emanM Natisov 15.000. t* izhaja vsaki iinevom idnjc nedelje. k velja za Av-: za celo leto I za pol in četrt : za Ogr-A K 50 vin. za celo pa Nemčijo stane [leto 5 kron, za pa 6 kron; _j) inozemstvo se 110 z ožina visokost pošt-I.Naročnino je pla-|naprej. Posamezne pSeprodajajo po 6 v. Ušivo in uprav-; se nahajata v I gledališko poslopje šlev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za •/* strani K 16, za '/• strani K 8, za '/■« strani K 4, za Vi« strani K 2, za V«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo %e 2. julija 1911. JXII. letnik. Resna beseda. raznih stranij pričela se je v zadnjem pet divja gonja proti „Štajercu", iteri treba resno besedo izpregovoriti. [da bi se mi morda te popolnoma neute-. gonje bali. Proti „Štajercu" so se zdru-Ftekom let že vsi vragovi, pa mu ničesar ;li storiti. Kajti „Stajerc* je Epotreba v naših pokrajinah in na-jaiki naj se vanj še tako strastno zagan-lovati mu ne morejo. Ako odgovar-i torej danes na najnovejše hujskače proti {no lista, potem hočemo s tem le resnici ^smage pomagati. In nasprotniki bodejo žili, da njih hujskanje nič ne pomaga ida njih laži in zavijanja nikdo ne veruje. Torpj k stvari! ■ zadnjih državnozborskih volitvah hotelo ! gotove strani na vse mogoče načine .••. lr. Ploja doseči. Delalo se je pri najgršimi in nasilnimi sredstvi. Ali vse 1 pomagalo. Prišlo je do ožje volitvo med iP.ojem in duševno revo Brenčičem iz Spuhlja. (stranka ni imela prav nobenega povoda. [lise za Brenčiča ali za Ploja potegovala, ■ oba sta nasprotnika naše po- fiitike in našega gospodarskega nil. Zato je „Štajerčeva" stranka sklenila, ■je ožje volitve sploh ne ude- Itii in priporočali smo našim somišljenikom, ce volijo ne Brenčiča ne Ploja, ni naj raje doma ostanejo. Kdor zna le pet politično misliti, ta bode priznal, da je |to naše stališče popolnoma pravilno L& odgovarja v vsakem oziru našemu dose- nn delovanju ter naziranju. I je pa pridejo gotovi ljudje in pravijo, da mi morali pri ožji volitvi za dr. Ploja pvati. Potem pridejo zopet drugi ljudje in i, da smo se mi kot stranka za Brenčiča Igovali. Ker 66 te lažnive in zavite o v i c e nekako zistematično širi, stvar brezobzirno pojasniti. In ako to 9 zadostovalo, prišli bodemo prihodnjič [meni na dan. Kajti to najnovejšo gonjo i .Štajercu" ne vodijo samo prepričani pri-I dr. Ploja, temveč tudi gotovi v vsakem i kratkovidni ljudje, ki dajejo s tem duška pcjimn osebnemu sovraštvu proti delavnemu Inkom Ornigu. To so ljudje, ki bi morali biti Bo iTojemu političnemu in narodnemu naziranju pjhjši sovražniki Ploja, ki pa zgolj iz BBsoovanega osebnega maščevanja I noje prepričanje zatajijo. In to so končno tudi j«, ki so se dali od Plojašev z obljubami a z denarjem podkupiti. Ako ne ) miru, povedali bodemo brezobzirno imena H čednih ljudi. Kajti nikar ne mislite, da je pS .Štajerc" od teh ljudij odvisen . . . k danes pustimo osebe in se popečajmo edino ^ stvarno tvarino samo ! Naj prve izjavimo, da je najna-[mnejša in najpodlejša laž, da bi se bili I ti kot stranka za Brenčiča potegovali. V celem boja nismo proti dr. Ploju skoraj nič in govorili. Pač pa smo v listu in na shodih s pisavo in beseda^ obijali klerikalno stranko. Vepjjcot deset let že se bori „štajerc" in njegova stranka proti klerikalnemu zmaju, ki sesa našemu ljudstvu kri in mozek. In lahko rečem&, • da smo vedno iu povsod svoje protiklerikalno prepričanje povdar-jali. Prvaški liberalci so se tisočkrat s klerikalci združili, da bi naše Bštajercijanske" kmete premagali, — kadar se je šlo-'proti našim naprednim možem, stali so liberalno-prvaški dohtarji s političnimi farji v eni^grsti! Mi se pa proti nikomnr in,»nikdar nismo združili s klerikalci. Vedno in povsod in v vsakih razmerah smo in bodemo klerikalcem pobijali, kajti črna nadvlada je najhujša in najpodlejša. Mi smo in ostanemo nasprotniki politične zlorabe cerkve !'ian vsa klerikalna taktika ni druzega nego brezvestno izrabljanje verskega čuta v podle politične namene! Mislimo, da je ta naša beseda' dovolj jasna in resnična. Zdaj pa poglejmo druffflBplat medajle! Očitajo nam, da pri ožji vi>!"-*-; nismo za dr. Ploja delali. Povedali smo že, da nismo imeli in tudi danes nimamo nobenega vzroka, navduševati se za tega gospoda, ki je visoki uradnik in se vsled tega ne more brigati za kmetske interese. Skozi več kot deset let smo se „Š taj e r cij an ci" z vsemi močmi borili proti dr. Ploju — zdaj naj bi ga nakrat podpirali ? Kdo in kaj je Ploj, kakšen je njegov program ? Dr. Ploj je ravno tako malo naprednega mišljenja, kakor Brenčič. On je „konzervativec" stare prvaške šole, ki je slovensko ljudstvo skozi desetletja za nos vodila. Ploj je imel od „politike" doslej velikanski dobiček; kot hofrat in senatni predsednik je vlekel lepe plače iz naših davkov in potem je še služil po 20 kron na dan kot državni poslanec. Ploj ni kmet iu ni kmetskega rodu. Njemn se je šlo vedno le zato, da ljudstvo pohlevno svoje davke plačuje. Ploj je pred 4 leti na klerikalnem programu poslanec postal. Letos je najprve rekel, da ne kandidira; potem zopet so mladi prvaški advokati vendar zanj agitirali; zadnji dan pred ožjimi volitvami še so Plojevi agitatorji sami vest širili, da se je Ploj telegrafično kandidaturi odpovedal. Visenjak, urednik „Sloge", je sam v tem zmislu delal. Ja kaj pa hočete potem od nas? Mi smo rekli, da naj naši volilci raje doma ostanejo, nego da bi Brenčiča ali Ploja volili. Velika množica naših volilcev pa je vkljub temu za Ploja glasovala, ker mi nismo niti za svojo parolo agitirali. Ako je Ploj vkljub temu propadel, potem mora že izpoznati, d a ga ljudstvo ne mara več. In pri takih odnošajih ne pomaga nobena neumna laž o pridobljenih podporah in noben podkupljeni agitator. Ploj je padel, ker ni imel nobene stranke in tudi lj ud s t v a z a s abo, ker je njegova spakedrana. politika zastarela. To je resnica! In prepričani smo, da je Plojev padec v veliki meri zaslužen. Dr. Ploj in slogaši so bili v zadnjih letih največji narodni hujskači. Namesto gospodarskega dela so le šuntali slovensko ljudstvo proti nemškemu. Kdo je bil septembra 1. 1908 največji narodni hujskač ? Dr. Ploj, ki je bil od razburjenih ljudi celo tepen, ki je v državni zbornici najnesramnejše laži trosil ! Plojaši 80 delali vedno bojkot proti naprednim obrtnikom in trgovcem! Le čitajte ljubljansko „Slogo" ! Noben list še ni tako nesramno in osebno naše može, naše občinske predstojnike, naše obrtnike napadal. Plojaši sov prvi vrsti razširili tisto narodnjaško kugo, ki prepreči sleherno skupno gospodarsko delo. Ze iz teh razlogov nismo mogli za dr. Ploja delati. Slogaši so pustili naše kmete zapirati, oni so naše občinske predstojnike za goljufe proglašali; mi s t a k i-mi hujskači ne moremo in ne maramo ničesar opraviti imeti. To je drugo dejstvo! V takih razmerah smo zamogli torej kot pametna in značajna stranka pri ožji volitvi med Plojem in Brenčičem edino preje omenjeni sklep storiti: Priporočali smo našim volilcem, da naj nikogar ne volijo. Mislimo, da smo zdaj dovolj jasno svoje mnenje povedali. Naše nasprotje do nesrečne klerikalne politike he sme biti tako ' slepo, da bi tudi drugih nasprotnikov pozabili. Našemu ljudstva so liberalni kakor klerikalni prvaki hudo škodovali in mu škdoujejo še z vsakim dnevom. Zato pa bode naša „Štajerčeva" stranka tudi zana-prej hodila svojo lastno pot, brez da bi se ozirala na levo ali desno. Kdor je v resnici naprednega mišljenja, ta ne bode sedel na lim plačanih hujskačev, ki hočejo padec Ploja proti »Štajercu" izrabljati. „Stajerčeva" stranka ni bila zato ustanovljena, da bi tega Ploja branila. Ona ima svoj cilj in svoj program, katerega poglavitna točka je: skupno gospodarsko delo nemškega in slovenskega ljudstva. Kdor je za ta program, ostal nam bode zvest! Sicer pa bodemo mi na tem stališču kakor skala trdi ostali! To bodi vsem, prijateljem in nasprotnikom, povedano! Politični pregled. Volitve v državni zbor so zdaj večidel končane. Napravile so veliko presenečenja. Seveda, v slovenskih pokrajinah se ni opazilo mnogo sprememb. Le na spodnjem Štajerskem sta tudi zadnja dva neklerikalna poslanca (Ploj in Roblek) iz površja izginila in spodnještajersko slovensko ljudstvo je zdaj izključno od klerikalnih poslancev „zastopano". Na Koroškem so se pri volitvah slovenski prvaki z nemškimi klerikalci in tudi z „brezverskimi" socialisti združevali, samo da bi nemškim naprednjakom škodovali. Ali pomagalo jim ni; komaj da so svojega Grafenauerja obdržali, medtem ko so nemški naprednjaki od 10 mandatov 8 pridobili. Lahko tedaj trdimo, da je koroška dežela najbolj napredna kronovina. Na Kranjskem je seveda klerikalizem z izrabljanjem vere in z navadnim nasiljem nastopal ter „zraagoval". Edino v Ljubljani je prodrl narodnjak dr. Ravnihar, v Kočevju pa Nemec grof Barbo. V splošnem so volitve v celi Avstriji prinesle nemški klerikalni stranki velikanski polom. Ta stranka je imela j 95 poslancev; zdaj pa jih je dobila le še 13 Pri hl&dlieiSeillll Vremenil 8e priporoča Strascliill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno traplo in prepreči mirolju' zatreti. obvisi I pričanje vejo, ki gre za vednici pri tem sled; pc sredo va gospodj kakor č sedi ta po vser kalci p pravice. Lo št. 67. od tu k. dopis, 1 pristaše laž". N klerikal potem : Čadno poljskih da tadi dopisni! dal inii nam da liber; boč gonr Evoda je vode ne dotični 76 ; vsi njeni črni voditelji, Lichtenstein, Weiss-kirchner, Gessmann, Neumeyr itd. so propadli. Tako velikanskega in hitrega poloma menda še nobena stranka ni doživela. V pretekli zbornici so bili nemški klerikalci največja stranka, zdaj pa stojijo daleč za socialisti, ki so svoje stanje obdržali in štejejo 82 poslancev. Najlepše zmage so dosegli napredni Nemci. Medtem ko so imeli doslej le 74 poslancev, dobili so jih zdaj 104. Tako so postali najmočnejša stranka in se bode tudi iz njih vrste državnozborski predsednik izvolil. Tako so volitve v splošnem zadovoljivo izpadle. Državni Zbor bode glasom časniških poročil za 11. julija sklican. Dne 12. julija otvoril bode zbornico sam cesar s prestolnim nagovorom. Še isti dan se bode cesar zopet v Ischl nazaj povrnil. Nemške stranke hočejo od nove vlade takoj zahtevati, da zopet socialne zavarovalne postave predloži. O delazmožnosti zbornice se seveda danes še ne more sklepati. Novi knezi. Cesar je podelil naslov kneza dosedanjemu grofu Thunu, pl. Bronnu in grofo Festeticsu. Iz Kranjske. Cesar ni hotel potrditi izvolitev znanega klerikalnega voditelja Ivana Kregar za podpredsednika trgovske zbornice. Kakor znano, je Kregar zaradi hude volilne sleparije v sodnij-ski preiskavi. „Viribus unitis", prvo avstrijsko velikansko vojno barko, ki jim pravijo „dreadnought", so v navzočnosti prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Trstu ob velikih slavnostih v morje spustili. O barki sami smo svoj čas že govorili in tudi njeno sliko prinesli. Oproščena morilca. Kakor znano, sta brata Zsilinsky na Ogrskem iz političnih vzrokov ustrelila kmetskega poslanca Achima. Porotniki pa so brata oprostili, češ da sta se nahajala v silo-branu. Pač madžarska pravičnost! V Prusiji so sprejeli postavo, po kateri se sme mrliče sežigati, namesto da bi se jih pokopavalo. Klerikalci so se te postave hudo branili. Pri nas v Avstriji sežiganje mrličev ni dovoljeno. Zobna krema Ustna voda Dopisi. Iz okolice Ptuja. Brenčičev zarod je srečen, pa smo zategadelj mi bolj nesrečni, ker se skoraj ne moremo teh Brenčičev izogibati, .ker povsod kam pridemo, je že en Brenčič če ne več, samo v cerkvi se najmanj vidijo. Ob času volitve je bilo teh Brenčičov skoraj na vsakem hramn, na plankah in ploteh. Treba bo tedaj ta veliki zarod Judov stiskati kakor so Egipčani stiskali Izraelce. Pa kaj je temu zarodu mar, ker ima sedaj svojega voditelja. Ako začnemo ta zarod stiskati, peljal jih bo v obljubno deželo tamo prek čez rudečo morje. To bo šlo zelo zlahkega, ker on zna po rudečem morju ndarit. Kakor je znano peljal je ljubljanske mladenke v oblubljeno deželo in je že takrat ko je bil mlad in še ne toliko učen kakor je sedaj, dobro mahnil po rudečem morju. Cenjeni čitatelji bodite si katerega naroda ali stranke, če Vam tukaj ni na smehljaj tedaj je žalostno, ker gotovo niste zdravi in ne bodete doživeli tistega srečnega dneva, ko nas bode naš poslanec za ptujski in ormožki okraj peljal v obljubljeno deželo. Predragi naprednjaki, nikogar ne napadajte, kdor je Brenčiča volil, ker on nas lahko srečne stori ker že kot mlad fant je znal dekleta čez morje peljat; od tistega časa pridobil si je še več znanja, da ne bodemo zmiraj rekli da nič ne ve in da je nič. Resnico moremo tudi enkrat pokazati, da je od tistega časa si pridobil gotovo več znanja in da nas ko se nam bode slabo godilo, lahko vse skupaj (ne samo ljubljanske dekleta, pelja tja, kjer ni muh. Iz Oplotnice pri Čadramu. Ljubi „Štajerc", vedno sem se hudoval nad našim župnikom Jurjem Bezenšek, in se še hudujem, zato da nam je tak veliko cerkev postavil in spravil v njo toliko denarja. Kaj mi imamo od tega? Pla- čila in sitnosti z drugimi ljudmi, ki pridejo iz sosednih far, posebno iz Kebeljna. Da bo pa Kebeljčani najbolj klerikalni in prvaški z dušom in s telesom, to so pokazali tedaj, ko je naš kandidat g. Ludvik Kresnik pri Knneji imel shod. Domačini so se mirno obnašali, kakor se spodobi, le nam sovražni Kebeljčani so delali medklice: to so tisti, ki še sploh volilne pravice nimajo in kot taksni so prišli hnjskat proti naši napredni stranki. Mi smo si te osebe dobro zapomnili in jih ob priliki osvetimo pošteno, da bo spoznal svet naše sosedne klerikalne Kebeljčane. Hodijo pa tudi iz Keblja k nam klerikalne device, a ne k službi božji v Cadram, temveč v Oplotnico. Tu se nastavijo kakor kakšna živina na sejmu samo na ogled, če bi kateri hotel dati za kaki literček. — Mi nismo nobenemu „fouš", ako si vzame za — potrebo, da si priveze dušo, saj za to so gostilne; da pa tu delajo drugim nadlego in sami sebi sramoto, tega pa mi ne trpimo kot pošteni Oplotničani. V nedeljo dne 28. maja tega leta je prišla neka takšna trojica iz Kebljna, oziroma iz Planine, menda deželnega poslanca Pišeka poslušat, ki je ta dan pri če-riči v Cadramu zlate gradove v oblake zidal kmetom če njega volijo za državnega poslanca. Popoldan smo pa videli to trojico devojk v Oplot-nici v neki gostilni, kjer so se prav nespodobno obnašale in fante nadlegovale. Najbolj sramotno pa je bilo za tisto zakonsko baburo, ki je omo-žena na gmajni, ona je bila svoj čas gori in se je tudi grdo obnašala. To je klerikalna vzgoja! Opazovalec. Sv. Miklavž na dravskem polja. Pri nas se postavlja Johan Potočnik .cerkveni ključar sv. Miklavža, kakor kaki petelin na gnoju, to pa iz tega vzroka, ker je res danes p. d. bogatin. Ali zategavoljo bi se ne bi smel iz siromakov norčevati, ker nam je še znano, da je njegov oče pomagal svojemu deden občinske krave pasti. Potočnik bi se imel še spomniti, kaj je rajni Florjančič njegovemu očetu očital, od kje je to bogatstvo prišlj)? Ce ne bo miru, prihodnjič pribijemo javno celo stvar. Kakor že označeno, je Hanza Potočnik p. d. špeh ključar sv. Miklavža že mnogo let. Ko je on ključe v oskrbo goric prevzel, so gorice dobro rodile; ker pa je sam hodil v gorice brat in svoje pod-repnike tamkaj napajal, si je on tudi dostikrat sam kako hrvaško pesem zapel, ali sedaj, ko je on gorice čisto zapustil, si Hanza ne poje več; zatoraj začel je sadno drevje podirat samo da še zamore tehantu v Hoče kako kronico zanesti. Kaj pa bo rekel sv. Miklavž, ko se okoli cerke zid podira? Tudi mimogredoči potniki skimav-ljejo z glavo in vprašajo kdo je gospodar tega zapuščenega zida? Še eno vprašanje imamo na tega izvrstnega cekmeštra: Kje pa je denat Miklavža, ki se je iz goric dobil ? Hiša st| dira, trsovje seje vsled nemarnosti posušilo;} ne bi za prodano vino gorica delala, kakoj to morajo drugi posestniki, kateri hočejo ttj zmirom lahko hodijo v klet na eno vina ljico?! Hanza pa bo moral odsihmal h „štanglvirtu" Fa Iz Stoperc. Naš farni patron je sv. Al Ker je sv. Anton patron živinoreje, zatoraj I farani in dragi ljudje prinesejo prasce kot rilo, da naj bv. Anton jim zdravje pri iis ohrani. Sv. Anton se ne pritožuje čez Iter tudi on itak ne potrebuje praseov, k ne je in ne pije; tembolj pa župnik Zatoraj je rekel Keček dne 2. aprila, i reseov in slokih praseov ni treba nositi, s takimi stvarmi le bogokletstvo uganja! Ji maresci in skoki prasci se ne dajo prodati; iz tega sledi, kakor pregovor pl da faroška torba nima nikoli podna! Ali farani po sto kil teške projnike darujejo? slimo, da bi tedaj ne bi iz prižnice obrebfl Mi pa pravimo: Kdor ni z malim zai ljen, ni velikega vreden. Ali ste nas raza gospodine fajmošter Keček? — Glede dria zborskih volitev pa ni Keček gledal, kdo in sloko prase v darilo prinesel, ampak na | niči in v spovednici ljudstvo hajskal, da le čiča mora vsak kristijan voliti! Na dan je pa še nekaj neumnih Stoperčanov sil in jim glasovnice izpolnjeval na brei H dežno ime Brenčič! Pregovor pravi:] vkup štriha! Ce se ozira na Brenčičovo in čekovo brezmadežno življenje, tedaj si li vsaki sam presodi, kje so izgledni kristjani] priložnosti Vam še nekaj več povem! Iz Makolj (okraj slov. Bistrica). Dragi j jerc", poročamo Ti, kake čudne reči so se nas uganjale ob času volitev, g. žopnJ kaplan sta kar besnela, in če bi še bilo i časa trpelo, bila bi znorela. Ne občndujemo dega pijanega kaplana, pač pa sivolasega gJ nika Lendovšeka kot knezoakofijskega svfli Vso dostojnost presega taka gnusna agita bilo je že klerikalni stranki gabežljivo. G. nik se je moral zagovarjati pri kazenski s> v Slov. Bistrici zaradi hujskanja volilcev kb ali posrečilo seje temu gospodu,kakoi ježepn navada, se iz zanjk izmuzniti; saj so „kS kiinštni". — Najljubši župnikov prijatelj I župan v Statenbergu, je na obtožni klopi hudodelstva težke telesne poškodbe, ker volitvi obč. svetovalca Lepeja naiL med drugim nogo stri, zato ker je Lepi nika volil. V pomoč bila je Kreincu tudi brumna žena. Tudi tu se trudijo pošteni njegove brale li Papež in aeroplan. Pred par tedni napravil je zrako-plovec Garros razburljivi polet od Nizze v Rim. Izredno pogumno je manevriral v zraku tudi čez Petrov trg. Množica je pogumnega moža navdušeno pozdravljala. Na nekem balkonu Vatikana pa je opazoval tudi sveti oče Pij zra-koplovca; dvignil je roko in blagoslovil Garrosa. Svoji okolici je papež rekel, da hvali Boga, ker mu je ta privoščil viditi najslavnejši čin tega stoletja (zrakoplovstvo). Naša slika je napravljena po originalni skici rimskega dopisnika lista „Daily Graphic", kateri ima pristop k papežu. Slika kaže Pija s svojim spremstvom pri opazovanju; čez velikansko kapulo cerkve plove Garros. enje. sv. po- ni. nton. tudi da- vulih rove. :i on !Ček! ma-' >ravi: llHjubni klerikalci, žnpnikovi strankarji, Rtvar |atei Gospodje! pa ne bode šlo, mogoče da M kak klerikalni poštenjak zaradi krivega ali celo krive prisege. Sodnije že itak lo pravično klerikalci pričajo, kjer se n n klerikalno etvar. Gospod naredijo v spo-ednici križ, in grehi so odpuščeni; edino važno da ne pride sodnija krivi prisegi na M; potem seveda je joj, — Bog pa že po po-Kdosanja gospoda greh odpusti! Vera peša, Kreinc, ne ,bodeš zlezel črez luknjo, por čez Kusar've obroče, čudno da še sploh •di U pošteni mož na občinskemu stolen, ker od lanskega leta posestnik ni. Kleri-ifci pač imajo posebne paragrafe in predira. Makolčan. Loka pri Zid. mostu. Straža z dne 9. 6. 16? dopis \i Loke p. Zid. mostu je imela ed tak. obč. redarja en prav bolani in lažnjivi Jjpis. ker mu očita da on napada klerikalne jmtaše na cesti „kar je pa pristna klerikalna |B'. Nadalje se ga opozori da mu bodo dali klerikalci namesto sablje metlo, in da naj gre z isto liberalno koruzo stražiti (vahtat) se nam dozdeva, da ti ljadje niti pljskh pridelkov ne morejo pustiti pri miru, |b tudi božji darovi morajo biti liberalni. Ta živi le od sočivja, kateremu je le sam ,da je liberalna koruza". Čudno se Ju dozdeva da ta dopisnik niti ne spozna kaj | js liberalstvo in kaj klerikalstvo, dotični dopis-flboie gotovo kmalu znorel, kajti potokom | ki gonjo mline in žage je že zdaj dal ime, ta Mi jo liberalna ta zopet klerikalna, da niti ude ne morejo klerikalci pustiti pri miru. Kajti ttJni živi pa le večina od liberalcev in tudi figove kokoši, potem se bodo še pa iste na-Inle lberalnegu duha. Prelepa loška je dolina Ki nekdaj je rodila nas Pod vrhi silnega Triglava Obliva naše nam polje. Če tudi ta vas je mala In v nji visokih ni palač, Pa lega nje je čvrsto zrela Pa ljubke tudi so drugač. Pod lipo to mi fantje loški Zvečer imamo kratek čas. Pomenimo se k'tero moško In krasne pesmi pojemo na glas. Živio. Loka p. Zid. mostu. V Loški občini imajo nekega Petra Blatnik iz Lokanca, ka-i cele tri ure oddaljen od obč. pisarne, in :adnjem času državnozborskih volitev z veni uspehom deloval za klerikalno stranko. Loka p. Zid. mostu. Dne 25. 6. 1911. se ■foročil g. Ciril Vrtovec, učitelj v Lokancu pri |I«ki z gospodično Amalijo Hon, hčerko oskrb-io posestnika v Loki. Castitamo! Loški Dama ki drži kaj na zdravo negovanje koie, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka „Steckenpferd") od Bergmans 1 Co. Ttfccheo i. E. Kos za fO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Novice. Koliko oseb govori nemško ? Glasom angle-i poročil je nemščina danes drugi svetovni k. Najbolj razširjeni jezik je angleščina, ka- ' tero govori 130 milijonov oseb. Nemško razume in govori čez 100 milijonov oseb. V srednji Evropi se najbolj nemško govori. V Avstriji govori 13 milijonov oseb nemško. Celo v Ameriki govori okroglo 15 milijonov oseb nemščino. Kaj neki pravijo zagrizeni slovenski prvaki k temu dejstvu ? ! Zopet prvaški polom. V Šmarci pri Kamniku so Biovenski klerikalci svoj čas ustanovili kon-zumno društvo, v katerem so seveda na znani način „gospodarili". Zdaj je prišlo do poloma. Nepokritih dolgov je okroglo 11.000 K. Vbogi zapeljani kmetje bodejo morali zopet plačavati, pravi krivci pa se jim smejijo. Proč s prvaškim gospodarstvom ! Kako se je treba zadržati pri nevihtah ? Zdaj v času hudih neviht je ta stvar precej važna. Ako te preseneti nevihta na prostem, nikar ne pojdi pod drevo, ker je to jako nevarno. Ravno tako ne k oni strani poslopij, ki je od vetra odvrnjena. Nevarna je tudi bližina kolov za telefone in telegrafe, strelovodov, cevi za dež itd. Ako je človek od dežja moker, se najbolje pod nizko grmovje ali pa sploh na tla vleže. Železne predmete treba od sebe položiti. Najbolje je seveda, ako se nahaja človek v notranjem hiše. Ali tudi tukaj naj ne bode pri dimniku itd. Okna je treba zapreti. Tudi v hlevu ni posebno varno. Najbolje je, ako je pri hiši visoko drevje. Glavna reč je, da človek nima preveč strahu, kajti drugače stori ravno to, kar je najbolj nespametno. Iz Spodnje-Stajerskega. Farška agitacija pri zadnjih državnozborskih volitvah je bila že tako bresvestna, da kaj edna-kega menda na celem svetu ni najdeti. Vero in verske uredbe se je slepo izrabljalo in duhovniki cele tedne dolgo niso druzega opravljali nego agitacijo. Evo en slučaj, za katerega za-moremo tudi pred sodnijo pod prisego prič dokaz resnice doprinesti Dne 11. junija 1911 šel je neki posestnik iz sv. Bolfenka k župniku Marinič v Majšbergu k spovedi. Ko se mož grehe spove, vpraša*ga župnik, jeli bo šel tudi k volitvi. Posestnik-je- rekel da ne. Na to je župnik ves razburjen dejal, da mu tedaj ne more dati odveze in je zatrešil vra-tica spovednice posestniku pred nosom. Resničnost tega slučaja zamoremor kakor rečeno, pred sodnijo pod prisego dokazati. Pri gotovih politi-kujočih farjih dobi torej le tisti odvezo, kdor se pusti na klerikalni led spraviti in kdor gre tega ali onega klerikalnega možica voliti. Res ni čuda, ako pri takih razmerah „vera peša". Politično divjaštvo v pravem zmislu besede se je vsled prvaške hujskarije in zlasti vsled surove pisave slovenskih listov razširilo. Evo zopet slučaj: Posestnik Urban Peško v Oster-nici (pri Vranskem) začul je pred svojo hišo sumljivi ropot. Ko je stopil pred hišo, zbežali so trije fantje. Tekel je za njim, ali nakrat je pričel eden iz revolverja nanj streljati. En strel je posestnika ranil. Vkljub temu je teke] naprej in je vjel enega fantov; le-ta je potem povedal, da je hlapec Franc Turk na Peskota streljal, to pa iz političnega sovraštva. Res daleč smo prišli na Štajerskem; namesto „z duha svitlim mečom" delajo prvaki npolitiko" s poleni in revolverji! Otroci in politika. Kaplan Jančič v Št. Petru napravil je s šolsko mladino izlet proti Št. Pavlu. In otroci so povsod pri naprednih hišah vpili: nŽivio Korošec"! To je vzgoja, kaj! Radovedni smo, koliko časa bode šolska oblast politično zlorabo dece trpela! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 29. junija na Gomilici, okr. Lipnica. Dne 30. junija na Spodnji Poljskavi*, okr. Slov. Bistrica; v Trnovcu**, okr. Ptnj; na Olimjem**, okr. Kozje; v Sopotab**, okr. Brežice ; na Gomilici**, okr. Lipnica; v mestu Gradcu (Bejem z malo klavno živino); v Zrečah**, okr. Konjice; na Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah ; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona ; v Rajhenburgu**, okr. Sevnica. Dne 1. julija v Brežicah (svinski sejem). Dne 2. julija na Polenšaku, okr. Ptuj. Dne 3. julija na Tinj8kem**, okr. Šmarje pri Jelšah; na Ptujski (črni) gori**, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju*; v Št. Ilju pod Turjakom**, okr. Slovenji Gradec; v Velenju**, okr. Šoštanj; v Celju*; v Ormožu**. Dne 4. julija na Vazenici**, okr. Marnberg ; v Vojniku*, okr. Celje; v Ormožu (svinjski sejem) ; v Podplatu**, okr. Rogatec; v Radgoni*; v Vidmu*, okr. Brežice. Dne 5. julija na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež ; v Peklu**, okr. Slovenska Bistrica. Dne 6. julija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino in konji); v Spielfeldc*, okr. Lipnica. Za konjerejce. Piše se nam: Dne 7. julija t. 1. vrši so v Ljutomer ju ob 8. uri zatraj vsakoletno premiiranje kobil in popoldne ob 'A3, uri javna razprodaja žrebet (Abeatzhengst-fohlen) ter 1 do 3 letnih žrebcev in valahov. Ti konji so if reja po Derby- zmagovalcu Tallnerprinc, po Vuselinu Little-Shippu in Bal-durju. Dan popreje, to je dne 6. julija ob 5. uri popoldne vrši se ravnotam ogled zadružnega zavoda za izrejo, paše za žrebeta itd. Opozarjamo cenjene interesente, da se bode ob tej priložnosti izredno ugodne, res izvrstne produkte po imenovanih žrebcih prodajalo in da zamorejo kupljeni konji eventuelno še 2 do 3 mesece na ondotni izvrstni paši ostati. Nadaljša pojasnila daje generalni sekretariat c. k. družbe za deželno konjerejo, Gradec, Griesskai št. 40. Sejem v Peklu. Piše se nam: V Peklu na Poljčanskem kolodvoru se vrši v sredo dne 5. julija veliki živinski sejem. Posestniki priženite v prav obilnem številu vsakovrstno goved na ta sejem, ker pridejo domači, navadni in tndi tuji kupci po živino. Na vsaki prihodnici naj se napiše opazko, da je bilo živinče 40 dni v hlevu izvira in da se je kot vsi drugi parklarji neposredno pred odgonom ogledalo in zdravo najšlo. V Šoštanju so izvolili za župana g. Franca Woschnagg. Čestitamo! Šoštanj — mesto. Cesar je dosedanji trg Šoštanj za mesto povzdignil. Šoštanj je vedno napredno misleči kraj in čestitamo prebivalcem nad tem pridobitkom. Vsa hvala gre pa tudi tistim gospodom, ki so se za to trudili. Za 40 letno zvesto službovanje dobil je g. Jos. Dimetz v Celju častno medajlo od c. k. namestništva. Čestitamo iz srca! Cigansko delo. Pi Mariboru so cigani sle-parili na razne načine; orožniki so dva cigana sodniji oddali. Staremu očetu ukradel je 16 letni August Trebše iz Pobreža pri Mariboru hranilno knjižico za 600 K. Potem je z nekim tovarišem proti jugu odpotoval. Pazite na deco. Pri Konjicah padla je dveletna Amalija Sternad v mlako in je utonila. Ko so 8tariši domu prišli, je bil otrok že mrtev. Pogorela bo poslopja posestnika Rasel v Janžovcih. Vsled viharja so bile tudi sosedne hiše v nevarnosti. Pravijo da je nekdo nalašč zažgal. Škoda je jako velika, zavarovalnina pa majhna. Automobil povozil je v Tepini pri Konjicah 4 letnega učenca Jamnikar. Deček je tako hude poškodbe pridobil, da je moral umreti. Lastnik je neki trgovec v Celovcu in so ga že sodniji naznanili. Strela udarila je pri Šmarju pri Jelšah v dve ženski. Ena je bila takoj mrtva, druga pa smrtnonevarno ranjena. katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega rFrancka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v tovarni. zagrebški Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Pogorela so vdovi Jereb pri sv. Lenartu si. g. poslopja z vsem imetjem in 3 svinjami. Vdova niti zavarovana ni bila. Zažgal je neki otrok, ki se je z nžigalicami igral. Ukradla je 16 letna dekla Mila Statinek v Maribora več denarja. Ker je prehitro zapravljala, so ji prišli kmalu na sled in so jo dali pod ključ. Tatvina. Trgovcu Gartler je v neki mariborski trafiki neznanec lepo palico v vrednosti 40 K ukradel. Z nožem snnil je hlapec Janez Klopič v Dobrišu pri Celju v pretepu svojega tovariša Flisa. Ranil ga je smrtnonevaruo. Saroveža so zaprli. Zvesti pes. V Šoštanju je hotel stražnik Spittal nasilnega rudarja Ropatav aretirati. Ta pa se je zoperstavil in je policaja napadel. Policajev pes je končno gospodarja rešil; ugriznil je knapa za nogo. Ukradel je na Bregu pri Celju postopač Andrej Oblak hlapcu Turnšeku precej obleke in 100 K denarja. Vboga deca! Otroka delavke Augusti v Laškem sta bila sama doma. Prišla sta do okna in padla obadva 10 metrov globoko na cesto. Starejši je težko ranjen, mlajšemu pa se ni mnogo zgodilo. Povozil je neki voznik v Konjicah 3 letno Trezo Polegek. Otrok je bil brez nadzorstva in ne zadene voznika nobena krivda. Smrtna nesreča. V Mariboru je padel delavec August Habil iz „grušta" 9' m globoko in ostal mrtev na tlaku. Iz stolpa padel je v sv. Barbari v Halozah kleparski učenec Oswald. Dobil je take rane, da je v bolnišnici umrl. Iz Koroškega. Izjava. „Mir" je tekom volilnega boja v dveh svojih številkah kmetijski zadrugi (Lagerhaus) v Veli-kovcu očital, da so bili upravni deleži v računskem poročilu med aktivami vpisani in da so bili torej letni računi ponarejeni. Nadzorništvo se je na svoji seji z dne 21. junija t. L, h kateri bo bili vabljeni tudi zastopniki zadružnega odbora, s tem očitanjem pečalo in je sprejelo sledeči sklep : Trditev o napačni vknjižbi deležev ali sploh kakšnih vlog je popolnoma iz trte izvita, kakor dokazujejo to vsako leto objavljene bilance. Zadruga zavrača vsled tega najodločneje to predrzno in impertinentno laž. Računske zaključke in knjige se vedno od revizorja deželne zveze kmetijskih zadrug in vsako leto večkrat od nadzorništva natanko pregleda in se ni doslej niti najmanjša pomanjkljivost pojavila. Zadruga protestira torej proti očitanju ponaredbe bilanc in izjavlja, da se le z ozirom na popolno brezpomembnost „Miraa nato omeji, da ponatisne to izjavo v »Bauern-zeitung" in „Stajercu" ter jo daje s tem javnosti na znanje. Velikovec, dne 15. junija 1911. Načelnik nadzorništva : .Načelnik zadruge : Konstantin Pirker 1. r. V. Schumy. Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo kocke h Pazi naj se natančno na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo s križem. Druge kocke niso MAGGI-jeve. Iz Bllčovsa se nam glede volitev še piše: V soboto pred glavno volitvijo, ko je bil Pod-gorc že odstopil, prišla sta neki mladi duhovnik in neki »katoliški gsel" iz Celovca, da bi za Ureja agitirala. Uspeh : 47 belih, 49 črnih glasov. V nedeljo pred ožjo volitev obdržal je dr. Rožič pri sv. Luciji shod, da bi agitiral za socialnega demokrata. Uspeh : 99 belih, 5 rdečih glasov. Zvečer prišel je dr. Rožič k Miklauschu v Bilčovs. Tu mu je šlo precej slabo. Povedalo se mu je precej resnic v obraz in tako je končno izjavil, da ne bode nikdar več v Bilčovs prišel. Pod varstvom nekega tukajšnega tovariša bežal je iz lokala. Pozneje prišel je še enkrat, da bi neko izgubljeno denarnico poiskal; našel jo je tudi. Bilčovsani, ki so bili tako pametni, da niso dr. Rožiča za ušesa prijeli, se tega zdaj šele veselijo. Ako bi bilo prišlo do tepeža, bi prvaki gotovo lagali, da se je Rožiča oropalo in obkradlo. Lepa reč to! Nesreča. V delavnici prijel je delavec Matija Waldhau8er v Beljaku žico; elektrika je nesrečneža takoj usmrtila. Dezertiral je v Celovcu kanonier Rudolf Gomilšek iz Radgone. Istotako je pobegnil deželni brambovec Anton Hinteregger, katerega tudi neke tatvine dolžijo. Kolo najdel je hlapec Florjanšic v Beljaku ter oddal policiji. Cerkveni rop. V Gmundu je neznanec v cerkev vlomil in precej denarja iz nabiralnika pokradel. Veliki požar je prizadel občino Waidmanns-dorf pri Celovcu. V velikanski naglici se je ogenj razširil in je celo vrsto poslopij in hiš vpepelil. Zlasti hudo prizadeti so posestniki Zwifler, Wunder, Schuster in Rom; večinoma je vso njih imetje pogorelo. Tudi mnogo živine našlo je v plamenih svojo smrt. Pogorelo je tudi mnogo krme in orodja. 4 letni rešitelj življenja. Pri Beljaku padel je 11 letni deček Norbert Kohlweg v Dravo. Gotovo bi utonil, ako ne bi ga 4 letni tovariš Jožef Serlin za roko prijel in z velikim naporom na suho potegnil. Pač čudni slučaj! Ogenj je divjal pri Andrejcu v občini Greuth. Škode je za 12.000 K, medtem ko je za 2800 K zavarovan. Le nekaj živine se je zamoglo rešiti. Posilil je neki faatalin v Baldramsdorfu gluhonemo Jožefo Lagger. Zločinca še niso vjeli. Sleparil je v Lipi neki Jofe Gričaher in ga zato orožniki iščejo. Pred poroto V CelOVCU se je imel zagovarjati delavec Ludvik Zager zaradi požiga. Vkljub temu, da se je zločin dokazal, so porotniki mladeniča oprostili. Nesreča. Pri Trbižu se je zgodila huda O«. nač aa čas- za i nav. nesreča. Dva študenta sta padla pri v t. z v. „Schlitza-Schlucht". Enega mrtvega, druzega pa težko ranjenega. Potres so čutili te dni enkrat v ne krajih spodnje Koroške, zlasti v Svetnivi Po svetu. Klerikalni svinj ar. V Salzburgu bil je i klerikalni deželni poslanec Brotzner zaradi zai mladoletne deklice na 6 lednov težke ječe. Vinar je divjal v okolici japonskege metal 15 oseb je v pristanu utonilo. Škoda napoljehjei — Jako hud vihar je bil tudi pri pristanu Iquigue,! je popolnoma v razvalinah. Več bark se je :j moštvom vred potopilo. Kako bo na stare dni! Vsestransko živahno zanimanje kmetovalci kmetijskih uslužbencev za starostno zavarovanje, prepričanje, da se bodo kmetovalci te kulturno- il: cialnopolitično prevažne naredbe kakor vsi sloji {I družbe, visoki in nizki, premožni in revni po svojo lastno korist, vse to je napotilo c. k, družbo štajersko do tega, da je začeia pri ravnal nižjeavstrijske deželne zavarovalnice na Dunaju vati, kako bi se prekoristna naredba, starostno vanje, mogla izkoristiti tudi v prid naših št: kmetovalcev. Kmetijska družba je obrnila svojo pozornost radi tega na nižjeavstrijsko zavarovalnico, ker je to javni zavod te vrste na Avstrijskem in ki razen pT1 zanesljivosti nudi na željo raznih deželnih odbori sebno vrsto starostnega zavarovanja, kojega na skem še drugod nikjer ni, namreč takozvano brad za starostne rente. tore; Nižjeavstrijska zavarovalnica je poskrbela tudi 'e,0> to, da se lahko poslužujejo te naredbe tudi neprn H[ delavci in kmetijski uslužbenci ter si s pomočjo I feat' zavoda zagotovijo na starost če tudi manjšo fSH ^K vplačevanju 1 krone mesečno, C k. kmetijska dn *0*1 ustreže, kot bodoča zastopnica nižjeavstrijske zavaro ^j' nice radevolje vsakomu s pojasnili o nameravani M H razmerja med kmetijsko družbo in nižjeavstrijskm varovalnim zavodom. zviš« Iz naslednjih par primerov si približno vsak Id izbere vrsto zavarovanja, ki odgovarja najboljše razmeram. 1. 28letni mož n. pr. si hoče zagotoviti 1O.00S ki se mu morajo izplačati, ko je dosegel 55. leto; pa umre prej, se ta znesek izplača takoj po njej smrti; v tem slučaju plača na leto K 3365. Recimo, je plačeval do 55. leta, kar je iz denarnega stališiaa najneugodnejše in da dobi še živ 10.000 K, je ta za celih 900 K večji, nego je splačeval od 28. leta. Najvažnejše na stvari je pa to, da se znesek 1O009J izplača tudi takrat takoj, če ga je zadela smrt tal tem, ko je vplačal prvih K 336 5. Če pa doiiii 55. leto, je znesek 10.000 K lep pripomoček, ktfi je med tem časbm dorastel sin, ki mogoče študinj hčerka, ki se namerava omožiti; kako dobro p tem ta znesek. Ta vrsta zavarovanja je torej za vsak slučaj, nenadne smrti očeta, bodisi za pa tudi za lastno zavarovanje na starost. 351etna žena plača n. pr. po isti kombi dosego 2000 K na leto 76 K 36. v. varo tudi pren Politična karikatura. Kakor znano, tekmujeta francoska in španska država med seboj glede Marokka. Obe bi to državico radi vzeli. Na to tekmovanje se ozira tudi današnja slika. Na tej sliki vidimo dva oslička, prvi s francosko, drugi s špansko čepico. Na tleh pa je en sam kupček mrve, ki pomeni Marokko. Dva oslička in — en sam kupček mrve. Kako bo to končalo ? 99 Zahtevajte povsod Štajerca". Die alte Geschichte-doch ewigneu, Zwei Esel und ein Bundol Heu. 7GM l/OUCA W3K • Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber-krogljice z zn. „Elsapillen". vam z izkušnje, poskusite j ihtudi, one uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škadjic franko 4 kron. Izdelovatelj in apotekar E. V. Feller. Stubici, Elsaplatz št. 241, f lajanja našli ;aterih pcljan;- I? cev in kakor - in so- ! Slove«« zevali i netijsko ateljstvn )osredo-zavaro-ajerskih | st ravno to pr»i popolne rov po-Avstrij- anilnicoj tudi rem -jo šoto po družbi varoval-ureditvi kim za- 000 K, I rto; če njegovij imo, ičaj a zn dol 00001 akoj Primeri za otroSke dote in starostno zavarovanje. it pr. zagotovi svojemu ali svojim otrokom na drug i pri istem zararovalnem zavodu gotovo vsoto na ■ Bnaiin, da se mu določena vsota plača v določenem jtaAkopa oče prej umre, pa prestane nadaljne vpla- [teije letnih obrokov, določena vsota se pa izplača mm ob prvotno določenem terminu. Če je oče n. pr. H 30 let, znaša letni obrok 473 K 90 v, če se je Milil a 10000 K, ki se imajo izplačati po preteku t se je določila doba 20 let, znaša letni obrok D v, za 24 let 333 K 90 v. r. drug način zagotovila otroške dote je ta, da : gotov čas vplačevanja; če pa zavarovalec prej ne se izplačajo vsi obroki brezobrestno ali pa se [pase zagotovilo na drugo osebo do prej določenega [Btii! Ta način zavarovanja je zelo primeren za one, > za starost prištediti gotovo določeno svoto; : i: je ta način mnogo pametneji, nego ae hranilne vloge, ker je plodonosno obrestovanje [kipoietka zagotovljeno in po tem tudi radi tega, stranka pnmoram vlagati točno in redno vsako SiMofen obrok, tako da ima zagotovljen uspeh na [■redni kar spočetka. |frimer: Oče zasigura svoji 21etni hčerki znesek C K, k: se imajo izplačati po preteku 20 let kot j, V ta namen plača oče vsako leto 187 K 70 v, ali letno 4S K 10 v, ali mesečno 16 K 25 v. Če pa j umre nego doseže svoje 22. leto, se izplačajo I ni pred smrtjo plačani obroki (brez obresti) ali pa [| prenese pravica na znesek 5000 K po preteku spo- nega časa na katerokoli drugo osebo, da ne opri tej priliki obresti v zgubo. [ fti tem načinu zagotovila tudi ni potreba, da se [iiararovanec po zdravniku preiskati. Drug mogoč način zavarovanja je sledeči, n. pr.: kina oseba si zagotovi z letnimi obroki 278 K kapital imeku 10.000 K, ki se morajo izplačati po 25 letih, i dopolnjenem 60. letu. Če dotičnik doživi 61. Vi lahko tudi s tem kupi letne rente po 963 K, ki in izplačujejo tako dolgo, dokler živi. Užitek takih L enakih penzijam javnih uslužbencev (penzijonistov) l za vsakega človeka velika dobrota na stare dni pKglosti. Ljudem, ki so navezani samo na obresti tga kapitala, s kojim ne morejo zadostiti niti naj-i življenjskim potrebam, kaže pač najbolje, da i s kapitalom dosmrtne rente in si na tak način |DJc trajno svoje življenske prispevke; razen tega ima ■ u način uporabe kapitala to dobro stran, da se zajcu ni treba skrbeti za denar, ker je na tak način I Bsiguran napram vsakojakim nakanam na svoje kuje. Takojšnja dosmrtna renta se začne v četrt-, pol-leeblttnih in vedno enakih obrokih takoj od onega (nfanati in izplačevati, ko se je položil dotični ka-|| josroma po prejšnem slučaju, ko je po preteku in jtiem vplačevanju kapital narastel do spočetka do-f višine). Recimo, da naloži v ta namen 10000 K, na leto, če je storil to v 55. letu, do smrti TU te je vložil le še v 60. letu, dobiva dosmrtno pleto 963 K (65: 1143 K, 70: 1389 K itd.). Če je i samo 5000 K dobi seveda dvakrat manje, če o 1000 K, desetkrat manje. | Spet drug slučaj: 251etni mož n. pr., ki razpolaga i vsoto denarja, si hoče preskrbeti na starost brezskrbno življenje in položi v ta namen 6600 K; ko je dovršil svoje 55. leto, začne dobivati do svoje smrti rento ali penzijo v letnem znesku 2000 K, to je 30% njegove vloge pred 30 leti. Dandanes se obrača temu načinu zavarovanja na starost čim dalje veča pozornost; razvila se je v zadnjem času jako sijajno takozvana zavarovalna tehnika, ki na podlagi vseh mogočih statističnih (števnih) podatkov, ki kažejo dolgost in kratkost človeškega življenja, izračuna natanko kolikor največ ugodnosti ne samo za zavarovanca, ampak tudi za zavod, ki zavaruje. Pri nas na Spodnjem Štajerskem pa je stvar še precej v povojih radi tega, ker je še premalo znana. Hranilnica za rente. Če se za triletnega otroka vloži n. pr. 100 K v rentno hranilnico, dobi otrok, ko doseže starost 55 let, dosmrtno vsako leto izplačanih 58 K 80 v; če pa začne uživati še le s 60. letom, pa 90 K 20 v; če se vloži še večkrat enak znesek, si dotičnik za starost zagotovi lahko prav izdatno podporo; če pa zavarovanec umre kadarkoli pred užitninsko pravico (v našem slučaju torej pred 55., oziroma pred 60. letom), pa se zaostalim vrne ves denar, ki se je vplačal; dobiček za zavarovalnico so seveda obresti. Ako se pa nalaga denar brez pogoja, da se vrne če bi zavarovanec prej umrl in če potem res dočaka določen termin, tak dobi za to primerno večje Ietoe rente. Starejše osebe morajo seveda vlagati primerno večje zneske, Če hočejo, da dosežejo primerno visoko rento (penzijo). Primer: 25 letni kmetovalec n. pr. vloži 200 K in dobi zato s početkom svojega 60. leta redno do smrti letnih 70 K 40 v; v 28. letu vloži spet recimo 100 K; temu nesejo s početkom 60. leta spet 31 K in v 30. letu n. pr. vloži spet 200 K in to mu nosi s početkom 60. leta spet 66 K 80 v, tako da ima skupno od 60. leta naprej zasigurano penzijo v znesku 158 K 20 v, če tudi potem ne vloži ničesar več. Ni sicer ravno veliko, ali to stori lahko kmalu kateri in si na stare dni lahko privošči marsikak priboljšek; vsakomur je na prosto vlagati od 5 K naprej, kadar hoče in to po položnicah poštne hranilnice popolnoma brez kakih stroškov. Toda te dobrote je treba prej spoznati in potem se jih tu posluževati. Za kmetijske uslužbence je na primer tudi poskrbljeno na ta način, da gospodar kot njih delodajalec in oskrbnik skrbi na tak nač;n za svoje delavce in s tem ne le svojim uslužbencem zelo ustreže, ampak jih tudi spodbuja in navaja k štedljivosti. Če gospodar n. pr. vloži za svojega uslužbenca vsako leto 10 do 20 K in uslužbenec tudi toliko, doseže zadnji na svoje stare dni prav lepo podporo. Da so resni in zadovoljni uslužbenci mnogo več vredni, nego lahkomiselni in zapravljivi, ki ves svoj zaslužek poženejo po grlu ali zaigrajo in potem s povešeno glavo in kesom v srcu nad storjeno neumnostjo tavajo po svetu, delavci in hlapci, ki postanejo na tak način odurni, nezadovoljni, morebiti celo dela-nezmožni in nepošteni — je lahko uvidljivo. Kmetijska družba štajerska, ki bo v doglednem času začela tudi z živo besedo razširjati zanimanje in smisel za to dobro in v resnici potrebno stvar, pa se obrača na vse inteligentnejše člane, da pripomorejo s pojasnili in prosveto med kmetskimi sloji dobri stvari do zaželjenega uspeha. Ko bo ljudstvo uvidelo, da se mu želi v resnici le dobro, bo gotovo zelo hvaležno. • Gosp. Glasnike naeji ftonanje na Angleškem. Kaša slika kaže angleškega ji Jurja V. in njegovo soprogo Mary. Te dni se bode v na slavnostni način izvršilo I te vladarske dvojice. 0 Minju samem prinesli bodemo še Ali si se že na ii Štajerca norjil? Ako ne, stori to takoj! KoniqiVi/lary Koniq Georg V. Zur engllschenKonlgsKrčinunn. Loterijske številke. «,dne 24. junija: dne 17. janija : 6, 39, 59, 1, 60. 20, 87, 33, 56, 76. KXXXXXXXXXXXXXXXXX Lepo posestvo ! ue od postaje Poličane zavoljo smrti za pro- 3 hiše, stale s 5 govedi in 6 svinjami I joh zemljišča, gozda, travniki, njive, ii vrt in vinograd, ki že nosi, z fandns, or stoji in leži. Več pove Hans Wouk. Poličane. e<>5 Čedno mlado dekle ki govori nemško in slovensko in je za vsako delo pripravno ter se pusti vsega priučiti, sprejme se v trgovini z žganjem 60i Franz Hutter v Ptuju. Zalivala. Vsem mojim p. n. kupcem, ki so mi skozi 18 let svoje zaupanje in prijaznost izkazali, izražam tem potom najprisrčnejšo zahvalo. I 601 Elise Fridrich Oberammergau. Oberammergau. Pasijonske igre življenje in trpljenje Jesusa Kristusa od rojstva do vstajenja v voščenih podobah naravne velikosti, rastavljeno v 40 m dolgi baraki vis-a-vis ^Madchenheima". Vidi se od sobote dalje vsak dan l. ure zjutraj do 8. urt zvečer. Se vidi le par dni.eoo Vstopnina 30 vin., otroci 20 v. Največji čudež narave! Semper viva, (vedno živeča), rastlina vstajenja iz Palestine, tudi >roža izjerihe« imenovana, ima čudežne lastnosti, zeleni v zemlji in brez zemlje, treba da se samo pomoči s toplo vodo, se razvije v 10 minutah in je v 24 urah popolnoma dorasla. Najlepše lepotičje sob na jedilni mizi nekaj krasnega, primerni nagrobni kinč. Razven tega ima ta rastlina jako koristne lastnosti. Razširja prijeten vonji, snaži zrak sobe, umori kali kužnih boleznij, prežene mrčes, ščurke itd. Ta rastlina vstajenja ne zamre nikdar, živi od enega stoletja do drugega ne da bi prišla z vodo ali z zemljo v dotiko. Še celo kuhati se zamore. Največja vročina ali mraz ne upljivata nič, po letu in po zimi, vedno sveža in zelena rastlina. Lepo darilo, vedno primerno, obudi povsod pozornost. Mnogo priznanj. Edina rastlina te vrste, bogata pravljic. V Sv. Pismu govori Jezaija o njej. Cena 1 komad z navodilom rabe K 1'80. Če se naprej vpošlje, (tudi v znamkah) brez poštnine, proti povzetju še 50 h poštnine. So samo lepe rastline. Reelna postrežba. Sigmand Auer, Dornbirn 4 (Vorarlberg). 602 llronor priden in posten UbGMCU se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki pri Kriderikn SkuSek, Metlika, Dolenjsko. 593 § Pridna služkinja, ki zna tudi nekaj nemščine, se sprejme. Vpraša se pri gospej StodJer, Ptuj, llcrrengasse 30. HI C Q se proda, 8 sobe, I »O kuhinja, 2 kleti, 1 hlev za krave, mlatilnica, 3 delni svinjak, drvarnica, guta za listje, 1 oral prvorazrednega zemljišča, 5 minut od zel. postaje Ptuj na okrajni cesti. primerno za penzijonista itd., se proda iz proste roke za 12500 K. Več pove uprava „Štajerca". 606 T^M"!«*« se proda; ima -IT.M.AM»4 7 gangov in leži ob močni vodi v Bistrici pri sv. Jakobu na KoroSkem. Več pove Markns Kometter, mlinar, pri C. Arneitz. Ledenitzen, Koroško. 599 2 učenca z dobrimi šolskimi spričevali se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom J. F. Scbescherko, sv. Jurij ob južni Železnici. 603 Hlapec k volom, ki se razume tudi na vinogradniško delo, sprejme se proti letni, plači 240 K takoj pri g. Lorenz Pototsehnig, Rogaška-Slatina. 592 doslej lastnica tabak-trafike, Maribor, Draugaase. Pozor na konjerejce ptujskega okraja! Ogledovanje kobil katero priredi c. kr. družba za deželno konjerejo na Štajerskem v II. plemskem okolišu in sicer za ptujski okraj 5. julija 1911 ob 8. uri zjutraj iz krajev: Ptuj, Maribor desno obrežje Drave, Slovenska Bistrica, na mestnem sejmišču v Ptuju. Pri tem ogledovanji se bodo darile dale in sicer državne in deželne. Za predstavljanje določeni državni in dopuščeni zasebni žrebci se bodo ogledali pred začetkom razredbe (klasifikacije) treba jih je zategadelj ob Vs8. uri prignati na razstavišče in se more za vsakega na ogledovanje prignanega konja jeden posamezni živinski list s saboj prinesti. Okrajni odbor na Ptuji dne 29. julija 1911. Načelnik: Ornig m. P. Materinske kobile od 4. leta brez ozira na starosti. Mlade kobile 4 letne hladnokrvne smejo se le takrat obdariti, če so se od državnega ali zasebnega žrebca obrejile. — Dokaz spuščalni list. Žrebičke 1 in 2 letne za pleme. Žrebci in žre-beta se ne bodo obdarili. 81» ?oveao vatskol fravn dnmače (eehte Hausleinvvand) dobi se v trgovini Brata Slawitsch v Ptuju. 00 Varstvena marka „Ank«r" Liniment Capsici eomp. n ud oni estilo za POP* anker-pain-expeller *Wg je znano kot odpeljajoce, Izvrstne In »listine odstranjajoče sredstvo pri prshlajenls itd. Dobi se T vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skal-ljah z naSo varstveno znamko ,,Anker", poter" «* **' _____ pristno to sredstvo. Dr. Rkatn-itii apoteka ..zlati lev" v Pragi, Elisabetatr. St. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. 63' doli Franc Kampuš 1%. Polskara pri Pragerskem vsem kmetom priporoča najnovejše vitelne ali geplne, vitelne mla-tilnice. najnovejše roCne mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, žitne čistilnice aH vejač, odbiralnike ali tn'jerje, mline za jaboljke in grozdje mleti, stiskalnice ali prese, sesalke za gnojnico in studence, viako-vrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste zrnja se-jat, stroje za kosit, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, brane in okopače, motorje na benzin in sesalni plin, stroje za opeko, opreme za opekarne, Samote za cementne cevi delat itd., najnovejše mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melj**, na roko, na viti, vodno in parno moč. celo domači izdelek,1 najnovejše kotlje, brzoparilnike prave rAlfaa separator. pri katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam vedno okoli 20<> strojev, da si lahko vsak pri meni izbere kar poželi; na zeljo pridem tudi k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorima, pa le na moje stroške ne na kmeta stroške; ugodni plačilni pogoji in tudi nizke cene. Tudi potrebujem nekaj poštenih 7astnpnikov; ako bi kdo hotel prodajat, naj se oglasi, pa le sami pošteni mo-47? rajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. 'Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ''SjjjB Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. lun- do 2. ure popoldne (blagajna je od ''Si HJ12. A° '■ urc zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. H kopelj ž vroCiu.zrakom, paro ali [ .Brausebad" z rjuho K -'60; postrežba K -10. Naš na najmoderneje nrejeni Special-tovarniški etabli8sement stoji že 536 = 40 let na čelu = fabrika za preše in ima v strokovnih krogih najboljše ime. Zahtevajte specialni cenik št. 775 o prešah za vino in sadje, kompletnih napravah za mo-šterije, o hidrauličnih prešah, mlinih za sadje in grozdje, rebler za grozdje, mašinah za odbiranje jagod itd. Čez 680 medajl in prvih cen itd. Ph. Mayfarth & Co. iste se zastopnike. Dunaj II., Taborstr. 71. • life se zatopnike. Dobro posestvo, katero je IV« ure od Celja, V« nre od Vojnika, ';'< ure od velike ceste na ravnini, gozda okoli 14 johov, še lepi les, drugo travniki in njive, vsega skupaj 29-30 johov. Živine se redi 8 do 10 glav. Gospodarsko poslopje, dopisni kozolec, svinjaki, hlev vse novo, vse z opeko krito, mlin na dva tečaja z stoproj. Cena zelo nizka, ker moram zavoljo moje obrti prodati. Kdor želi dobro posestvo kopiti in seno kositi, naj piše na naslov »Geschaftssache Neukirchen" Post Hochenegg bei Cilli. b67 97 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. Tp32Q.aže-va :oq.©2s&, najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih trakov, zamaškov in „beilov" za sode itd. itd. Sprejme Be takoj za trajno lahko delo =dekleta= 653 od 14 let naprej, tudi cele družine. Stanovanje je na razpolago. Vprašanja na J. A. Siegl & Sohn, Slov. Gradec. la i gostilna z iztočom pive, vine in žganja, trgovina z mešanim in rezanim blagom ae zaradi dru- žbinskih razmer poceni proda v nekem trgu na spodnjem Štajerskem. Cena 14.000 K. Tudi trgovina z mešanim blagom z iztočom vina, pive iu žganja čez ulico se proda za 8.000 K; 3.000 K lahko ostane. Iztoč (Flaschenschank) čez ulico se v Mariboru za ceno 1.200 K z zalogo proda. Pri vprašanjah naj.se priloži retnr-marko. 108 Sloviti 200 letni iz pioti zaprtju, slabemu na jelraH, slabosti Ore v, koliki, zlati žili itd. je edino pristen 1 znamko rdeči rak. Dobi se v vseh apotekah ali direktno pri edino apraviče- nemii izdelovalcu Ladislau. Files, apoteka M\ rak" Pozsony 141/137 (Pressburg) Ogrsko. Ponaredbe se sodnijsko zasleduje! Cena 1 steklenica <0 vinarjev. Po povzetju 6 steklenic franko K 460. Generalni depot za Avstrijo I Paul Redtenbaoher, apoteka ..Genfer Kreuz", Dunaj XIII. Auhofstr. 141/137. 669 Konzervna fabrika Alimentaire Styria v Liebenau pri Gradcu kupuje vsako množino rdečih jagod, marelic, čre-šenj, breskev, malin in diuzega sadja. Mušter kot poštni zavoj z označbo cene poslati je na fabriko. Omeni se da sadje ne sme biti čisto zrelo. 563 Zastopniki in potniki! 566 Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospode in dame se proti visoki proviziji, pozneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razp. tuha. Ponudbe pod „Weltflrma 92462" na ekspedicijo anonc M. Dukes Nllg. Dunaj I./l. Urar ali kolar ali brivec. 1 nadstropje visoka hiša sredi nekega trga na spodnjem Štajerskem (Vitanje) ae takoj proda. Potrebni kapital 1000 K. Ponudbe na gospo Babette Kukowitsch, Vitanje (Weitenstein) pri Celju. 662 Eeno uro od Maribora je na prodaj jako lepo 1^** posestvo "^3 v okraju, z zidanimi poslopji, 34 oralov, večinoma prvovrstnih travnikov in sadonosnikov ; torej posebno sposobno za mlekarstvo ker blizu mesta. Več pove upravništvo „Štajerca" pod naslovom: ..Mlekarstvo'. 66i „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe 573 • • • „Jablus". • • • Iz jJablusa" pripravljena pijača vre, kakor na-raeni mošt, je zdrava in krepična. 1 zavoj „ Jablus" z navodilom vred stane samo 5 K 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Pojasnila zastoju in franko. Glavno zastopstvo „ Jablus", Podplat, Štajersko. B^"* Po zelo znižanih cenah! Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6] priporoča svojo bogato zalogo ebnval za pomladansko l zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških «""" nega in tujega izdelka, (.um za pete, vrvice, zaponke,i večji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in* čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo * popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja narodu] povzetju. v Vuzenici (Saldenhofen na jako lepem prostoru ob cesti, lepo zidana, za prof« krčmarje, grajzlerijo itd. primerna, z malo ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in podaj nimi plačilnimi pogoji za K 12.000 FiU Kleinszig, Wolfsberg. Dobro in naturno vi iz leta 1908 in 1910 okoli 180 do 200 litrov se takoj proda. — Vpraša se pri I Antonu Cafuta, posest, v Dravcih, pošta n pri Ptuju. V zalogi C. Leuchs & Co v Niirnbergu izhaja: HH Nova ad res na knjiga D (Neues Adressbuchj Štajersko, Koroško in Kranjsk ~$^t II. naklada i^4>-ki obsega adrese vseh protokoliranih in ■ tokoliranih trgovcev, fabrikantov, obrtnikot; kodelcev, graščakov, zdravnikov, apoteki) advokatov, notarjev, hotelov, krčmarje?, ki dov za zdravljenje in kopališč, bolnišnic, k nih in občinskih oblastij, šol, kloštrov, tm nov, DInnung", zadrug društev za industrijoj tijstvo, trgovstvo in obrtništvo vseh nI najmanjših občin ter po okrajnih glava! krajih in branšah urerejene, z opombo sod okrajev, poštnih, brzojavnih in železniških register po krajih, branšah in dobavi] == Subskrlpcljska cena 25 kron. 19"* Najnovejša in najpopolnejš posebna knjiga za te kronovine. "^P Wgobt.l.te deželno adresno knj kajti Vi znate kot izkušeni podjetnik dobre in popolne adresnekn. ceniti. Za zvišanje Vašega prometa in jenje Vašega prometnega kraja ter za nanje novih dobavnih virov se izplača in novi adresni materijalyq ■■MB Zahtevajte prospekt in vprašalno >uuh polo za sprejem Vaše firme pri:' C. Leuchs & Co., Niiml (Lastn.: Komercialni svetnik W. Leuchs in 0. Največja zaloga adresnih knjig dežel ust, 1794. čelen Brata SM v Ptuju priporočata izvrstne 5: (Nahmaschinen) po Singer A . . Singer Medium Singer Titania Ringachiflchen Ringschiffchen za krojače .... Minerva A.......... Minerva C za krojače in čevljarje Howe C za krojače in čevljarje . Cylinder Elastik za čevljarje . . Deli (Bestandteile) za vsakovrstne bI cene so nižje kakor povsodi in se plačuje tudi lahko na obroke (rate). plačuo. • siva1" Svarit, ; pod in> . 70 i j starejSl ■ 90, N« 1*0, 140 . 180 . 100 ,■ 1 160, 180 ,j itroje.1 4 60 �20559 98 * veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ m uradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj inet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-- grobne vence in trakove, z eno besedo vse. _ —- ssionisto, alo lepo •od ngod- ram vino 1JA O i in*irii prometnih troškov za uro 61 U0 U I Miril jd in HP z mojimi pat. motorji za surovo olje z visokim pritiskom (Roh6I-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 itn ^ vinnriuv Pri m0Jih petrolin-motorjih in petrolin UU J t Uldl JCV Lokomobilih, ter 2-10 HP in tudi sto- ječih motorjih. Dunaj HI. motorjev v prometu. Ceniki^zastonj. Ugodni plačilni 1. pogoji. V^zalogi tudi že rabljeni pretrolin motorji. a MH Original ..lohnston1-' amerikanske mašine za žetev§ mušine la travo, žitje in vezanje. za obračanje Mrve, grablje za ■rta, mašine za pripravo krme, Jrepeljni, vinske preSe, sadne pre-se, grozdni mlini, grozdni reblerji ne drage kmetijske mašine izdelujejo in oddajajo t znano prvo-razrcdni konstrukciji specialne fabrike Franz MELICHAR, Rudolf BfiCHER = Dunaj III 2, Lbwengasse 37. ===== Natančni ceniki zastonj in franko. S54 H* Hm se solidne zastopnike in laprej-prodajalee. ""VJ pmjia 185 ca dolgim velikan-i'i Urelei lanem, dobila sem {■Me po 14 mesečni rabi moje mk, ta sen jo sama iznsjdla. jfc edino sredstvo proti Upali lis, is poupesevanje rasti es tkrepeiije lanae podla«, pospeši pri gospodih polno hvpko rast brade in daje le kratki rabi ravno tako glav-I 1wm kakor onim brade na-mi nit ter ptliost; obrani lata, dt ne postanejo prehitra lin do najvišje starosti. ki 1 pfatma I Z. 4 H. f K in 10 K. Mlu rupemiljatev rsaki dan h -jprej-plaSiln svote ali potom niti+ja porzetja po vsem svetu ti fabrike Ana Csillag, Dunaj I. Kshlmarkt it H/64 kamer je pošiljati larteila. ilne stroja deči ceni: b "šivalni stroj 20. stoletja. Ipjte le v naših prodajalnah ali skozi , nase agente. = Co, akc. dr. za šivalne stroje Ptuj, Hauptplatz 1. ■ril >re< posnetki! Vse od dragih prodajalen Šivalnih strojev plimam »Singer, pontrjani (troji so izdelani po imenu naših njjal ntemov, ki zaostaja t tajnosti. delazmoznosti in konstrukciji daleč aa našimi novejšimi zistemi. ta pr, vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo I ;t«B taenja, Šivanja in stopfanja zastonj in franko — Repa-ttm note vrste se napravijo hitro in obračunajo najceneje. Delavci! Delavke! trle svojo potrebo na stolih vsake vrste, platna, gotovih oblekah in perilu itd. pri Adolfu Wesiak, Maribor, [hugassse 4, ali v krojaški delavnici, Domgasse 2. Mf» Najboljša nakupovalnica! "Wt m Pod visokim protektoratom Nj. c. in kr. Visokosti presv. gospoda nadvojvodo Kari Franc Jožefa Koroška deželna rokodelska razstava. Ljudska veselica. Splošna športna rastava. Sejem kmetijskih matin. 607[ ). julij Celovec na Vrbskem jezeru 3. septemb. [ * Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Na obroke! 491 Vsakdo, kdor vpošlje li K, dobi takoj krasno pravo ^AA srebrno remontoar-uro, 8 3 srebrnimi pokrovi najfi-/flVTVai nejSe graviranje, moderna plošča fagija, in 14 karatno I |&±«ji j zlato verižico, c. k. puncirano, najmodernejša facija, I ^*Tf J BO gramov težka, za K 140'— na obroke po mojih 1 O jf ugodnih pogojih — samo K 4'— na mesec. Ura in ^^J^^r verižica za dame. Se pošilja povsod, tndi proti povzetju prve svote K 14—. bi^g'bTagaR- lectoer, Lundenburg Z£L Priporočljiva domača sredstva.105 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl 1-20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — BlciburSki živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1"60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Raz-pošiljatev L. HBrbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Otročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiro se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 pri s» Mariboru priporoča svoje izkušene kolrane in proti vremenu trajne =z izdelke iz ilovičnega materijala,.^z: razna opeka (mašin-opeka, stenska, dimniška, rekontra, zacken-opeka) nadalje Doppelpressfalz-opeka (izdelala po Wiencrberger originalu), Strangfalz-opeka (zistem Stadler in Steinbrtckj, Biber-schwanz-opeka (zistem Konstanz), po najnižjih cenah in z -najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 16 kosov moje Doppel-Pressfalz in Strangfalz-opeke krijejo en kvadratni meter strehe. V 10 tonskem vagonu se naloži 6000 kosov Biber-ali 5000 kosov Strang-falz in 4000 kosov Pressfalz-opeke. Razpošilja se na nevarnost prejemnika, Znižane prodajalne cene od tovarne v Leiters- bergu: MaSin-Biberschwam-opeka . . . . L razred I 50'—, II. raired I 30'— HaiEin-Strangfalz-opeka.....L „ I 72-, II. „ K ST— Haiin-Pressfalz-opeka..... , K M—, II. „ K 70 — Maiin-stekaopeka,normalna velikosti. „ 136'—. Prodajalno mesto: Roman Pachners Nflg. Edmund Schmidgasse. — Zaloge: Hans Andraschitz, Schmiedplatz, poleg gostilne „golde- ner L5weu. Alois Matschek, Triestcrstr. 2S in v lastni hiši, Reiser- strasse 26, kjer se sprejemajo naroČila in se dobi stresno opeko zaradi komodnosti po originalnih fabriških cenah. Telefon št. 18. Telefon št. 18. Z velespostovanjem Erini rinriiiiirrhnlr mestni stavbeni lld / UPI Wll\l IIP H mojster in lastnik 11 UM. Ulji IIUJ Lil LII, fabrike Die gefertigte Bank gewihrt zu den vbrteilhaftesten Bcdingungen: Biirgschafts-Darlehen gegen Schuldschein, Rtlckzahlung in Monatsraten nach Vereinbarung. Wechsel Eskomte. Wechsel-Kredit. Wertpapier-Belchnung. Hypothekar-Darlehen. tield-Eialagen bei der Anstalt ii tiraz unraitielbar werden bestens verzinst. Auswartigo Einleger erbalten Postsparkasse-Erlagschcine. Anteils- Einlagen der Mit-glicder genieBen scit 1903 einen Gewinnanteil von ===== 4V, v. H. ===== SMmarkische Volkstank, Graz Radetzkystrasse 1, i. eigenen Gebaude. 828 ^H Najbolj*« pemski razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 k«, sivih Ulnaik % K; »oljnih * IWb;i> pol beliti 8 K 60 h; belih i K; belih Bfbkih 6 K 10 h; 1 k«. n'finejiih, sHeieio-belih, slisaiik K h, 8 Kil kg. tarna (Dau-nrn) aiveg* 6 K, 7 K; beleg* 10 K; najfinejti pnni IS K. Ako t* nan 6 K. potna franko. ■T Botave postelja -w* it krepkega, rdeiega, p lave««, b«la|a ali rumenega nankinga, I tikeit, 180 am. dilg, 116 cm. širok, z i glavnima blazinama, vsaka 80 en. doli«, M on. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastim perje« la Mstelie 16 K; Ml-daiie 20 K; daaie 24, K; {MtAtstu taheati 10 K, IS K, U K, 16 K: glavie blazin« I K, t K 60, • K. Be polije po povzetju od 12 K naprej fiaafc*. ls*»aaf>va »K vraitev franko dovoljeaa. Kar m dopada daaar aaaai. (t Benhoh, Deachenitz Kr. 716, BehMtwaM. Canlk pati« in franko. Peter Kič-a ileflni 225 na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taška za šoto, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tndi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseb vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, giaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 do K 1*20. Največja zaloga kmetskih strojev in sprejemanje popravil 21 23 53 673562 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira I _ Ako to ni res, plačamo WST lOOO kron netto -5W vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše ktasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. BI. Kopenhagen. ;i potem lahko in mehko. Razpošilja se proti Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo Specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 596 irfiii, lopenharai f ■■»■>» '5 \i ® (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Hranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta Ptuj Vstanovljena leta 1862. priporoča se glede vsakega med hraniluiene jjadeve spadajoeega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Stran- kam se med uradnimi urami i m % Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem urada. Mestni denarni zavod. radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem m $ m $ ObSenje $ !$! z avst. ogersko $t $t banko. $ m m m m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Lepo posestvo. 581 V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in velik: z opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kron, cd katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovalci naj se zglas-jo pri Andrej Osrajuig v Ribnici na Pohorju. 2)ekle za vsa domača dela, ki tudi v trgovini pomaga, se Bprejme. Naslov : s Max Straschill Ptuj. MASTIN? -^K narejen po dr. pl. Trnk6czy je doslej edino in prvo = sredstvo za varstvo in pitanje sat Varuje pred živinskimi kugami, napravi zdrave, krepke krasne kose živine. Se dobi tudi pri trgovcu. Kdor išče — najde! Kako se doseže P£** bogastvo ^PQ| po naših nalogah za iznajditelje. Zahtevajte takoj pojasnila zastonj in franko od „lntemat.-Patent- verwertungsgeseilschaft Fr. Heimbach & Comp.", Kbln a. Rhein. 685 DODOD^aODDD OB D O D O □ O a o D O D O a o D loaoaoooDC .štajersko dobro deželno vino K 52-—1 Štajersko namizno in iztočno vino K 54'-] Štajersko krepko vino iz gore K B6-1 Teirano rdeče krvno vino, veleftno K 60—a Silvanec, beli, fino namizno vino K 60-1 Rizling, beli, fino namizno vino K 64-J pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet r i poslopja šparkase Olto Kuster, Celje na Štajerskea Kari Kaspi trgovina z mešanim blagom in zaloga »mod PTUJ priporoča avojo bogato zalogo špecerijskega nadalje smodnika za lov in razstrelile, cin ter predmete mnnicije za lov kakor kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinoj i. s. Tomaiova moka, kajnit itd., nadalje | bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih ceni Vinogradniki pozon] Modra galica je vsled ugodnega pravojni nakupa v vsaki množini za dobiti pod d« ceno pri Peter Strelu trgovcu v Moktoij (Dolenjsko). Pri zanesljivih ljudeh se 694 tudi na denar ! Motorno kolo s Puchovim „Kolibri"-motor-jem 13/4 P. S., ki je še skoraj novo in dobro ohranjeno, se proda. Vpraša se pri g. Franz Neger, fabrika koles^ Maribor. o«) Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne 6troje. Na vprašanja vsako zaželjcno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in franko. 366 mesečna plača K nudbe na: Parna ia;i i Kajtež, Kotnjl j Franz Sclionlit Gewehri'abrikant und j buchsenmacher Ferla ten). Direktni nakupni i lovskih pušk, lana" od K 68-— naprej. prenaredbc strokovnjifi sti nove cevi z nedosezaia| hom in nove šafle. il. i brezplačno. nemščine zmožni, se sprejmo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod -Merkur" Brno, Nova ul. 20. ________________________523 Kakor blisk 392 podvrgla 80 si moja Herbst-kolesa in šivalni stroji cen svet t Georg Herbst, Dunn] VI., Marlahllferstr. I|M. Cenik zastonj in franko. PozorI 50.000 parov čevelj! 4 par čevelj samo K 750. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, roj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, velcelg. najnov. fakcija, velikost po St. Vsi 1 pori kostajo lo K 7-50. Pošlje po povzetju C. Griiner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 58S Učenec z dobro šolsko izobrazbo., zmožen nemščine in slovenščine, iz poštene hiše, se takoj sprejme pri g. FritK Mittere-gger, trgovec, I.avaniiind na Koroškem. 559 l iridna delayc za cilindersko zagoBil meta pri (jebr. Pridj industrija. Frnitak Piscacldorf, Krt Udajitelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart. Grazer (r. G. m. b. H.), Graj gasse Nr. 1 i — »Hch in griSuneij — rasefc, ohne Vef provision, ohne Lebaj cherungszipang und ota ui Gehaltsvorraerb-' massiger Verzin Burgschafl oder gi, abzug mit Lcbensvi oder gegen grund; oder »orutige enll Sicherheit im P« iweig zir RUel Wochenraten (' auch mehrere zu_ werden kflnnen), Kapital in 5 oder ill 15 Jahren ruckpn" im »allgomeinen t In beliebig zu ve; Frist. Schuldschi unentgcltlch. Srh di-iin::. AiuitiMl schiisse meh Het. Sicherheit šotori. I versan Zaslužek!: 2—4 K na dan in l prevzetje'.abkeSI Edino moja mit fitrikanje ,.1'atei _ izkušene jeklene i zaneslj. noga«© šporlno iadelke. trebno. Poduk ljenost nič ne mali. Pismena jt službe. Kcodrisnij ProSpekt zastonj. pospeševanje «i._ trg. sodn. protoh-Lffl Dnnaj. Mar;;! 106, Tiskal: W. Blanfee v PhU A:� 36