240. številka
Ljubljana, v sredo 21. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
liha j a vsak dan ivećer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-oger »ko dežele z<i vrni loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vs» leto 13 gld. 7.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedo« menea l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za iowec, po • 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš«. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 ur., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankovati. - Rokopisi se no vračajo.  Uredništvo in upravništvo j« v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacije, oznanila, r. j. vtis idutniltrativne utvari.
0 zemljiškem davku na Štajerskem.
x. Mej dežele, katere so po novem zemljiškem davku najhuje zadete, spada Štajerska. Kolikor je okrajev ob kranjski meji, okraj Breški, Sevniški, Laški, Celjski, Vranski in Gornjegraški ostali so pri prejšnjih razmerah ali celo menj davka plačujejo, za kar se imajo zahvaliti znižanju davka na Kranj-
skem. Ker je zemlja in njen prihodek blizu jednaTT^et po 7 do 8 gld. in ni upati, da bi zopet po-
na obeh straneh ob meji, moral se je tudi odmeriti blizu jednak davek. Čim dalje od kranjske meje, tembolj pa raste davek, oziroma čisti zemljiški prinos, slednji žal, da le na papirji, a no v resnici. Od Slovensko-Bistriškega in Ptujskega okraja naprej poskočil je davek za 50 do 100°/0 in ker se pri-klade za občine, okraje in deželo neso zmanjšale zahteva se od zemlje za 100 do 150 % več davka nego pred letom 1880. Sedaj se ne plačuje še popolni znesek, ker se je povišanje razdelilo na deset let tako, da so vsako leto 10 % več kakor prejšnje leto predpisuje, pa v 4 letih bo predpisan ves davek in od tedaj naprej še pet let ostane nespremenjen.
Štajerska, katera je po starem katastru izkazala čistega prinosa 7,653.919 gld., ima po uredbi baje 10,704.901 prid. čistega prinosa in v tej razmeri več zemljiškega davka. Posebno hudo zadeti so vinogradi. Za 1. razred izračunile so komisije od 42 do 44 gld. prinosa za oralo, za drugi razred od 32 do 36, za tretji od 20 do 28 gld. itd , zneski, kateri so za tretji razred višji, kakor drugod za prvi. Kako da so prišli na Štajerskem do tako visokih cenitev, o tem se je o svojem času veliko pisalo in govorilo. Okrajne cenilne komisije so z nezaslišano lahkomiselnostjo cenile prihodke od zemljišč, ne da bi pomislile, koliko je let, v katerih zemlje lastnik ne le da nema nobenega dohodka, temveč mora zakladati še za stroške. Ko bi ostalo bilo še pri cenitvah okrajnih komisij, imela bi Štajerska ne od 10,700.000 gld., temveč od 18 milijonov goldinarjev čistega prinosa plačevati davek. V drugih deželah so komisije skušale znižati stare katastralne cenitve, na Štajerskem pa so si jih same podvojile.
Po tem takem sme se govoriti še o sreči, da je osrednja komisija znižala cenitve lokalnih komisij za Štajersko od 18 na 107 milijonov. Kajti da je
ostalo pri prvih cenitvah, potem bi davek ne le požrl ves prinos, marveč tudi del posestva v podobi dolga, ki bi se moral najeti za plačevanje davka. Pa tudi po končni uravnavi so ostale še vedno previsoke cenitve, zlasti z ozirom na to, da silno padajo tržne cene za vse kmetske pridelke. Ako se vzame za merilo pšenična cena, računila se je pri cenitvah po 10 do 13 gld. kv., a sedaj je že več
skočila do tiste visokosti, ki je bila podlaga cenitvam za zemljiški davek. Jednako je z drugim žitom, jednako z vinom. Posebno za vinograde nastopila je cela vrsta slabih letin, v katerih vinogradnik se toliko ne pridela, kolikor ga stane obdelovanje vinograda. Marsikateri vinogradnik, če ne vsak, bi rad prepustil erar j U svoj vinograd, ako mu izplača čisti katastralni prinos po odračunjenem davku. Potem bi vsaj imel gotovo rento, o katere j sedaj more govoriti k večjemu v dveh ali treh izmej desetih let, v ostalih pa mu trgatev še troškov ne pokrije.
Nasledki takega pretiranega davka se še prikazujejo v prizadetih krajih na Štajerskem v rastočih eksekutivnih troških pri izterjevanji davka in vzlic strogosti eksekutorjev v rastočih zaostankih. In ti zaostanki bodo rastli blizu v tej meri, v kateri se vrši vsakoletno povišanje davka Kmetsko gospodarstvo pa, ki ne more računiti, kakor trgovec na večje dobičke, niti določevati višje ceno kmetskim pridelkom, nego jih imajo na svetovnem trgu, izgubljevati mora svoje ravnotežje in se razrušiti na največjo škodo države same in človeške družbe.
Vzemimo kmetijo, ki je imela pred letom 1880 davka 30 gld., po novem katastru pa se jej je povišal čisti prinos le za 50 °/n in tacih slučajev je neštevilno, plačevati ima vsako leto 1 50 gld. več, torej po 5. letu že 37'50 gld. mesto prejšnjih 30 gld. in bo imela koncem desetega leta 45 gld. davka. Vprašamo, je li mogoče kmetu, ki je prejšnji davek težko plačeval, dasi je imel dobre letine in dobre cene za svoje pridelke, odslej za polovico več plačevati, ko mu zemlja slabo rodi in tuja konkurenca pritiska na vse cene? Ali ne pride njegovo gospodarstvo, katero je računalo s prejšnjim skozi mnoga leta jednakim davkom, v silni nered, če taki neproduktivni stroški leto za letom rastejo,
dokler ne dospejo do visočine, pri kateri sploh gospodarstvo ne more več shajati?
Ako že sedaj, ko stojimo še le sredi povišanja, kmetje v omenjenih okrajih ne morejo zmagovati novega davka in ima eksekutor noč in dan opravka, da opominja zaostajajoče davkoplačevalce, kaj bo v štirih ali petih letih, ko bode davek vedno višje in višje narastel? Letos, tako se nam poroča, izterjava se zaostali davek z večo strogostjo, kakor lani in kmet, kateri ne plačuje redno obrokov, to pa ne iz slabe volje ali zapravljivosti, ampak ker nema dohodkov, ima vrhu davka Še plačati ziianozainudno stroške po 1 gld. 12 kr. in eksekutorju po 40 kr. Će bo tako naprej šlo, potem mora 1 kmet izgubiti VBako veselje do poljedeljstva in potem se ne čudimo, da v obupnosti sega po omamljivah pijačah, ker vidi, da je zaman ves njegov trud in da navzlic težavnemu delu mu stoji vsak čas eksekutor pred lliŠO. (Konec prib )
olitičflii razgled. Notranje dežele.
V L j ubijani 21. oktobra.
Kakor se trdi, bode se defenitivno predsedstvo «lr/,!B vib«\;a zlioi-a volilo še, predno se odloži zborovanje, Budgetnr. debata se v zbornici nadaljuje. Včeraj so govorili prof. Suess, kanonik K lun, SobOup, ininisterski predsenik T a alfe poljak grof Dzie duszvcki liberalec Svoboda in poslanec gospodarske stranke Heiurich. Poslanec Klun zavračal je pritožbe levice kot neopravičene in priporočal da se obrtno zakonodavstvo uredi na krščanskej podlagi in se zlasti bolj ozira na delavce. Poslanec Heiurich je pa slikal, kako Neinci tororizujejo češki živelj. Njegovemu govoru je levica jako hudo ugovarjala. Člani nemškega kluba bili so celo ostavili zbornico. Vse kaže, da je v novem državnem zboru pričakovati še mnogo burnih prizorov. Levica, ki nema nobenega upanja, drugače priti na krmilo, poprijela se je škandalov. Mi mislimo, da jej tudi to ne bode nič pomoglo, k večjemu svet bode izvedel, kako stoji z nemško kulturo v Avstriji. Ako so že nemški vodje tako surovi, kak mora biti narod sam.
Jutri se snideta delegaciji. Cesar ja bode najbrž v soboto slovesno vsprejel. Budgetni odsek in ogerski odsek za vnahje zadeve začneta svoje delo že drug teden. Ogri bodo posebno hiteli z interpelacijami na ministra vnanjih zadev o položaji na Balkanu.
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Iluinomtiški roman. — č'eski spisal Bvatoplnk Čech.i (Darje.) XIV.
Dva grozna dni je še čakal Vojteh. Pa žgano začeti izvorni roman v žep in gre srdito k založniku. Ni ga bilo doma. Popoludne gre v drugo k njemu, a Brzobohatv je poklical po prvi vabeči dvorljivosti, Emilko, da bi uravnala knjige na pisalni mizi.
K večeru opetuje Vojteh svoj pohod v tretje, odločen že na vse.
Brzobohatv ga vzprejme nevrlo, skoro ne-uljudno. Bil je izvestno slabe volje. Malomarno od-zdravivši obrne se k dverim sosedne sobe, da bi morda poklical Emilko, ravnati knjige.
A Vojteh zbere vso svojo srčnost in sprego-vori naglo:
„Srnom morda prositi za mesečno nagrado?" '
Rumenec studa pokrije pri tem njegovo lice in roka se dvigne k ustnim, kakor bi klicala ono vprašanje nazaj za ogrado zob.
Brzobohatv se obrne do dverij in pogleda vanj z izbuljenim očesom, kakor bi ne verjel sluhu.
„Česa si želite V" vpraša ostro.
,.V denarni stiski sem,k< jeclja prosilec, zarde* in ublede se menjaje. „In hotel sem vas tedaj prositi, da bi mi laskavo plačali mesečno plačilo."
Še nekaj časa je zrl nanj mecen molče z izbuljenim očesom in potem baje razumel. Vojtehu se je dozdevalo, do čita na njegovem lici postopno grozo, nravno nevoljo, kes nad izpovedanimi besedami in na da mi, ki bodo odbite, konečno zadrega studa — studa za zasobnika, ki je samega s< be tako ponižal.
„S to prošnjo spravljate me v zadrego, gospod," začne počasi, »in silite me, d; bi govoril z vami odkritosrčno in brez ogiba o stvareh, kojih b so drugače ne bil dotaknil. Če me ne vara spomin, sva midva ukrenila, da vam dam brezplačno stanovanje in po slučaji s časom nekaki nekaki — no, napominali ste to sami za nagrado ali službo.
In zraven pridejal sem izrecno, da vas prijemam samo za skušnjo in rta vam odmerim ono nagrado stoprav, ako uvidim, da odgovarja vaša umetalnost in marlivost mojim zahtevam. Sva-li tako ukrenila, ali ne?"
„Sva," odpove Vojteh malodušno „Sva. No sedaj p oglejte dosedanjo svoje delovanje in njega posledke, postavite se na moje mesto in recite, recite za Boga, čemu bi vam izplačal tako nagrado?!
Mladič molči poražen.
„0 korekturi ni da bi govoril. Bes je prevod romana. A dela tega se neste ni redno postopili in mimo tega je prevod sam, mirno rečeno, ubožen".
„Žrtvoval sem za-nj vso marlivost," pravi pre-lagatolj vznemirjen. „In dvomim, da mi kdo najde v njem jedino jezikovno nepravilnost".
„N<>, vabil sem nekako ostri Izraz. Recimo tedaj, da je neokreten, grbast ali tako nekako. Vsaj drugače ne more biti. Bili bi pravi čarodeje«', ko bi dospeli takoj iz prva do dovršenosti, ki j., je mogo&e doseči samo s časom in vajo. No in s tem smo gotovi s pregledom vaše delavnosti.
i'on k o m u deželnemu zboru vlada ne bode j predložila letos nikakili novih predlog. Jedino vladna ' predloga, s katero se bode bavil deželni zbor, je i organizacija deželnega kulturnega soveta, katere vlani ibor ni rešil.
Vitanje dr/avc.
Bolgarska nota, 8 katero je vlada odgo- j vorila na kolektivno noto velevlasti}, zatrjuje, da | vlada ne bode trpela nikakili agitacij v sosednih pokrajinah, kjer sedaj stoje bolgarske vojske,  Ru- I melijske čete so ravno tako, kakor bolgarske pod i neposrednim kneževim poveljništvom. Poveljniki voj- j skinih oddelkov odgovorni so za vsak postopek, ka-teri bi utegnil motiti mir ob mejah in zapretilo se njim je z ostrimi kaznimi.   Na mejah se ne bodo koncentrovale nikake čete, ampak postavilo le to- i liko vojakov, da se ohrani od vlade zajamčena var- ; nost. Resno pretresovaje nasvete vlastij, ustavila je { vlada daljša oboroževanja. Že precej dolgo je tega, j ko se je posrečilo objasniti bolgarskemu prebival- j stvu izven Bolgarske, kateremu velja gotovo po- j slednji odstavek deklaracije, kako odgovornost si nakoplje, ko bi z agitacijami motilo red in mir. Bol- j garska vlada je hvaležna vlastim za njih naklonje- j nost in se nadeja, da bodo posredovale pri sultanu, j da se izpolni goreča želja prebivalstva.   Z združe- j njem bvaterskih dežel bi se utrdila stalnost na Balkanu, drugače bi se pa le bolj omajala. — Bol- j garska vendar ne misli mirno gledati, da bi Srbi i prodirali v deželo. Prebivalstvo odločno zahteva, da i se vojska postavi proti Srbom v bran.   Mnogo vo- j jakov odposlalo se je iz Sotije na srbsko mejo, da j so zaseli Dragomanski prelaz.  Tudi knez odšel je ! na srbsko mejo.
Sedanja srbska vlada stoji na jako slabih nogah. Narod jo sili, tla začne vojno, velevlasti jo ! pa na vso moč odgovarjajo od voj ne in jej odrekajo vsako pomoč. Dosedaj so so v Belem gradu vedno zanašali, da jim bode Avstrija pomagala prisvojiti Staro Srbijo ali pa vsaj del Bolgarske. Pri posvetovanjih veleposlanikov v Carigradu se avstrijski veleposlanik ni potegnil za povekšanje Srbije, avstrijski diplomatiški zastopnik v Belemgradu pa na vse načine odgovarja od vojne Na Rusijo se sedanja srbska vlada ne more zanašati, ker je prevečkrat pokazala sovraštvo proti Rusiji. Zatega tlelj bi sedaj srbski državniki najrajši ustavili vsako vojno akcijo. Ako pa to store, se pa ne bode več mogla vzdržati vlada in morala bode narediti prostor liberalcem ali pa radikalcom.
llnsi neki hitro utrjujejo Sebastopolj, Odeso in Batinu. V Sebastopolj so te dni pripeljali mnogo težkih topov in več tisoč granat. V Batumu so postavili pribrežne baterije. Artilerijska uprava je sklenila pogodko z ruskim parniškim društvom zaradi prevažanja topov iz Potija v Sebastopolj in Odeso. — »Sicer se pa prav ne ve, kako misli Rusija nadalje postopati v balkanskih zadevali. Vladni listi sicer še vedno odločno zagovarjajo status tpio aute, druga znamenja pa kažejo, da se Rusi vedno bolj liagibljejo na bolgarsko stran. Tako je vlada preklicala prepoved, da se ne sme strelivo izvažati v Bolgarijo Jeder« parnik naložen s torpedi in pa-tronami je že prišel v Ruščuk.
Nevspeh francoskih republikancev 4. oktobra imel je dobre posledice. Vse republikanske stranke so se zjedinile in dosegle sijajne vspehe pri ožjih volitvah. Sedaj pa zatrjujejo vsi republikanski listi, da bodo vse republikanske frakcije podpirale vlado, da tako ne bodo monarhisti mogli v zbornici doseči nikakili vspehov.
ISranšviski državni minister grof Gtirtz-AVrisberg predlagal je deželnemu zboru, da se pruski princ Albreht imenuje brunšviškim vladarjem.
Anglija baje ni voljna udeležiti se nove konference v Carigradu, katero je predlagala Rusija, ko bi konferenca imela samo namen obraniti status quo ante. Angleška vlada je neki preverjena, da bi tak status t|uo aute več ne ugajal in tla bi se na ta način nič stalnega na Balkanu ne ustanovilo.
Indijska vlada odposlala bode takoj 80O0 vojakov v Hirmo. ko hi se kralj branil ustreči angleškim zahtevam. Na ultimatum zahteva se odgovor v štirih dneb.
Dopisi.
I« Zagreba 19. oktobra. [Izv. dop.] Na tisoče romalo je včeraj in danes prebivalstva kraljevega Zagreba na „Mirogoj", kjer je ležalo na katafalku 7 krst z ostanki slavnih rodoljubov, ki so si stekli za razvoj Hrvatske in vsega Jugoslo-vanstva tolike zasluge. Mej eksotičnimi rastlinami, bujnim zelenjem, cvetlicami in venci razpostavljeni so bili umrljivi ostanki dr. Ljudevita Gaja, Stanka Vraza, Frana Kurelca, Ignacija Lisinskega, dr. D. Demetra, Alojzija Babukiči in Karola Seljana, katerim je pijeteta Zagrebškega mesta zgradila nov okusen paviljon, v katerem bodo, kakor so vkupno delali za slavo domovine, vkupe položeni k večnemu počitku. Spominska plošča, ki ima namen sporočati potomcem namen paviljona, ima napis: Uzkrisi-teljem naroda hrvatskoga, pobornikom za književno jedinstvo plemen a slavenskoga juga: dru. Ljudevitu Gaju, Vje-k os lavu Bab u k i ću, dru. Dimitriju De-metru, Franu Kurelcu, Vatroslavu Li-sinskomu, Dragutinu Seljanu, Stanku Vrazu u proslavu petdesetgodišnj ice. Njihovom Bogom posvećenom radu ovaj hram mira i slave podiže glavni grad Zagreb i predaje narodu hrvatskomu, da časti njihovu uspomenu zahvalno, vjerno, vztrajno, nastavlja slavno i m delo i sretno dovrši. — Danes popoludne bil je slavnostni ogromni sprevod, katerega se je udeležilo skoro vse, kar ima Zagreb odličnega: vseuči-liščniki z zastavo, župan z odborniki, dostojanstveniki, deputacije, društva. Sprevod vodil je kanonik dr. Fran Rački, asistovali so mu prebendarji Rihtarie, Pliverić, Pažur. Vsako krsto nosili štirje gospodje, odlični po socijalnem položaji, na pr. Gajevo krsto nosili so gg. dr. Mazzura, prof Smići-klas, senator Deželic, grof Kultner, Vrazovo krsto gg. Gabrič, Iliirer, Steni, Supanek, Kurelčevo gg. Gnezda, Kornitzor, Leskovac, Bubir itd. Bla-goslovljenje vršilo se je v staroslavenskom jeziku. Potem pela so društva „Kolo", „Sloga" in „Sloboda" Zajčevo himno „Bože živi" in Eisenhuthov žalni zbor „Nad grobom". Po dovršenem petji nastopil je župan Badovinac, ter v kratkem a jako vrlem govoru izročil paviljon narodu hrvatskemu kličeč mu: da le tisti narod, ki svoje mrtve časti, na preteklosti zida svojo bodočnost. Za njim govoril je še dr. Marko vid. Po njegovem govoru bila je slavnost končana in občinstvo ostavilo je v najlepSem redu „Mirogoj".
Dovolite mi še nekoliko besed o slavnostnem spisu, v spomin preporoda hrvatske literature. To Vam je jako lepo in vrlo delo, obsezajoče G pol velike oblike. Najboljše moči na umeteljnein in leposlovnem polji, na pr. Mašić, Qukpierez, Medović, Bukovac, Ivan Rendić, Smičiklas, Milan Grlović, Ivan Trnski, Einsenhuth, Kuhač itd. poklonili so svoje proizvode slavnim mrtvecem v proslavo. Zanimalo Vas bode, da se Ivan Trnski spominja tudi nas Slovencev, kolikor smo se udeleževali preporoda književnosti hrvatske in teženj ilirskih.   In tu na-
hajamo poleg pisateljev hrvatskih, tudi našega D a-vorina Trstenjaka na odličnem mestu. Poleg Trstenjaka pa se nam je tudi spominjati L To-mana In dr. Razlaga. Slavnostni spis je vreden, da si ga vsak razumnik omisli. Gradivo je lepo in mnogovrstno in glede jugoslovanske zgodovine jako poučno. Kakor me je vBa slavnost navduševala, tako me je neprijetno zadelo, da ste Vi „planinski Hrvatje" na vse popolnem pozabili. Ako bodete slovansko vzajemnost v praksi na ta način izvajali, potem „tužna Vam majka!* —C.
Ib ISorovnice 20. oktobra. [Izviren dopis.j S sinoćnjim večerom se je jedna rubrika v kroniki našega društvenega življenja zopet prelepo napolnila. Slovesnost se je sicer imenovala le „prijateljski večer* in že naprej so jej bile otlkazane skromne meje s 30-imi povabljenci.  Ali veljala je tiho prirejena in omenjena slavnost možu, čegar ime prijetno doni, kjer je koli znano. Naš nadučitelj. član okrajnega šolskega sveta, predsednik „ narodnega bralnega društva" ter tajnik „gasilnega društva," gospod Ivan Papler dopolnil je te dni desetletje svojega bivanja, službovanja in delovanja v Borovnici.  Ves ta čas je bil promili učitelj naše mladine, dvakrat „dušaa našega narodnega in društvenega življenja in dosegel je v tukajšnjem narodu, bogatem in ubožnem, tako popularnost, da bi imeli prav tisti, ki bi ga zanjo zavidali. Toda čast, komur čast, le udanost naj se plačuje zudanostjo! Zatorej smo se sinoči zbrali v gostilni g. Verbiča praznovat gospoda Paplerja desetletnico s „prijateljskim večerom". Bilo nas je tridesetero povabljencev raznih lic in raznega stanu, domačih, z Vrhnike, iz Preserja; jednemu prijatelju celo iz Višnje Gore pot „ad hoc" ni bila predolga.  Bil je to okolu sinoćnje slavnostne mize krog starih prijateljev, več ali manj narodno delujočih Morala se je torej razviti sama po sebi najprisrčniša zabava.   In res so se usipale napitnice brez konca iu kraja! Napilo se je g. slavljencu z raznih stališč, z narodnega, kolegijalno-učiteljskega, prijateljskega itd.; g. slav-Ijenec pa je odzravil prijateljski družbi, napil krasnemu spolu, svojim kolegom (bili so 4 navzočni, jeden iz Slovenskega Štajerja,) napil županu Ma-jaronu; le-ta je zopet nazdravil Verbičevi rodbini; zopet druga napitnica je veljala narodno-slovenskemu učiteljstvu, v čegar ime je gospini Stoječ zdravijco izgovoril vsem Slovencem; isti je še napil načelniku gasilnega društva, g. Verbiču, ter pozneje slovenski duhovščini, in v le-te imenu je gospod Jenko, kapelan Višnjegoivki, napil slogi mej učireljstvom iu duhovenstvom; nazdravilo se je prvemu predsedniku »bralnega društva", uavzočnemu postaje načelniku, gospodu Kovaču, nazdravilo se je, prvemu sinu Borovnice", nazdravilo pevcem, osobito gospodu Juliju Flisu, narodnemu učitelju s Štajerskega, in gospodu Antonu Flisu, voditelju drunatiške šole na Vrhniki, itd. itd. A mej temi mnogobrojnim! zdravijcami bili so presledki napolnjeni s puetlivnim petjem izurjenega kvarteta; izpeti so se hotele vse pesmi, kolikor jih imamo od Urala — do Triglava.  Da smo v tem takem vkupe, nerazdružni bili, kakor da b' nas bil kdo povezal, celih devet ur, temu ni čuda. Tudi se ni manjkalo tacih, ki so za svoje pregreške bili z globami pokorjeni; globa se je utakala v denarnico „Narodnega doma".   Veselili smo se sploh v duhu narodnem, v duhu narodnem, ki je ravno
„Pišem za vas tudi izvorni roman," pristavi Vojteh, jemaje rokopis iz žepa.
„0h, bil bi skoro pozabil. In tega hočete tudi položiti na veso?" pravi založnik, potežkavaje plast papirjev, kakor bi hotel s tem naznačiti vso in jedino njihovo ceno. „Najprvo je to goli začetek, iz kojega ne morem še nič soditi. Dalje — otresite se za hip vsega samoljubja in recite mi odkritosrčno, iz cela odkritosrčno, mislite li vi sami, da bode imel ta vaš roman kako ceno. Saj je to vaš prvi poskus. Možno, da s časom napišete kaj dobrega; ali kar ste stvorili do sedaj pri meni, ne zasluži vender imena dela. To bila je gola priprava, nič več! In za to morali bi biti brezplačni, pridni in tihi. Drugače bi nas bilo stalo mesečno najmanj 14 zlatov. Pridenite k temu perilo, prosto uživanje vrta in tako dalje in morate priznati, da je vaš trud, če se more tako /vati, poplačan več nego treba. Mislite li, da morete še kaj zahtevati V"
»Nikakor, nečem ničesar", proglasi Vojteh s temnim glasom, ne želim si, da bi imeli kvar za ine.
Če mislite, da je prevod slab, da so moja dela brez cene   - s k atka, da vam ne zadoščam
in da mi kot plačilo moje delavnosti na daste ni stanovanja, koje mi ponujate, ostavim to stanovanje še danes in za vselej. Po današnjem razgovoru žgal bi me tlak pod nogami."
„Ali, ali čemu tako nasajeno in tragično ! Saj vam pravim tla morete s časom napraviti kaj dobrega.
Skusiva še dva, tri mesece — brez tega bi vam izplačal četvrtletno nagrado--"
„Zahvalim. Poznanam sedaj sam, da bi vam ne mogel zadoščati. Pojdem še danes."
No, če nečete v noben kup, držati vas ne more nihče. Dobim ne jednoga, ampak deset mladičev, kojih se bode vsak štel srečnim, ako ga naredim vašim nastopnikom. Hočete se tedaj izseliti za res že danes?"
■Da."
„No, kakor hočete. Jaz vas ne gonim. Ako stojite na svojem, ne morem vas od tega braniti1'.
Oditle z Vojtehom do podzemlja in prevzame zopet stanovanje poleg inventarja.
Mladić spravi v culico svoje skromno imetje in pogleda naposled k oknu, kjer se je sedaj začel
izpolnovati sen o zelenem Ustji in vonjavi cvetja — za njegovega nastopnika. Ni mu ga zavidal, ni mu zavidal zelenih kobilic, ki bodo skakale z vrta na njegov papir, zaman lovene od nerodne roke. Obrne se na odhod.
.Pozabili ste še slamnik", zakliče za njim znani domačin.
„Pustim ga tukaj. Ne vem, kaj bi z njim počel."
„Kakor vam drago. A povejte mi: seli morda hudujete?"
Verujte, da sem hranil vedno do vas prijateljske čute in tako dalje —"
„Ne hudujem se. Zakaj bi bil hud?!"
„No, pa z Bogom! In ko bi kedaj česar potrebovali — - "
Zvunaj na ulicah ozre se Vojteh milo po romantičnem prizidku, Čudotvorni njegov obris se je senčil ostro na modrem nočnem nebesu. Osvetleni dve okni gledali ste z njega kakor dve plameni gnevivi očesi za odhajajočim in piščal mu je polnila naposled srce s svojim tožnim glasom.
(Daljo prih.)
sinočnjej družbi, starim somišljenikom že od nekdaj merodajen, odločilen. Ves zanimivi, do konca pre-prijetni večer pa je bil posvečen uzornemu prijatelju in rodoljubu gospodu Paplerju, kateremu naj vime prijateljstva, v ime ljudske izobraženosti in slovenske narodnosti tudi javno želimo še več desetletij mej nami!
Domače stvari.
— (»Pisateljskega podpornega društva") odbor se je v nedeljo 18. t. m. pod pred-sedništvom g. dr. Vošnjaka Jos. kontituiral ter si izvolil predsednikovim namestnikom pref Levca Fr., blagajnikom PetriČiča Vasa i tajnikom prof. It a i ca Ant. — Po predsedniku se je bilo odboru naznanilo, da je častni član gospod župnik Trstenjak Davorin obljubil društvu na korist prepustiti ves dohodek od svojega spisa „Weriand de G raz." Gimnazijalnemu ravnatelju Novomeškemu i dozdanjemu tajniku gosp. S ene kovic u Andr. se sklene za njegovo požrtvovalno delavnost na korist društva zahvalo izreči. Ko se je bil odbor še o nekaterih denarnih zadevah razgo-varjal, je sklenil o sobotah večer v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske zabavne shode »Kluba pisateljskega društva" prirejati z namenom, da bi se društveniki vzajemno razgovarjali s prirejenimi predavanji o slovstvenih zadevah i razveseljevali s petjem itd. Pri teh večerih bode vsaka politika izključena. — Pač ne potrebno slovenskemu razumništvu omenjati koristi, ki je imajo taki večeri za izobraževanje i za socijalno življenje. Ker bodo samo društveniki „pisateljskega podpornega društva" vabljeni k tem večerom, se nudi Slovencem lepa priložnost društvu pristopiti, se večernih shodov udeleževati i s tem ob jednem koristno i dobro stvar podpirati. Slovenci, na noge! pristopajte vrlo po vsem širokem slovenskem kolotači mile nam domovine „pisateljskemu podpornemu društvu" kot pravi udje z letnim doneskom 3 gld , ali pa kot podporniki z 2 gold. na leto ter se javljajte pri odboru.
— (Krajcarska podružnica „Narod-nega Doma" v Ljubljani) razposlala je do sedaj vsega Skupaj do 350 knjižic, izinej teb nad 70 desetkrajcarskih. Razprodanih vrnili so gg. poverjeniki devet; razven osmih že omenjenih došla je namreč, kar bodi z zahvalo omenjeno, v tem tednu kot deveta krajcarska knjižica pod št. 172 zopet iz Trsta (poverjenik g. K. G.). Pohvalno omeniti nam jo narodnega učiteljstva, da se jako gorko zavzima za našo idejo. V njegovi oskrbi nahaja se dat danes 55 kramarskih in 7 desetkrajcarskih knjižic — na vsak način omenljivo število. Hvala mu za živo zanimanje. Zopet več vprašanj, kedaj bi bilo najprimernejše pošiljati nabrane doneske V V odgovor sledeče- V knjižicah tiskani navod omenja, da se zgodi to lahko v poljubnih obrokih. Po našem mnenji je še najpametnejše, čo se nabrani denar pošlje ob jednem z razprodano knjižico. To se ve da se pripo-rača v prvi vrsti tam, kjer se knjižica v kratkem času razproda. Ako pa denar dohaja v pravilnih obrokih in se nabiranje vrši dalj časa, kakor se godi večinoma pri desetkrajcarskih, tu pa tam tudi pri krajcarskih knjižicah, utegne biti poverjeniku morebiti pripravnejše, da nabrano doneske po šilja v obrokih in ne najedenkrat v polni svoti. Ker pa večkratno pošiljanje nabranih doneskov prouzroči vendarle nekoliko, sicer neznatnih, pa pri tako malih doneskih, kot so ravno krajcarski, omenljivih poštnih stroškov, opozarjamo gg. poverjenike na c kr. poštne hranilnice, naj doneske pri njih ula-gajo. Ves v ta namen potrebni posel oskrbljujejo hranilnice brezplačno in jamčijo brezpogojno. Ula-gajo se lahko že prav majhne svote (;">0 kr.), ki se, gotovi čas hranjene, tudi obrestujejo, in uložniku ni treba biti zaradi uložene svote niti v najmanjših skrbeh. Iz nekaterih privatnih poročil smo poizve-deli, da je več gg. poverjenikov to tudi že storilo. Toliko v pojasnilo. Da naša stvar napreduje, bodi v spodbudo vsem onim, ki se dosedaj ali vsled pesimizma ali pa premalo poučeni še neso začeli zanimati za nabiranje doneskov na korist zgradbi „ Narodnega Doma" v Ljubljani, naj pridno naročajo knjižice pri blagajniku »Narodnega Doma", g. dr. Josipu Staretu, komur je tudi pošiljati nabrane doneske.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) Rodoljub z dežejo nam piše: Gospod urednik! Pravila „družbe sv. Cirila in Metoda" pišejo v §-u 8: Pod dr užnice se lahko napravijo v vsakem kraji,
kjer je najmanj 20 družbenikov. Družbeniki so pa tudi po §4 d) „podporniki", ki plačujejo po 10 kr. na leto". Vprašanje navstane:   Ali gredo v število, ki je za poddružnico potrebno, tudi podporniki ali ne?  Navstane pa zategadelj; ker z jedne strani se tudi podporniki „družbeniki" (§ 4, d) in se v §-u 8 govori o 20 družbenikih, z druge strani pa je iz §-a 5 odst. 4 lahko izvajati, da podporniki vender ne morejo biti sestavni deli poddružnic. Kajti § 5 odst. 4 veli: „Podporniki se udeležujejo samo „zborov" svoje poddružnice kot poslušalci," nemajo torej pravice udeleževati se posvetovanja in glasovanja, ter nasvete staviti. Mislimo si torej, da bi poddružnico hoteli napraviti sami podporniki (ker tudi ti so družbeniki in § 8 ničesar natančniše ne pove!), potem bi na i shodu nobeden glasovati ne smel, pa po-| tem kdo bo volil poddružnico načelništvo i poddružnic opravitelje, sploh kakšni bi bili shodi j brez „posvetovanja in glasovanja?"   Meni se vidi, I da je za obstoj poddružnice treba 20 družbenikov, ki so pod § 4 omenjeni pri a), b) in c), to je 20 j pokroviteljev ali ustanovnikov, ali letnikov. Vender j pa družbeniki-podpomiki neso v pravilih tako, j izključeni, da bi ne bilo nobene dvojbe.   Po §-u 8 ] v zvezi s §-om 4, d smejo podporniki delati pod-j družnico, a po §-u 5 zopet ne. Vsojam se Vas torej prositi razjasnila, katero bode tudi drugim dobro došlo.   Ako pa je moje mnenj e, da hočejo i pravila  podpornike  kot bistvene  dele poddruž-1 nic izključiti, pravo, tedaj bi bilo umestno, da bi se pravila v tem zmislu popravila, oziroma po-; polnila."
— (V Zagreb) prišli so te dni gg. baron ; Louis de Graeve, član nemškega parlamenta, dr.
Jan Leciejevski, docent slovanskih jezikov na i vseučilišči na Dunaji in časnikarja drd. Anton Či-I h a 1 i k in Fran L. II o v o r k a, da se udeleže slavnost! literarnega preporoda hrvatskega. V imenu poljskega in češkega naroda položili so venec na krsto slavne sedmorice.
— (Na vseučilišči v Zagrebu) zavzel je mesto pokojnega dr. Geitlerja privatni docent dr. Tomo Maretić.
— (Zblaznel) je poštni uradnik Anreiter v Ljubljani. Odpeljali so ga v blaznico.
— (C. kr. k m e t i j s k a družba k r a n j s k a) prodajala bode na javni dražbi v 31. dan oktobra
i t. 1. dopdludne v Eranji pri Zumru iz državne sub-! vencije nakupljenih 5 pinegavskih bikov.
— (Kmetijsko predavanje) ima tajnik : kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo i 25. t. m. dopoludne po dopoludanski službi božji j (ob 9. uri) v šolskem poslopji v Podkraji in ravno j ta dan popoludne po popoludanski službi  božji v
šolskem poslopji na Colu.
— (Na učiteljišči v Kopru) so trije od-i delki: slovenski, hrvatski, italijanski.   Na predlog
deželnega soveta istrskega odredil je naučni minister, da se mora na vseh treh oddelkih zgodovina, matematika, geonietriško risanje, prirodoslovje in lizika v vseh tečajih poučevati v jeziku dotičnoga oddelka, torej na slovenskem oddelku slovenski itd. Nemški jezik, pedagogika, kmetijstvo, lepopisje, risanje, muzika in telovadba pa se imajo v vseh tečajih poučevati v nemščini. Isto velja v četrtem tečaji za zcmljepisje in avstrijsko zgodovino. Pri predavanji specijalne metodike, ima se posebno v ozir jemati učni jezik na onih šolah, za katere se kan-didatje vzgajajo.
— (P o v o d en j v Trs tu.) Včeraj je v Trstu tako silno dežovalo, da so bile ulice in trgi zlasti okolu kolodvora podobni potokom in jezercem in da je celo trg pri Rudečem mostu (Ponte rosso) bil pod vodo. Najbolj razsajala je voda v Rojanu. Podrla in odplavila je kočo carinskega stražnika, spodkopala neko hišo, da se je zrušila. Cesta v Mi-ramare je 20 metrov na dolgo podsuta, tudi na železnici jo proga na jednem kraji podsuta. Pri Rojanu vzela je voda 12 letnega dečka, katerega trupla še neso dobili.
— (Čitalnica v Celji) ima v nedeljo 25. oktobra t. 1. zvečer ob Va8 uri občni zbor s sledečim dnevnim redom: Govor predsednikov, poročilo tajnikove, blagajnikovo, knjižničarjevo, volitev novega odbora in posamični predlogi in nasveti. Častiti gospodje udje se vabijo, da se mnogobrojno zbora udeleže.
— (Celjsko učiteljsko društvo) bode dne 2. novembra (na. vernih duš dan) ob Vali. uri zborovalo v šolskem poslopji za okolico Celje po
sledečem vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Objava društvu došlih dopisov. 3. Ali več pouka ali več odgoje v ljudskej šoli? (govori gdč. Orač iz Št. Jurija ob juž. železnici). 4. 0 izreje-vanji drevesec iz pesek (g. J. Rupnik, nadučitelj iz Št. Lovrenca), o. Nasveti. — K prav obilni udeležbi vabi odbor.
— (Zemljovid balkanskega poluotoka) in sosednih dežel izide koncem tega tedna pri A. Hartlebnu na Dunaji. Zemljovid obsega Bosno, Hercegovino, Črnogoro, Srbijo, Albanijo, Grško z otokom Kandijo, Makedonijo, Dardanele, Bospor, vso Bolgarijo in južni del Rumunske. Mera 1: l,GO0.O00. Cena GO kr.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Gradec 21. oktobra. Slovenski vseuči-liščniki sklenili ustanoviti akadenrično poddružnico sv. Cirila in Metoda.
Dunaj 20. oktobra. Zbornica poslancev sklenila je konec glavne debate o adresnom načrtu ter izvolila Czartoryskega in Plenerja glavnima govornikoma. Inunitetski odsek je sklenil, da se poslanec Supuk izroči.
Pariz 3o. oktobra. Zbornica sklicala se bode v 10. dan novembra, da potrdi volitve. Grevy vd-prejel je ostavko ministrov Legrand in Mangov in državnih tajnikov Herault in Rousscan, ki pri poslednjih volitvah neso bili več voljeni. — Kongres snide se v 21. dan decembra. Gotovo je, da bode Grevy zopet izvoljen.
Rim 20. oktobra. Včeraj v provinciji Palerino G5 ljudij za kolero zbolelo, 32 umrlo, mej temi v mestu samem 44 zbolelo, 21 umrlo.
Bazne vesti.
* (Za ribiče.) V Cistopolu na Volgi ujeli so te dni, kakor javlja „Kazauski listok1' veliko be-lugo (Hausen), kakeršne tamošnji ribiči še neso videli. Imela je 40 pudov, to je po našem 16 centov. Iker imela je 8 pudov = 320 funtov. llaču-nimo li funt kavijara po l rubl. in o() kopek, skupilo se je samo za ikre 480 rubljev. Meso prodajalo se je p ud po 12 rubljev, kar je zopet vrglo 320 rubljev. Za vse to orjaško ribo skupilo se je torej 800 rubljev, v našem denarji precej nad 1000 gold.
* (Žid ni tesnosrčen.) Pred nekoliko leti izselil se je podjetni trgovec Seli. z Dunaja iu za-
| pustivši Avatrijo, naselil se v Pertigiji na italijanskem. Ondu seznanil se je z gospico Pccci, ki so je ravno tako plainteče vanj zaljubila, kakor on vanjo. Nekega dne vpraša gospica našega Dunaj-bana: »Kdaj pa bo poroka?" — „Kadar hočeš!" bil je odgovor. In res, malo dnlj pozneje stala sta ženin in nevesta pred častitljivim strijcein nevestinim, pred kardinalom Peeci-jem, prvim učenjakom svetega kardinalskoga kolegija. Kardinal krstil jo najprej mladega Duuajčana, kajti Seli. bil je Žid, in ko se je slednji odpovedal veri svojih očakov, blagoslovil je kardinal zvezo zaljubljencev. Sch. preselil se je s svojo mlado ženo v južno Ameriko, kardinal Pecci pa je čestokrat pisal svojemu ne-tjaku. Kar začne gospa Sch. bolehati in kmalu vzela jo je smrt. Vdovec ustavil je kot milijonar mesto in odpotoval v Rim obiskat strijca, Strijo bival je v Vatikanu, iz kardinala Peccija postal jo papež Lev XIII. A namestnik božji ni pozabil na svojega netjaka, vsprejel gaje Ijubeznjivo. Po več-
! letni odsotnosti povrnil se je Sch. na Dunaj in se zaljubil v hčerko slugo v židovskem templji. Ker deklica ni hotela postati katoličanka, ni ostaj'-lo druzega, nego, da so je Seli. zopet k židovski veii nazaj povrnil, kar mu menda ni delalo velike preglavice. Pred kratkim bila je v židovskem templji na Dunaji poroka mej netjakom papeža. Leva XIII. in hčerjo tempeljskega sluge.
* (Simpleville v deželi Ver m o nt) je slabo mesto za nezavisen časnik, ki piše resnico. Nek tamošnji list priobčil je nedavno notico: „ Ljudje, ki so zadnje tedne ovce kratili, bi bolje storili, ko bi to opustili. Mi vemo, o kom govorimo". Posledica kratke te notice bila je ta, da je v jednem tednu 80 naročnikov isto storilo, kar princ VValeški z „Pali Mali (jiazette", da so namreč časnik opustili.
aiu'ijaj iiriMiiiisiiii. V velikom dolu sedeče životarenje Ja največkrat uzrok bolestim na jetnik, slatej žili,
Baseđeaju krvi itd., katerim holo/,iiim sigurno • •ilpomoro I M o.l -o v „Sei dlitz-prašek". Škatljlca I gld Vsak dim ga razpošilja proti poštnemu povsotji A. lioll, b-Uarnar in c. kr. dvorni založnik na Duaaji, Tuolllauben D. V lekarnah po deželi zahtevaj se. larefino Moli-»v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. !• {II—7)
I ——
HHtNehoitivHC <&r<fl£4>c.
(Is uradnega liitft, 1. t'ks. dr/.h. po-*. Henrika 1! ■icliiir.uia  i/. Ljubljana,
i (looo gld., 0. novembra pri deželni sodnjji Ljubljani. Kkn. i dr/.ii. pos. Franca Puvhais Planino, U60 glcL, is. novem-' bru v Krškem, t- uka. držb. po». Josipa Uhanais bukovkif
480 gld, M novembra v Trebnjem. 1. eks. držb. pos. Antona Fahjančica iz Velikega MraSevega 54(i gld., 4. novembra v Krškem. 1. eks. držb. pos. Janeza Dvornika iz Krške vasi, 23 645 pld., 4. novembra v Krškem.
Umrli so v Ljubljani:
14. oktobra: Terezija Ferlič, davkarskega pristava hči, 14 dni, Emonska cesta št. 5, za božjastjo.
15. oktobra: Josip Kadune, natakarjev sin, 3 mes., Sv. Florijana ulico št. 3, za božjaatjo. -- Andrej Vernik, hišni posestnik, 57 let, Kravja dolina št. 3, za vodenico. — Anton Podkrajšek, umirovljeni magistratni ekonom, 81 let. Rimska cesta št. 5, za starostjo.
16. oktobra: Fran Velepič, postreščeka sin, 10 mes, Poljanska cesta št. 18, za vodenico v možganski kožici.
17. oktobra: Reza Vodišek, delavčeva hči, 10 dnij, Karlovska cesta št. 15, za krčem v ustnicah.
19. oktobra: Janez Lampe, gostač, 80 let, Kravja dolina št 11, za starostjo.
V deželnej bolnici:
11. oktobra: Marija Kocjan, delavka, 52 let, za je-tiko. — Anton Skrabar, delavec, 80 let, za starostjo.
13. oktobra: Ivana Jurkovie, delavka, 86 let, za oslab-Ijenjem močij.
15. oktobra: Peter Vodnik, kamnosek, 62 let, za plev-ritičnim eksudatom. — Marija Kurent, kajžarca, 46 let, za rakom v želodci.
17. oktobra: Urša Ivanček, gostija, 83 let, za starostjo.
18. oktobra: Marija Košir, delavka, 20 let, za kronično tuberkulozo.
Meteorologicno poročilo.
S	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
20. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726-.J4 mm.' 98nC 723-39 mm. i 116'C 724 29 mm.   10 6° C		z. svz. z. svz. si. jz.	dež. obl. obl.	36 0 mm. dežja, j
Srednja temperatura 10*7°, za 0*!0 pod normalom.
Vremensko porodilo 80. oktobra. Po Evropi je zračni tlak precej jednakomerno razdeljen. Najvišji je na severo-in jugozapadu kontinenta, najnižji pa ob Baitijskera morji in Zgornjej Italiji. V Avstro-Ogerskej stoji barometer višje na vzhodu, kakor na zapadu. Vreme je v največ krajih oblačno, v Zgornji Italiji je dež. V severnih krajih Avstro-ogerske je megleno, na vzhodu jasno. Ob Jadrian flkem moiji dežuje (v Gorici 42 mm. dežja.) Temperatura jc povsod pala in jo podnormalna. Ob sedmi uri se poroča: v Stornovay-ji 8'9, »Stocklioltuu — 0 6, Peterburgii — 1*8. Varšavi 74, Berolinu 6, Parizu 64, Biarritzi 14, na Dunaji 7'4, v Bukureštu 8, v Carigradu 16, Kaiserslauternu 54, Pragi 38, Levovu 78, Bregenci 8 8, Monakovem 1*4, Ischlu 5'8, Budapešti 8-5, Sibinji 1*8, Serajevem 154, Lešini 183, Trstu 16, Rivi 11-5 in Obergipflu 1*7° C. Na južnem Jadri« janskem morji vleče vibarni seiroeco. — Pričakovati je zapadne in severne vetrove, megleno, deževno in prav mrzlo vreme.
ID-u-zciaoslsa, "borza*
dne 21. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. 60 kr.
Srebrna renta.......... 82 „ 15 „
Zlata renta........... 108 „ 50 „
5°/0 marčna renta......... 9H „ 15 „
Akcije narodne banke......                     . 857 „ — „
Kreditne akcije......... 2-1 „ 70 „
London ....               .  ... 195 , 20 „
Srebro........... — „ -- n
Naool.       .             .... 9 , 96 „
C. kr. cekini      .         .      .... 5 „ 93 „
Nemške marke          .  .      .   ... 61 , 60
4c/0 državne srečke iz I. 18E4   250 gld 127 „ — ,
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 169 „ - t
4°/0 avstr zli»ta renta, davka prosta 108 „ 26 ,
Ogrska zlata renta 4*70   .  .         .  . 97 r 60 v
„   papirna renta 5°/„            ... 90 n 40 „
5'/0 štajerske zemljišč odvez ohlig 104 n — „
Dunava reg srečke &•/„           '00 gld 115 „ 25 ,,
Zemlj. obA avstr, 4V,\, zlati zast list' iyf> * 40 „
Prior, obbg Eiiaabetine zapad železnice 115 „ 60 „
Prior oblig Ferdinandovo sev. žuleznioo 106 „ — ,
Kreditne srečke.....100 «ld 175 n 60 n
Kndolfovo srečke .      ...    10   , 17 , 60 „
Akcije anglo-i.vstr banki?         120   „ 96 . 75 „
Trammway-društ velj. 170 gld a. v .   . 182 » •— .
jemlje so k prav pošteni rodbini v Htauovanje in hrmio.
Tudi bi se J i m po želji pomagalo v učenii od spretnega in izurjenega učitelja. Oboje po prav nizkej ceni. — Več se izve pri upravuiŠtvu ^Slovenskega Naroda". (614—1)
Kapus-ova hiša s štacimo
•v Celji,
ležeča na lepem prostoru v najbolj obiskovam-ro (iraškem predmestji, sredi mesta, popolnem urejena za trgovino s špecerijskim blagom in pripravna tudi za vsako drugo trgovino, proda »e prostovoljno pod ugodnimi pogoji. — Natančneja pojasnila daje cli". L. ITfliptd« advokat v Colji. 1.616-1)
IN'» prodaj Nt a
d-Tre 3s:oToili,
jedna bela, druga rujavo barve, obe mladi, močni, čez 15 pesti visoki in za vsakovrstno tlelo. Več se izve n« pošti v Litiji. (608 - 2}
w Hiša *w
na lepem kraji v trgu Sent-VId na Vipavskem.
s prostornim dvoriščem, izvrstnim vrtom, živinskim hlevom in obokano kjetjo, je na prodaj dne 8. novembra t. 1. po javni dražbi z ugodnimi pogoji. (617-1)
Prevzetje gostilnice.
Podpisani naznanja častitemn občinstvu, da je z dena-snjim dnem prevzel
RES
hotela Evropa.
Najboljše pivo in vino, dobro pripravljena gorka in mrzla jedila.
Zagotavljajoč skrbno postrežbo, prosi prjazno za mnogobrojni obisk
Cajetan Dolx,
607—2) gostilničar.
A. RADNICHER-jeva 1
zaloga čevljarskega blaga, ♦
Židovske ulice št. O,
priporoča častitetmi občinstvu svojo lastnoročno izdelke čevljarskega blaga za gospode, «««1»»' in otroke, v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—2)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjemoma po jako znižane) eenl razprodajejo.
m zooijsanje m
Najgotovejie, najhitrejše iu najcenejše sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET & C. v Parizu, Lpnu, Marseillu.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. filMST.vI.VVV v Ljubljani,
pisarna v Tavoar-Jevi palači. (687—5)
L
astna skušnja £j*
«J boljšaj
K<ior dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatlzmn ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. sreklonico pftstnogu
PAIN-EXPELLER
■ moi si. i m Mim I.um.
Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*. Glavna zaloga:  Lekarna pri
Zlatem levo v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J.
W. Konig, lekar. (613-1)
♦
f Umetne (489—17)
tzol»e in zob»vJa
ustavlja po najnovejšem a m er i k a nskera načinu broz vsakih bolečin ter opravija plonibovauja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hr&dcokega mostU, 1. nadstropje.
I>r. Nsiraugcr-Sev«
Tajni medicinski in dvorni sovefnik dr. Iliicking, medicinski smernik dr. lohn, dr. Miinning in mnoge drugo zdravniške avtoritete 10 je preskusilo in je za izvrstno domače (no tajno sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim imleziiim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, ODiedleviei. glavobolju, trelmholmiju, /aslizenju, zelodčnej kislini, vzdiguvanju, omotici, koliku. Akrofeljnom Itd., proti zlatej žili, za|>retju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepri« tajte se sami. Jidna stekl, 50 in 30 kr.
Pri gos|ioi'u lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu. OM 1'reMiruoveiu trnu. (716—88)
tffifOQ6»l9«OHtmtftNCMNM9ft
Velika partija   i (788—116;
mtmmkm iiiliaa
(po 3—4 metre, v vseh barvah, y.a polno mo/.ko obleko, pošilja po poštnem po\/,ctji, ostanek po B «1.
Storcli v firmi.
•   «- J- 'o ne dopadalo, se more zamenjati, proti pošiljati i marki za 10 kr.
V1Z1TNICE
priporoča
f.\AK0OXA MIHU"
v Ljubljani.
i'liTiri iiilMTIIIHlllllllllllHIIIIi   ili i IIIB M11 I1 I limiHzMMIIHIMflll i'IHIIII
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne n.-g se z znupanjein na ("i 17—6)
noJs#tat*eJAo Krnsko firmo spsu Niilcno
Meter po 2—7 gld.    MORITZ BUM v BRNU.     Ustanovljeno 1822.
Tovarniška znamka.
C. b r. -pun.
tovarna za svetilnice.
Namizne in viseče svetilnice
samo posku.šeniii sistemov in solidnega dela.
Gigant0™ solnčna svetilnica.
Dol>i vit w<5 (562—4) po vseh boljših prodajalnioah svetilnio.
i i
•i
c
Prememba »
kupdjskega prostora. S
Usojau si naznanjati mojim čestitim kupovaloem J
in si. občinstvu, da Bem ne preselil s 1. oktobrom i*
iz Koli/,"j i
v Spodnjo Šiško, i
v klet hiše nekdanjo gostilne „pri ftiiziji1', J sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani $ Celovške ceste. |
8 spoitovanjem (573—7) m
J. C. JUVANČIČ,
posestnik vinogradov na Bize' -nkom in vin- ■ ski trgoveo v Ljubljani.
Guirlande in vence za na grobove
sajiiRiiisiicjšc narejene ia r velikej izberi, kakor tudi
"1       trakove za vence \P
\|   v vseli barvali isi !<irokostili, s kaSieršBihii koli na«
pi^OllI priporoča
Lj-u.'bljaiia. P=rešIriiov trg-
Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne0.