iraü mtü mm «1963 it oj a k i! Vsem, ki so nam poslali svoja voščila za srečno in blagoslovljeno novo leto, se na tem mestu zahvaljujemo. „Naša luč” vam je voščila z lepim stenskim koledarjem, ki je bil priložen prvi številki. Če kdo še želi prvo številko, mu jo radi pošljemo. Sporočamo, da je Družinska pratika za 1. 1963 popolnoma razprodana. Tudi Koledarjev Družbe sv. Mohorja v Celovcu za leto:; ni več. Zanimiva knjiga „Strahote kitajskih ječ” pa se še dobi. Vsem, ki so že poravnali naročnino za letošnje leto: prisrčen Bog plačaj! Živeli posnemalci! Uredništvo in uprava „Naše luči” Pomembne lefnlse 743. il. prizna karamitainislki vojvoda Borat bavarsko nadoblasti, ker so mu ti pomagalli v boju prati Obrom. S dem se začne Vključevanje našega naroda v zahodni svet im prične pokristjanjevanje Slovencev. Borutova 'Sinova sta že krščena in za njim prevzameta vlado, najprej Gorazd, potem Hotimir. 749. 1. pride Bavarska s Karantanijo vred pod frankovsko nadoblast, a domači knezi še vedno oibdrže avtonomijo. Na prošnjo kneza Hotimira pride iz Salzburga dedovat med Slovence škof Modest, ki posveti prve tri cerkve med Slovenci: Gospo Sveto, Sv. Peter v Lesu pri SpftfctaJlu ob Dravi in tretjo pni Judenburgu ob zgornji Muri. 772. /1. je zlomljen med našimli predniki otdpor pristašev poganstva. Med Slovenci zavlada 'knez Valhun (Vla-'dun, Valltunlk), sin Kajtimarov. 803. il. odloči Karel Veliki, naj bo meja med misijonarji iz Salzburga in misijonarji iz Ogleja, odkoder se je tudi širilo krščanstvo v naše kraje, röka Drava. 819. 1. tse Slovenci vsdh krajev pridružijo uporu hirvatske-ga kneza Ljudevita Posavskega proti frankovski nadvladi. Po triletnem vojskovanju Ljudevit propade in Slovenci izgube zaradi tega še tisto avtonomijo, ki so jo dotlej imeli. 843. 1. je ob razdelitvi frankovske države pripadla večina iSloveniških krajev Ludviku Nemškemu. 862. 1. je zavladal v slovenskih vzhodnih krajih knez Ko-cdlj, ki ise je d. 869. popolnoma osamosvojil. Kot vladar naše države v Spodnji Panoniji is središčem v BI atenskem ifeoistdlu je podprl misijonsko delovanje sv. bratov Girlila in Metoda in dosegel pri papežu Hadrijanu II. obnovitev sirmijske nadškofije, neodvisne od sosednjih cerkvenih Oblasti. 874. 1. je isicer Kocljeva država podlegla pritisku Ludvika Nemškega, toda delovanje slovanskih blagovestnikov je pustilo med našim ljudstvom predragocene sadove do današnjih dni. 881. 11. so se pojavili pred Dunajem iz Azije došli Madžari, ki so potem od 904. do 955 puistošilli tudi po slovenskih panonskih krajih. Ko so bili 1. 955 popolnoma premagani, sio nehali z vpadi v druge države in sio se za stalno naselili na ogrski nižini, s tem pa ločili Slovence Od Slovakov. Naši kraji so postali sestavni ddl nemške Vzhodne marke, iz katere je nato nastala Avstrija. 973. h so poisltalli gospodarji Škofje Loke in okolice bavarski knezi in škofje mesta Brižinj bllizu Müncthena, 39 ilet nato pa so zagospodarili nad Bledom in Bohinjem knezi in škofje južnotirdlskega Briksna. Kakšen pomen ima naša nedelja? „Bog ima pravico zahtevati, da človek potsvdti en dan v tednu božjemu češčenju“ — pravi socialna okrožnica Janeza XXIII. „Mater at Magistra“. Brez dvoma. Pravzaprav mnogo več: člo-vdk je dodžan vse svoje delo, v petek in sve-tak, Bogu posvečati, opravljati v božjo čast, s svojim delom in vsem življenjem ga slaviti in častiti. Saj je končni smoter življenja: božja čast in slava. Na to preveč pozabljamo. A da se človek tej nalogi ne izneveri, da se je od časa do časa zave in jo izpolnjuje, je trdba, da je njegovo življenje prepleteno, obdano od dni, ki so posebej temu posvečeni: nedelje. Nedelja naj posveti, prekva-si, nosi ves teden, da bo povezan z Bogom, resnično Bogu v čast. Svet, čeprav je ustvarjen za to, da nas vodi k Bogu, nas pogosto tako zaposluje, veže nase, prevzema, da nas raje odtujuje Bogu in njegovemu češčenju. Treba mu je od časa do časa, vsaj ob nedeljah, za hip uteči in se zateči v „svate kraje“, v hišo božjo, na božji svet, ki pa ni le zatočišče, marveč predvsem izhodišče za vedno novo osvajanje našega sveta: domov, ulic, delavnic, uradov, tovarn — za božjo čast in za naš dušni blagoslov! Središče vseh krajev im vseh „svetih krajev“ je Golgota — oltar. Višek božjega čaščenja je daritev na križu in njeno stalno obnavljanje v sv. maši. Edino zares Boga vredno oeščenje je v naši daritvi neskončno vredne žrtve edinorojtenega Sina Bogu Očetu. Vse drugo zgolj naše čaščenje je v pri-mari s tem kakor nič, neznatno, nepomembno. Zato nas Cerkev obvezuje, naj vsaj na dan, ki je Njemu posvečen, izkazu j eni o Bo-gm to najvišje češčenje v skupni daritvi sv. maše. Nedelja je predvsem Gospodov dan. Predvsem ga darujmo, posvetimo Njemu, zavestno in širokosrčno. Je pa nedelja tudi naš dan, posvečen nam samim in našim družinam. Spet je Janez XXIII., ki poudarja, naj človdk nedeljo posveti svojemu notranjemu življenju, telesnemu počitku in družini. „Proist materialne zaposlitve, se more duh dvigniti v misli in ljubezni k božjim rečem din razmisliti v dnu svoje vesti o svojih obveznih in nespremenljivih odnosih do svojega Stvarnika“ — pravi okrožnica. Z eno besedo: človdk naj se ob nedelja,h notranje zbere, naj bo vsaj nekoliko sam s seboj, naj stopi vase, razmišlja o sebi — pred Bogom. Čim hitrejši je tempo našega časa in dela, čim bolj je danes človek pogreznjen v skrbi in težave vsakdanjega življenja, čim bolj tudi njega zajema gon po vedno višji življienjsfci ravni in večjem udobju in uživanju, manj časa in smisla ima za nadnaravne in duhovne vrednote sploh. S silo se mora človek odtrgati od več ali manj materialističnega toka življenja, sle za hip u-staviti, umiriti — zamisliti. Človek, ki ob nedeljah nič časa ne porabi za svojo notranjost in svojo dušo, je nedeljo zapravil, ji vzel njen religiozni značaj. Težko je pričakovati, da bi zamujeno v nedeljo nadoknadil na delavnik. Kdaj bo mislil na tisto „le eno, ki je potrebno“? „Telesni počitek od trdega vsakdanjega dela je prav tako človekova pravica in potreba,“ nadaljuje papež v encikliki. Zato Gerkev zahteva, da človek more in mora v nedeljo počivati: delo v obratih naj počiva in delavec naj počiva. V nedelj,o naj si človdk „z oddihom in poštenim razvedrilom“ (Mater et M.) nabere novih molči; proti smislu nedelje torej je: zapraviti in izčrpati še oistale moči in se v ponedeljek utrujen privleči na delo. * Nedelja naj na eni strani ohranja in obnavlja veselje do ddla, na drugi strani pa naj nas varuje modernega precenjevanja, pdboiženja deila. Delo je dameis za mnoge malik, smoter življenja, ne več le sredstvo. Ne velja več: „Delamo, da živimo“, marveč: „Žiivikmo, da delamo!“ Po Marsu je človek bitje, ki dela. Pobujišljivo je danes reči: Delamio, da potem počivamo, da imamo čas. Ne, vsakega trenuitlka je äkolda na polu k napredku v tehniki, v obvladanju narave dn «veta. Kar ni priidobiitveno, tehnično, snovno iddlo — nič ne velja. Molitev, skrb za duhovno življenje, za kulturo, umetnost, je poitrata časa, brezdelje, lenoba. Kdor zapade tej miselnosti in ga priganja še gon za čim večjim zaslužkom z dvojnim delom, z rednim in izrednim, z nadurami tudi na praznik — in to brez resnične potrebe — postane suženj dela, robot. Nima miinu, ves je živčen, nezadovoljen. Človek mi le podoba Bog a-S/b v arnik a po svojem delu, marveč tudi podoba Boga, ki je v absolutnem miru. Te podobe ne more t ' V Risba iz mladinskega molitvenika „V božji hram” razlaga, da je točka 1 našega nedeljskega programa — služba božja. zatajiti brez škode, sicer postane podoba mrtvega stroja. Nedelja je tudi v oporo človekovi ogroženi osebi. Večji del ljudi občuti svoje poklicno delo, posebno telesno, kot breme, vez, znamenje odvisnosti, kot nekakšno sužnost v službi materije in drugih ljudi. Nedeljski počitek je čas zanj, za njegove misli in načrte, mu daje občutiti večjo osebno svobodo, bolj se zaveda, da je človek, oseba, t. j. „bitje, ki isebl biva“. V nedeljo je nekako svoj gospod, ni priklenjen na uradne ure in na stroj, sam razpolaga s svojim časom. Nedelja na svoj način dviga človekovo dostojanstvo, kar je danes velikega pomena. Na socialnem področju prinaša človeštvu prav pojmovana nedelja velike koristi na vseh mogočih področjih. Mislimo samo na eno: na družino. Delo čez teden družino skoro povsem razdraži, razbije; komaj se vidijo zjutraj ali zvečer. Nedelja naj bi jo zunanje in notranje povezovala za ves teden. Tako je nedelja važna za gojitev družinskega čuta, za občut doma (ne le kraja, kamor se hodi spalt). Med tednom ni časa za pomenke in preudarke, za notranje zbliževanje, medsebojno' vplivanje. Kar se je čez teden nasedlo odtujenosti, zagrenjenosti, slabe volje, naj nedelja ugladi, zabriše. Ni mogoče v nekaj stavkih povedati, kolikšen blagoslov je nedelja za družino, če jo pojmuje in praznuje res krščansko in družinsko. Naj-večje isocialno zlo „tekočega delovnega tedna“ v nemški industriji je prav v tem, da družina nima več nedelje ne skupnega prostega dne: kadar je eden prosit, je drugi v službi, šoli itd. Teh nekaj misli o nedelji naj v nas vseh zbudi željo iri voljo: spoštovati Gospodov dan, kakor nas uči Cerkev. D r. I g n a c i j Lenček ♦ če bi mi Bog dal 24 ur na razpolago svojo vsemogočnost, bi videli, kaj bi vse spremenil na svetu. Če bi mi pa dal obenem še svojo modrost, bi gotovo pustil stvari takšne, kot so. P. Monsabre. TRI ZGODBE Vsak 'dogodek ima svoj zlati nauk za življenje. Francoisiki zmagovalec v prvi svetovni vojni, maršal Fooh, se je odpravil na slavnostno potovanj e po prijateljskih Združenih državah. Ko je prišel v New York, so mu predložili, kakšen naj bi bil spored potovanja in program posameznih dni. Maršal se je usedel, vzel v roke načrt in ga pazljivo bral. čez čas je na listu nekaj popravil in pripisal s svinčnikom. Adjutant je odnesel spored nazaj. Ame-rikanski pribočnik, ki je organiziral spored, je pogledal na list in bral dostavek: „Tukaj: uro in pol za slovesno mašo.“ Maršal Foch je vzel namreč s seboj na potovanje v .svojem kovčku tudi svojo mašno knjigo. * Kanonik Duplesisy popisuje v svoji knjigi, ki je izšla pred zadnjo vojno, v Parizu, naslednji dogodek: „PFalo, gospod minister?“ „Tu minister, želite?“ „Tukaj župnik.“ „Pozdravljeni, gospod župnik! Želite?“ „Oprostite, v zadregi sem. Kaplan mi je ob ljubil, da se bo vrnil, a ga ni. Ali bi mogli vi maševati jutri zjutraj ob šestih?“ „Prav. Pridem. Ob šestih zjutraj.“ In drugi dan, bilo je na praznik sv. Štefana, 26. decembra 1926, je maševal v bel-grajisikii katoliški cerkvi Ob šestih zjutraj minister in med mašo seveda budi obhajal vrsto služkinj, ki so najraje prihajale k zgodnji maši. Ta minister je bil dr. Anton Korošec, slovenski zastopnik v beilgrajiski vladi. * Pri verouku je bilo. Kaplan je pripovedovali otrokom o stvarjenju sveta; in ko je povedal vso zgodbo, kot jo pripoveduje Mojzesova knjiga, je poklical enega od dečkov, naj ponovi. Dečko se je kar dobro odrezal. Do šestega dne je vse lepo ponovil. „No, kaj pa sedmi dan?“, vpraša kate-f'et. „Kaj je Bog storil sedmi dan?“ „Sedmi dan? . . . Sedmi dan pa je šel k maši.“ Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Tam prepevat božjo slavo, Svoje citre vzame s sabo. Pesmi svoje med stoglasne V gozdu zliva ptičev kore Od prihoda zlate zore, Dokler sonca luč ne ugasne. Al’ veselje v srcu utoni Sčasom’ mu za petje slavcev In vseh gozda prebivavcev, Ker vsak svojo vedno goni. On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Jim prebira svoje strune In jih raznih pesem vadi. Kosa, trdokljunsko dete, Od preljub’ga Avguština, VeFkoglavega kalina Nauči pet’ pesmi svete. Zmerom svojo goni slavček, Zmerom od ljubezni bije Srce sladke melodije, Toži ga Bogu puščavček: „Lej, kalin, debeloglavec, Trdokljunast kos je svoje Pesmi pustil, lepši poje, Podučit’ ne da se slavec!“ Al’ Bog slavca ni posvaril, Le posvaril je puščavca: „Pusti peti moj’ga slavca, Kakor sem mu grlo ustvaril. Pel je v sužnosti železni Jeremij žalost globoko; Pesem svojo jc visoko Salomon pel od ljubezni. Komur pevski duh sem vdihnil, Z njim sem dal mu pesmi svoje; Drugih ne, le te naj poje, Dokler da bo v grobu utihnil.“ France Prešeren Da/a in zacUt^a Iđeti/Lca Ko Bern imel deseti let — talko mi je pripovedoval 'že prileten možakar iz naše vasi — smo se otroci med seboj igrali. Ne vem, kaj je bilo, da me je zjezilo in iz ust mi je ušla kletvina, (ki je nisem bil vajen. Oče ki je delal blizu nas, je to slišal in me strogo pogledal. Rekel pa ni ničesar. Kmalu potem je bilo koisilo. Oče je molčal. Ko smo po jedi odmolili in je hotel moj brat oditi, ga je oče ustavil in nam rekel: „Poslušajte! Malo pred kosilom sem slišal iz ust tega neolikanca besedo, ki se pri naši hiši ni prej še nikdar izgovorila.“ S pnslfcom je pokazal name in glas se mu je tresel. Pogledal sem v tla. V hiši je nastal molk. „Pri naši hiši se ni nikdar preklinjalo. Ali ste kidaj slišali preklinjati vašega očeta?“ je čez nekaj časa strogo pogledal otroke in obstal s pogledom na meni. Nato se je obrnil in brez besede odšel iz hiše. Planil sem v jok, Sfcdkel za njim in ga prosil odpuščen j a. Tako me je moj oče odvadil kleti. — T. DR. F. ŽAJDELA: Je rak nalezljiv? Tudi tokrat obljavljamo del razgovora, kli ga je imel v oddaji radia Pariz za Slovence naš rojak dr. F. Žajdela, priznani specialist za raka (kanceroiog). Zadnje čase se v tisku veliko bere o „virusih“ kot povzročiteljih raka. Koliko je v tem resnice? Ali je treba sklepati iz tega, da je rak nalezljiva bolezen? Odg.: Na to vprašanje je nemogoče od-govori/ti na kratko. Če me vprašate, ali je rak nalezljiva bolezen ali ne, vam lahko takoj odgovorim, da rak gotovo mi nalezljiva bolezen v navadnem pomenu besede; to se pravi: ljudje, ki živijo v stiku z bolniki, ki imajo raka, ne tvegajo nobenega okuženja v zvezi z rakom. — Odgovor na vprašanje, ali povzročajo raka virusi, pa je dosti bolj zamotan. Ali dovolite, dragi doktor, ker ste že zašli med nestrokovnjake, da vas najprej vprašam, kaj so pravzaprav „virusi“? Odg.: Danes vsi vemo, da razločujemo med mikrobi razne kategorije im to ne le z ozi- Na isililki so po narodnosti: Nemka, Francozinja, Danlka, Španka, Slovenka (Marija Žagar) in Framcoiz. Vsi so dobri pevci ter so lansko leto med počitnicami v Španiji peli slovenske narodne pesmi. Vsako leto namreč prireja vseučilišče v Zaragozi počitniške tečaje. Tega se je udeležila tudi gdč. Žagarje- va, ki drugače poučuje jezike na angleških šolah. Med tečajem sio bili nastopi posameznih narodov. Ker je bila gospodična Žagarjeva sama, je združila tujce v sefcstet, ki je zapel štiri sdovemske narodne pesmi, kar je zbudilo toliko zanimanja, da so bili pevci nato povabljeni celo v krajevni kazino. rom na njihoivo veiliifkost, ampak tudi kar se tiče nijiihovega načina življenja. Bacili tu-berkulloze, griže, tifusa itd. spadajo n. pr. v kategorijo ibalkterij, ito se pravi mikroskopsko majhnih (bitij, ki merijo nekaj tisočink milimetra, a ki so kljub tej majhnosti vseeno kompletni organizmi, ki se samostojno razmnožujejo. Virusi pa so mikrobi, ki so po navadi znatno manjši od bakterij; najmanjši merijo komaj nekaj milliljioindnk milimetra. A najvažnejše je to, da ne morejo živeti in da se še manj morejo razmnoževati sami od sebe. Živijo torej v celicah organizma in za svoje življienje in plenjenje izkoriščajo, izrabljajo njihove strukture. Ena najbolj znanih virusnih bolezni je poliomielitis (otroška ohromelost); njen virus se naseli in razmnožuje v celicah živčnega sistema; te celice lahko (dokončno uniči. (Prihodnjič še kaj) Dobra beseda Če bi mož znal dovolj in pravi čas ceniti lin hvaliti žensko nagnjenje do prikupne zunanjosti, bi bila tudi žena prej zadovoljna in bi se možu ne bilo treba pritoževati, češ, žena mi ves denar „v cunje“ vtakne. Tako pa so žene prav zaradi nerazumevanja in podcenjevanja v tem pogosto tem bolj nezadovoljne in imajo vedno nove zahteve. Vzročnost je skoraj vedno nasprotna, kot moški navadno mislijo. Žena ne zahteva vedno več novih oblek zato, ker je neoimrna, temveč nasprotno: postala je preveč zahtevna zato, ker je mož niti v malem ni pohvalil in ji ni dal potrebnega zadoščenja; tako nezadovoljnost raste in se razvije v pravo bollesmost in neznosnost. Kako zadovoljna, čedna in prikupna je marsikatera žena, čeprav je malokdaj „nova“ ali morda le „prenovljena“, ker ji mož vsak dan ali vsaj pogosto daje tisto, kar žena brezpogojno hoče „vsak dan novo imeti“ in kar je tako rekoč „krona“ vse njene lepote in prikupnosti, namreč priznanje, zlasti pa priznanje lastnega moža, da mu tako oblečena ugaja. Če bi bili moški vsaj toliko dušeslovca, kakor je v teh vrsticah nakazano, bi imeli neprimerno manj denarnih izdatkov in živčnega vznemirjenja. Obenem bi pa bilo zakonsko življenje nagrajeno s tihim, osrečujočim mirom dveh src, ki se razumeta. Žena pa pričakuje pohvalo tudi drugje, ne samo pri obleki in zunanjosti. Vedno se razodeva ista ženska potreba: osebna usmerjenost. Brez zavesti, da se za koga žrtvuje, ne more delati, a prav tako tudi brez pohvale tistega, ki zanj dela, živi in se žrtvuje, nima veselja ne do dela ne do življenja. Zvečer po trdem celodnevnem delu je kmetica postavila na mizo za večerjo pest sena. Moški so jo gledali, misleč, da se ji je zmešalo, žena pa je lepo mirno rekla: „Kako sem pa mogla vedeti, da sploh opazite, kaj vam postavim na mizo? Že trideset let vam kuham, a še nikdar nisem slišala ene same besede, ki bi mi povedala, da pogledate, kaj jeste.“ Ta zgodba je morda izmišljena, a nič zato; lepo nam le pojasni to, kar nas zanima: žene rade vidijo, če jim zajtrk, kosilo ali večerjo pohvalimo. Težko prenašajo, oe jim nikoli ali zdlo redko pohvalimo jed, ki so jo skuhale; ikalko jih mora šele Iboldti, alko moški ne zna drugega, kakor da vsalko jed „olbgodrnja“, da nli z nobeno zadovoljen in ne pomisli, da mu jo je žena pripravila morda celo z veliko skrbjo in trudom, pa večkrat tudi z grenkostjo, ker bi bila rada kaj boljšega Skuhala, a ni imela. Če pomisliš, s kako sladkimi besedami si znal sedanji ženi „ušesa božati“, ko si bil še fant, če pomisliš, kako si ji na dušo „pihal“ samo zato, da bi jo zase „pridobili“, ali nisi nespameten, ako se sedaj niti z besedico priznanja in pohvale ne potrudiš, da bi svojo ndkdanjo največjo pridobitev vsaj ohranil? Kakšna nespamet, da svojo nekdanjo pridobitev, za katero si žrtvoval dneve in noči, zdaj vsak dan z nepremišljenimi očitki in godrnjanjem od selbe suvaš in zapravljaš košček sreče, za katero bi bil pripravljen iti celo v fantovski pretep! Kolikokrat ena sama beseda preveč ali premalo skvari že zajtrk in zagreni okus za ves dan! D t. A. Trstenjak .Porurje bruha železo— Porurje je dežela tovarn, jeklarn, nuldniikoiv in fcofaarn, abkroženiih z delavskimi naselji in trgovskimi četrtmi. Slkaraj neprenehoma jo obdaja mešanica pare, dima in p-rahiu. Na prostoru s površino tretjine Slovenije živi v Porurju blizu 6 milijonov ljudi, natrpanih med tovarnami, cestami, rudniškimi nasipi in rečnimi prekopi. Porurje bruha železo! Nešteto železnih peči (plavžev) gori noč in dam. Mnoge izmed njih izdelajo dnevno do 1000 ton železa. Železna peč ali! plavž je okrog 25 m visoka in do 8 m široka peč, katere stene so sezidane iz nepregorne opeke. Plavž proizvaja surovo železo, to je stopnja železa med rudo in jeklom, ki ga imenujemo tudi grodelj. Kakšen je postopek pri pridobivanju surovega železa? Niti posebno zapleten ni. Plavž napolnimo s plastmi koksa in železne rude, katerim primešamo nekaj apna. Dandanes pridajo nudi še nekatere druge snovi in to zmes potem imenujemo sinter. — Ko je plavž napolnjen, zažgejo spodnjo plast koksa. Da gori, vpihavajo v spodnji del plavža, taililnik, po ceveh pilhalicah velike množine poprej segretega zraka. V tialiilniku tako nastane visoka vročina (do 1500 stopinj C), ob kateri se kisik, kot sestavina železne rude, loči od železa, podobno kot druge sestavine železne rude, •in zgori z ogljikom, ki ga oddaja koks. Železo pa. ki se je tako sprostilo kisika, staljeno teče preko vsipa in se 'zlblira v spodnjem delu plavža. Ker si je med potjo nabralo do 4 odstotkov ogljika, je to železo krhko in se ne da oblikovati in kovati. Imenujemo ga surovo železo, grodelj. Uporabno je le za tako zvano sivo litino. Tudi ostanki rude, koksov pepel in apno se pni visoki vročini stopijo in pri tem stalijo v žlindro, ki plava v talilniku nad grodljem. To žlindro je treba pred izlivom grodlja iz talilnika odstraniti. Že med potjo iz plavža se sproti granulira (sesede). Uporabljajo jo pri izdelovanju opeke, dodajajo jo cementni mešanici in uporabljajo kot gradivo za nasipanje. Grodelj pa spuščajo v velike pioisode, ponovce, in ga tekočega prevažajo v jeklarne k nadaljnjemu predelovanju. Na sliki vidimo dva plavža akcijske družbe „August Thyssenwerke” v Duisburgu. Novi plavž (levo) smo videli lansko leto v televiziji. Telstar je prenesel njegovo sliko čez ocean. Stari plavž (desno) proizvaja dnevno 1000 (on železa. „August Thyssenwerke” v Duisburgu v Nemčiji zaposlujejo 40.0000 delavcev. gospa /Haida svetuje ... „Nesrečna zima mrazi me, še dolgo proč ne spravi se!“ Talko opeva slovenska pesem mrzili letal čas in kollkofkrat [j.i pritrdimo tudi mi, ko hrepeniimo po toplkk sončnih žarlkiilh. Kako prav pa ji dajo šele ubogi bolniki, ki priklenjeni na posteljo ujamejo skozi zmrznjeno šipo le košček 'zimske sivine ali poplesavanje snežink! Kako počasi jim minevajo mračni dnevi, zimske noči pa ni konca ne kraja. Ni odda, da jih obide ma-loidiušnolslt in tožijo, da pomladi ne bodo več učakali. Kot bi svetel 'žarek pošiljal v bolniško sobo, ise jim zazdi, kadar jih obišče znanec. So ljudje, ki se obiiskavanja bolnikov foiraniljo z vsemi mogočimi in nemogočimi izgovori: da bolnikovih tožb ne morejo prenesti, ker mu itak ne morajo pomagati, da jim duh zdravil in bolezni prav slabo dene in da je verjetno, da si naberejo bacilov in sami obolijo. Tak sebionež naj kar raje doma ostane! K bolniški postelji prisbo-piimo s prisrčnim sočustvovanjem in dobro voljo. Pozanimajmo se pri domačih, kdaj bolnika ne motimo. Čeprav je čas omejen, se da gotovo vskladiti s časom, ko bolnik ne pričakuje zdravnika ali ko ga običajno zajame krepilna dremavica. Pred obiskom pomislimo, s kakšnimi novicami in pogovorom bomo bolnika razvedrili. Predvsem znajmo poslušati! Razumlljiivo je, da nam bo potožil o svoji bolezni, saj še mi zdravi talko radi tožimo zaradi včasih prav ničevih malenkosti. Z vedro besedo pa ga bomo znali speljati na veselejši pogovor in mu dali tudi čutiti, kako ga pogrešamo in se veselimo dneva, ko bo spet poln novih moči vstopil v delovno življenje. Čeprav ne nujna, je lepa tudi navada, da bolnika ne obiščemo praznih rok. Vendar ni treba nositi dragih daril, saj se bolnik tudi prisrčno darovanih malenkosti zelo razveseli. Ne nosimo mu močno dišečih cvetlic ne velikih šopkov, za katere v bolniški sohi ne bo prostora. Par skromnih poljskih rožic, zelene smrekove vdjice, prvi cvetoč tulipan v lončku mu bodo prinesli k postelji delček travnikov, gozda ali pa upanje, da pomlad le ni tako daleč. Tudi časopis ga ho razveselil, posebno, če članke, za katere se zanima in ki ga bodo razvedrili, obrobimo ali podčrtamo, da jih ho takoj videl. Posebno pa ga bomo razveselili, če mu pred odhodom 'obljubimo, da ga bomo kmalu spet obiskali in če to obljubo tudi držimo. Draga dekleta! Saj mi vendar ne očitate, da sem vas pozabila?! Danes kar načnimo problem, ki gotovo vse zanima, problem lepe postave. Več ali manj vitka linija večini žensk dela sive lase. Vzroki prekomerne debelosti ali suhosti so lahko bolezenski in v tem primeru lahko pomaga samo zdravnik. Zdravo dekle pa naj zaradi svoje postave ne izgublja glave. Prvi nasvet, ki vam ga dam, je tale: ne nasedajte raznim reklamam po časopisih! V večini primerov vam nudijo le priložnost, da se zlahka iznebite denarja, žal, brez uspeha. Debeluške med vami naj si raje postavijo ta vprašanja: 1. Sem sladkosnedna? Uživaj čim manj svežega kruha in testenin, slaščic pa se izgihlji, kar se da! Jej trikrat dnevno, vsakokrat zadosti in po pameti. Med obroki ne teši apetita s koščkom čokolade ali keksi. — 2. Je moja prebava v redu? Uživaj mnogo sadja in zelenjave, čim več v surovem stanju. Skrbi za redno stolico. — 3. Se malo NEKAJ O TOPLOMERU Toplomer za merjenje 'Osebne topline potrebuje posebne nege. Kadar ga ne rabiš, ga imej v tulcu iz lepenke ali pločevine, da se ne zlomi. Preden ga uporabiš, ga vsakikrat prej preglej, če ni morda počen ali zlomljen. S krepkimi zamahi spravi živo srebro v ožji del cevke! Nato ga pravilno namesti pod pazduho, a toplino boš natančneje izmeril, če ga vtakneš v debelo črevo. Ko ugotoviš toplino, oisnaži toplomer s kosmičem vate, namočene v alkoholu. Če se živosrebrna nit v toplomeru pretrga, vtakni toplomer za nekaj časa v toplo vodo, ki naj ne presega 50° C, in nitka se bo spet strnila. Morje avtomobilov pred tovarnami Porurja, last delavcev. Vedno več je med njimi tudi avtomobilov slovenskih delavcev. gibljem? Pet minut jutranje telovadbe pri odprtem oknu ibo koristilo ne le tvoji liniji, ampak tudi splošnemu zdravju. Hodi v proistem času na sprdhod in se na ljubo pešhoji včasih odpovej vožnji z avtomobilom ali tramvajem. Nikakor pa ne posegaj po shujševalnih tabletah brez posvetovanja 'Z 'zdravnikom, da ne boš svoji nečimiurnosti žrtvovala ljubo izdravje. Presuhim povem, da se je zrediti teže kot shujšati. Kar je debeliuškalm pri hrani prepovedano, si ve izdatno privoščite! Torej obilno kruha in testenin, sladke smetane in slaščic, od sadja zlasti banane, dateljne, orehe in lešnike. Hranite se petkrat dnevno, it. j. v treh olbil-bih glavnih in dveh stranskih obrokih. Pred spanjem pojejte banano ali par keksov in Popijte kozarec sladkega mleka. Tudi ve se ne sladkajte med obroki, 'da si ne pokvarite teka! Spite vedno višaj osem ur, telovadite m skrbite za redno prebavo. Vsem skupaj še en nasvet: oborožite ,se s trdno voljo in potrpljenjem, uspeh ne bo izostal. Na svidenje prihodnjič! r/)esein pl ti u a Pesem plava po dolini, Kdo zapel jo neki je? Mehki glasi s tajno silo so potrkali v srce. Kaj je skrito v melodiji? Hrepenenje mladih let, tihi upi, lepe sanje, čiste kakor gorski cvet. Pesem, peta v prvi zori, ko še zvezdice blešče. Daleč so še vroče ure, daleč žalost in solze. Poj, le poj mi, pevec tuji, žar mladosti iz pesmi vre. V daljnem mraku, ko poslušam, tiho molim jaz za te. R., Francija Mati ob otroku Mati bo kmalu opazila, kako se njen malček rad igra. Začel bo preštevati prste na rolkali, raid bo zagrabil atelkä za nas» po-žvečill palec na nogi. Nič ne bo pravil, kako je sladek, a se bo z njim igral ure in ure. Zanimala ga bo ropotulja, ki jo bo zagrabil in kmalu poskusil vreči preko robu pri zibeli. Dolge ure'se bo sam s seboj pogovarjal. Huda bo le, kadar bo moker ali lačen. Mati hoče zadostiti otrokovi želji po igranju. Ni potrebno, da bi otroka kar zasuli z igračami, kot to včasih opazimo ponekod. Drage so in marsikdaj otrok ne bo vedel kaj početi iz mdhaniionimi stvarmi. Glejmo raje na otrokovo korist kot pa na svoj ponos, češ, če ima sosedov, mora imeti tudi naš. Komaj malo odraste, postane otrok pri igračah radoveden. Poskuša izvedeti, zakaj se avto premika, oe ga navije. Razdre ga in zavrže. Punčki odpre glavo, da vidi, zakaj z očmi „zaspi“. Otroški isivet je svet zase. Mati vidi, da je deklici punčka iz cunj, tže vsa raztrgana in pokrpana, veliko ljubša kot nova pupa, ki ‘hodii, zasipi in reče „mama“. Medvedek bo že brez tac in nosu, a bo najljubši spremljevalec loitnotku v poisteljo. Ne trudite se, da bi mu priljubili drugo „izdaj,o“ medvedka. Odklonil ga bo. Najbolj zadovoljen bo otrok ub kupu peska, kjer bo smel gospodariti po mili volji. Z živo domišljijo si bo zgradil stvari, o katerih se odraslim še sanja ne. Res bo včasih potrebno potem dekličino oiblekco izprašiiti, ali pa deti celega fanta s hlačkami vred v veliko žehto, a mati bo to rada opravila, saj je otrok užival v svojem svetu. Verjetno bo to tudi ceneje kot kupi pozabil j enih igrač, ki oitirofeu ničesar ne nudijo. Paziti je pa treba, da ne bo fant z novim pipcem načel mize ... Že zgodaj se pokažejo prirodne razlike v duševnosti fantka ali deklice prav pri igrah. Zanimanje je drugačno-. Marsikdaj se že zgodaj pokaže bodoči poklic, dasi nikdar ne bi mogli z gotovostjo reči dokončne sodbe. Deklica rada pomaga pri gospodinjskih opravilih materi. „Pomoč“ je le posnemanje njenega dela pri kuhi, pranju itd. Fantom se bo pa za malo zdelo, ako jih bo mati vprašala za kaj takega. Če bi trgovsko merili vrednost otroškega dela, bi bila zelo majhna, včasih celo v škodo. Vzgojno je pa velikega pomena. Gotovo ne smemo preobložiiti otroka niti z delom niti z učenjem. A tako bo mati igraje otroka učila za življenje. Zakaj ne bi deklica umila in obrisala prave skodelice namesto igrače! Seveda je dobro, ako ni skodelica iz naj-boljišeiga porcelana. Otroške roke še nimajo moči in lahko se zgodi nesreča. Fant bo rad poskrbel, da bo vedno zadosti kurjave pri štedilniku, a bolje je, da ne prime za sekiro, ker bi bilo škoda njegovih drobnih prstov. Materina ljubezen do otroka sama bo narekovala materi, kaj in kako naj vzgaja svojega ljubljenčka za življenje. Zelo važno je za otroka, da se zgodaj že navadi imeti svoj red. Ne samo dnevni red za spanje in počitek, za igranje in gibanje, temveč da ima vse svoje stvari v redu. Zvečer naj sam zloži svojo oblakco, da ne bo treba zjutraj iskati po vseh kotih, kje je kaj. Morlda bo tudi sam (že uredil svojo posteljo, morda bo poisprav.il za seboj po jedi, čeprav bo mati pomila za njim! Kar se bo otrok takrat naučil, mu bo ostalo Vse življenje. Tako- „zgraditi“ človeka, kot ga more mati, ga ne morejo vse univerze z vso svojo filozofijo! Ko bo otrok že dobro obvladal jutranjo molitev, ga boste lahko naučili tudi znano večerno: O Jezus, blagoslovi me! Odpusti grehe moje, po svoji ljubi Materi, me sprejmi v Srce svoje. Naj v Tvojem svetem varstvu spim, v ljubezni Tvoji se zbudim in zadnjo uro milost daj, da pridem k Tebi v sveti raj! Vse dobro sta/sem vračaj, v nebesih jim poplačaj in vernih duš usmili se, da bodo Tebe gledale! Amen! (Se kamni d&ma Povrnil se bom, povrnil nekdaj med negibne oljke, v poletni vročini razsejane med skalami po bregu. To morje daljav mi je ubilo dušo do grenke onemoglosti — še kamni doma, razžarjeni kamni na Krasu so bolj prijazni kot te zemlje brez toplih oči. Iz pesniške zbirke Humbenta Pribaca „Bronasti tollkač“, ki je izšla kot prva slovenska knjiga iv Avstraliji v Melboiuinmu 1. 1962 in bila natisnjena v slovenski tiskarni Simona Špacapana. Romanje v Lurd Ker praznujemo v februarju praznik Turške Matere božje, opozarjamo rojake, naj že sedaj mislijo na vseslovensko romanje v Lurd, ki bo oid 18. — 24. junija. Udeleženci naj si po možnokti zagotove dopust in tudi 'sredstva. Cena v hotelu je po izbiri od 15 fr. fr. naprej. Vise informacije lahko dobite pri svojih dušnih pastirjih. Nekaj podatkov Za leto I960 so ugotoviti, da je imela procentualno največ samomorov Vzhodna Nemčija. Tam je v tem latu napravilo samomor 5185 ljudi, kar pomeni 3 osebe na 10.000 prebivavceiv. V Zapadni Nemčiji si je istega leta vzelo življenje 1,9 oseb na 10.000 ljudi, v USA pa 1,0 in v Franciji 1,7. V Zapadni Nemčiji je trenutno 29 odstotkov včlanjenih pri delavski strokovni organizaciji (Gewerlksohaftsibunidu). Leta 1960 jih je bilo še 30 odstotkov. Število članstva torej pada. V Zapadni Nemčiji 'živi 277.000 italijanskih delavcev, od teh samo v Porurju 74.000. Leta 1961 je 2543 Italijanov in Italijank sklenilo zakon z Nemci oz. Nemkami. Gorenjska zimska narodna noša iz preteklega stoletja slovenci doma V Visolah pri Slovenski 'Bistrici je izbruhnil požar, v katerem ,so se zadušili trije otroci družine Mihelah. Bili so sami doma, zaklenjeni v hiši. ■—• Za letošnji božič je tudi v Puštalah pri Čepovanu zasvetila električna luč. — V Kamniku se je zaletel vojaški tank v hišo im jo deloma porušil. — V Dragatušu pri Črnomlju so odprli novo šolo. Ljubljanska pošta je bila pred božičnimi prazniki obložena s voščilnimi kartami, da še nikdar tako. „Vse kaže, da so Ljubljančani začeli pošiljati čestitke nekoliko prej kot lani.“ piše komunistični dnevnik. S tem hoče povedati, da ljudje sedaj raje voščijo za božič, ki je moral IhM v naši domovini tudi letaš navaden delavni dan, kot pa za novo leto, ki ga praznujejo kar tri dni. Izreden val mrzlega zraka je po božiču zajel tudi Jugoslavijo. Mraz je bilo tudi ob istrski obali. V Trstu je neusmiljeno razsajala burja, dvigala [ljudi v zrak in jih metala po tleh. — V začetku decembra je bilo ideževje, ki je močno prizadelo Vipavo v Vipavski dolini. — Slovenska akademija iznatioistd in umet-noisti, najvišja naša znanstvena ustanova, je imela letno skupščino in izvolila tri nove člane. Sedaj pripravlja med drugim tudi kar se da obširen slovar isloveniskega jezika. V tovarni Iskra d dl a že osem let slepa iManija Slkumavec. Ko je prebolela ošpice, 'je izgubila vid. Pri delu je talko spretna, da dela ob ;tekočem traku in privije 8 vijakov v 30 sekundah. V tovarni „Plamen“ v Kropi na Gorenjskem, kjer je že od nekdaj razviita železarska industrija, je sedaj proizvodnja skoraj povsem avtomatizirana. Lani so izvozili za 170.000 dolarjev vijakov, največ v ameriške Združene države, v Turčijo in v Iran. Za Ameriko jih izvažajo v lesenih sodčkih. Blizu tam so Lesce, kjer izdelujejo verige. Lani' so jih izvozili za 630.000 [dolarjev. Sredi mesita Kopra ob Jadranskem morju je 27. idec. izačeto goreti v podjetju „Embalažni servis“ in je tako nastalo za 13 milijonov [dinarjev škode. Zavod za statistiko republike Slovenije je objavil, da so se v teku lanskega leta v primeru is prejšnjim letom zvišali življenjski stroški za 15%. Hrana se je podražila za 21%, pijača in tobcdk za 19%, obleka za 7%, stanovanj e za 3%, higienske potrebščine za 13%, Stroški z,a razvedrilo 8%. Zanimivo je bilo, ko proti koncu leta ni bilo nikjer več jajc. Ljudje so namreč poklali kokoši, ker je postala krma zanje predraga. Končno je lle prišla novica, da bo prišla pšenica spet iz Amerike ... Zadnje čase je v modi združevanje raznih podjetij. Odpravili so tudi celo vrsto okrajev. Na Primorskem spada sedaj vse pod okraj Koper, vsa Gorenjska in pol Dolenjske spada pod okraj Ljubljana, pol Dolenjske in kos [Štajerske pod Celje, ostalo pa poid Maribor. Ljudje se sprašujejo, kje bodo sedaj zapustili tiste, ki so sedeli v ukinjenih uradih. A so že poskrbeli zanje. Pravijo, da [so za nekatere pripravili pač nove oddelke, da bodo imeli službo. Drugi pa sva-re 'v časopisju: „Ne združevati vse od kraja!“ — Prošnje za potne liste bodo odslej reševali kar na občinah. Sicer so pri tem imeti glavno besedo že sedaj krajevni funkcionarji. Povprečno živi moški v Sloveniji 65 let, ženska pa 70 let, pravijo najnovejši statistični podatki. 64,7% prdbivavcev im.a le ljudsko šolo, 35,3% pa ima višjo izobrazbo. Sami pridelamo komaj tretjino moke, ki jo pojemo. Zato pa pridelamo 4,5 več krompirja, kot ga pojemo. Komaj 30% prebivalstva v Slovenijii je še kmečkega. V 50 letih je ta odstotek padel od 66% na 30%. — Šestina jugoslovanskega industrijskega dohodka odpade na Slavenijo. — Vsak peti Slovenec ima radijski [sprejemnik. Niso nam pa v čast naslednji podatki. Poraslo je med nami število samomorov. Na 100.000 prebivavcev jih pride v Siove-. njji 25, medtem ko je jugosl. povprečje 12. V tem oziru je pri nas slabše kot pri Avstrijcih in Madžarih. Tudi lastnine ne spoštujemo več. Od vseh pravd pred sodnijo je bilo 29% proceisav zaradi knovinskih prestopkov (jugosl. povprečje je le 19%). Te dni je minilo 100 let, odkar se je v Trčmunu rodil irajmi pesnik in voditelj Beneških Slovencev, bogoslovni profesor Imsgr. Ivan Trinko. Tu ga vidimo Iv velikem snegu pred domačo hišo v Trčmunu V ANGLIJI Bedford: Obiljulbili isimo, ida bomo 'kaj več povedali o vsem, kair je bilo v Bedfordu tik preid božičnimi piraizniki. Lepo je bilo in hvali ežmi smo vsem, id a je vse tako 1'epo uspelo. V solbolfco 22. ideoemlbra iso gioistje napolnili mastno gledališče. Nekateri Slovenci so prišli iz zdlo oididalljeniilh krajev. Seveda so bili navzoči tudi llljiuidje druglilh narodnosti. Najprej so naistopilli naši oitrooi, ki ofoilsfcujejo isilpvenislko šolo, s petjem, nato je bila igra ..Vest“ v it®eh~dej,aojiiih. Glavna točka sporeda pa je ibilla prihranjena spevoigri „Mi-kllavž piriihaja“ 'z nastopi angelov in parkljev ter „Miklavža“ samega, da ne pozabimo sv. Petra. Vsi so prav dobro opravili svojo vlogo. — Priirediitve se je ludeležil tudi g. novoimašnik Št. Falež, ki je bil nekaj tednov prej poisvečen v Rimu ter je v Bedfordu daroval v nedeljo 23. decembra svojo prvo slovesno daritev. Novo cerkev Kristusa Kralja ®o napolnili Angleži in Slovenci. Na pragu je Rehberger jeva Jožica podala g. no-vomašniku križ is kratkim pozdravom. Pini slovesni maši sta asistirala g. Calvin, bivši župnik na tej župniji, ki je g. Štefanu pomagal v šole, in slovenski župnik. Oba sta tudi igorvorilla novomašniku talko angleško kolt slovensko. Po maši je novomašnik podelil vsem svoj blagoslov. G. novomašnik je preživel vsa leta do študija na Angleškem kot delavec, pa tudi še potem je rad prihajal sem. Zato mu še posebej 'Slovenci na Angleškem želimo božjega blagoslova na življenjski poti! t P. Milošič: Huda zima je tudi med Slovenci na Angleškem zahtevala svojo žrtev. Kot je posmrtna preiskava dognala, je pokojni Peter Milošič, —- doma iiz Istre, živel je v Leedsu v lastnem domu že 15 let, — v noči na 29. december lanskega leta odnesel z ognjišča nekaj žarečega oglja, da bi si ogrel spalnico. Utrujen je zaspal za vedno. Živel je sam ter so ga šele nekaj dni kasneje sosedje pogrešili. Slovenci v Leedsu iso ga spremili na katoliško pokopališče v soboto 5. januarja. R. I. P. Krsti: Še v maju iso krstili v Wakefieldu dvojčka Franca in Pavla Soršak, v jeseni pa y KeigMeyu Emila Vidic. — V (septembru je bila v Leih piri krstnem kamnu Silvija Bracek. — 2. ideoemlbra pa iso prinesli v cerkev h krstu Martina Jereb iz Glasishough-■tona, Casfleford. — čestitamo. London: Kot po navadi bo v nedeljo 10. februarja ob petih popoldan sv. maša z blagoslovom v kapeli „Našega doma“. V BELGIJI Charleroi-Mons-Bruxelles Tudi tokrat je lepo uspelo mlklaivževanje v Gillly, ki «mo ga imeli dne 23. idec. Menda jie imel lani isv. Miklavž precej dela, ko je prišel mied nas tako pozno. Spremljal ga je le en angelček, peklenšček mu je pa ušel, ker se j e izibail božičnih praznikov... Obdarili j e vse naše otroke, pa tudi ddraisilie. Obljubil je, da pride drugič bolj kmalu. Igra ..Burka o pilsikrovezu“ jie vse spravila v veselo razpoloženje. Požritvovalnim sodelavcem tega večera naše priznanje! Še vedno je v Hopital-Civil v Charleroi ga, Terezija Preže® iz Jumet. Zlomila si je bila nogo meseca decembra 1961 zaradi avtomobilske nesreče, a ise še do danes ni popolnoma pozdravila. Znova iso jo dvakrat operirali in upanje je, da ise ji noga popolnoma pozdravi. ■— Mali Leniki Plesnik iz Diamlpremy, ki je zbotldla na poliiomidlitiis, se zdravje počasi vrača. Daj Bog, da bi popolnoma ozdravela. — Zadnje čaise je bilo vsiled slabega zimskega vremena več rojakov bolnih. V bolnici Saimlt-Jiois-eph v Gilly se zdravita dva iz Farciiennes, g. Franc Umek, 'kateremu gre zdravje na bolje, in g. Franc Pi-isarič, (katerega nameravajo zdravniki poslati na „itraitement d’äir“ v neko zdravilišče. 'Naš pevski zbor „Jadran“ je (tudi letos na- j j stopil v Brulsljiu 22. decembra zvečer nia j j koncertu (božičnih pesmi „Noe! daniš la Cite“./ I Dobro so se obnesli. Že dalj časa je bolehal na rudarski bolezni g. Ivan Strgulc iz Farciiennes. V začetku decembra so ga prepeljali iz sanatorija v Mar-cinelle v bolnico Ins'tiiWt-Medioal v Charleroi, kjer je lepo (Spravljen z Bogom — prejel je vse zakramente za umirajoče — umrl dne 17. decembra. Rojen 1893 v Bovcu je idela/l skoraj 30 let po rudmiifcih ter dočakal lepo starost 69 let. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik! Dne 29. decembra se je poročila v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ohatdlet rojakinja gdč. Ana Gabrovec z domačinom g. Josephom Guyaux iz Bouffioulx. Želimo jima obilo sreče v novem življenju! V Žalcu oib Savinji je nimml uipoko j eni rudar Ernelslt Bratec, 'ki je idellail pred vojino v Limibiungiu in v lolkolliici Gharleroi, zadnja leta pa ibival pri h'čeri v La H.ullpe pri Bruslju. Soroidnikom naše sožalje. Limburg Sloivenlsiko pevsko in.kullitumo društvo „Slom-šelk“ iz Bisdena je v nedeljo, 23. decembra 1962, obhajalo miMalvžavatnje in božičnico. Klljulb hudemu mrazu se je zbrailo prav lepo število rojakov, ki so bili Vsi postreženi s čajem in pecivom. — Naši mali so nam predvajali igrico „Zapeljivec“ inise tudi prav dolhro ndrezali iz deklamacijami in pesmicami. Moški zboir „Slomšek“ ije zapel nekaj narodnih, mešani zbor pa božične pesmi. Miklavž je Obdaril male in odrasle ter priporočil, da bi še bolj napredovala slovenska pdsem in kultura med rojaki v tujini. Za božič je pevski izihor „Slomšek“ pel pri polnočnici v Mariabdide, na sveti dan pa pri islavanisiki službi božji v Eilsdenu. — V nedelj o 28. dec. 1962 j e imel svoj letni družabni večer, ki je prijetno in veselo potekal. Posebna zahvala g. Viliju Rogelj in ige. Vivod, iki ista preskrbela za pijačo in jedačo. Druge podrobnosti sporo cimo prihodnjič. Č. g. V. Žaklju, ki je trenutno v bolnišniiiei, želimo skorajšnjega okrevanja in nadaljnjega delovanja. Dva dni pred (božičem je obiskal Miklavž tudi isloiveniske otroke v Waterscheju. Kljub hudemu mrazu so prišle vse družine. Otroci so, čeprav pripravljeni na ta dogodek, med jokom in smehom povedali svojo molitvico ali pesmico. Ga. Lojzi Novak je posamezne pri Miklavžu fotografirala. V znalk hvaležnosti za ves trud, so bili tudi tokrat pevci obdarjeni z malenkostjo. Po obdaritvi se je razvil prijeten, domač večer, povezan s božičnimi in narodnimi pesmimi. — Praznovali smo tudi prebod starega leta v novo. Razpoloženje je bilo sproščeno, in zgledalo je, da je vsak čutil košček domovine v tujini. — Ali je odveč, če že zdaj MSGR. VALENTINU ZUPANČIČU kličemo ob 80-letnici: „Še na mnoga leta!“ vdam in hvaležni Slovenci iz Pas-de-Calais v Franciji s svojimi slov. katoliškimi društvi. povemo, da se pripravljamo na pusta. . . Radi bi, če bo po sreči, organizirali zopet lep družaben večer. Kaj je še bolj pristnega kot živahna godba, dobra kapljica in kra-feiljci na pustni veselici? Seveda bo najlep-ša maska nagrajena. Že vnaprej vsi vabljeni. V FRANCIJI V Franciji vodi dušno pastirstvo izseljencev Vseh narodnosti posebna komisija francoskih škofov, kateri je dosedaj predsedoval nadškof iiz Sensa, msigr. Lamy, njen tajnik pa je Ibil pariški pomožni škof misgir. Rupp. Kot smo že poročali, je bil msgr. Rupp imenovan za škofa v Monaku, nadškof Lamy pa je zaradi bolezni lodstopili. Z novim letom je prevzel predsedstvo škofovske komisije za izseljence pariški kardinal Feflltin, tajništvo pa misgr. Ramonldot, ki tako prevzema delo, ki ga je doslej vršil misgr. Rupp. Slovenci se veselimo, da je prevzel predsed-stvo škofovske komisije za izseljence pariški kardinal, saj je ta poznan po svoji široki razgledanosti in je v pariški nadškofiji kot prvi francoiski škof poskrbel za izvajanje papeške komstibuoije „Exisul Familia“, in ustanovil tudi slovensko župnijo v Parizu. Monseigneur Ramondot je pa tudi že doslej imel več izvez is Sil ovenel, katere je kot vodja poletnih tečajev na Katoliškem inštitutu v Parizu vedno z odprtimi rolkami ispirejemal. Novemu izseljenskemu vodstvu 'slovenski izseljenci v Franciji izražamo svojo spoštljivo vdanost is prepričanjem, 'da bomo pri njem vedno našli ‘očetovsko razumevanje za naše potrebe. Pas-de-Calais MiklaVževanje v Bruay kot v Mericourt je najlepše uspelo. Miklavž z angeli je povsod prinesel malim veliko veselja; parklji, ki so bili letos precej hudi, iso pa cdlo odrasle ustrašili. Otroci in lodrasli so dve uri vse lepo zabavali. Božič je bil ires družinski praznik. Precejšnljia udeležba pni polnočnicah in drugih mašah pa je znak, da nam vsem pomenijo ti prazniki ndkaj več kot nedelja, saj smo prav iob praznikih prenovili svoje duše. S 'številnimi obhajili so obhajaili Rojstvo Gospodovo zlasti naši bolniki. V Armetieres (Nord) se je na božič popoldne zbralo lepo število rojakov iiz okolice in iiz Lilla k jaslicam in maši. Nato smo pri Maučecovih skupno preživeli božični večer. Na Siiivestravio iso ise pa >v iCrioiilsliilles wsii, ki žive v ‘bližini, z mašo in potem z družabnim večerom poslovili oid starega leta. V itiboiti lin islkroimnoislti isita praznovala zia-konoa išuštarlšiič liiz iMeurdhina isvojo zlato porolko, g. Franc pia še aravein v decembru 804etnico živiljenija. Oba sta še čila dn zelo zvesita bralca „Naše luči“. Naše čestitke in na mnoga zdrava leta! V Mericourt-Mines je 25. dec. po zakramentu sv. krsta postal kristjan Janez Marko Filip 'Grandovec. Naj ga ivaruje božje Dete! V Sallaumines ista 5. januarja prejela zakrament islv. zakona g. Mihael Martinčič in Irena Ogorzeiski. Noivopoiročenaa naj spremlja isreča in blagoslov! Pariz Slovenc: imamo vsako nedeljo skupno sveto mašo ob p e t i h popoldne v kapeli Mont-chauil, 35 rue de S e vres, Paris 6, metro: S evr es -Bab y 1 on e. — Slovenska p i s ar n a (7 rue Gutenfoerg, pritličje, levo, Pariz 15, mčtro: Oharles-Miidhels, (tel. BLOmet 89-93) je odprta vsak torek lin četrtek popoldne. Tudi nas Slovence je zelo zadela vest o nenadni smrtii rektorja Hrvaške katoliške misije v Parizu, č. g. Dragima, ki je nenadoma umrl na božični dan, zadet od srčne kapi. Ko je dopoldne maševal za Hrvate, se je med pridigo zgrudil im izdihnili. Tako smo Slovenci popoldansko božično mašo opravili za pokoj njegove duše. Tudi njegovega pogreba ismo se v lepem številu udeležili. Visiem hrvaškim prijateljem izrekamo svoje iskreno sožalje. Poročila ista se Ivan Šega, rojen v Franciji, krščen pa na Brezovici prti Ljubljani, in Henriette Fayaud. Želimo lepo živlljenjskio pot! Krščena je bila Danica Markoja, ki je tik pred božičem razveselila očeta Jožeta, doma iz Odrancev, in mamico Kristino, rojeno Žalig, iz Hotize. Botrovala ista Stanislav Ulj an iln njegova žena Marija Toplličanec. Mantes (Seine-dt-Olise). — V zakramentu sv. zakona sita potrdila isvojo ljubezen Franc Jelerčič iz Tabora pri Sežani im Alojzija Grlj iz Harij pri Ilirski Bistrici. Priči sta bila ožja rojaka Andrej Bratuž iz Jakovc in Srečko Mavrič iz Mereč. Mladima zakoncema želimo obilo sreče! Biarritz (iB. Byxen.) — Naša izvesta bralka Ida Kogoj že 14 mesecev boleha in je največ v postelji. Želimo ji slkorajšnega okrevanja. Zlati, zlati časi... Bernardka in Stanislav Uljan iz Francije. Nica V teku zadnjih mesecev se je pri nas dogodilo veliko novega. Naši Slovenci so prijazni in vedno biolllj razumevajo veliko pridobitev doma na 6 Rue de France. Z velikimi žrtvami se je ivse naredilo v našem domu. V pre-telklem letu smo morali ipremagaitii težavo izdatkov 2,149.753 star,ih firancoiskih frankov! Ko bi ne imeli v Parizu č. g. Čretnika, ki je z vsem srcem piri, tem piomagal, bi nikakor ne ,zmogli. Naj mu bo vedina hvala in zahvala! Seveda tudi patru Jakobu, ki je enako storil, kar je mogel. Oidkar je začel funkcionirati naš dom, je bilo izdanih tukaj preko 500 brezplačnih obrokov hrane im 274 brezplačnih prenočišč. Tako je bilo novim, ki prihajajo, veliko po-maganega. Marsikateri ise spominja, kako težko mu je bilo, bo je sam pred leti, ko še mi bilo doma, iskal, kam naj bi položil glavo, kje naj hi dobil (košček ,kruha. Sedanje ddlo iza pomoč novim je Vsekakor delo krščanske ljubezni, ki sprejema človeka kot človeka . . . Poročili /so se v zadnjem času pri nas: Tone Trošt in Mirjiana Klar, Alojz Vučič in Tonika iSuišanj, Marijan Rožič in Milka Ndkšič, Alojz Polh in Valerija Gombač, Danijel Šlkrl in Ana Marija Jan, Ivan Rapljenovič pa je vzel Francozinjo Roleto Delorme, Ljubo Čir-jalk ise je zmenil s Francko Kegadj, Ivan Mender z Miro Benčinilč in Edvard Tupek s svojo Helenco. Naj (hi bil božji blagoslov nad vsemi! Pri krstih smo bili pa bolj počasni. Silva Julliijiana ÖeMikovia je Mia prva, potem pa še Marendičeva Antika im Milan 'Galo. Vieililko veselje ismo imidli na dlan milkllavže-vanja. Dvajset jilh je ibiilo 'obdarovanih, največ po dobrotnem .srcu gospe Germanove, ki jie koroišika rojakinja dm živi že dolgo časa v ViiMefrancihe, par Iktiilometnov ven iz Nice. To je bilo 'veselja! Pioisefono ea čisto male, ki so sploh prvikrat videli Miklavža z lepo belo brado. — In še nekaj lepega je Milo, namreč polnočnica ®a božični praznik. Toliko Slovencev se je 'zbralo v kapelici našega doma, kakor je bilo to le enkrat morda, namreč na dan blagoisloivdltive naših prostorov. In tako so prepevali ti naši Slovenci, da se jie v marsikaterem njih porodili sklep: „Sedaj bom pa izares pogosteje prihajal v ta naš dom, posebno še db nedeljah k maši, h kateri nas pater Jakob tako vabi in kakor pač to Bog pričakuje od nas. Saj ismo kriist-j ani! “ Iv vzhodne Lotaringije Iz nase pisarne V Merlebachu ‘zvoni mrtvaški zvon kar naprej, a hvala GoSpodiu, je šla smrt v zadnjih tednih mimo naših rojalkov. Časopisi so objavili samo smrt rojakinje Marije Vovk, roj. Vovčko, doma iz Rajhenlhurga, stanujo-če v Habislteridkku. 13. in 20. dec. 1962 sem jo še 'ob,iskali v bolnici Petilte Rossellie. Nato je odšla domov v upanju, da bo šilo bolje, pa je bilo nasprotno. Naj počiva v miru! Sorodnikom naše krščansko sožalje! Sestri Šinkovec, poročeni z domačini: Šteli z Armandom Elter, Frančiška pa z Georges Zims, ista razveselili vsaka svojega moža z 'otročičem (prva iz Danijelom, krščenim 9. 12 v Teting-Bur-Niad, druga s 'Klavdijem, krščenim 23. 12. v Faulquamont Cites). Tako ista obe družini lahko še bolj čutili Marijino srečo ‘ob rojstvu malega Deteta Jeziuisa. Naj deteti še bolj poglobita ljubezen mladih mater in očetov! Trije mladi poročenci so v zavesti, da sireče in blagoslova ne more biti v družini, če Bog ne blagoslovi zakonske izveze, istopili pred oltar ter isi obljubili zvestobo: dne 22. 12. v Merlebachu Alojzij Brili im Vera Žibert iz Velikega Kamna odnosno Senovega pri Brestanici, dne 27. 12. v Merlelbachiu Jožef Urbi-ha in Slaniistava 'Čeligoj iz Trnja pri Postojni oz. Velike Pristave, lin dne 29. 12. v Faiulquemont Cites Jožef Žitko ter Ivana Kober iz Slivja oz. Algrange. Božji blagoslov naj napolnjuje njih hiše, da bi nikdar ne pozabili slovesne prisege zvestobe pri oltarju vsemogočnega Boga! Naši bolniki so ta čas marsikaj pretrpeli. V začetku je bila megla, nato sneg, mraz in poledica na cesti. Bili islo zato kot zaprti do-mia. Težko je ležalo to breme na njih. Prelepi krščanski Običaj jaslic in božičnega drevesa, spomin na Jezusa, ki je edina prava Luč sveta, je pa posvetila ponovno s svojimi gorkimi ljubeznivimi žarki tudi v žalostna srca bolnikov. Kljub islabemu vremenu smo po vseh kolonij ah — kot lansko leto — praz-novaili božične praznike in novo leto z lepimi slovenskimi božičnimi pesmimi, z dobro opravljeno sv. spovedjo in sv. obhajilom. Alko je to zadnje leto v našem življenju, bo ostala v nas prijetna zavest, da smo Vse te praznike darovali v čast Bogu in v mir 'ljudem na zemlji, ki so blage volje! 'Rojaki, pogumno naprej, n;e dajte se zvabiti praznim obljubam tega sveta in ne grožnjam lin zasmehu nesrečnih brezvernih ljudi! — Slovenski izseljeniški župnik Stanko Grimis iz Mierleibacha. Behren-lez-Forbach. — Oglašamo se tudi mi iz novega citeja in poročamo, da smo lepo praznovali božične praznike po naše. Imeli smo v svoji sredi misgr. iGrimisa in č.g. De-jalka. Prav lepo smo prepevali litanije Matere božje, bila je priložnost za spoved in sllilšalli ismo pridigo v našem jeziku. Končno želimo vsem rojakom po svetu in v domovini, posebno našim lizselj. duhovnikom srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto. Pregled dela misije v letu 1962 Statistika : Vse leto so rojaki prihajali na novo lin odhajali. Še vedno je v naši okolici do 3200 takšnih rojakov, o katerih govori papfelka' okrožnica „Exsul Familia“. Domača tukajšnja statistika našteje seveda komaj tisoč naših ljudi, ker izpušča vsie, ki so sprejeli francosko državljanstvo in vse tu rojene otroke. Za vedno je odšlo v letu 1962 od tu 5 rojakov; 12 pa, ki so prišli na obisk, je ostalo tu. Ni skaro tedna, da se ne bi 'Oglasili tu kdo iz Nemčije din Italije, toda večina odide naprej v srednjo Francijo ali proti Parizu. D o p i s o v je na aiašo Misijo prišlo 1905, odposlanih je bilo 1252; skupaj 3157. Umirilo je 17 moških, 9 ženisk, 1 otrok; skupaj 27, cerkv. pokopanih 26. — Krščenih je Milo 9 dečkov, 13 deklic; skupaj 22. — Poročenih v cerkvi: 15, pri 'drugih duhovnikih 3, torej 18. Od teh 'dve poroki taki, ko so ibiili dalj časa pioroceni isaimo na občini (ci-vliilino). Slediite itetm še oisitafM! S 1 n ž Ib a (b o ž j a . — V Merlebadbu smo irasni.ono hvaležni č. »eslfcram v Hospice Ste. Blisiabeth, da nam še veldno dajejo na xazpo-lago najboljšo uro ob nedeljah in pirazni-Žkiih za našo Službo božjo, it. j. ob 10. ori do-polldne! Duhovnilhovim besedam pomaga z vdliikiim nspehom petje naših pevcev in pevk, kli imajo leden za tednom skušnjo in nedeljo za nedelljo nastopajo. Kakšna žrttev je to, ve samo (tisti, ki redno prihaja k skušnjam, če ni nujno zaposlen ali bollaln. Naš spretni dirigent g. .Emili Šinkovec, učitelj, je poleg navadnih pesmi na praznik Knistuisa Kralja zapel is istvoijiiim (zborom krasno Kimovčevo laltinlslko 4-gl asm o sv. mašo. Ni čudno, da iimamio zaradi llepih sldveniskih pesmi in 4-glastnih llatinslkih sv. maš tudi vedno več domačinov pri naši isilužbi božji. Organist nam jie še vedno naš prijatelj g. Arthur Kratz, upokojeni šolllslki (direktor. — Razveseljiivo je, da je pri (sv. maši veliko mož in tudi mladine. K maši vabimo (tudi itisite, ki pravijo : „V Boga verujeim, Ik mlaši pa ne grem!“ Iz itega zveni, da se zdi takim nekaj poniževalnega prestopiti prag cerkve. Le čudno ise potem vsem izdi to, da hočejo takega človeka, ko umre, pri pogrebu s silo prinesti prav pred 'oltar, ko (sam še za vrati ni hotel biti! Ako vem jemo, ida je Kristus, delavec, pa edini Odrešenik sveta, v cerkvi, potem bomo radi prihajali v cerkev, dokler nam ljubi Bog da zdravja! Da bo naše petje v cerlkvi še lepše, pridite vsi, pošljite svoje hčerke lin -sinove, 'da (si izprosijo is petjem blagoslova za svoje življenje! Lqpe so bile naše službe božje tudi po kodomijiah. V C r e u it z w a 1 d - N e u 1 a n d jih je bilo 31 s pridigo. Red sv. maš ostane (prvi in zadnji četrtek v mesecu, pred vsemi prazniki, od jeseni do (spomladi ob 7.30 h, spomladi in poleti ob 6.30.) Naše lepo petje je tu bilo povod, da So tudi domačini za-cellii bolj skrbeti za svoje petje pri sv. maši. — V Ha bs t erdii eku je Mio lani 45 sv. maš is pridigo. Pri Mariji se tako radi zbiramo in tudi možje lepo pomagajo pni petju, ki rahlja človeška srca, da božja beseda rodi lepše sadove. Spoznali smo, da je čas iza sv. mašo najiphimlernejšii v sredah ob 8.30 poleti in pozimi. 1. maj a je seveda tu naj-lepše. Sredi naših idolbrih sil o venskih duhovnikov (14) iz raznih držav smo is e tudi lani poioultlilM kolt doma. Že sedaj dajmo ta dan v svoj program za leto 1963! — V Cite J e a n n e d ’ A r c se število rojakov kar naprej krči. Nedavno je zopet 6 družin oid-šilo v druge kolonije, zlasti v Cite des Ghenes. Naša služba božja se lepo nadaljuje. Imamo še 52 družin, v katerih sta vsaj mož ali žena našega irodu. Poleti in potzimii imamo sv. maše ob torkih (prvi in Zadnji torek v mesecu in pred vsemi prazniki). (Lami jih jie bilo 24, vse s pridigo. Kljub raznim težavam pridejo naše pevke k skušnjam in k sv. maši, če so le zdrave. Pred sv. mašo je vedno nekaj rojakov za spoved in ob 8. med sv. mašo pri sv. 'Obhajilu. Le Itako naprej! — -C i !t e d e s Clhenes je mlada kolonija in polna mila-dilh idrulžin, Pred božičem sem obiskal tam že 52 (družin, okrog 20 pa jih pride še na vrsto. Zdaj je bila prilika za sv. 'spoved;" letos pa (ko bom imel seznam vlsieh no jakov) bomo vpdljiali po dogovoru sv. mašo s pridigo in petjiem! Zanimajte se, kar boste brali v „Naši lluči“ ter kar vam oznani dobri 'tamkajšnji župnik. — Cite Behren se krasno razvija! G. Motore je iu prazniorvanje božiča moijistrslko organiziral, ^da je bilo res doživetje za skupino 22 rojakov, ki so pokazali veliko navdušenje za naše Ibiotgoslužje! V tem letu bo ituidi prilika za slov. sv. mašo, naše petje itn našo priidiigo. — Gilte Chapelle ni itajko daleč od nas. Zato je med nami vsako nedeljo več irojakcv, ki pribite s hriba k nam! Pridite tudi naprej! Lepo je, da daste sivoje stanovanje blagoisloviti; kršiti, poroke: vise ise vrši pri nas v Merlebachu v veliko zadovoljstvo naših rojakov! — Cite F a r e b e tr s v i 11 e r j e velika naša kolonija, v kalter! smo tudi že iknelii spovedi, prve kršite in poiroke. Našega idulhovnika redno pri-jazno sprejmejo. Naj jih ljubi Bog blagoslovi kakor tudi otročiče, Iki vedno bolj množe vrste v naših družinah. — Tudi v Faulque-montt Ciltes, Grehange-Cilte in Cite Emile Hudhet je mnogo zanimainj a za našo Veliko župnijsko Skupnost. Le pogumno v novo le-_ to, v katerem se bomo večkrat videli! Rojaki so seveda razkropljeni še po drugih mesitib in vaseh do 100 km razdalje in še več. Zveze iso že narejene povsod okrog, po 15 bolnicah in doma 'spoveduje izseljenski duhovnik, obhaja in tolaži bolnike. Naš sosed e. g. Anton Dej alk rad prihiti med nas, 20 islloiv. duhovnikov nas je lani obiskalo; č. g. Pirman Rudi, župnik, in 9 slov. sester deluje v tej 'okolici; žal is o vise tako zaposlene v samostanih, da nam morejo samo z molitvijo pomagati. Društva: Poleg omenjenih cerkvenih zboirciv — zlasti „Slomška“ v Merlelbachu — imamo še vedno ista društva kot v letu 1961: pevska, podporna, slovenska, hrvat'ska, srbska. Kot cerlkveni izb otrli imajo tudi druga društva isvojie težave: mladino le z veliko težavo še drže pri Sebi. iHvalevrednia je izjava članice nekega društva: „Naš namen je na razne načine ohraniti vez med vsemi člani, da rešujemo iv tujini slovensko petje, silo-venislko dobrohotnost im vse, kar so nais našli dobri starši učili! Vsa društva lepo prosimo, da v času slovenske službe božje ne napravljajo sej ali sestankov; ko pa pri-reide iizllete, naj dajo vsem priložnost, da gredo prej ali med potjo k sv. maši! Le tako boste pravi sinovi in hčere vernega slovenskega naroda!“ Naš dohri prijatelj je dober slovenski list in slovenska knjiga! — „Naša luč“ prihaja v M e tleh a oh mesečno v .825 izvodih ■skupno ter oikrog 20 naravnost po posli'. Ima 24 sibrani, a jo mnogi, ko jo dobe, ne odlože, dokler je vse brž ne preberejo; mnogi ne samo enkrat, ampak celo po večkrat. Ta list nudi krasne nasvete za življenje, sočustvuje z vami in vašimi otroki ter vas krepko podpira v težkem boju življenja! — Družinska pratika ima seveda tudi letos med nami velik uspeh (350 smo jih razdeliili). V mnogih hišalh visi na stenah. — Vsak dlan ali po večkrat na idan hite rojaki k 'pratiki gledat, kakšen svetnik je, kakšno vreme ho An kakšen praznik ali god se bliža. — Mohorjevih knjig pa je prišlo ile mallo v našo okolico (16)j 'seveda gredo potem’ te iz rok v roke. Marsikje bi jih lahko še naročili in čitali! (Saj izbirajo romane in druge 'knjige v nemščini, v našem jeziku pa nimajo nič naročenega. Za splošno izobrazbo je .tuje berilo koristno, toda spoznati moramo oiredvsem slovensko dušo, slovensko mišljenje in življenje, to je v korist našim Staršem in otrokom. Zaključujemo to poročilo s pohvalo vsem, ki so v letu 1962 kakor kolli pomagali pri slov eniških službah božjih, in vsem, ki so pokazali Vsakokrat dobro srce za Vse dobro, pomagali Ibolmlilkom, revnim ita bili dobri tudi za slovenske duhovnike. .Slovenski človek naj se vedno bolj oklepa Slovenske kat. milsiije v prepričanju, da ddbi tu več razumevanja in več srca 'kot drugod. — Msgr. S. Grims. Ob Luksemburgu Aumetz. — Za božične praznike smo se mogli spovedati pri msgr. Griimsu, za kar naj mu bo prisrčna hvala. Zahvala velja tudi našim cerkvenim pevcem An pevkam. Po njihovi zaslugi smo mogli božične praznike res doživeti. Iskrena hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi lepih jaslic. Nadalje izrekamo topilo zahvalo vsem. ki so nam po „Naši luči“ izrazili prijetna voščila. Največjo hvalo pa smo seveda dolžni Vedno Bogu, od katerega prejemamo posredno ali neposredno vse dobro, „milost za milostjo“, kot pravi sv. Janez 'Evangelist. Tucquegnieux-Marine. — Bela žena s koso kar naprej rogovili in pobira naše dobre slovenske ljudi. Sporočili smo že o pogrebu rojaka Cibra, rojenega 10. 5. 1905 v Malem LoČdilku pri Turjaku na Dolenjskem. Pokojni jie začel delati v rudniku na Marini julija 1930. leta. Za življenjsko družico si je zbrali pridno Tomčevo hčerko Matildo, ki mu je podarila troje otrok: Klotlildo, sedaj profesorico in poročeno .z linženirjem, Odette, ki je umrla in dečka Kristijana, ki študira tehnično šolo. Tukaj ne vemo, kaj je izimska nadloga, ker imamo idoisiti drv in premiaga, kakor je pravilno povedali študent Janko Jurca pokojnemu ipireviziv. g. škofu dr. Rožmanu. To velja, dokler ismo v (hiši; ko j« 'zalpusltimo in moramo po igflajdki ledeni cesti v trgovino ali na delo, je pa druga muzika. Marsikdo „poljubi“ zid s svojim avtkom ali pa blesteča se tila s svoj im nosom. No, vise bo minilo in prišla bo kmalu Eooet vesela pomlad. Takrat pa nas ne bo strah iti iz hiše. V LUKSEMBURGU Na dan sv. Treh kraljev ismo se zopiet zbrali iSHovenca lin Hrvatje v hiši častitih sester. Ob štirih popoldne je bila isv. maša s pridigo. Pirišel je maševat slovenski duhovnik iz Au-metza g. Dejak, na harmonij na nam je zaigrali č. g. Moiitor iz Luksemburga, ki zna govoriti celo vrlsito tujih jezikov, tuldi slovenskega 'din še bolje hrvaškega in nam vedno pomaga. Po maši ismo se iz obema še nekoliko p »razgovorili v idruštvenii dvorani in si voščili meid isdbolj «rečno novo leto. O veliki noči, če prej ne, pa upamo na «videnje. V NEMČIJI Bavarska V Miinchenu smo ise zbrali na nedeljo pred božičem k slovenski maši, nato pa h kratki božičnici. Naši Otroci Romana, Karel, Milena, Miira im Boris iso peli in ddkliamiiralli, skupno pa ismo zapeli „Sveto noč“. — Vsi čutimo, kako nas take, čeprav sfcrcmoe prireditve povezuj ej o. Pri božičnici smo zbrali čez 100 mark im jih darovali za 1. letnik Ibolgoislovja v Ljubljani. Pravijo, da se je letois iz vse Slovenije priglasilo 30 mladih fantov, ki hočejo postati duhovniki. V Landshut ise je pripeljal k iboižilčni maši in prejel zakramente isllo,venski rojak, ki stanuje 132 ikm proč! Pa še invalid je! — Neka-terli v Miincbenu pa imajo tako blizu, a jih ni Videti... Na Bavarskem ise nekateri boje k slovenskim mašam in prireditvam, zlasti še talki,, ki že imajo nemško državljanstvo. Pravijo, da jih bodo potem Nemdi postrani gledali. — Taki „zajci“ pa ne smemo biti! Državljanstvo imamo (lahko culuikafrško, a ker iso nas rodile 'slovenske matere, smo in ostanemo Slovenci! In zato limamo tudi vso pravico in dolžnost, da gojimo svoj jezik in kulturo. „Kdor zaničuje se isam, podlaga je tujčevi peti!“, je napisal že pred 100 leti slovenski pesnik. Naša dekleta ise dajo včasih preveč izrabljati im iza sramotno nizko plačo opravljajo (dela gospodinjskih pomočnic. To ni prav! Minimalne plače so ddločene iz zakonom in nanje iso vezani tudi Nemci . . . Baden-Würtemberg Božične praznike je šlo letois mnogo naših rojakov obhajat idomov v krog svojih dragih. Vendar nas je ostalo tudi (tukaj še dovolj, da «mo jih lahko obhajali kolikor toliko skupino. Polnočnice sicer nismo imeli, ker je iolb tem času zelo (težko dolbiiti na razpolago cerkev. Na praznik sv. Štefana pa smo se 'zopet izbrali v Galwu Ik dlovensiki sv. maši, na nelddijo po (božiču v Bfuilingenu, na Novo ileto v Nagoldu in na isv. Tri kralje v Ob ersten fellldu. Povsod je bil odziv lep in del ludeležencev, žal premajhen deli, je prejel tudi sv. zakramente. Večje število takih je bilo v Nagoldu, v Heidelbergu in v Cahvu. Razveseljivo je letois število naročnikov na Mohorjeve (knjige (čez 65). Dragi rojaki, Slovenci smo znani kot narod, ki rad bere. To nam je gotovo v čast, isaj je znak čuta za duhovne vrednote, znalk omike im srčne kulture, znak, da smo kaj več kot le surovi Midva sva pa Resnikova iz Welzheima/Württem-berg, v Nemčiji, Marijana in Mart in ek. mafcariialliiisfci, iprli ikajterilh se 'vise miisii in skrbi sučej'O (samo ofeolli zaslužka lin ■vsakdanjega fenuba. Skrbimo itoiroj, da obranimo ta sloves, ida ismo pni j a tel ji (lepih knjig! Nekatere letošnjih knjig se še dobe. Tuidli »a sloivensfco semenišiče v Rimu smo ■zbrali vsoto 70 DM. Dne 27. decembra 1962 sta se v Bisllingen-Fiiils poročila Peter Gorjiup in Ljiuidmiila Senekovlič. Ždimo jima obilo ■sreče in božjega blagoslova v novem stanu! Poroke: 15. dec. v Wiülfratbiu: Janez Logar iz Slovenj ega Gradca in Marija Koour liz Diubovaca na Hrvaškem; 22. dec. v Sterlkralde: Jožef Tomc, rojen v Ravnah, žnipnija Št. Rupert na Dolenjskem, in Jožefa Berns, rojena v Novi vasi, župnija Višnja (gora; 23. dec. v Sterkrade: Franc Ule iz Laz, župnija Fara pri Kočevju, in Ivana Lugarič liz Goisifcinc, župnija Pilštanj. — Vsem trem parom srečno življenjsko pot! Porurje Družabni večer: Meerbeck ofo Renu je bil nelkdaj pravi islovenislki kraj. Med obema Vojnama so šteli Slovenci tretjino njegovega prebivalstva. „Slovenci so bili tudi naj-bofljšii verniki,“ je povedali pred kratkim sedanji župnik. Imeli (so bogato društveno življenj e. Kar tri društva so jih povezovala: Društvo sv. Barbare, Pevsko društvo „Slavček“ in Rožnovenisko društvo. Nekateri stebri društvenega življenja (tistih časov živijo še danes, kot n. pr. g. Martin Zapotnik in Johan Lindič. Oba nam vesta marsikaj povedati, kako (so Sloivenoi v Mearbecku tedaj živeli. V nedeljo, 30. dec. zvečer, je Meerbeck znova izažilvdl. Slovensko petje, vrisk in godbo je bilo slišati iz dvoranice mladinskega doma na Lindeslralsise. Spet so se namreč zbrali Slovenci k družabnemu večeru, ki ga je sklical g. Martin Zapotnik, nekdanji predsednik Društva sv. Barbare in predsednik Pevskega društva „Slavček“ v Meerbecku. Škoda, da tudi g. Lindič, nekdanji predsednik vseh .društev isv. Barbare v Porurju, ni mogel biti zraven! Rudarska bolezen mu tega ni dovolila. Ob zaključku družabnega večera je ostala pri udeležencih le ena želja: Kmalu spet prejeti vabilo na tako prireditev! Krsti : Bilanca preteklega leta (44 porok in 45 krstov) je zadosten dokaz, da smo v Porurju progresivno (usmerjeni in bo treba tudi v bodočnosti Skrbeti za podobna srečanja, kot je bilo zadnje v Meerbecku. Kjer iso poroke, tam je mladina in ta pa hoče tudi poštene zabave. V decembru se je naša izseljenska družina ipoimnožila za trli člane. V Hombergu je bila 23. idec. krščena Andreja Bambič, hči Cirila in Angele. V Hagenu iso prinesli h krstu 26. dec. Karin Slivnik, hčerko Franca in Angele; v «Sterkrade pa 30. dec. Nevenko «Plahutnik, hčerkico Tomaža Rajka in Marte. — Vsean tople čestitke! NA NIZOZEMSKEM Zahvala. — Podpisana se prav lepo zahvaljujeva vsem, ki so z nama čutili in mojo ženo tako pogosto in v tako velikem številu obiskali v bolnici. Še posebej se zahvaljujeva pevcem, ki so nama prinesli slovensko božično pesem na dom. Hvala pa tudi č. g. Žaklju za duhovno pomoč v teh časih. Vsem skupaj in še vsakemu posebej najina prav prisrčna zahvala: Bog vam plačaj! — Jože in Cilka Drenovec, Brunssum, Nizozemska. ■enci drugod „Med nami je res nekaj požrtvovalnih rojakov,“ — piše naš bralec iz Avstralije — „ki delujejo v blagor skupnosti. Lep uspeh so dosegli z našo slovensko šolo, ki deluje že drugo lato. Razvila se je v dva razreda, v Melbournu in St. Albansiu. Predvsem je to zasluga p. Baizilija in gdč. Anice Srnec, ki jo vodi. Poleg osnovnih reči o materinskem jeziku se mali «učijo tudi deklamacije, pesmice in celo igrice. Predvsem sio nas presenetili z igro „Mačeha in pastorka“. — Ko smo imeli novembra evharistični kongres, smo se ga med drugimi narodnostmi tudi mi udeležili. Dnevno časopisje in televizija nas je predstavila javnosti kot vzoren narod ■s slikovitimi narodnimi nošami. Škoda je, da smo po teh avstralskih krajih tako razkropljeni in je med nami tako malo izseljenskih duhovnikov. P. B azili j je moral letos takoj po polnočnici odleteti 500 milj daleč v Adelaide, kjer so ga tudi čakali rojaki na b.o«žično službo božjo. — Ob praznikih smo Melbournčani skupno zavzeli uro čestitk na radiu Celovec pod imenom „Melbourne pozdravlja“. Če bo šlo vse po sreči, se bomo oglasili še številnejši za Veliko noč.“ — M. G. . 0 Slovenskem dnevu 14. 10. 1962 v Chicagu (USA) piše ugledna narodna in katoliška delavka Prekmurka Gizefla Hoizian v „Ameriškem Slovencu“: Vneme je služilo kakor nalašč. Velika dvorana je bila kmalu popoldne polna in tako je ostala poizmo v noč. Ljudstvo je prišlo od 'blizu in daleč. Zažvrgoleli so mladi glasovi mladine. Prišli so na vrsto razni govorniki in skupine pevcev im plesalcev. Postavile so se profesionalne pevke. Slovenska pesem se je lepo razlegala. Profesor John Zvetina je z nadvse lepimi besedami vzpodbujal k delu za narod ter navduševal navzoče za še večjo skupnost. Navduševali so tudi drugi z vzpodbudnimi besedami. Slišali smo ljudi, ki so tukaj rojeni, ne Slovenci, pa so v svojih govorih poudarjali in prosili, da naj nikoli ne opustimo tega dobrega kulturnega dela. Da, dokler le moremo, naj vztrajamo pri tem. Samo s takimi deli lahko pokažemo ameriški mladim naše običaje, šege in noše. Poudarjali so, da je Amerika postala to, kar je danes, iz vseh narodov. Vsak narod se ceni po svojih delih in zmožnostih in vsak narod je dolžan, da skrbii za skupnost, da svoje ideale spoštuje, pospešuje in ohranja. Zato je tudi zelo važno in potrebno, da se ljudem, ki se za narodne stvari žrtvujejo, da priznanje in vsaj majhna čast za delo, ki ga za svojo narodnost vršijo. Slovenski Radio Club je že pred osmimi lati prišel do te izvrstne ideje. Že Osem let zaporedoma javno in pred številnim (Občinstvom odlikuje zaslužne ljudi. Letos je bil na slovenski dan odlikovan Mr. John Jerič. Kdo ga ne pozna? Veliko je že storil za sloves našega naroda. Skozi Vsa (dolga leta v Amerilki se je žrtvoval za slovansko stvar. Bil je urednik Amerikan-skeiga (Slovenca, ustanovitelj in urednik Novega sveta, več let je izdajal Slovensko Pratiko. Veliko je pisal in to še vedno v Ameriški Domovini. Pa še mnogo drugega je storil. Na omenjeni dan se je proslavila tudi dvanajsta obletnica Slovenske radio ure, 25-letinica lista „Novi svdt“ in 500-1ebnica tiska prve slovenske knjige. „V (decembrski številki ,Naše luči“ piše T. C. iz Kölna o ploščah Avsenikovega kvinteta in (pripominja, da se mu zdi čudno in smešno, da poje duet nemško in da s tem Celo črni Škot iz Afrike se zanima za železno industrijo Porurja. Ob priliki njegovega bivanja v Nemčiji je obiskal železarski obrat v Duisburgu (Thyssenwerke). Slovenci dajemo vitis, kot da smo nekakšni sloivenizirani Germani. — Jaz sem še v domovini isodoloval v pevslkem 'zboru in sem pel doistikrat 'tuidii kakšno dalmatinsko pesem, a sem Mjob temu oista)! Slovenec, tudi itu v inoizemstvu, kjer včasih zapojem budi kakšne švedske šlagerje. Gotovo zna tudi T. C. iz Kölna zapeti kakšno nemško, a ne misli s item 'delati vtisa, 'da je sloveni,ziran German. Za večji uspeh pri poislušavcih po Nemčiji so si Avsenikovi pevci omislili nemško besedilo, da so 'lahko poislušavci še bolj dojeli lepoto naše melodije. Kaj naj rdčemo znani pevki Katarini Valente, kadar poje italijansko, Lil Bobis kolt Švedinji, kadar poje nemško? 'Spominjam se celo neke kritike, ki trdi, da imajo posamezni pevci drugih narodnosti tako velik uspeh med nemškim ljudstvom (n. pr. Ivo Robič s pesmijo „Morgen“ in Bobi Jan s pesmijo „Ein Häuschen“) ravno 'zaradi posebnega naglasa v nemškem jeziku, kar pritegne pozornost in simpatije posktsavcev?' — Henrik S., Švedska. „Tudi jaz isem mnenja, da dela nastop Av-senikovcev po nemškem svetu vtis, kot da živijo na Gorenjskem Nemci. V mojem kraju je prodajalec plošč uvrstil te plošče pod „nemško folkloro“. Ko so prodali tujcem pravico izdelovanja plošč z njihovo glasbo, bi morali vsaj zahtevati, 'da jih povsod označi j o z imenom „Slowenisches Oberkrainer Quinitet“, ne pa zgolj za „Oberkrainer Quin-itet“, ker tujce to zavaja v napačne predstave.“ — P. 'P., Belgija. (S tem zaključujemo debato o tej stvari. — Uredništvo). „čudni so nekateri naši ljudje tu na Švedskem. Neki rojak mi je pisati, kako težko žuvi na drugem koncu te 'dežele, da dela le za hrano in da ima še drugih težav vse polno. Usmilil sem se ga in mu preskrbel delo in še kaj drugega. Ko je prišel, je pa spet začel tožiti, 'da premalo zasluži. Uvidel sem, da mož potroši ogromno denarja za ženske v Jugoslaviji. Dal je oglas v časopis in vsaki, ki se mu je oglasila, je .poslali 18-kara.tno zlato verižico, medtem ko sam je zelje. Neki drugi rojak se je kmalu po prihodu zapisal med samotarje. Res je, da 'so jih Švedi kar naprej oblegati z biblijo kot mene. Toda vsak rahel veter nas pa ne sme odnesti s seboj. Svoji materi in svojemu očetu, njihovi veri in poti življenja moramo ostati zvesti, če smo možje. — I. L, Švedska. LEV DETELA Dvoboj s soncem 2 VESOLJSKA POVEST Spoštljivo sem se priklonil in odhitel v riisalnico, kjer me je čakalo morje še neizdelanih načrtov in risb. Za visokimi steklenimi okni je mežikalo tuje mesto. Še sem se spominjal časov, ko sem se kot ubog študent, da, cdlo kot delavec premikal po njem. S Skrajnim naporom pa mi je uspelo, da sem v tujem jeziku in tujem svetu dokončal težavne študije in poistal profesor. Vendar sem ise na vsakem koraku spominjal svoje prave domovine s poerc, Grand’ rue 211, Charleroi, Belgique (Tel. 07/328435). FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 tue Saint Fargeau, Paris 20 (Tel. MENilmontant 80-68), Jože Flis in Ciril Lavrič, oba: 7 rue Gutenberg, Paris 15 (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin, Pas-de-Calais, France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz, Moselle, France. — Msgr. Stanko Grims, 24 rue N. Colson, Merlebach, Moselle, France. — P. Jakob Vučina, 50 me de France, Nice (A. M.), France. NEMČIJA: Ciril Turk in Ivan Ifko, oba: (42) Oberhausen-Sterk-rađe, Mathildestraße 18, West-Deutschland (Telefon 626-76). — Dr. Franc Felc, (7) Stuttgart - S, Heusteigstr. 49/11, W. Deutschland (Tel. 70.79.70). - Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Zieblandstr. 32/11 Rgb., (8) München 13, W. Deutschland, (Tel. 55-02-96). NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. NAŠA LUČ mesečnik za Slovence «i a tujem 12. letnik 1963 ® Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgustaj. © Za uredništvo odgovarja dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. O P r i n t e d in Austria Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. Člankov ne vrača. © List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu. O Če list naročiš pri upravi, stane na leto 30 šil. ali protivrednost: 60 bfr, 6 NF, 4,50 h. gld, 5 DM, 750 lir, 12 angl. šil., 8 norv. kron, 6 švedskih kron, 9 danskih kron, 15 avstralskih šil., 1,50 dolarja. • Uredništvo in uprava imata naslov: „Naša luč”, Viktrin- ger Ring 26, Celovec-Klagenlurt, Austria. V tej številki boste brali, kaj je napisal o nedelji prof. dr. Ignacij Lenček v argentinskem „Duhovnem življenju”. Prav gotovo boste prebrali tudi, kaj odgovarja dr. Žajdela na vprašanje, ali je rak nalezljiv. Vesoljska povest „Dvoboj s soncem” se tokrat nadaljuje in napeto pričakovanje bralcev stopnjuje. Naša izseljenska pesnica iz Francije je spet prispevala nove verze. Bog ji daj še dolgo let! Iz te številke boste zvedeli, da je letošnja zima zahtevala svojo žrtev tudi med Slovenci na Angleškem. Naše ugankarje. ki si kratkočasijo zimske dneve z razbijanjem trdih orehov, tudi tokrat nismo pustili na cedilu.