudem disciplino, ki je bila nepoznana med morskimi roparji. Kako strašno bi se mu sedaj ti ljudje smejali, da je storil vse to iz respekta do mlade deklice, v katero je bil zaljubljen na romantičen način! Kako strašno bi se mu smejali, če bi izvedeli, da ga je ravno ta deklica danes informirala. da ne šteje tatov in piratov med svoje znance!
Tat in pirat!
Kako so pekle, žgale in rezale te besede.
Preveč je šumelo kapitanu Bloodu v glavi, da bi mogel razmišljati v oni noči. Njegova duša je bila razdvojena vsled konflikta med skoro sveto ljubeznijo, katero je gojil do nje v vseh teh letih ter grdo strastjo, ki se je pričela sedaj vzbujati v njem. Ekstremi dotikajo in kot ae dosti dotaknejo, postanejo lahko zmedeni. Kkztremi ljubezni in sovraštva so bili ▼ oni noči tako zmešani v duši kapitana	da so v svoji zmedi predstavljali naravnost
gorostasjuo strast. * Tat in pirat!
(Dalja prihodnji*)	H	f
Zadeva "Forda".
Pred kratkim je imel odbor jav nih skladišč pri generalnem civilnem komisariatu v Trstu sejo, na kateri se je razpravljala prošnja, predložena od Ford Motor Company, da bi se ji oddal v najem hangar Št. 6J» v prosti hiki Duca d'Aosta. Predsedoval je v odsotnosti gen. civ. komisarja ca v. dr L>icni. Odbor je smatral za absolutno potrebno, da podpira zaCe tek novega industrijalnega podje-!tj;r v Trstu ter je izrazil svoje prepričanje, da bi idealna rešitev obstojala v tem, da se odstopijo poslopja bivšega Llovdovega arseua-l.i. ki sedaj niso v rabi ter so telo primerni v to svrho, samo če bi se i a*; ognilo nanje območje proste luke, ter je poudarjal ve'ike ne-urilikc, ki bi bile zvezane z oddajo takega hangarja kakor je oni št |6t> za netrgovske svrhe. Odbor pa ie pozval javna skladišča in generalni civilni komisariat, da z vsemi mogočimi sredstvi pospešujeta sklep pogodbe, katera bi Fordu omogočila takoi&njo ustanovitev mehanične delavnice s tem, da se j Fordu odstopijo primerni prostori {eventualno poslopja, katera naj se J izberejo izmed onih, ki bodo pred-I laguna od
Čuden samomor.
V Trstu si je vzelo že mnogo ljudi življenje. Toda do sedaj si ni v/.el še nihče življenja na tak grozen in pretresljiv način, kakor si ga je v el neki nevrasteni"en staj ček Kvc p«r«'či!o žalostnega koraka; V tretjem nadstropju hi£e št. -I v blici Alessandro Volta je stanoval GOletni delavec Ivan P.rata-sevič. Starček je bil nevrasteničen in v tej svoji neozdravljivi bolezni s«; je pogostoma pritoževal proti svojim sosedom, znancem in prijateljem, da ni več daleč oni dan, ko si bo vzel življenje. Prijatelji in sosedje so ga sicer tolažili, naj p« t*-pi nekoliko, saj ni bolezen tako nevarna, kakor si jo sam I predstavlja; toda te besede ga ni-Iso prav nič potolažile, vztrajal je vedno pri svoitm. Končno je izvršil svoj žalostni sklep. Nekje v svoji kuhinji je našel dolgo, tenko vrv. En konec vrvi je močno privezal cb okno; na drugem koneu je pa napravil zanjko ter vtaknil vanjo glavo. Nato si je prerezal z rjavo britvijo žile na obeh ro-knh. Potem je pa skočil s krvavima rokama in z zanjko okoli vratu na okno, raz katero je skočil na ulico. Vsled telesne teže se je vrv, na katero je bil obešen, utrgala. Na ulico je treščil z «?lavo in si razbil črepmjo. Vrhu tega si je še zlomil še obe roki V hipu se je nabralo okoli njega mnogo radovednega ljudstva. Nekdo je telefoniral na ri-šilno postajo. Kmalu je dospel zdravnik na lice mesta; toda ni mogel drugega ugotoviti, kot da je nesrečni delavec mrtev. Mrliča so pogrnili, da ga ljudje ne gledajo, dokler ni prišla preiskovalna komisija; potem so ga prepeljali v mrtvašnico.
Ukradene kokoši nesel v vreči
Neki brigadir orožnikov je aretiral pri Sv. Ivanu nekega sumljivega mladeniča, ki je nosil na ramenih v vreči breme. Brigadir je bil radoveden, kaj nosi nilad<jnie v vreči. Zato je tudi pogledal v vrečo. V njej je zagledal dve ubiti kokoši, nekoliko srajc in par rjuh. Vprašal je mladeniča, kje je dobil vse to blago. Nagovorjeni je sprva trdil, da je dobil blago* v dar od nekih sorodnikov v vasi Sales; potem pa je priznal, da je ukradel kokočl v Salesu, srajce in rjuhe je pa vzel neki perici. Končal je v zaporu. Ime mu je Miroslav Rebula, star 25 let; stanujoč v Roeolu.
Ukradeno perilo.
kletni delavec Anton Justin z Ucke je zapustil zapor v Trstu, kjer je presedel kazen radi tatvine. Naslednji dan se je pa zopet tako daleč spozabil, da je ukradel na istrski cesti neki perici z voza • mot perila. Ko je bil s plenom na varnem, ga je stlačil v vrečo. Potem je vrgel breme na ramen* in jo mahnil proti Sv. Ivanu. Tam pa je zaš^l v roke moža postave. Tako je mož zopet kcweal v zaporu.
Nesreča na parnikn
V" tržaško mestno bolnišnico so pripeljali delavca Angela Spara-gna, starega 41 let. Padel je pri delu ua parniku "Artelli" v novi prosti Juki tri metre globoko. Dobil je težke zunanje poškodbe.
Nenadna smrt.
Umrla je nenadne smrti v svo^ jem stanovanju v ulici della Loggia v Trstu C^letna vratar i ca Marija K isiuah Zadela jo je kap.
Tatvina na južnem kolodvoru.
Kmalu po prihodu vlaka is Zagreba v Tist je bil aretiran na južnem kolodvoru neki mednarodni žepav pc imenu Amerigo Mossari, st«:r 'Jo let. ker Je ukradel bpronu Di »nisu Hellmannu. ko je ta stopil z vlaka, listnico s 3000 lirami. 1'aron je dobil listnico nazaj, Mos sari je pa končal v zapra.
Velika tatvina v trgovini.
Neznani vlomilci so ponoči odprli s ponarejenimi ključi manu-| fakturno trgovino Avrelije Miloh v ulici della Guardia št. 27 v Trstu Ukradli so najrazličnejše blago v vrednosti nad 6000 lir.
Tatovi v trgovini delavske zadruge v Trstu.
Dva kraljeva stražnika, ki sta patmlirala ponoči po ulici S. Marco, sta slišala močan ropot, ki je prihajal iz bližnje trgovine delavske zadruge. Šla sta tja. Nevarnost so pa gost je v trgovini pravočasno zavohali ter zbežali — seveda praznih rok.
Razoečevilec ponarejenega denarja.
j Pri Sv. Jakobu je bil aretiran j neki razpečevalec ponarejenega denari a, K i se imenuje Ruggero jSiiiignglia, star 21 let. stanujoč v Trstu. Zaplenili so mu 50 ponarejenih (ivolirskih bankovcev.
Pod splašenega konja je prišel
na O a ribal d i je vem tekališču v Trstu I2let.ni Marijan Kasinjrer. Dobil je težke poškodbe. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Nesreča z ra streljivo snovjo.
V tržaško bolnišrico so pripe ljali kmeta Matij«: Briščeka, starega 46 let. stanujočega v Brišče-kih pri Opčicah. Kmeta je ranila razstreliiva snov po rokah.
Telesni plod v Bošketu.
Neki gozdni čuvaj je našel zjutraj v Bošketu med grmovjem omet. lladovedno ga je odvil ter našel v njem človeški telesni plod moškega spola.
Prašiči na račun vojne odškodnine.
Goriški deželni odbor je naznanil vsem županstvom, da dospejo v najbližji prihodnosti iz Madžarske dovozi goveje živine in prašičev, ki se porazdelijo med kmetovalce na račun vojne škode.
Slučaj - neslučaj.
Resnica i* izkustva.
So ljudje ki trde in trdijo, da je vse, kar se zgodi v življenju človeka, gol slučaj ali naključje. Po naziranju teh ljudi je življenje sestavljeno iz neskončnega niza slučajev in naključij, ki se pleto druga za drugim in naple-tejo verigo človeškega življenja od krsta do pogreba.
Pretresimo nekoliko to stvar!
Človek pride "slučajno" na svet. Akceptiram. 'Slučajno* prebije detmstvo. doraša v otroka, doraste v mladeniča in moža, v dekle in ženo. "Slučajno" ne u-mre tekom časa, ko se razvija, temvee živi dalje, — kako in čemu^ to je odvisno zopet od "slučaja". Na koncu umre, tudi — "slučajno!"
Mislim, da to staliče ni pravilno. Menim marveč, da je povsod v življenju vzročnost tako prvotna in globoka, da jo more s " slučajnostjo" zamenjati le oni, ki življenje zgolj površno pojmi. Ozri se kamorkoli okrog sebe, posledice boš našel povsod one, ki so jih povzročili ljudje, žnjimi v družbi torej tudi ti. Vzrok življenja v svoji okolici si torej ti sam, in če se tega zavedaš, te slučaji nikoli ne osuknejo in njihovi vrtinci ne. požro.
"Kakor zakličeš v gozd, tako se ti gozda odzove", — smo se u-čili nekoč, menda še v ljudski ioli. Ta stavek lahko poftavii t