PRIMORSKI DNEVNIK Abb rwv„* ,acana v gotovimi p ________ rn !• J*81*1® i gruopo Cena 50 lir Leto XXin. St. 32 (6616) TRST, sreda, 8. februarja 1967 DRUGI OBLETNICI ZAČETKA NAPADOV NA SEVERNI VIETNAM Opoli omoči se je začelo v Vietnamu sedemdnevno novoletno premirje Američani pa so razglasili samo štiridnevno premirje - Danes pred Pen-Egonom demonstracija dva tisoč žensk - Kanadsko posredovanje v Hanoju - Goldberg bo odpotoval v Južni Vietnam Mio v 7. — Premirje ob vietnamskem novem letu je sto- Bern e„Veliavo 7. uri zjutraj v sredo, 8. februarja po krajev-k°r jg ^ (v torek opolnoči po srednjeevropskem času). Ka- ®rebiiriznan0■ je osvobodilna fronta razglasila sedemdnevno V r/"e’ Američani pa samo štiridnevno. Bosti ^“onu je 14 vidnih oseb----------------- hZWP meti T,T„ Bel0v'ihmed katerimi je pet No-ziv nagrajencev, poslalo po-Ustavt k edniku Johnsonu, naj j'iettiar?ombardiranje Severnega vetti leta ob vietnamskem no- p0v6da^Sllingtonu ie za jutri na-Žensk demonstracija dva ti-pentae^’ & se bodo zbrale pred sa o* n°m in sedežem kongre- HWr} zahtevajo konec bombar- da Je P°trebno začetl neP0S ^a SevJ^r , * D Dar , pogajanja z južnovietnamsko severnega Vietnama. ^JnoosvobodiU fomto. Sin zunanji minister Paul U* se , včeraj javil parlamentu, v^Barnri kanadski predstavnik Uctoj. ® nadzorstvene komisije shingtonsko vlado in z drugimi vladami o možnosti rešitve spora. Na koncu je na zadevno vprašanje odgovoril, da ni nikoli dobil od hanojske vlade prošnje za dobavo zdravil. Ce bi dobili tako prošnjo, bi o tem razmislili. Senator Robert Kennedy bo govoril jutri na čikaški univerzi. Zvedelo se je, da bo ob tej priložnosti poudaril svoje prepričanje, da je potrebno začeti neposredna , pogajanja z južnovietnair"’"' rodnoosvobodilno fomto. Si J?°ore vrnil v Ottawo, da j Hanni„ syojem nedavnem obisku Sr?iU’ ^jer j, 2ll)»ri«r’w'*er Je bil od 6. do 14. Martin je dodal, da bo v ?ski j en odšel v Hanoj ka- S M^tavtdk ki bo vzdrži s0 viartr? 2-bk s severnovietnam-4410iela°r(3>odal je’ da je Kana" zedna posvetovanja z wa- OZN Goldberg je sporočil, da bo OZN Golberg je sporočil, da bo čez deset dni začel po nalogu predsednika Johnsona potovanje v Južni Vietnam in v druge države, da prouči zadnji politični in gospodarski razvoj v jugovzhodni Aziji. Izjavil je, da ne bo šlo za «mirovno odposlanstvo«, temveč da bo samo ugotavljal dejstva in o tem poročal predsedniku. Izjavil je, da bo potovanje trajalo tri ali štiri tedne in da se bo morda ustavil tudi v nekaterih evropskih državah. Med njegovim potovanjem bo na privatnem obisku v Burmi tajnik OZN U Tant. Goldberg je izjavil ,da se bo «z velikim veseljem« sestal z U Tantom. Ob drugi obletnici začetka ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama objavljajo vsi hanojski listi uvodnike, v katerih poudarjajo, da je Severni Vietnam močnejši, kakor je bil pred dvema letoma bombardiranja. Severnovietnamska tiskovna agen. cija je javila, da so lani sestrelili nad Severnim Vietnamom 773 ameriških letal ter ujeli mnogo pilotov. Osvobodilna vojska Je izvršila vrsto napadov na ameriške postojanke v raznih krajih Južnega Vietnama. Enote te vojske so obstreljevale z minometi letališče Binh Tui devet kilometrov severnozahod. no od Kantoja ob delti Mekonga. Uničenih je bilo osem letal in en helikopter. V srednjem Vietnamu so enote osvobodilne vojske napadle enoto ameriške prve divizije 75 kilometrov sevemozahodno od Qui Nona. Poleg tega so osvobodilne enote izvršile še vrsto dru- vali so pogovor predvsem o trgovinskih vprašanjih. Zvečer se je Kosigin udeležil večerje v predsedstvu vlade, na kateri so bili člani vlade, voditelji opozicije in številne druge osebnosti. Silovit požar v gozdovih Avstralije HOBART, 7. V Tazmaniji so razglasili izjemno stanje zaradi o-gromnega požara v gozdovih, ki u-ničuje južni del otoka in ki ogroža samo prestolnico Hobart. Požar se je nevarno približal Hobartu, ki šte- je 120.000 prebivalcev. Načelnik po-......................... v Mel- Brandt v Washingtonu “"". Avtomobil je šel mimo poročnika Can-dide in njegovih mož in se je u-stavil pred osamljeno hišo. Poročnik Nannetti in brigadir Grassi, ki sta bila tudi v civilu, sta vstopila in se v temi sestala s poročnikom Prodigom in z njegovimi možmi, ki se niso prej nikoli videli. Medtem so poročnik Candida in drugi čakali zunaj na podlagi načrtov, ki so jih pripravili s tovariši iz Cre-mone. gih napadov na ameriške postojanke. Danes so se partizani in Američani spopadli v bližini kamboške meje. V Sajgonu pravijo, da so Američani imeli »zmerne izgube«. Ameriška letala so bombardirala to področje in tudi kamboško ozem-Ij .je s trditvijo, da so partizani prišli s kamboškega ozemlja. Poleg tega so letala «B-52» bombardirala nekatera področja jugovzhodno od oporišča Danang. WASHINGTON, 7. — Zahodno-nemški zunanji minister Willy Brandt je prispel danes v \Vashing-ton na dvodnevni uraden obisk. Sestal se bo s predsednikom Johnsonom in z državnim tajnikom Deanom Ruskom. Ob prihodu jc- na letališču izjavil, da je namen njegovega obiska .(obrazložiti stališče in misli nove nemške vlade, ki Je bila sestavljena, da se okrepi nemška demokracija in da se napravijo novi koraki naprej«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Je danes izjavil, da departma z zadovoljstvom sprejema priložnost, ki jo bodo jutri imeli ameriški voditelji, da se pogovorijo o mednarodnem položaju in o ameriško-nemških odnosih z Brandtom. Dodal je, da bodo s tem lahko bolje spoznali stališče nove bonske vlade. licije je sporočil po telefonu bourne, da je bilo vsaj 200 hiš uničenih, od katerih 60 v Hobartu. Do sedaj še ni r*>'no, koliko je mrtvih, toda govori se, da jih je najmanj 50, čeprav se zdi, da bo število mnogo višje. Zlasti se bojijo za u-sodo 150 ljudi, ki so izolirani v predmestju Ferntree. V sredini gozdov so bila uničena številna druga manjša naselja in vsem prebivalcem ni uspelo zbežati. Prebivalstvo je zapustilo predmestja Hobarta, kjer vrtovi in prostori med hišami mejijo z gozdom. V skladišču dinamita je nastala eksplozija. Gost dim se dviga nad mestom 2000 metrov visoko. Po ulicah požganih predmestij sedijo prebivalci na pločnikih in jočejo z otroki v naročju Opaziti je tudi na stotine trupel o-žgane živine. NA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V LJUBLJANI Letošnja Prešernova nagrajenca Božo Vodušek in Maksim Sedej Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: A. Hieng, K. Kovič, V. Predan, V. Ukmar, Tatjana Remškar, Ondina Ota, S. Tihce, F. Oblak, S. Sever, O. Jugovec, A. Valič, S. Krosi, II. Vavpotič, L. Lebič, S. Križaj in J. Brumen SPLIT. 7. - Komisija, ki je raziskovala vzroke požara na panamski ladji «Ana Paula«, ki je izbruhnil ponoči med 5. in 6. februarjem v trogirski ladjedelnici, je ugotovila, da je požar povzročil električni grelec v kabini portugalskega mornarja Manuela Andrabeja. Portugalski mornar je v preiskovalnem zaporu, dokler se ne ugotovi delež njegove krivde za požar, v katerem bi lahko zgoreli tudi dve jugoslovanski ladji, ki sta bili vsidrani poleg panamske ladje. Po dosedanjih cenitvah znaša škoda okrog 20 milijonov starih dinarjev. LJUBLJANA, 7. — Na slovesni akademiji v čast S. februarja — Prešernovega dneva — so v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nocoj bile razdeljene letošnje Prešernove nagrade, največje priznanje za kulturne delavce v Sloveniji in «Nagrade Prešernovega sklada». Prešernovi nagradi sta prejela pesnik Božo Vodušek za zbirko «Izbrane pesmi» in akademski slikar prof. Maksim Sedej za dela razstavljena lani v Moderni galeriji v Ljubljani. Nagrade «Prešernovega skla-da» pa so bile dodeljene književniku Andreju Hiengu, pesniku Kajetanu Koviču, kritiku Vasji Predanu, skladatelju Vilku Ukmarju, baletni plesalki Tatjani Remškar, operni pevki Tržačanki Ondini Ota-Klasinc, kiparju Slavku Tihcu, slikarju Florisu Oblaku, inž. arh. Savinu Severju, inž. arh. Otonu Ju-govcu, dramskemu umetniku A-leksandru Valiču, dramskemu u-metniku Sandiju Krošlu, filmskemu delavcu Rudiju Vavpotiču, dirigentu Lojzu Lebiču, inž. ivftniiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiniii KITAJCI STOPNJUJEJO NAPETOST DO SKRAJNOSTI Wilson in Kosigin nadaljujeta pogovore Pekinška vlada noče več odgovarjati za varnost sovjetskih diplomatov arh. Svetozaru Križaju in inz. ni Nemci (658 000 — 17 odst.v««i§ arh, Jožetu Brumnu V Moderni galeriji pa so sinoči ob Prešernovem dnevu odprli razstavo del umetnikov, ki so Prešernove nagrade dobili v zadnjih desetih letih. Nagrajena dela, oziroma fotografije teh del, je razstavilo 21 slikarjev, 9 kiparjev, 13 arhitektov, 5 industrijskih oblikovalcev, 4 scenografi in po en kostumograf, fotograf in karikaturist. Akademija v počastitev Prešernovega dne v dvorani Sloven ske filharmonije v Ljubljani se je pričela s Hagdnovo simfoni jo št. 88 v G-duru, nakar je i mel slavnostni govor predsed nik upravnega odbora Prešernovega sklada Lev Modic, ki je potem nagrajencem razdelil nagrade. Simfonični orkester RTV Ljubljana je potem pod vod stvom Sama Hubada zaigral še Beethovnovo uverturo Leonora št. 3. V prostorih skupščine je nato predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček priredil sprejem za Prešernove nagrajence ter druge povabljene kulturne delavce. Tako akademije kot sprejema so se udeležili tudi predstavniki zamejskih Slovencev. Kulturni stiki SFRJ z inozemstvom « aicI z orožjem m S veunu z ikv bl razbili organizacijo Se> ali je to bilo vse «Smo tu,» je rekel poročnik Nannetti, ki se je delal, da je voditelj banditov, ki iščejo orožje. Poročnik Prodigo mu je pokazal vrečo polno pušk, Nannetti, ki je iskal ugoden trenutek, da pove, kdo je, je baje odgovoril, da sporazum ni določil takega orožja, temveč drugačno. Tedaj je poročnik Prodigo potegnil samokres in ukazal tistim, ki je mislil, da so banditi, naj dvignejo roke. Toda tudi drugi so potegnili samokres in začelo je streljanje. Padlo je sedem strelov. Dva sta zadela poročnika Prodiga, ki je bil na mestu ubit, tretji brigadirja Grassija, drugi streli pa niso zadeli. Sledilo je prerivanje s poročnikom Nannettijem, ki ga je neki brigadir udaril po glavi. Tedaj je stopil v hišo poročnik Candida s svojimi možmi. Poročnik Nannetti ga je kljub temi takoj spoznal in ga poklical po imenu ter se dal s svoje strani spoznati. Sele tedaj so se vsi zavedli tragične pomote. LONDON, 7. — Wilson in Kosigin sta danes nadaljevala pogovore skupno s svojimi sodelavci. Jutranji pogovor se je začel nekaj po 11. uri. Zvedelo se je, da so govorili predvsem o trgovinskih vprašanjih v zvezi s tehnološkim sodelovanjem. Pozneje se je Kosigin s svojimi sodelavci udeležil kosila, na katero ga je povabila organizacija britanskih industrijcev. Predsednik Zveze industrijcev je v svojem pozdravnem govoru izjavil, da sta dva stebra, na katerih slonijo angleško-sovjetski odnosi, »mir in trgovina«. Kosigin je v svojem odgovoru izjavil, da so na današnjem jutranjem pogovoru obravnavali trgovinske odnose med obema državama ter znanstveno in tehnološko sodelovanje. Dodal je, da Sovjetska zveza naslanja svoje trgovinske odnose z drugimi državami na potrebo sovjetskega gospodarskega razvoja. Dejal je: ((Sredstvo za navezavo odnosov med državami z različnim socialnim sistemom, kakor sta Sovjetska zveza in Velika Britanija, je pripraviti specifične pogodbe, ki naj rešijo probleme sovjetskega gospodarstva in naj bo. do v skladu z interesi druge države. Kosigin je nato poudaril, da sovjetske vlade ne zanima gospodarski razvoj v skokih, temveč skladen razvoj. Izrekel je mnenje, da so dejanske možnosti skupnega an-gleško-sovjetskega programa glede izmenjave v prihodnjih treh letih in zatem v naslednjih letih. Na ta način se Velika Britanija lahko izogne nevarnosti, da bo vpletena v valovanje svetovnih trgov. Zagovarjal je nato znanstveno in tehnološko sodelovanje in izjavil: «če bi Evropa in Sovjetska zveza združili svoje naravno in tehnološko bogastvo, bi to bilo večje od ameriškega.« Po kosilu so se pogovori nadalje, vali v predsedstvu vlade. Nadalje- Divjanje pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu se vedno bolj veča - Nove demonstracije pred kitajskim poslaništvom v Moskvi - Spretno uprizorjena «kršitev» kitajske suverenosti PEKING, 7. — Agencija lit ss poroča, da je kitajsko zunanje ministrstvo pozvalo sovjetske funkcionarje v Pekingu, naj ne zapustijo poslaništva, ker kitajske oblasti ne morejo odgovarjati za njihovo osebno varnost na ulicah. Sovjetsko poslaništvo je sporočilo kitajskemu zunanjemu ministrstvu, da ta korak pomeni dejanje, s katerim hočejo omejiti suverene pravice sovjetskega poslaništva in sovjetskih diplomatov. V velikem kompleksu, ki sestavlja - ^ sovjetsko diplomatsko predstavni: štvo, živi in dela sedaj približno dvesto sovjetskih državljanov. Ta veliki kompleks je obdan z zidom, visokim pet metrov. Gre za vrtove, stanovanjska poslopja, urade diplomatskega predstavništva m kino že trinajsti dan zaporedoma je sovjetsko poslaništvo obkoljeno. O-gromna množica neprestano vpije in ovira promet tudi v bližnjih ulicah. Brez prestaniva prihajajo in odhajajo vrste demonstrantov, ki Jih spremljajo avtomobili z zvočniki, ki na ves glas oddajajo protisovjetska gesla. Danes je manjši skupini vzhodnoevropskih diplomatov uspelo priti po stranskih vratih v poslaništvo, da izročijo sovjetskim tovarišem kruh za štirlndvajseit ur. Kitajski demonstranti vpijejo po zvočnikih: ((Hočemo kri sovjetskega ljudstva«. Včeraj so demonstranti podrli vrata trgovinskega predstavništva, ki je v notranjosti sovjetskega poslaništva. Diplomati so z veliko težavo preprečili demonstran- i bom, da bi vdrli v predstavništvo, j številni funkcionarji in diplomati, i ki so včeraj spremljali na letališče j svoje družinske člane, se niso mo-1 gli vrniti v poslaništvo, kamor so se vrnili Sele davi, ko jim je uspelo prodreti skozi obroč rdečih gardistov. ((Zgrešene tendence« kakor ripr. «de-partmajstvo, liberalizem, skrajno demokratična miselnost majhnih skupin«. «Ce se bodo držali egoistič ne miselnosti, dodaja list, ne bodo mogli revolucionarji utrditi oblasti, ki so Jo iztrgali tistim, ki so šli po kapitalistični poti, in ta oblast bo zašla na buržoazno pot.» Danes popoldne je bila pred kitajskim poslaništvom v Moskvi nova demonstracija, ki je potekala mirno. Vrstile so se skupine deiav cev, ki so prihajali iz tovarn in nosile table s protestnimi napisi. Številne delegacije delavcev so dolgo časa skušale izročiti protestne resolucije. Ko Je neka delegacija ponovno tolkla po vratih, Je slišala, da se je zapah odprl. Ko so demon- stranti porinili vrata so se ta odprla In kakih trideset demonstrantov je prišlo do vhoda v stavbo. Toda tu jih je čakal kitajski funkcionar, ki Je sprejel resolucijo, jo raztrgal in zagnal kose papirja demonstrantom v obraz in zavpil: ((Delavci vsega sveta, združite se okrog Maocetunga.« Takoj nato se je funkcionar skupho z drugimi tovariši umaknil in se zaprl v bližnjo sobo. Medtem pa je neki kitajski časnikar filmal in slikal ves prizor, šele tedaj so se sovjetski agenti v Civilu zavedli in so porinili demonstrante proti izhodu. Nekateri opazovalci se sprašujejo, ali niso kitajski funkcionarji namenoma pustili demonstrantom vstop, da bi potem trdili, da so ti kršili suverenost kitajskega poslaništva, zlasti še, ker so ves prizor filmali in slikali in sl s tem poskrbeli »dokaze« o ((kršitvi«. V krogih kitajskega poslaništva pravijo, da bodo izročili sovjetskemu zunanjemu ministrstvu protest. Trdijo, da so demonstranti s silo vdrli v poslaništvo, potem ko so razbili zapah. BEOGRAD, 7. — Komisija za kulturne stike z inozemstvom je določila osnutke dveletnega programa kulturnega sodelovanja z Bolgarijo, Češkoslovaško, Romunijo. Grčijo in Italijo in dopolnilni program sodelovanja s Sovjetsko zvezo v teko čem letu. Osnutki bodo poslani u-streznim zastopništvom omenjenih držev, s katerimi bodo sklenjeni zadevni sporazumi. Osnutki sodelovanja so tokrat v skladu z novimi nasveti zveznega izvršnega sveta in prosvetno-kulturnega sveta zvezne skupščine o decentralizaciji in de-etatizaciji kulturnih stikov z inozemstvom sestavljeni po dogovoru z republikami in drugimi zainteresi ranimi činitelji. kot leta 1935), zatem Avstr!'d (482.090 — ?4 odst več) in ra tretjem mestu Italijeni <424 000 — oziroma 40 odst več kot lata 1965). BEOGRAD, 7. — Dmp«; zgoraj je orinotovala na uraden obisk v Bamako jugoslovanska parlamentarna delegacija pori vodstvom predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja. Poleg Malija bo Jugoslovanska parlamentarna delegar c.ja na vao lo nacionalne skupkoma Gvineje obiskala tudi Konakri. lil Anton Slodnjak redni član SAZU Izvoljenih še osem dopisnih članov LJUBLJANA, 7. - Na današnji redni letni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti so bili izvoljeni: za rednega člana dr. Anton Slodnjak. redni profesor univerze v Ljubljani v pokoju; in za dopisne člane: dr. Dragotin Cvetko, redni profesor za muzikologijo na fiozof-ski fakulteti univerze v Ljubljani; dr. Dušan Hadži, redni profesor fakultete za naravoslovje in tehnologijo na univerzi v Ljubljani; dr. Svetozar Ilešič, redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; Velibor Gligorič, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti, kritik in književnik; dr. Vašo Butozan, predsednik Akademije nauka i umjetnosti BiH, redni profesor veterinarske fakultete v Sarajevu; dr. Dimitrije Jovčič, profesor za kirurgijo medicinske fakultete na univerzi v Beogradu v pokoju, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti; dr. Marijan Salopek, redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Zagrebu, pravi član Jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti, in Janez Cilenšek rektor visoke šole za glasbo v Weimarju, redni član Nemške akademije umetnosti v Berlinu. II LANI V JUGOSLAVIJI 3,437.000 turistov iz inozemstva BEOGRAD, 7. — Po dokonč nih statističnih podatkih je lani obiskalo Jugoslavijo 3.437.000 inozemskih turistov, to je za 30 odst. več kot leta 1965. Nad dva milijona inozemskih gostov je bivalo na jadranski obali. Med inozemskimi turisti so na prvem mestu kot doslej zahod- iiiiiiiiiiiriiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit|iiiiiiiiiiiiiiiiiiimi||||,|||||l||||l,l||,M1im,llllllllim||||, V PRIČAKOVANJU POJASNIL MINISTRA ZA DELO Tudi včeraj so bile med najrai-burljivejšimi novicami demunstr*-cijje in ostali dogodki na Kitajskem. V Pekingu je kitajsko zunanje ministrstvo pozvalo sovjetske funkcionarje. naj ne zapuščajo poslaništva češ da oblasti ne morejo odgovarjati za njihovo osebno varnost na ulicah. Sovjetsko poslaništvo pa ie sporočilo, da la korak pomeni bajanje, s katerim hočejo omejiti suverene pravice sovjetskega poslaništva. Vse to se je dogajalo med nadaljevanjem demonstracij okrog poslaništva, ki trajajo že trinajsti dan. Poslaništvo je tako obkoljeno, da je skupini vzhodnoevropskih diplomatov komaj uspelo pri stranskih vratih izročiti sovjetskim diplomatom kruh za 24 ur. Demonstranti vpijejo po zvočnikih med I[| !! Avstrijska tiskovna agencija poroča, da so rdeči gardisti pred dnevi napadli avstrijskega trgovinskega atašeja v Pekingu, ko je bil namenjen z avtomobilom v sovjetsko poslaništvo. Avtomobil so demonstranti poškodovali. Agencija Tass poroča, da je kitajski zunanji minister Cen Ji na nekem sprejemu v Peikingu priznal, da Je kulturna revolucija dejansko borba za oblast. Kakor poroča agen- Nadaljuje se stavka v zavarovalnih ustanovah Danes in jutri stavka učnega osebja v šolah Okviren sporazum med vladnimi strankami v zvezi s sporom o zavarovalnih ustanovah ■ Sindikati pa so sklenili nadaljevati stavko RIM, 7. — Federacije uslužbencev in uradnikov zavaroval nih ustanov, ki so vključene v CISL, CGIL, UIL, CISAN, CIDA in v sindikat zdravnikov funkcionarjev, je rečeno v skupnem sporočilu, so pazljivo in neposredno sledile debati, ki se vrši v teh dneh in prizadeva potrditev zakonskega odloka št. 1069. V pričakovanju izjav ministra cija Nova Kitajska, so ((uporniški 7„ hi mnratP rinknnčnn predloženih zakonskih spremi- ^oz.dje sovjetskega poslaništva v Pekingu prepleskano s nami občinski odbor v mestu Taiu-an, prestolnici pokrajine šansi, potem ko so razpustili vse izvoljene organizme. Agencija dodaja, da ((uporniki« ne nadzorujejo še mesta. Zatem poroča agencija Tass, da je vojska dobila ukaz, naj podpre rdeče gardiste in revolucionarne u-pornike. Nastop vojske je omogočil Maocetungovim pristašem zmago nad partijskimi organizacijami v čangčungu v pokrajini Cilln. Iz raznih krajev pa poročajo, ria enote vojske odklanjajo sodelovanje z Maocetungovim! pristaši. To se je dogodilo v pokrajini Hunan 1n šan-tung. Kakor poroča japonska agencija Kyodo, so se nedavno pojavili po pekinških zidovih lepaki, ki se pritožujejo. da so vojaki s »ilo zatrli dejavnost Maocetungovih revolucionarjev v raznih krajih K'tajske. Nekateri lepaki obtožujejo vojake v vojaškem okraju pokrajine Ho-nan, da so uporabljali strojnice 'n topove prod revolucionarjem. Lepaki protestirajo tudi, ker so vojaki v okraju šansi podprli organizacije, ki so napadle in aretirale številne uporniške revolucionarje v neki to- njevalnih predlogov, federacije in sindikati zdravnikov funkcio narjev izjavljajo, da se bo stavka uslužbencev in nameščencev zavarovalnih ustanov nadaljevala. To je v bistvu rezultat včerajšnjega zelo razgibanega dne s tem v zvezi na raznih ravneh v italijanski prestolnici. O zadevi je predvsem razpravljala poslanska zbornica, ki pa še ni prišla do nobenega zaključka. Seja se je namreč zaključila sinoči v poznih urah ter se bo nadaljevala danes. Že v poznih popoldanskih urah . J— .......A«.-. j-Ji-h r>/\ 111 n ri im konski odlok v zakon, uprli tudi _________ _____________ sindikalisti večinske stranke, ki so I vladnih predstavnikov. kov zavarovalnih ustanov in 2 u-pravnih sodnikov. Ta spreminjevalni predlog je v neki meri zadovoljil nekatere sindikalne predstavnike, toda zadnja beseda še ni bila izrečena, ker je pač treba počakati na uradne izjave pa je prišlo sporočio, da so vladne stranke dosegle okvi okviren sporazum glede tega kočljivega vprašanja. Kot je znano, je računsko sodišče sklenilo, da ne bi smeli splošni prejemki nameščencev in uslužbencev zavarovalnih ustanov presegati za 20 odst. prejemkov državnih uslužbencev. Ta sklep je spravil vlado v veliko zadrego, ker je takoj postalo očitno, da bodo nastali hudi spori s sindikalnimi organizacijami vami. Dalje pravijo, da so vojaki | 7„fn ~k„r rirjavnj silo zatrli Maocetungove revolu- j “ Ja cionar j e vvo j ^ihokra ji hHeilimg- udužbend uživajo številne druge kiang in Jičun ter v vojaškem okraju šenjang. Glasilo kitajske komunistične stranke «Rdeča zastava« poziva revolucionarje, naj se prilagodijo du- ugodnosti, ki ne pritičejo uslužbeti cem in nameščencem zavarovalnih ustanov. Ta predvidevanja so se izkazala za popolnoma stvarna, saj so se protisovjetskimi lepaki hu »Maocetungove misli«. List pri-1 v trenutku, ko je vlada hotela spre. znava, da «> med revolucionarji1 meniti s privolitvijo parlamenta za- izrecno povedali, da bodo glasovali proti zakonskem predlogu, če se ta ne spremeni. Tako je kriza v sami vladni koaliciji postala očitna. Ker pa ta očitno ni hotela načeti vprašanja svoje strnjenosti in trdnosti v zvezi s tem problemom, je prišlo do delnega popuščanja. V kakšni meri, pa še ni popolnoma gotovo. To med drugim dokazuje sklep sindikalnih organov, da se stavka nadaljuje. Kot smo dejali, je to vprašanje sprožilo precejšnjo krizo v vladni koaliciji. Toda že v prvih popoldanskih urah so se stranke vladne koalicije okvirno sporazumele glede naslednjih točk: 1. Stranke vladne koalicije bodo umaknile vse spreminjevalne predloge ter jih na. domestile z dvema drugima in z enim dopolnilnim členom. 2. Prvi spreminjevalni predlog predvideva, da velja za uslužbence in nameščence zavarovalnih ustanov zaradi upokojitve ((nakazilo ad perso-nam« tudi v primeru prostovoljne ostavke. 3. Drugi spreminjevalni predlog pa predvideva prilagoditev pokojnin gibljivi lestvici. Najvažnejši je morda dodatni člen, ki predvideva določitev parametrov, ki naj bi služili pri določevanju plač uslužbencev zavarovalnih ustanov v primerjavi s plačami državnih uslužbencev. Dodatni člen predvideva, naj bi bila komisija, ki bo odločala o teh parametrih takole sestavljena: iz 6 predstavnikov javne uprave, 6 predstavnikov sindikatov, 4 predstavni- V okviru vsedržavnega političnega dogajanja je treba še omeniti skupščino CNEL (Comitato nazio-nale ecomomla e lavoro), ki Je razpravljal o poročilu ISCO (Istltuto nazlanaie per lo studio de'.la con-gluintura). V tej zvezi so zanimive ugotovitve nekaterih svetovalcev. Svetovalec Slmoncini je poudaril potrebo razvoja proizvodnje, znižanje delovnega umika ter aktiven poseg državnih organov v proizvodnjo. Svetovalec Ruggero pa je dejal, da poročilo ustanove ISCO sicer omenja težko vprašanje brezposelnosti, toda popolnoma molči o dejstvu, da so razna podjetja imela v letu 1966 ogromne dobičke, ki pa jih niso ponovno vložila v proizvodnjo. Precejšnja napetost vlada še vedno na sindikalnem področju šolnikov. Tu pa so mnenja deljena. Sindikalne organizacije, ki so vključene v FIS (ANCISIM, SAMSI, SNA SE, SNIA in SNSM), bodo ob sodelovanju nekaterih drugih sindikalnih organizacij stavkale danes ’n jutri. Sindikalni organizaciji SINA SCEL irf SISM, ki sta vključeni v CISL, pa se te stavke ne bosta udeležili. Obe organizacij) pa izjavljata, da sta pripravljeni na sindikalno akcijo proti koncu tega meseca. Na kraju naj še omenimo zanimiv članek poslanca Giolittija, ki ga danes objavlja dnevnik «Avan-ti!». Socialistični prvak kritično presoja razna stališča bodisi krogov zedinjene stranke, ki prihajajo iz PSI, kakor tudi iz krogov iz vrst bivše PSDI. I utiisuii. viiuvciuu ivi i suvjnsKega I ljudstva.« Vendar pa so bile demon-I stracije mirnejše včeraj popoldne. | Sicer pa je za sedanjo zmedo na j Kitajskem nad vse značilna vest, da vojska, ki je dobila ukaz. naj podpre rdeče gardiste, večkrat za-I menja prave »revolucionarje« z «an-j tirevolucionarji«. Poročajo tudi, da | je vojska v dveh pokrajinah zavrnila sodelovanje z Muocetungo-vimi pristaši. Nekateri lepaki pa obtožujejo vojake, da so uporabljali celo strojnice in topove proti revolucionarjem, ki jih glasilo KP Kitajske opozarja na »zgrešene tendence«, s katerimi ne bodo mogli utrditi oblasti, «ki so jo iztrgali tistim, ki so šli po kapitalistični poti«. Sam zunanji minister čen Ji pa je na nekem sprejemu priznal, da je kulturna revolucija dejansko le borba za oblast. V Južnem Vietnamu so partizani v odločni ofenzivi, saj poteka druga obletnica ameriškega bombardira nja Severnega Vietnama, proti kateremu je za danes v VVashingtonu napovedana demonstracija dva tisoč žensk. Kanadski zunanji minister je izjavil, da bo kanadski predstavnik odšel prihodnji teden v Vietnam. da bi vzdrževal stalen stik a sevemovietnamsko vlado. Kosigin. ki je bil dva dni na obisku v Londonu in ima razgovore a VVilsonom. je izjavil včeraj, da sta obravnavala predvsem trgovinske odnose In tehnološko sodelovanje. Rekel je, da je treba pripraviti specifične pogodbe ter program za tri leta v naprej, tako da se bo Velika Britanija lahko izognila nevarnosti, da bo vpletena v valovanje svetovnih trgov, ter je poudaril: »če bi Evropa in Sovjetska zveza združili svoje naravno in tehnološko bogastvo, bi to bilo večje od ameriškega.« Bonski podkancler in zunanji minister Brandt je včeraj prišel v Wa-shington na razgovor z Johnsonom, Ruskom in McNamaro. Govorili bodo o odnosih z vzhodnoevropskimi državami, o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja, o Kennedyjevi rundi in o vstopu Anglije v skupno tržišče. Glasilo KP CSSR pa je zavrnilo predlog bonskega ministra Wehner-ja za sklicanje konference štirih velesil in obeh nemških držav, ker «pripada VVehner tisti vrsti antl-komunističnih voditeljev, ki vedno formulira svoje predloge na tak način, da so za drugo stran neoprijemljivi«. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.8, najnižja 7.5, ob 19. uri 8 stopinj, zračni tlak 1017.2 stanoviten, vlaga 54 odst., veter jug 2 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. rza§k dnevnik Danes, SREDA, 8. februarja Pepelnica Sonce vzide ob 7.18 in zaton 17.20. Dolžina dneva 10.02. I>Una de ob 7.18 im zatone ob 16.06. Jutri, ČETRTEK, 9. februar)* Polona Danes v Kulturnem domu Prešernova proslava liceja in trgovskega tehničnega zavoda VDELEIBA DEŽELE NA LONDONSKI TURISTIČNI RAZSTAVI Danes praznuje slovenski narod svoj kulturni praznik — Prešernov dan. Praznujemo ga tudi Slovenci v zamejstvu, da tako manifestiramo svojo narodno m kulturno nedeljivost od matičnega naroda. Praznujemo ga ne samo zato, ker je Prešeren naš največji pesnik, temveč tudi zato, ker je še ved- no, in sedaj morda še bolj kot kdajkoli, aktualen glasnik na- ših naprednih stremljenj in na-rodnih ter človečanskih teženj. Proslavi, ki jo je priredila 51 Prosvetna zveza v Kulturnem domu in drugod po naših dru-jji| štvih, se pridružujejo sedaj tulu di proslave po slovenskih šo-3! lah. Na drugem mestu poročali, mo o proslavi, ki sta jo včeraj skupno priredili učiteljišče in enotna srednja šola, danes pred-|| poldne pa bo v Kulturnem doli mu skupna proslava realne in j.: klasične gimnazije ter trgov-M skega tehničnega zavoda. Na S(l programu bosta priložnostna ■1: govora zastopnikov obeh naših Cj višjih srednjih šol ter recitaciji je Prešernovih poezij. R( Da bi omogočili Prešernove • ; proslave prav na današnji kul-*i turni prazik, je Sindikat slo-| venske šole na svojem zadnjem , sestanku, na katerem so razil pravljali o pridružitvi stavki i* [jjL talijanskih šolnikov, sklenil, da se slovenski šolniki stavki sili, cer pridružijo, vendar samo za ,, ] jutrišnji dan, ne pa tudi za da- Deželna pobuda je naletela na ugoden sprejem pri turističnih delavcih Podpredsednik Ciacometti je orisal funkcionarjem in uslužbencem angleških potovalnih agencij lepote naše dežele - Velik odmev v londonskem tisku Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Giacometti je predvčerajšnjim v Londonu orisal predstavnikom velikih angleških potovalnih agencij na sprejemu v nekem hotelu turistične lepote naše dežele ob morju, v gričevnatih predehh in v gorah. Spremljali so ga tudi predsednik tržaške EPT odv. Terpin, predsednik videmske EPT dr. Barbina in voditelji raznih krajevnih letoviščarskih ustanov. Sestanek spada v okvir propagandističnih turističnih pobud in je prišlo do njega ob udeležbi naše dežele na londonski mednarodni turistični razstavi z lastnim paviljonom. :| hašnji. S tem Je Sindikat slo- venske šole na najbolj zgovoren način izpričal, da se slovenski šolniki zavedajo pomena tega praznika in da ga hočejo na šolah proslaviti na dostojen način, kakor se spodobi za narodno skupnost, ki je ponosna na svojo kulturo in na svoje velike kulturne duhove. Sporočilo sindikata slovenske šole I Jutri stavka slovenskih šolnikov [I ;Danes sindikalni sestanek šolnikov v ,i [Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 Jj Sindikat slovenske, šole nam je S1:poslal v objavo naslednje sporočilo: ff »Sindikat slovenske šole napovedi d uje za četrtek, 9. februarja stavko d učiteljev in profesorjev slovenskih •[šol na Tržaškem. Stavkali bomo i' vsi učitelji in profesorji razen su-3 plentov, ki so jih imenovali ravna-v telji za nekaj dni. p Slovenski šolniki bomo stavkali 3 zaradi splošnih zahtev, ki jih po-Ustavljajo šolske sindikalne organi-jjij zavije v državnem merilu, a zlasti | še za to, da izrazimo svoje ogor _________________________________________ ______ [Plčenje, ker .niso šolske oblasti še je treba dodati še samotne prede-1 uredile nagega službenega položaja. [ Je 0t,aie tako da pridejo na svoj '• __.... o 4'.. L _... i.. h/, no d • . . , . . ... i • ____1 Namen te udeležbe in propagande je, da bi pritegnih čimveč angleških turistov v našo deželo. Doslej je bila glavnina propagande posvečena Nemčiji in Avstriji, sedaj pa se nameravajo turistične ustanove obrniti še na druga ((tržišča«. Zanimanje, ki so ga pokazali angleški turistični delavci za paviljon naše dežele na razstavi, vzbuja upanje, da bo akcija naših deželnih in turističnih organov obrodila dobre sadove. Včeraj je namreč sledil sestanek s funkcionarji malih in srednjih turističnih agencij, danes pa še z uradniki pri okencih potovalnih agencij. Upoštevati je namreč treba, da imajo rav. no funkcionarji in uslužbenci potovalnih in turističnih agencij velik vpliv na občinstvo in ga tudi v precejšnji meri usmerjajo pri izbiri letoviščarskih krajev, ki jih nameravajo obiskati. Na sestanku z angleškimi turističnimi delavci je dr. Giacometti med drugim poudaril, da pritičejo deželi v turizmu izključne pristojnosti. Rekel je, da prihaja k nam vedno več angleških turistov, da pa Angleži še ne dajejo prednosti naši deželi pri izbiri letovišč. Vendar naša dežela spričo svojih lepot ne zasluži ,da jo zapostavljajo. Pomislimo le na kopališka kraja Gra-dež in Lignano, kjer so na razpolago sodobne gostinske kopališke in športne naprave, poleg tega pa je Lignano tudi sodobno urbanistično urejen. V obeh središčih je tudi poskrbljeno za pomembne fol-klorne, umetniške in športne nastope. Ob vsej furlanski in julijski obali so tudi številni mali pristani za obalne športne ladjice (jahte) in čolne, kjer je zelo dobro poskrbljeno zanje, bolje kot na vsem Sre-dozdrtiiftt,' ‘saj sb'-na razpolago ja* dralna in motoma navtična središča,, ki razpolagajo-z1 delavnicami za popravljanje, z lopami za plovila, s sobami za mornarje itd. K temu je treba dodati še bližino razčlenjene istrske in dalmatinske obale, kar omogoča prijetno plovbo ob njej. Prav tako so zanimivi plovba med lagunami, po rekah in kanalih, ki tečejo v Benetke, ribolov na odprtem morju ter podvodni ribolov ob tržaški obali. K temu gradovi In starinska mesteca, kjer pogoste turiste tudi z izvirnimi in pristnimi domačimi jedili ter z dobro domačo kapljico. K temu pa je treba dodati še umetniške in arheološke zanimivosti v Ogleju (rimljanske izkopanine), Čedadu (langobardska kultura), Gradežu (starokrščanske cerkve) in v Miljah. V vsej deželi Je 1.072 hotelov, od katerih skoraj 500 samo oh obali. Turistom je na razpolago kar 52.000 postelj. Toda pri tem se rode vedno nove pobude. Na koncu je dr. Giacometti omenil prispevke, ki jih daje deželna uprava za razvoj turizma. Včeraj pa so se dr. Giacometti in voditelji turističnih ustanov iz naše dežele sestali s 70 malimi in srednjimi turističnimi operaterji, katerim je dr. Giacometti tudi ori- sal turistične zanimivosti In naprave v naši deželi. Dr. Giacometti ie dal tudi izjave predstavnikom ‘iška ter poudaril zanimanje, ki ga le vzbudil zlasti deželni paviljon na turistični razstavi. Izrekel je tu. di svoje zadovoljstvo z velikim odmevom, ki ga je imela deželna propagandistična pobuda v angleškem tisku. Operaterjem pa je dr. Giacometti izjavil, da si bo deželna uprava prizadevala, da ne bi razni hoteli in restavracije preveč navijali cen, kar bi seveda napravilo na angleške turiste slab vtis. 5 Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je včeraj vrnil vljudnostni obisk brazilskemu konzulu v Trstu dr. Augustu Graeffu, s katerim se je zadržal v dolgem prisrčnem razgovoru. NERESEN SPOR V PODJETJU ACEGAT Nadaljevanje delne stavke vseh uslužbencev podjetja Spor povzroča največje težave v mestnem pro. metu - Začasna avtobusna služba na Pončani Tajništva sindikatov podjetja Ace-gat sporočajo, da je bil v ponedeljek sestanek med upravno komisijo podjetja In občinskim odbornikom za Acegat dr. Vascottom, kateremu je predsednik upravnega sveta v pismih, ki ju je poslal sindikatom 30. januarja in 2. februarja, dal še poseben značaj, češ da bo predstavljal «nekaj novega«, ter se je skliceval na občutek odgovornosti delavcev, naj prekinejo s sindikalno akcijo. Toda sestanek, pravi poročilo, se je zaključil z dokazom, da si odbornik, upravna komisija In voditelji podjetja zvračajo krivdo drug na drugega, In nihče noče sprejeti tiste pobude, ki bi lahko napravila konec sporu. Zaradi tega, pravi sporočilo, se sindikalna akcija nadaljuje. Prebivalstvo pa bo moralo, kljub dobrim namenom sindikatov, še enkrat nositi posledice. Sindikati, potem ko ponovno obsojajo nasprotno stranko zaradi po- nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllltllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIKIIIMIkillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII VESEL ZAKLJUČEK PUSTOVANJA V Skednju povorka pustnih šem vozov med veliko m noži to m V mestu je bilo precej živžava, a pustnih sem le bolj malo Danes bodo izstrelili pusta v Boljuncu . Nastopila bo tudi godba iz Gornje Štajerske - Pustne prireditve v prosvetnih društvih Danes, 8. februarja bo zaradi ) Prešernovega dne reden pouk. da . .se lahko izvrše Prešernove proslave ' na šolah. Nadalje vabi sindikat šol-1: nike na sindikalni sestanek, ki bo ' danes, 8. februarja, ob 18. uri v #1,Gregorčičevi dvorani v Ulici Gep-1 pa 9/1.» . ' ODBOR račun tudi turisti, ki ljubijo pred- vsem mir in potujejo s šotorom ali s prikolico (leseno hišico), Zatem je Giacometti govoril o lepotah Karnijskih Predalp in Alp ter Julijcev, kjer je možen poletni in zimski turizem. Na gričevnatih področjih so številne stare vile, 1 AFERA, KI JI ŠE NI KONCA Še en tat starih umetnin padel v roke karabinjerjem I! Gre za 25-letnega Francesca Postossija, ki je pred letom dni i h Ig: v p ukradel dragocene svečnike v skladišču katedrale sv. Justa fjl z uspešno zaključeno preiskavo stosslja so karabinjerji prijavili so-1 in Dri lavo sodišču treh- tatov in dišču zaradi tatvine, medtem ko so imjMn prijavo sodišču i [prekupčevalca z umetninami, ki so 1 -ih skrivaj prenašali z onstran me-' 'je so se karabinjerji preiskovalnega oddelka pravzaprav znašli pred t> 'obsežno afero tatvin, tihotapstva, i goljufij ln podobnih prekrškov. Redili so en primer, toda bil Je le za-r četek, postopoma so začeli odkrl-vats oelo verigo tatinskih delovanj 'jjta goljufij. Kot smo poročali prejš-injo sredo, so karabinjerji zasačili tri tatiče, ki so v Jugoslaviji kradli „ umetnine in jih tihotapili v Trst, {j kjer so jih preprodajali ln služil! bajne vsote. Tako Je prišlo na dan, da se je 'taka tatinska dejavnost vlekla že j! dolgih deset let. To so potrdili tudi J jugoslovanski krogi, k1 so pred dve-ft.ma letoma začeli kontrolirati pre-p mike sumljivih ljudi, ki so prihajali Hz Italije. Dogajalo se Je namreč, E i n/vmiMrnlnl 11 nlT) /1 Wiclr A. UliOLU /Jttl OUl HUV, JUVUlll-JU IVO IA/ trgovce 68-letnega Alfreda Zorzeno-na lz Ul. Mazzini, 38-letnega Maria Canozzija Iz Ul. delTOrologlo in 70-letnega Antonia Preloga Iz Ul. Dante prijavili zaradi neprevidnega nakupa. Kaže, da preiskav v zvezi s tatvinami umetnin ne bo tako kmalu konec. Po dolgih letih so preiskovalci naleteli na pravo kačje gnezdo in se bodo morali precej truditi, da bodo razvozlali zapleteno in težavno nalogo, ki bo verjetno Imela nepričakovan in za mnoge tudi usoden razvoj. Lokomotiva škedenjskih ulicah jida so poznavalci umetnin obiskovali cerkvice in muzeje ter nato najemali tatinske tolpe, ki so za ..-njih opravljale «dalo». Lanskega L junija so jugoslovanske oblasti pre-' k:> Interpola zainteresirale italljan-ifsite policijske oblasti o tatinski de-I javnosti s starimi umetninami, pred r nedavnim pa Je karabinjerjem uspe-ILjo prijeti Matolo. Inchlostrla In Pao-X]a R. ter Plttonija. J Ta preiskava je privedla do druge u preiskave v zvezi s skupino golju-«: Sov, ki so približno že leto dni ho-'i dili na domove in celo k zlatar-:i jem ter ponujali v prodajo srebra) i pribor. Več Je bilo takih, ki so po-•„ nudbam nasedli, izkazalo pa se Je, Ifda je btl pribor samo posrebren. S si tem v zvezi so karabinjerji baje Fniže aretirali nekaj ljudi, vendar do-slej ________ Afera o krajah starih umetnin J preiskava še v teku. Afera o krajah s •Ifv Jugoslaviji in o baje zelo cvetoči M trgovini s temi umetninami v na-lilšem mestu, je napotila karabinjerje že na drugo sled. Tako so te dni , sii prijeli tatu, ki je pred letom dni - s v skladišču katedrale Sv. Justa u-ri fjl kradel šest nazidnih svečnikov , (ap|lques) iz kovine in s pozlačeni-j! i|> mi lesenimi podstavki iz 19. stoletji i ja. Gre za 25-letnega Francesca Po-stosslja Iz Ul. Capltolina. ki je dra-i * gocene predmete prodal trem tr-!jl eovcem s starimi umetninami. Po V vedrem in veselem razpoloženju se Je zaključila letošnja, sicer kratka pustna doba. čeprav smo šele v prvi polovici februarja, je 'bilo vreme naklonjeno, brez burje, mraza in dežja, ali celo poledice in snega. Tudi pust sledil modi in navadam. To smo opazili zlasti v mestu. Pred nekaj leti Je bil po mestnih ulicah na pustno soboto, še bolj pa na pustni torek, pravi živžav, vse polno šem, vozov in občinstva, letos pa le redke šeme, večinoma otroci, nobenega marsovca itd. Pust se je motoriziral In ne mam več mestnega šundra, bencinskih plinov in rdečih semaforjev na križiščih. Ven, na podeželje, na Kras, v Istro in še dlje Kljub temu pa se ohranijo nekatere tradicije. Tako je bila včeraj popoldne v Skednju, ki Ima glede pustnih običajev staro tradicijo, povorka pustnih šem in vozov, ki jo tudi letos privabila veliko število meščanov. Pripeljali so se z avtobusi in z avtomobili; mladi, da se zabavajo, starejši pa da obudijo spomine na svoja mlada leta. že pred napovedano uro so bile glavne ulice v Skednju polne radovednega občinstva Ob 15.30 je po Ul. Soncini krenil pustni sprevod z dvema godbama, šestimi vozovi in številnimi šemami. Skedenj c; niso ničesar napovedovali, skrivnostno so se pripravljali in včeraj so pokazali, da se pustu niso odpovedali. Na Sestanek vodstva združenih PSI-PSDI V preteklih dneh se je pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Pit-tonlja sestal izvršni odbor združenih PSI-PSDI. Izvršni odbor je sprejel z zadovoljstvom na znanje sestavo odborov leve sredine na po krajini in na tržaški občini ter pro gramske zadolžitve zadevnih uprav Pozval je svoje predstavnike v od borih, naj s svojim delom In nad zorno dejavnostjo skrbe, da se ti programi uresničijo. Zatem je ocenil spletke predstavnikov desnice, da bi med glasovanjem za odbornike spremenili sklepe, ki j:lh je sprejela levo-sredlnska večina. Izvršni odbor stranke obsoja te politične spletke, ki izvirajo Iz tega, da ni opozicija sposoona uresničiti alternative levi sredini. Namen teh spletk Je vzeti ugled demokratičnim ustanovam. čelu povorke je godba igrala vesele koračnice, nato je sledila lokomotiva škedenjskega vlaka ((Orient export», šeme, škedenjskl tramvaj, ki ga je spretno vozil mali dečko, pa spet šeme na vozovih in peš. Na svoj račun so seveda prišli gostinci, saj so bili vsi lokali polni, veselo pustno razpoloženje pa se je nada-j l jevalo na pustnem plesu. V Boljuncu trajajo pustne prireditve od sobote, danes pa bo zaključek in višek z Izstrelitvijo pusta. Tudi včeraj je bilo v Boljuncu zelo živahno in veselo razpoloženje. Dopoldne je po vasi igrala godba od Sv. Barbare, «palterjl» pa so od hiše do hiše nabirali jajca, klobase in vino za skupno pustno pojedino, ki je bila popoldne v Pustnem domu. Pred pojedino Je šla po ((Gorici« povorka šem z godbo, k,ar je privabilo številne gledalce.' Ko je bilo pojedine skoraj konec, je v Boljunec privozil avstrijski avtobus. Kdo neki prihaja? Vest se Je takoj raznesla po vasi in spet so se zbrali domačini, šeme in izletniki iz mesta. Na obisk Je prišla godba na pihala ((Muslkverein Mtth-len am Zirbltz« iz Gornje štajerske, ki je te dni prišla na Tržaško na vabilo Združenja gostincev ln obrtnikov. «Na jami« so jim postreli z domačim vinom. Ustvarilo se ie takoj prijateljsko vzdušje, godba je seveda zaigrala veselo koračnico ln že je bil sklenjen dogovor, da se avstrijska godba, kot častni gost udeleži današnje svečanosti. Tako bodo danes popoldne ob 15. uri avstrijski gostje prišli v Boljunec ln bodo Igrali na pustni ceremoniji. Boljunčane je nenapovedani obisk gostov prijetno presenetil in raziveselH. Seveda, dober glas gre v deveto vas, tako bodo za bo-ljunske pustne šege vedeli tudi v Avstriji. To, to je že dober korak, da boljunsiki pust pridobili mednarodni značaj. Zato se v Boljuncu še bolj vneto in mrzlično pripravljajo, da bo današnja prireditev prekosila vse dosedanje. Začelo se bo ob 15. url. Na čelu povorke bodo «palterji» v svojih nošah, dekleta v narodnih nošah, nato avstrijska godba, za godbo naj lepše šeme in pustni predsednik s svojim spremstvom. Prej bodo seveda postavili raketo in vse potrebne naprave, da bo izstrelitev popolnoma uspela In da ne bi pust zgorel v kabini. Strokovnjaki zagotavljajo, da bodo ugodne vremenske razmere in da ne bo prišlo do ((smrtnih« nesreč. Gostom bodo «na Gorici« brezplačno postregli s polento, repo in vinom, da sl bodo ((privezali« dušo, po Izstrelitvi pa bo «Na jami« pred pustnim domom lahko jedel ln pil, kdor bo hotel In dokler bo kaj na razpolago. Kaj hočete več? Razne pustne prireditve so imela včeraj In sinoči tudi nekatera pro- svetna društva. Tako Je bilo otroško rajanje na sedežu prosvetnega društva v Dolini, na sedežu prosvetnega društva pri Sv. Ivanu Jn pri Sv. Jakobu, pustni ples na sedežu prosvetnega doma v Nabrežini ter pustni družabni večer, ki ga je priredil Slovenski klub v Gregorčičevi dvorani. Tudi na Padričah so veseio praznovali pusta. Fantje in možje so hodili po vasi z osličkom, ki je vle- manjikanja čuta odgovornosti, pozivajo delavoe, naj odgovorijo na to neodgovorno in neupravičeno stališče z izvajanjem sindikalne linije. Tajništva sindikatov bodo ponovno proučila po-ložaj, ko bodo bila seznanjena z odločitvami, ki so jih včeraj sprejele v vsedržavnem okviru osrednje sindikalne organizacije. Kot Je znano, se uslužbenci Ace-gata. borijo za nekatere poviške, ki so bili priznani delavcem električne stroke, kateri pripadajo tudi delavci tržaškega podjetja Acegat, Zaradi sklepa uslužbencev, da ne bodo opravljali nadurnega dela, so nastale težave zlasti v tramvajskem, filo-busnem in avtobusnem mestnem prometu, ki se bodo nadaljevale, dokler ne bo podjetje ustreglo upravičenim zahtevam uslužbencev. V zvezi z nadaljevanjem sindikalne akcije uslužbencev mestnega prometa, je ravnateljstvo Acegat sporočilo, da za sedaj ne more še vzpostaviti voženj na progi št, 1, ki je že dlje časa prekinjena. Da pa bi vsaj za silo omilili težave prizadetih prebivalcev, je ravnateljstvo sklenilo, da uvede od 9. t.m. dalje avtobusno službo med odhodno postajo v Ul. Doda in Istrsko ulico. Potniki, ki bodo namenjeni v središče mesta, bodo lahko vstopili v avtobus brezplačno. Vozovnico pa bodo kupili v filoviji štev. 10; potniki, ki pa bodo prišli iz mestnega središča in bodo namenjeni proti Ul. Doda, bodo lahko vstopili v avtobus z vozovnico, ki so jo kupili v filoviji štev. 10. Nova številka Uradnega vestnika Včeraj je izšla 5. številka Uradnega vestnika dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki vsebuje med drugim dva odloka predsednika Ber-zantija z dvema pravilnikoma deželnih zakonov. En pravilnik se tiče katastra vseh jam v deželi. Požari suhljadi Komaj je posijalo sonce in je zapihal veter, so imeli gasilci s postaj na Opčinah, v Miljah in v Tr- kel voziček, in nabirali jajca in ! s^u polne roke dela. Samo včeraj »OlUUUft, 44* 44U.U41U44 J14J 44* klobase. Potem so skuhali pri Zupanovih klobase, jajca in zelje, pri čemer se je zbrala vsa vas. Seveda so sve to zalili z dobro kapljico ter se veselo vrteli ob zvokih harmonike. Bilo je tudi obilo lepih in izvirnih mask, ki so še bolj poživili dobro voljo. Včeraj se je sestala druga komisija za kmetijstvo, ki je odobrila člena 3 in 4 zakonskega osnutka o ustanovi za razvoj kmetijstva. Med razpravo so sprejeli popravek svetovalca del Gobba, medtem ko so zavrnili vrsto popravkov svetovalcev Moschionija (KPI) in Bet-tolija (PSIUP). Poleg odbornika Comelldja in poročevalca Angelija so spregovorili v razpravi svetovalci Bianchini, Cogo, Coghetto, Deve-tag, Mizazu in Trauner. Druga komisija se bo sestala še danes, jutri ln pojutrišnjem, da bd čimprej končala razpravo o zakonskem osnutku o ustanovti za razvoj kmetijstva in o osnutku za razvoj živinoreje. so morali gasiti osem požarov suhljadi po vsej tržaški okolici. Na srečo ni materialne škode, gorela je samo suha trava, toda ti požari ponovno opominjajo, da bi morali biti izletniki bolj previdni, pešci in avtomobilisti. , > » Kot rečeno, so včeraj gasilci Opčin gasili poza»> pri Repentabru kjer je gorelo na 150.000 kvadratnih metrih površine. Ta požar je povzročil 12.000 lil/ škode. Nadalje so gasili pri cestarski hiši v Kon-konelski ulici, na Napoleonovi cesti pod Vejno, zvečer pa so morali gasiti požar suhljadi blizu Saleža, Gasilci iz Milj so že dopoldne gasili požar ob cesti proti Mačkovljam, tri ure kasneje pa na Kovačevem hribu. Gasilci s Trga Niccolini so morali popoldne gasiti požara suhljadi na Hudem letu in blizu smodnišnice v Ul, Brigata Casale. Poleg tega so pomagali pri gašenju požara na Napoleonovi cesti. aiiiiiiiiiiiraiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuumiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiimiiimmiiiiimiiimiiii POTREBNA JE KORENITA POLICIJSKA AKCIJA Porast tatvin v stanovanjih in dejavnosti avtomobilskih «miši» Tudi žeparji so se izkazali jo je pustil v Sesljanu, pokradli več predmetov za podvodni ribolov in celo gumijast čoln v skupni vrednosti 160.000 lir. Ko človek prebira vsakdanjo kroniko In opaža, da se vsak dan vrstijo dolga poročila o tatvinah, pride do prepričanja ,da je naše mesto postalo pravo leglo tatov, avtomobilskih miši in podobnih zlikovcev, ki imajo zelo radi tujo lastnino. Z druge strani se začne vpra. ševatt, kaj pravzaprav delajo policijske oblasti in ali ne bi bila potrebna korenita akcija, da bi za- sebnike branile pred takimi zlikov- tovl. .?dPeljali avt0 TS ci ter zavarovale zasebno lastnino. Samo v nedeljo so neznanci o-kradli dva zdravnika. Prvemu, 44-letnemu dr. Antoniu Manni iz Ul. Udine 22, so ukradli 800.000 lir v gotovini, drugemu, 46-letnemu dr. Fulviu Fumiju iz Drev. XX. septembra 3 pa so iz «roulotte», ki iHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiviiiiiiiiiii RAZPORED RAZPRAV NA POROTNEM S0DISCU Pred porotnimi sodniki se bo moral zagovarjati razvpiti zločinec Lutring Zaradi stavke bo «Africa» odplula z zamudo Zaradi stavke pomorščakov je morala ladja «Africa» Tržaškega Lloyda odložiti svoj odhod. Nar mesto da bi odplula včeraj zjutraj, bo odplula šele danes zjutraj ob 10. uri. Na krovu Ima 182 potnikov, mnogo več pa se jih bo vkrcalo nanjo v Benetkah. 20. marca bo razprava proti mladeniču, ki je umoril očeta - Kasneje pride na vrsto brezsrčna mati, ki je odvrgla skozi okno novorojenčka Na sodišču je bil te dni objavljen razpored sodnih razprav pred porotnim sodiščem in nedavno so bili izžrebani porotniki, ki bodo prisostvovali razpravam in nato tudi soodločali o kaznih. Najbolj zanimiva razprava bo vsekakor tista, na kateri bodo sodniki sodili razvpitega zločinca Luciana Lutringa, ki je pred tremi leti v sodelovanju s pajdašem Lambertom Venturijem oropal zakonca Gorlato v Ul. Gatteri, ko sta se ta dva vračala domov z zlatnino, ki sta jo vsak večer zaradi varnosti prevzemala v svoji zlatarni in jo nosila domov. Dogodek je v mestu vzbudil precej komentarjev, saj sta roparja napadla zakonca in jima iztrgala iz rok torbo, v kateri je bilo za 8 milijonov lir vrednosti. Policiji je tedaj uspelo najti dragocenosti, oba lopova pa sta zbežala. Kot znano se je Lu-tring kasneje proslavil s še hujšimi zločini in iskale so ga policije pol ' 1 v Evrope. Končno je tudi on pade! policijsko mrežo in čez nekaj tednov bo sedel za rešetkami v dvorani porotnega sodišča. Pri drugi razpravi, ki bo 20. marca, bo na zatožni klopi sedel 21-let-ni Armando Bernardini, obtožen, da je umoril svojega očeta. Dogodek se je pripetil julija 1965 v Ul. Co-stalunga, ko je mladenič zabodel očeta, ki je pijan pretepal mater. Po umoru je Bernardini zadobil močan živčni pretres, da so ga mora- li sprejeti na zdravljenje v umobolnico. Prav to okoliščino bo izkori- stila obramba, ki bo zahtevala, da sodišče prizna Bernardiniju samoobrambo. Porotni sodniki bodo nato sodili brezsrčno mater, ki je marca lani v nekem penzionu v središču mesta rodila otroka in se ga znebila s tem, da ga je odvrgla skozi straniščno okno. Gre za Jugoslovanko Nadeždo Andrič, ki je baje nepričakovano rodila v sedmem mesecu in se zato tako prestrašila, da so bila vsa njena kasnejša dejanja podvržena tedanjemu razpoloženju. Znano je, da so reševalci dobili o-troka še živega in sodni zdravnik dr. Nicolini je ob tisti priliki napravil vse potrebno, da bi otroka rešil. Ves trud pa je bil zaman in posledica tega je bila, da so policijske oblasti Andričevo prijavile Tem trem sodnim razpravam pred porotnim sodiščem bodo nato sledile še štiri manjšega obsega. Gre za tri primere roparskega napada in za en primer izsiljevanja. In spisek tatvin se nato nadaljuje. Predvčerajšnjim se je na raznih komisariatih javne varnosti zglasila vrsta zasebnikov, ki so prijavili cel kup tatvin. 66-letnemu Arnaldu Te-loju iz Milj, Ul. Felluga 16 so tatovi odpeljali avto TS 65703, 35-let-ni Silvii Caloro por. Bough iz Ul. Angelo Emo 29 so neznanci iz parkiranega avtomobila odnesli radijski aparat. Isto se je pripetilo tudi 43-letnemu Brunu Menegazziju iz Ul. A. Emo 24. Toda naštevanja ni še konec. Neznanec je predvčerajšnjim okradel 42-letno Jugoslovanko Vinko Stani-savljevič por. Milosavljevič. Na Trgu Ponterosso, ji je spretno iz žepa plašča izmaknil denarnico, v kateri je hranila 670 francoskih frankov. Tudi 42-letni avstrijski državljan Bernard Pollak ne bo imel dobrega vtisa o naši gostoljubnosti. Iz avta so mu tatovi pobrali več oblek v skupni vrednosti 100.000 11. Tatvino je prijavil na letečem oddelku policije. Policisti pa so predvčerajšnjim hiteli tudi v Ul. Battisti 27, kamor jih je poklicala 67-letna Antonia Limoncini por. Misdaris, ker je ugotovila, da so tatovi obiskali njeno podstrešno stanovanje. Zlikovci so prebrskali po vseh kotih in odnesli 270.000 lir ter 40 dolarjev, ki jih je ženska hranila v torbici v zaklenjeni omari. V enem samem dnevu kar šest tatvin, da ne računamo na tatvine, ki so jih neznanci opravili v nedeljo, soboto in še prej. Človek ni več gotov, ne more pustiti svoje lastnine niti za trenutek in pri tem ne koristijo ne ključavnice ne zapahi. V vsakem trenutku se lahko zgodi, da ne najdeš več avta, ali da je stanovanje razmetano. Zato vsak pošten meščan pričakuje, da bodo odgovorne oblasti v kratkem nekaj ukrenile In polovile zlikovce in tatove, ki se tako svobodno potikajo po mestu, še posebno po zadnjem valu sodnih pomilostitev. Videli smo, da Je avgusta lani policijska akcija proti avtomobilskim tatovom pomagala. Ko so po mestu stalno krožile policijske patrulje, smo opazili, da se je število vsakodnevnih tatvin občutno zmanjšalo. V GLEDALIŠČU VERDI Giordanova «Fedora» z Magdo Oliviero Preteklo je že precej let od zadnje uprizoritve Giordanove «Fedore» v gledališču «Verdi». S svojo «Fedo-ro» je predstavnik verizma Umber-to Giordano ustvaril delo, ki je v dobri izvedbi od časa do časa kar dobrodošlo na odru opernih gledališč. (Bolj znano delo istega avtorja je sicer opera «Andre Chčnier»). Letošnja tržaška uprizoritev je bila dovolj skrbno pripravljena in tudi vloge so bile dostojno zasedene. Predvsem je Magda Oliviero v naslovni vlogi pokazala, da je še vedno velika umetnica z izredno kultiviranim petjem pa tudi resno igro. Tako ji uspe, da postavi na oder pravo podobo junakinje, ki zaživi pristno življenje. Sicer mehak, nežen tenor Juana Oncine je to pot dobil tudi vlogi primerno krepkejšo noto s poudarjenim dramatičnim izrazom. Prijetna je bila pojava mlade Tržačanke Fulvie Ciano v vlo. gi grofice Olge Suhareve; pokazala je, da je na dobri poti k večjim uspehom. V manjših vlogah (nekateri tudi v dveh) so nastopili še Mario Basiola, Enzo Viaro, Vito Susca, Raimondo Botteghelli, Ales-sandro Podobnik. Dirigent Pietro Argento je poskrbel, da je predstava glasbeno v redu potekala, pri čemer mu je u-spešno pomagal Aldo Danieli, ki je dobro pripravil zborske partije. Režija Lamberta Puggellija pa nam je še najmanj pokazala. Občinstvo je tudi pri reprizi predstavo toplo sprejelo in ni štedilo s ploskanjem. Okrogla miza o vlogi tržaške univerze Na pobudo tržaškega oddelka vsedržavnega združenja univerzitetnih asistentov (Unione Nazlonale Assi-stemti Uniiversttari) bo v. petek, 10. februarja ob 18.45 v prostorih tukajšnjega Umetnostnega krožka posebna okrogla miza posvečena temi ((Vloga tržaške univerze«. Mizo bo vodil rektor prof. A. Orlgone, sodelovali pa bodo prof. G. Bazo z instituta za ekonomijo, prof. A. Cardo z instituta za ladijsko arht tekturo, dr. A. Lokar z instituta za blagoznanstvo, dr. G. Manzoni z instituta za geodezijo in geofiziko ter dr. R. Onofri z instituta za mineralogijo. Trčenje avtov Pri trčenju dveh avtov v Ul. I. Svevo, so se včeraj zvečer ranile tri osebe. 24-letni Dario Faoluzzi iz Ul. del Monte 4, ki je vozil fiat 600, se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni. medtem ko so njegovega 24-letnega sopotnika Giuseppa Peschechero iz Ul. Madonna del Mare 2 z isto prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. šofer drugega avta, 40-letni Emilio Rachar lz Ul. Udine 33 Slovensko gledališče v Trs*® Kulturni dom V soboto, 11. t.m. ob 16. ari ® Ob 16- v nedeljo, 12. t. m. GRIM - MARTINUZZI ] ( OBUTI MAČEK otroška igra Z a dnJ*jl PROSVETNO DRUŠTVO SKEDENJ priredi v četrtek, 9. febr. ^ sedežu v Škedenjskl ul. si. VEČER KRATKOMETRAŽNIH FILMOV ki jih je posnel Aljoša Začetek ob 20.30 Vabljeni vsi 1 Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dotto^i go« Metrocolor lz romana ) Pasternaka. Geraldlne Chap"111 lec Guinness, Omar Sharlf. ^ w Excelsior 15.30 «La contessa » Jj) ‘M Kong« Teohnicolor. C'hapl*n0'' Sophla Loren, Marlon Brand°j^ Fenice 16.00 «QuHler memora"^ Technicolor. Alec GuinnesSr Berger, George Segal. „ Eden 15.30 «11 comandante soe» Disneyjev fiilm. TeC"Jr0(l, Dick Van Dycke, Akim Tam«« Grattacielo 15.30 »Parigi bruci«' son Welles, Rltz (Ulica San Francesco 16) g,/ 16.00 «U 112 — Assalto al Mary». Technicolor. Frank Virna Lisi, Tony Franciosa. r Alabarda 16.30 «Le spie ven8°_J semifreddo« Colorscope. Fran chi, Ciccio Ingrassia. Filodrammatlco 16,00 «11 ijjll1 6 H po del 7 uomini d'oro» TeC^tS|) Phllippe Leroy, Rosanna P' Moderno 16.00 »Come rubare Uone dl dollart... e vivere Technicolor. Audrey Hepbur • ter 0’Toole. Cristallo 15,30 «Ne onore ne *^;r Technicolor. Anthony Quinn - j. s#* Vlttorio Veneto 15.30 «11 s:par‘° pato» Julie Andrews. jgjd Ideale 16.00 «Peter Pan» Walt P jeva risanka v technicolorju- i Astoria (Ulica Zoruttl, fil°Dlisnn)/ 16.00 «La valle deli'Eco $ Technicolor. Kirk Morris, “• nel- , Astra 16.00 «Le sabbie del K1* |{if Prepovedano mladini pod 1“- ' Abbazla 16.00 ((Sherlock HoWy Nottl di terrore« Technlcol0^, i n n rvul f nnrt 1 8. ^ I povedano mladini pod 18. predvaja danes, 8. t. m. 18. uri barvni film: PER UN PUGNO Dl CANZONI r:::::::::::::::;:::'::: i:::;.:;:::::::!::::::::::::::: (Za prgišče pesmi) Igrajo: VIVI BACH, GUSTAV ROYO, RENZO PALMER, MA-RY PONDAL, HENRY LUŽI, NINO VINGELLI in BROWN SKEEP Pri založbi MLADINSKA KNJIGA je izšla Sodobna ilustrirana enciklopedij9 I. knjiga: Narava Knjigo že lahko nabavite v TRŽAŠKI KNJIGAR^ Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. februarja 1967 se je rodilo 14 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 47-tetni Mario Slvlerl, 73-letna Argia Petronio vd. Vascot- to, 82-letna Rosa Vigini [por, Argentini, 62-letni Albino ZeriiaU, t,,,,*, ^. niviuu i .on, 63-letni Giulio Mazzocchi, 65-letnl Ferdlnan-do Paludetto, 79-letni Romeo Zanel-la, 704etni Giovanni Petretioh, 88-letna Vittona Delzotto vd. Giacometti, 66-letnl Giovanni Dujec, 65-letni Gustavo Primosi, 56-letni Raffaele Pe-licetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN fda .j pt^,- ni ničesar, kar bi tako star,;.no pr'kazalo dejansko sliko so Mednarodnih odnosov, kot taztieiitV0'ia®ki fondi, njihova po- sveta> 5v na posamezna področja Skupaj f Posamezne grupacije itd. s’«eta '°Jaški izdatki vseh dežel jard rini . ^62 znašali 120 mili-1. 1955 ariev. Tri leta kasneje, jard. 7 0 Se povzpeli na 130 mili-datančno ' podatki še niso \ Poštev Znani' če Pa vzamemo nJe, je njihovo splošno poveča-!VetovnikPosebno v primeru obeh Mrner“h.Velesil. ki v SZ in v ® 2Da V1 2 k znaša 5 odst. lahko Pa nekajkrat več, potem * JL l9fiRCUnarn°. da so ti izdatki ii„.t86') ZnaSoi,- iah tac lijard ri ,znaaali od 140 do 145 mi-%?, iaM;arjev- Kar zadeva leta do n “"ko predvidevamo, da bo- ^Pičen^ — če upoštevamo že !!ia (v ena in napovedana poveča- ta k za okrog 8 odst., v ZDA i-' ■> — znašali od 150 do ,2|SSaSfdolarjev- !tezi . mformacije, bi s tem v Jojni vn.°menili' da je v pretekli k P°vpr jVe*" v enem vojnem le- l'aiHenPPlie0, tai,aznernu zapravljanju sredah.;..? značilnem za eno naj- 'ašnefel! značilnem za eno veštvaJ o V0Jn v zgodovini člo-PovgA ^ne a”Je izdatkov za vojaške St soriJj!recistavlja’ torej, značil-* do le°e .ega sveta, ki se od le- f^dstavr1 kreP*- Drugo značilnost Matkov ^ - Pojav porazdelitve teh Sveta, k — fazviti aakretno na razviti in ne- Pa posamezna področja °d"l3oel Sveta- 5 i. .,,.. lOR^iiijard dolarjev, kolikor Jd fn-.,. 5 znašali svetovni voja- p fondi' -i - --------------------- i'Mopa ’ ista Severna Amerika in N, A f upaj porabili 113 mili-verika ‘vL8, Afrika in Latinska A-■la nara 7 milijard. To predstavilo rt1)051 porazen podatek, ki r°dreia Ukazuje malone popolno J°8ledu ’6 .dežel v razvoju tudi v Er'vilem„Vojaških načrtov, oziroma ^ Or. , noln-7 511 razvitih rtavol , HaT““ Položaj razvitih dežel, °oziren tudi na najbolj brez- oboroževanju, nam da tudi analiza udeležbe obeh največjih velesil v skupnih svetovnih vojaških fondih. Vojaški proračun ZDA se je za 1. 1966—67 svoj čas vrtel okrog 60 milijard dolarjev. Z napovedanim povečanjem 9—10 milijard za vietnamsko vojno, se sredstva vojaškega proračuna za to leto približajo orjaški vsoti 70 milijard. V vsakem primeru lahko torej računamo, da so ZDA v 1. 1966 za vojaške namene porabile več, morda celo znatno več, kot pa samo 60 milijard dolarjev. To pa znaša najmanj 42 odstotkov skupnih svetovnih vojaških izdatkov. Ena sama država, torej, porabi za vojaške namene skoraj toliko, kot ves ostali svet. Prebivalstvo ZDA predstavlja 6 odstotkov svetovnega prebivalstva, njihovi vojaški fondi, kot pravkar omenjeno, pa 42 odst. vseh svetovnih fondov. To vsekakor dokazuje ogromno bogastvo ZDA, toda hkrati tudi značaj njihove zunanje politike. O vojaškem proračunu SZ za 1. 1966 ni natančnih podatkov, izraženih v dolarjih. Na Zahodu računajo z vsoto 30 do 40 milijard dolarjev. Vzemimo torej za povprečje vsoto 35 milijard. Torej, če je stvar v grobih obrisih takšna, potem je SZ 1. 1966 v skupnih svetovnih vojaških izdatkih bila udeležena s 24,5 odst., t. j. dvakrat manj kot so za iste namene porabile v tem letu ZDA. Na osnovi prikazanega, pa je tudi odgovor na vprašanje, kdo narekuje in vodi tekmo v oboroževanju, povsem jasen: Zahod je tisti, ki jo hoče, jo diktira, narekuje njen peklenski tempo in obenem nasilno navaja tudi Vzhod na to, da — tekmuje. Ker z današnjim dnem zaključuje mo letošnjo pustno dobo, bi morda kdo mislil, da gornja slika prikazuje kako posrečeno pustno še mo. Dejansko pa je to podoba vrača v muzeju magije, ki so ga V ameriških znanstvenih inštitutih je dejavnost proti raku zelo obsežna Na leto se v ta namen potroši okoli 300 milijonov dolarjev WASHINGTON, febr. - Pred nedavnim smo zabeležili vest, da v ZDA umre na leto od raka približno toliko ljudi, kolikor žrtev zahteva motorizacija. Toda vtem ko so žrtve motorizacije v pretežni večini posledica premajhne pozornosti in vestnosti avtomobilistov in pešcev, je problem žrtev rakastih obolenj povsem drugačnega značaja, ker je zadeva obolenja neodvisna od človeka samega. In če se za borbo proti prometnim nesrečam potrošijo velikanska sredstva, se za borbo proti raku potrošijo morda še večja. Za borbo proti raku potrošijo v ZDA na leto okoli 300 milijonov dolarjev, tj. nad 187 milijard lir. In vendar se kljub tolikšnim sredstvom in kljub izrednim umskim in drugim naporom še ni odkrilo kako sredstvo proti raku, ki bi ga mogli primerjati uspehom, ki ga je ameriška medicina zabeležila z odkritjem Salkovega in Satanovega cepiva za borbo proti o-troški paralizi. Kljub temu pa ne smemo reči, da se na tej poti medicina ni premaknila z mesta. Doslej so bili doseženi že precejšnji uspehi vsaj na področju nadzorstva raka, kar dokazujejo naslednji podatki: v letih od 1920 do 1930 je raka prebolel le vsak peti danes pa I uredili v angleškem mestu Bourton | prizadeti človek, pred nekaj leti se je rešil vsak četrti že vsak tretji pacient. Komu naj pripišemu ta neizpodbiten napredek? Prvenstveno se ta uspeh mora pripisati izpopol.iitvam v kirurških posegih, raznim terapijam na osnovi obsevanja in, | končno, pravočasnemu odkrivanju bolezni, kar je izrednega pomena za možnost uspešnega zdravljenja. Kirurška tehnika se je v zadnjih letih tako izpopolnila, da se morejo «strženi» raka odstraniti iz prizadetih organov, ne da bi isti organ življenjsko prizadeli. S tem se hkrati prepreči, da bi se rak širil po ostalem organizmu. Kadar zdravnik ugotovi obolenje v organu, kamor kirurški nož ne more, se «stržen» raka skuša uničiti z žarki X ali z jedrskimi obsevanji, predvsem s kobaltom in cezijem, katerih žarki zaležejo tu-kjer ne sežejo žarki X. di tam, Poleg tega žarki radioaktivnega kobalta in cezija ne ožgejo pacientove kože ali drugih delov njegovega organizma. Kadar pa so se kancerozne celice že razširile preko krvi in po drugih kanalih na razne dele telesa, ima medicina na razpolago sredstva, da razvoj bolezni zavre. Včasih tudi s kirurškim posegom. Medicinski strokovnjaki se sedaj ukvarjajo prav z vprašanjem, kako bi naj zdravili IIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirnilllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllillllllllllilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII Nič rr,izkoriščajo. j., 'V. *y. . . rov-aju. Jto v „ahJ značilna ni tudi tež- '°v. z gibanjem teh izdat- f VoS etatističnih podatkih so , v rii7,'zdatki dežel v razvoja 50 J°bju 1961-1965 povečali Kj«* istočasno je stopnja 30 i Y razvitih deželah zna- n^' .Ismeni, da nerazvite t!vV’ takoVzlic P°manikaniu srecP >>hT..v absolutnem kot rela-*U tr°®'i0 “dalje več ?1 vlj ~ namene, incuvui naineP?sr.ednef j. Mvain 2Ke s pozicije sile. Nedvomno reto '"'aia 5 pozicije sne, ki ^ Polp™ ,abod in katere >b^uniči' j, ,°iu. i6 procese v deželah v ta a dvoj* p°*d;'ka se pravzaprav namen o- revolucionarne in deželah m Katere imi. %a ,,drPSega, da obrzda, j, aJa . l° negativno: predvsem Jv - n« Y°bodne in neodvisne de-°v *- *rePitev vojaških dejavni- “odvisnosti, obenem pa i^vezuje na povečane vo- tudi vse tiste reži-? razvoju, na katere se -H n.- . 1 a/.voju, na Kuieie se m tania lz.VaJanju svojih načrtov ^Stnljg ln dušitve naprednih C °staijhV a nor°svol?0ienih fin ..'?a jn ,n dežel azijskega, afri ia, n latinsko-ameriškega pod- 5^Ca'”S ..ti sii Med obe nasprotni si sku- se nanaša na svetovnih vojaških ^ jn v^ega sveta ll3°AkVualavski Pakt- Atlant- as rniiiJ=r>ne in že omenjene vsote ar ^Varšavskega in Atlant-.,V« rpi.^kta 111 miliiard (ostali STifSS Sp! putUBs'’ ,k' niso članice ne ene skupine). ,, vsote -vseh V’ S ho ®vetovnih vojaških fon- N 7^ Vsote odpade na dežele % . N mil;;__j . ; vSeh Milijard, t. j. 56 odstot- Voi^ Si^eTe Varšavskega pa^ M«. 20 odst. svetovnih ,I(]V reSnifondov. VKV°>'iti - je zel° težko natančno na vprašanje, kdo vodi St Men- ' te 1Vlaken, Vratolomni tempo in, si .odoo- tijenV oboroževanju, kdo dik- zaostruje mednarod- na! likata ?riPonoinjamo, da do- stf.,ol)javL pr°Pagande», ker sta jAške -i. oodonski Inštitut za tij^ija \3Pdije in ameriška A-V|l Po „ Padzorstvo oboroževa-C «MtSatkih' ki j‘h ie obja-•' i™*a agencija UPI, bo-. OJaihi to^iee vr! M^ii.iarri0' znašali za 1. 1967 Lš°iarjev'.V Prin?erjavi 32 ^0 N^izdatki dežel, ki so tki *Ce Varšavskega pakta, ..r q to ______: \T__ tj,, te u to leto niso znani. Ven-kj Mdevn u Yanrl0- da je poveča-S> s° hh, *zdatkov vseh dežel, 'trii Msša,„g0Ve članice, vključno j«!,bi j, 0 Povprečno 5 odst., po- 1%l9^qsp»s!,fŠavsk!g?..?a^a daT.Pko znašali 39 milijard do- s Si- po večanje vojaških iz-'• 1906 na strani Var- itfriSa n,—'™ 3 pi ei i ii .u. Ulili?' tla ?fkta znašalo 1,9 mili-To )afd fini n* Atlantskega pa 9 ? v rn- 'ar-'ev- Vodi torej N\-4'?: >• tiarekUjdg°vor na vPra*anie’ ZGODOVINAR A. M. NEKRIČ V SVOJEM DELU «22. JUNIJ 1941» «Kakršnekoli sklepe naj bi bil delal Stalin nič ga ne more opravičiti» Prešernova proslava na slov. učiteljišču in enotni srednji šoli Dijaki in dijakinje slovenskega učiteljišča in ESS skupno s profesorji po včerajšnji Prešernovi proslavi V telovadnici slovenske šole pri I dovolj, da ga čas 'v. Ivanu na Trgu Caravaggio je I proslavo. Moramo in vodi tekmo v bila včeraj dopoldne Prešernova proslava, ki so jo pripravili dijaki in dijakinje slovenskega učiteljišča in enotne srednje šole. Ves bogat program so pripravili in izvedli dijaki omenjenih šol. Proslavi so prisostvovali tudi vsi profesorji omenjenih šol z ravnateljico dr. Abramovo in podravna-teljem prof. Ježem. Na proslavo so prireditelji povabili tudi peti razred osnovne šole, ki ima svoje prostore v isti zgradbi, da bi se tako že sedaj začela povezava teh dveh šol, saj bodo učenci sedanjega petega razreda prihodnje leto dijaki enotne srednje šole. S to proslavo so hoteli dijaki na eni strani počastiti spomin našega velikega pesnika, hkrati pa pokazati, kako cenijo njegove umotvore. Zato so podali cel niz Prešernovih poezij. Na sporedu je bilo več točk. Nastopili so trije pevski zbori: mladinski pevski zbor slovenskega u-čiteljstva in dva mešana zbora ESS so pod mojstrsko roko prof. Župančičeve zelo lepo zapeli več pesmi, med katerimi je bila tudi Zdravljica. Sledile so recitacije ob glasbeni spremljavi. Dijakinje tretjega razreda učiteljišča so v zboru zelo lepo podale Prešernove/ Gazele, Lepo Vido pa so lepo recitirali dijaki četrtega razreda. Nadja Jazbar in Sergij Gregorič iz 2. razreda učiteljišča sta lepo podala Železno cesto. Dijakinje 2. razreda iste šole Gabrijela Žerjal, Marija Vidmar in Rosana Vatta so recitirale prva Slovo od mladosti, druga Judovsko dekle, tretja pa poezijo Zapuščena. Trije dijaki enotne srednje šole, in sicer Ana Parovel, Roman Ljubič in Suzana Pertot so nastopili s sledečih.i recitacijami: prva je podala pesem Ukazi, druga Magistrale Sonetnega venca, zadnja pa poezijo Luna in kanarček. Doslej smo posamezne nastope navedli po šolah, m pa po vrstnem redu, kot so dijaki prihajali na oder. Sedaj pa bomo dodali, da je o Prešernu in njegovem pomenu spregovori' dijak zadnjega letnika učiteljišča Sergej Verč, ki je med drugii; rekel: «Prešerna moramo danes, kot tudi jutri, ljubiti in ceniti. Ni pa častimo s skromno ga čutiti v sebi, ob vsakem koraku mora biti naš . . . Prešeren mora biti naša narodna zavest, navdihovalec pošteno mislečih. Njegove pesmi morajo tudi izobražencu pomeniti nekakšno vodilo. Ljubiti Prešerna se ne pravi ljubiti le njega kot človeka in pesnika ter njegovo umetnost. Pač pa pomeni tudi ljubiti samega sebe kot člana naše narodne skupnosti, ljubiti in spoštovati naš jezik in kulturo ter vse vrednote, ki izvirajo iz nje. Hkrati pa to pomeni tudi — v smislu Prešernove Zdravljice — iskati skupno pot med narodi.» Na proslavo je bil povabljen tudi pedagoški svetovalec prof. Mihelič, ki pa je zaradi zadržkov prišel na prireditev nekoliko pozno. Zato so dijaki nekaj točk svojega programa ponovili. Na koncu proslave so profesorji in drugi gosti bili deležni majhnega prigrizka, ki so jim ga pripravile dijakinje enotne srednje šole. MM Navodilo za bojno pripravljenost je bilo izdano šele na dan napada 2. Pisec našteva posamezne napačne odločitve Stalina v konkretnih primerih. Naj iz tega števila navedemo dve. Tako na primer so vojaški strokovnjaki predlagali leta 1940, da se mobilizacijske rezerve razmestijo vzhodno od Volge, torej daleč v zaledju: Stalin je nasprotno odredil, da se te rezerve razmestijo čim bliže zahodnih meja. Zategadelj je večina dragocenih rezerv prišla lečo kasneje v roke ..hitlerjevskih armad. Tik pred izbruhom vojne so posamezni vojaški poveljniki prosili Stalina, naj dovoli uvesti v vojskah na meji bojevno pripravljenost; Stalin je te predloge odklonil. Pisec navaja večje število opozoril in obveščevalnih podatkov, ki so sporočali, da se fašistična Nemčija pripravlja napasti ZSSi-t in da bo do napada prišlo junija 1941. Število kršitev zahodne meje je doseglo nekaj tisoč, obmejne čete so zadržale stotine kršiteljev, ki so hoteli prodreti v zaledje. Glavna uprava obmejnih vojsk je 6. junija 1941 poročala, da je blizu sovjetskih meja zbrano okoli 4 milijonov nemških vojakov in oficirjev. Vsa ta opozorila niso v bistvu zalegla. Šele v začetku junija — piše avtor — se je začel splošen premik vojsk iz zaledja v zahodne kraje, pa tudi ti ukrepi niso imeli dosledne ga značaja. Naravnost paradoksalen je podatek, ki ga pisec črpa iz izjav sovjetskih vojskovodij, da je 21. junija sovjetski generalni štab opozoril poveljnike zahodnih ve jaških okrožij o možnosti napada Hitlerja, o čemer je ljudski komisar za obrambo Timošenko poročal Stalinu, ki je na to dejal, če gre verjeti sedanjim izpovedim takratnih vojaških funkcionarjev: «Zaman sejete paniko.* Vsekakor se zdi utemeljena zgodovinarjeva trditev, da je Stalin vse vesti o pripravljajočem se napadu Nemčije označeval kot provokacije, ki naj bi privedle do spopada med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Pisec vprašuje: Zakaj je Stalin podcenjeval nemško nevarnost? Odkod se je pri njem vzela takšna pasivnost spričo opozoril, ki so prihajala po diplomatski, vojaški in oveščevalni poti? Odgovor ni tako enostaven kot ga včasih bereš v dnevnem tisku. Pi-ščeva presoja je naslednja: Stalin je bil prežet s starimi predstavami in zato se mu je izmaknila realna ocena novih sprememb. Mednarodni položaj se je namreč hitro menjal in postajal vedno bolj zapleten. «Dogodki so cefrali umetno shemo mednarodnih odnosov, ki jo je sestavil I. V. Stalin. In vendar je Stalin nadaljeval krčevito vztrajati pri njej. Po prejšnjem.' je bil mnenja, da Anglija venomer išče možnosti, kako bi izzvala sovjet-sko-nemški spopad* — takšen je prvi sklep zgodovinarja Nckriča. Druga postavka, ki je vplivala na Stalinove odločitve, je bila HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte obljubam, ki so vam bile dane v nekem pismu. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne upoštevajte nasvetov, ki vam jih dajejo nekvalificirane osebe. Ne udeležujte se diskusij, ki so povečini jalove. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S kakršnimkoli delom se boste danes ukvarjali, se vam uspeh ne bo izmaknil. Prišlo bo do nekega zelo delikatnega srečanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dokazali boste svojo borbenost in neupogljivost. Izkušnje iz preteklosti vam v čustvenem pogledu trenutno ne bodo pomagale. LEV (od 23.7. do 23.8.) Zelo ugodne okoliščine za vsakršno kulturno dejavnost. Pozabili boste na svojo srčno bolečino. DEVICA (od 24.8. do 23.9.) Nekdo vas bo podprl z zelo pametnim in koristnim nasvetom. Skušajte se nekoliko razvedriti v veseli družbi prijateljev. TEHTNICA (od 24.9. do 23.10.) Zjutraj se vam bodo vse stvari zde- le dokaj zapletene, popoldne pa vam bo vse jasno. Ne dovolite, da bi vam draga oseba omejevala osebno svobodo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne ukvarjajte se danes z delom, ki zahteva veliko potrpljenja. Z ljubeznivejšim nastopom si boste hitreje pridobili simpatije, ki si jih želite. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Ostanite zvesti zamisli, ki ste jo bili iznesli svojim sodelavcem. Večer bo bolj otožen, priporočljiva je primerna družba. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Uspešen dan za umetnike, obrtnike in nasploh za vse ustvarjalce. Nekoliko boste zaskrbljeni zaradi nekega družinskega vprašanja. VODNAR (od 21.1. od 19.2.) Če se ukvarjate s trgovino, vam bo danes prišel na misel izredno posrečen načrt. Ne ubadajte se vprašanji, ki jih v resnici ni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bo vam primanjkovalo ne dinamičnosti ne vztrajnosti pri delu, samo previdni bodite bolj kot običajno. Nimate nobenega razloga, da bi bili ljubosumni. njegova bojazen pred vojno spričo dejstva, da Sovjetska zveza ni bila pripravljena odbiti nemški udarec. Zavedal se je določenih slabosti sovjetske dežele. Zato se je Stalin «trudil, da ne da Nemčiji nobenega razloga za napad na ZSSR*. Pod vtisom nemške vojaške moči je bil Stalin «pripravljen na vse, da bi se izognil volni poleti 1941. leta*. Tak je nadaljnji sklep Nekriča. Ob teh ugotovitvah pisec ne prizanaša Stalinu. Kot obsodba zveni njegov zaključek: »Kakršnekoli sklepe naj bi bil delal Stalin, nič ga ne more o-pravičiti, ko je odklonil sprejeti najelementarnejše zavarovalne u-krepe za primer, če bi vendarle Nemčija napadla*. Piscu gre tu le pritrditi. Podal je morda doslej najprepričljivejšo razlago, kako celo izkušeni politik, dolga leta stoječ na krmilu države, lahko izgubi realnost presoje dejanskega dogajanja in pade v usodne zmote. To je nauk, ki ga ni prezreti. Zgoraj navedene ugotovitve A. Nekriča ne puščajo kamna na kamnu od trditve, ki je bila v rabi še pred nekaj leti, za časa vodstva Hruščova, da je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo nenadno, nepričakovano. Začetek prvega dneva vojne o-pisuje naš avtor takole: «Ob 00 uri 30 minut 22. junija je končno ljudski komisar za o-brambo izdal navodilo o bojni pripravljenosti oboroženih sil... Toda nekatera vojaška okrožja so zvedela za vsebino navodila štev. 1 šele po pričetku vojaških operacij. Navodilo samo je imelo čuden in protisloven značaj. Kakor v dveh kapljah vode so se v njiju odražali dvomi in omahovanja Stalina, njegovi neupravičeni računi, da se bo zdajci posrečilo izogniti se vojni*. To bi bil čudež, nadaljuje pisec, in tega čudeža ni nihče dočakal. Novost v knjigi je navedba izjav nekaterih sovjetskih višjih poveljnikov, ki so jih dali avtorju in ki doslej niso bile zabeležene v zgodovinopisju. Te izjave se sicer ulegajo v sedanje ocene takratnega stanja, nujno pa jih je jemati kritično, kot zapozneli post faetum. Zamuda ima pa tudi svoje opravičilo v razmerah »kulta osebnosti*. V knjigi je nekajkrat omenjena Jugoslavija in napad Nemčije nanjo. Pisec tolmači tvari takole: »Dogodki, ki so povezani z Jugoslavijo, so pokazali, da se odnosi med Nemčijo in ZSSR bližajo razpletu*. «Menda ni bilo potrebno bolj jasnega dokaza za namene hitlerjevske Nemčije, da ne želi upoštevati koristi Sovjetske zveze, kakor je bil napad na Jugoslavijo na dan, ko je bila podpisana sovjetsko-jugoslovanska pogodba*. Vzroke za zanimanje pisca za prvi dan vojne med ZSSR in Nemčijo razkriva njegov uvod, kjer med drugim beremo misli, ki vsebujejo določeno mero očitkov sovjetskemu zgodovinopisju, imajo pa splošno veljavo: »...Laže in preprosteje je pripovedovati o zmagah. Bolj prijetno je seveda opisati pok in sijaj slavnostnih raket na čast zmag v bitkah, kakor grenim bridkost porazov. Povedati, kakšen je bil zadnji dan vojne, je hvaležnejša naloga, kot pa razkriti njigi pyvj (itm. Vojna, ki je bila vetičontoo- tragedija, ni imela samo bleščečega konca, ampak je imela tudi težak začetek. Zgodovinar, ki raziskuje vojno, se mora zavedati ne samo njenega kreta, marveč tudi tega, k^ko se ie pričela*. Knjiga A. M. Nekriča zasluži, da se z n’o seznani m zgodovinarji in širši kroni bralcev in brata, ztasti on zanimamo zgodovinopisja za leto 1941, odločilno na primer za usodo narodov Jugoslavije, o čemer priče med dretam znanstven nosvet decembra 1n66 v Reo^sde posvečen letu 194! v Jugoslaviji. FRANCE KLOPČIČ KONEC imiiiiimiiniHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiii« PRKJKLI SMO Robert Loh, COMMERCIANT1 Dl CINA. Edizioni Mundus. Rim. 1966. in ozdravili ali vsaj močneje Zavrli že bolj razširjene oblike rakastih obolenj. Do srede petega desetletja našega stoletja še ni bilo zdravila, ki bi bilo sposobno za zdravljenje raka. Zdravstvo je razpolagalo le z nekaterimi sredstvi za zaviranje rakastega obolenja ali za lajšanje bolečin. Tedaj pa so strokovnjaki ugotovili, da more metotreksat žaleči pri številnih pacientih, ki jih je prizadela neka vrsta raka, ki jo zasledimo le pri ženskah. Nato so strokovnjaki s kombinacijo več zdravil uspeli občutno zavreti potek tako imenovanega krvnega raka odnosno levkemije. Z uporabo te kombinacije zdravil so rešili življenje dvem deklicam v Wa-shingtonu, ki so bolehale za rakom. Ta, čeprav izoliran rezultat, je opogumil strokovnjake, ker je dokazal, da se more pričakovati tudi zdravilo, ki bo omogočalo tudi tovrstno zdravljenje te strahotne bolezni, to se pravi, da je upati tudi za raka kakšno sredstvo, kakršna imamo npr. za borbo proti sladkorni bolezni. V ZDA preizkusijo v ta namen okoli 50.000 zdravil na leto. To o-pravlja kakih 700 znanstvenih raziskovalcev s številnih univerz, klinik in laboratorijev. Med zdravili, ki so jih preizkusili na tem področju borbe proti raku, so tudi nekatera sredstva, ki služijo za zaščito zdravih delov organizma proti žarčenjem. Druge vrste zdravil pa strnjujejo svojo dejavnost proti oblikovanju raka, in sicer v smislu, da kancerozna formacija postane bolj občutljiva za obsevanje. Omeniti moramo še eno skupino zdravil: gre za zdravila, ki se uporabljajo kot dopolnilo pri kirurških posegih in ki so izboljšale in povečale možnosti uspehov, ker uničijo tiste bolne celice, ki so tudi po kirurškem posegu ostale v organizmu. Ena izmed terapij proti raku, ki je še vedno v poskusni fazi, je tako imenovana kirurgija na osnovi laserja, to je močno koncentriranega snopa svetlobe, ki more uničiti kancerozno formacijo, ne da bi se hkrati prizadeli zdravi deli organizma. Hkrati s temi praktičnimi načini zdravljenja ali vsaj iskanja sredstva proti raku beležimo tudi dejavnost na področju biologije, seveda z istim ciljem. Strokovnjaki skušajo globlje spoznati človeške celice, da bi točno ugotovili vzroke in način, kako zdrave celice postanejo kancerozne. Če bi odkrili te vzroke in način, bi bil* odprta pot k iskanju sredstev za pre-preeenje obolenja. • Del strokovnjakov se ukvarja z iskanjem novih metod za odkrivanje raka ali bolje za pravočasno odkritje bolezni, kar je izrednega pomena. Ameriški strokovnjaki menijo, da če bi se našel primeren «test» za pravočasno, torej zgod njo diagnozo, bi mogli rešiti 80 odst. pacientov in ne le 33 kot danes. Trenutno izpopolnjujejo tovrsten «test» pri ustanovi VVorce-ster v Shrewsburyju. Ta način zgodnje diagnoze preizkušajo na hrčkih in so pri tem prišli do zanimivega odkritja. Leta 1959 sta dva ameriška strokovnjaka ugotovila, da se neka vrsta raka, ki ga prenašajo na hrčkih, razvija tako, da se rakaste celice te vrste raka večajo z običajnim cepljenjem, kot normalne celice, vendar pa se rakaste celice ne ločujejo, pač pa «žitajo» še nadalje skupaj in tvorijo zelo velike kancerozne celice. Strokovnjaki so poskusili to proizvesti v epruvetah in pred štirimi leti je dr. Stevens odkril, da se dajo te »anomalije* popraviti s tem, da se rakasti kulturi doda krvna plazma že bolnih hrčkov. Dr. Stevens je nadalje u- Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Pac-chiori - 17.25 Radio za šole - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Tenorist Dušan Pertot - 19.00 «The Lettermen* - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Pesmi na besedila Prešerna - 19.50 Elektronske orgle - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert. V odmoru: Misli in nazori - 21.55 Lahka glasba - 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst SREDA, 8. FEBRUARJA 9.07 Chopin, Dvorak, Johnson itd. - 10.05 Ital. pesmi - 10.30 Šola -11.30 Rossini, Puccini... - 13.33 Nepozabne pesmi - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Spored za mladino - 17.15 Poje Sergio Centi - 17.45 Slovstvo in umetnost - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Čilea: »Adriana Lecouvrer* - 22.30 Glasbeni spored. 12.05 Poje Hilde Mauri - 12.25 Tretja stran - 13.05 Ansambel Pac-chiori - 13.25 D’Annunzio-Zando-nai: »Francesca da Rimini*, 3 dejanje - 14.00 Med zgodovino in legendo - 14.10 Godalni kvartet -14.30 Poezija in glasba. Koper 7.30, 12.30, 13.30, //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz -10.15 Pet celin - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Ra-scel - 14.00 Juke box - 14.45 Plošče - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Sopranistka M. Ripalta - 15.35 Komorna glasba - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše ilošče - 17.05 Pesmi s festivala v DUM Sanremu - 17.35 Veliki orkestri 6.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Poje Peggy Lee - 11.00 Straussovi valčki - 11.15 Plošče -11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po želiah - 13.40 Moški zbor iz Šempetra - 14.00 Glasbeni vrtiljak - 15.00 Odlomki iz baletov - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Mali rad'?*1** oder - 16.45 Operna glasba - 17.40 Plesna glasba -18.00 Prenos RL - 19.00 Melodije - 19.30 Prenos RL - 22.15 Orkester Goodman - 22.35 Dvofakov kvartet. Slovenija Nacionalni program 20.00 - 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, Poročila - 8.30 Jutranje pesmi * gotovil, da krvna plazma zdravih elementov nima v kulturi enakega učinka. Hkrati je dr. Stevens s svojimi sodelavci skušal ugotoviti tisto sestavino krvi za rakom obolelih subjektov, ki povzroča zgoraj omenjene reakcije. In uspelo mu je izločiti sestavino, ki ji pripisujejo gornji učinek. Če bodo nadaljnje raziskave to domnevo potrdile, bo znanost imela na razpolago dokaj enostaven «test» za pravočasno odkrivanje raka. Tak uspeh bi omogočil množične preglede, podobno kot nam roentgenski pregledi omogočajo ugotavljanje TBC pri človeku. Toda tudi v primeru, ko bi dobili ta praktičen «test», bi medicina potrebovala še dolga leta dela za lokalizacijo obolenja. Na tem področju pa čeprav skromnih rezultatov je še uspeh dr. C. P. Richterja, ki je po 20 letih dela odkril, da je koža nad prizadetim organom bolj »propustna* za električne žarke kot koža nad zdravim organom. Tudi to odkritje bi se dalo izpopolniti in vključiti med dosedanje rezultate. To sredstvo bi še posebej prišlo prav pri odkrivanju raka na pljučih. Za odkrivanje raka v želodcu je že v rabi drobcena fotokamera, jo pacient požre in ki v notranjosti želodca posname 16 barvanih fotografij, na katerih strokovnjak ugotovi stanje 95 odst. vse površine želodca. Fotokamera, ki je velika kot noht sredinca, je privezana na tenak kabel, s katerim jo potegnejo snet iz želodca. Kar smo doslej povedali, je le del, celo majhen del tega, kar se v ZDA dela za zdravljenje raka in za pravočasno odkritje bolezni. Toda že ta majhen del nam prikaže napore, ki se delajo na tem področju. Iz gornjega moremo tudi sklepati, da so bili napravljeni tudi nekateri pozitivni in obetajoči koraki. Posebno pa bi bilo važno to, da bi se našli vzroki, povzročitelji bolezni. V novejši dobi so strokovnjaki ugotovili, da ima tudi cigareta svoj delež pri tej bolezni. Nekoč, že pred več kot 150 leti, so do podobne ugotovitve prišli kar zadeva saje. In vendar je osnovni vzrok raka še vedno zavit v tajnost. Znanstveniki so dokazali, da morejo razni virusi povzročiti rakasta obolenja na živalih, toda nikomur še ni uspelo tega dokazati na človeku. In vendar mnogi raziskovalci sumijo, da imajo virusi neko funkcijo in zato u-pajo, da bodo prej ali slej odkrili kako cepivo, ki bi imuniziralo človeka pred to boleznijo in da bo človeštvo nekoč imelo na razpolago sredstvo fli+iti raku kot ga imamo danes v Salkovem in Satanovem cepivu proti otroški paralizi. Nekateri strokovnjaki menijo, da še ne povsem dognani povzročitelji bolezni morejo povzročiti raka le tedaj, če organizem ni pripravljen na borbo proti njim. V smislu te domneve so raziskovalci na zavodu v Buffalu začeli poskuse z nekakšnim preventivnim vcepljanjem rakastih celic, to je, s prenosom tumornih celic s pacienta na pacienta, da bi v organizmu človeka, ki tuje rakaste celice sprejme, te izzvale »proizvodnjo* levkocitov, torej belih krvničk, ki se borijo proti tujim »vrinkom*. Za proučitev te domneve se je prijavilo 40 pacientov in med mnogimi se je opazilo vidno izboljšanje, eden izmed pacientov pa je, vsaj na videz, povsem ozdravel. Še in še bi mogli navajati raznih poskusov in primerov, ki so dali slutiti, da bi se tudi na tem področju dalo kaj pričakovati. Toda gotovo je le eno, da je za sedaj še najbolje pogosteje se podvreči pregledom, ki so sicer zelo zapleteni in dolgi in ki jih morejo izvesti le specializirane klinike. ■ | ’///////* V/S//M našnji dan - 12.10 - Zabavni orkester - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Iz Verdijeve »Traviate* -13.30 priporočajo vam ... - 14.05 Zabavni orkestri - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Samospevi na Prešernove pesmi - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti doma -18.15 Iz naših studiov ... - 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Škerjanc: Sonetni venec, kantata - 21.30 Mozart: Di-sonančni kvartet - 22.10 Za ljubitelje jazza - 22.50 F. Prešeren: Soneti - 23.05 Zaplešimo. Ital. televizija 18.35 V. Puddu: Srce - 20.00 Glas-beno-govorni spored - 21.10 Deset let astronavtike - 21.40 Ritmično-simfonična glasba. Od 8.30 do 12.00 šola - 14.00 Smučarski skoki - 17.00 Giocagič - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Vrnitev v kameno dobo - 19.15 Kazenski postopek -19.45 športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Pregled kulturnega življenja - 19.15 Beethoven, Bach in Honegger -20.20 Mozartove klavirske variacije - 22.30 Radijska črtica - 23.00 Revija revij. 18.30 Jezik za vse - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik -21.15 Balsacove »Izgubljene iluzi-je», 6 nadaljevanje - 22.05 Znanost in tehnika. Jug. televizija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgodbe - 9.10 Lepe melodije - 9.45 Glasbena pravljica - 10.15 Pianistka Dubravka Tomšič - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki - 11.15 »Predla je, predla Katrica volno* - 12.00 Na da- 11.00 tn 16 10 Osnove splošne Izobrazbe - 14.15 Badgasteln: Tekmovanja za alpski pokal, slalom za ženske - 17.25 Poročila - 17.30 Reka ognja in ledu, film - 17.55 Obzornik - 18.15 Tisočkrat zakaj - 19.00 Nemirna kri na Ptujskem polju • 19.30 Prešernova človeška podoba - 20.00 Dnevnik ■ 20.30 Dr. Prešeren, kult. odd. . 21.00 Prenos športnega dogodka 22.10 Slov. sodobna glasba • 22.40 Poročila. & 1 '; i I It •V. IZ POROČILA PREDSEDNIKA BRESSANA Odločna prizadevanja trgovinske zbornice za podaljšanje zakona o prosti coni Dosežene olajšave bodo osnova za gospodarski napredek ■ Zahvala vsem tistim, ki so pripomogli k podaljšanju zakona za nadaljnjih 7 let Pod predsedstvom cav. Bressana se je pretekli ponedeljek sestal na sejo upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici. Ob tej priliki Je predsednik prečlitsal pismo ministra za industrijo in trgovino Andreottija, ki je odgovoril na brzojavko odbora, ki jo Je ta poslal ob svojem ustoličenju ter v zahvalo ?a pomoč pri podeljevanju olajšav p; os te cone. Predsednik je nato poročal o živahni dejavnosti pred odobritvijo podaljšanja zakona o prosti coni za Gorico. Omenil je, da je zaton cd 6. decembra lani, ki nosi št. 1036, potrdil najprej senat dne 19. Januarja letos ter nato 1. t.m. še poslanska zbornica, nakar je postal operativni zakon. Novi zakon izboljšuje prejšnjega od 1.12.1948 odnosno od 11.12.1957 ter velja za dobo 7 let, se pravi do 31. decembra 1973. V njem so povečani nekateri kontingenti blaga tako za industrijo kot za neposredno potrošnjo in omogoiajc, da lahko z večjim zaupanjem kot prej gledamo ter upoštevamo potrebe prebivalstva naše pokrajine. Fri tem Je bilo treba, pravi poročilo, premagati številne ovire. Na gospodarski ravni dosežene olajšave nadomeščajo poslabšanje na nekaterih področjih, kar je bilo poeledi ca večje užitninske liberalizacije. V političnem oziru so dosežene oiaj-šave dokaz, da tako politične, kakor tudi upravne oblasti znajo oceniti težave našega področja in Jih tudi razumejo. Z moralnega vidika gledano, nam sredstva, ki so nam jih zaupali, da bi nadaljevali z našim prizadevanjem za gospodarsko obnovo in človeško ter socialno vrednotenje, dajejo spoznanje, da nismo sami in zapuščeni v naših težavah ter da nam pri tem stoji ob strani vsa država. Predsednik Je nato poudaril, da se je trgovinska zbornica z vso vnemo posvetila delu za končni uspeh pri dosegi tega važnega ukrepa, že od leta 1965 je začela s proučevanjem In zbiranjem obsežnega materiala, zlasti tehničnega, ki je bil potreben za prvi zakonski osnutek zadevnega zakona. Po intenzivni pripravi prvih podatkov In proučevanj, ki so se vršila januarja in februarja 1966, tudi s sodelovanjem posebno za to imenovanega odbora, v katerem so bila široka zastopstva, Je trgovinska zbornica meseca aprila formalno zaključila s pripravo besedila za zakonski osnutek za podaljšanje proste cone, ki so ga potem izročili pristojnim oblastem. Od junija do oktobra Je zbornica stalno sledila osnutku na njegovi poti po raznih ministrstvih ter s svojim tehničnim prispevkom pripomogla pri odstranjevanju ovir. Končno je zbornica deoembra napravila še primemo poročilo o glavnih industrijskih pridobitvah v obdobju 1958-66 ter s tem izpodbila nekatera nasprotovanja, ki so med tem prispela na ministrstva in posameznih parlamentarcem. Prav tako si je prizadevala za podaljšanje zakona od prvotno določenih treh na sedem iet. Predsednik se Je nato zahvalil za njihova prizadevanja in pomoč pri tem delu, zlasti goriški občini in goričkim parlamentarcem. Posebej je omenil še prizadevanja župana Martine, poslanca Zuccallija senatorja Vallaurija, poslanca Franca ter goriškega prefekta. Zahvalil se je tudi ministrom Andreottiju, Pre-tlju in Colambu, ki so stali zbornici pri njenem delu ob strani ter podtajnikom Giol na finančnem ministrstvu, Valsecchiju za pomoč v senatu in zbornici, Cecchenniju za pomoč s svojimi izkušnjami. Zahvalil se je tudi prejšnjemu predsedniku zbornice inž. Rigonatu. Za- ■aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiii VČERAJ V UL. VITTORIO VENETO Tri osebe poškodovane pri trčenju mopeda ib kolesa Med temi je tudi mlada žena v 8. mesecu nosečnosti Tri osebe so se hudo poškodovale v prometni nesreči, ki se je včeraj popoldne pripetila na vogalu ulic Vittorio Veneto in della Bona. Nesreča se je pripetila zaradi izsiljevanja prednosti na križišču. Vse tri so odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Mopedist 22-letni Silvan Vogrič, tiskar, rojen v Grmeku ter bivajoč v Ul. Torrianl 20 je peljal svojo ženo po Ul. V Veneto proti bolnišnicam. Ko se je pripeljal do križišča z Ul. della Bona, kjer je novi sedež INAM, se je iz stranske ceste — iz Ul. della Bona pripeljal kolesar 52-letnl Franc Marinič, rojen v Kojskem ter bivajoč v Ul. Lunga 31. Zaradi trčenja so vsi trije padli na tla ter se tako hudo pobili, da so Jih z zasebnimi vozili odpeljali v bolnišinco. Silvana Vogriča so pridržali na zdravljenju za 10 dni ,ker se je udaril v kolk In levo stegno ter brado, njegovo ženo 17-letno Rosano Callsti, ki je v osmem mesecu nosečnosti, prav tako zaradi udarca v kolk pridržali na opazovanju, Mariniču pa je zdravnik predpisal 6 dni bolnice zaradi rane na levi roki, vendar Je odšel domov. Za nesrečo se zanima prometna policija. PUST V TRŽIČU Prvo mesto alegoričnemu vozu iz Piomansa Lepo vreme je privabilo ogromno množico v Tržič na tradicionalno pustovanje, ki sestoji iz dveh delov, ljudske »Cantade* in sprevoda alegoričnih vozov. Največ občudovalcev je bilo na popoldanski prireditvi, med katero so iznajdljivi hudomušneži pokazali svoje »umotvore*. Ocenjevala jih je posebna komisija, ki je prisodila prvo mesto vozu Pro Loco iz Romansa (Facciamo l’amore e non la guer-ra — 176 točk), drugo mesto pripada vozu iz Turjaka (Čarne, benzi-na e fumo — 170 točk), tretje Kr-minu (Questo strano, strano, stra-no mondo — 152 točk). V preteklem januarju so mestni stražniki v Gorici naložili 506 glob za razne prekrške. Od tega je bilo največ in sicer 490 glob za prekrške proti cestnemu pravilniku, drugi prekrški so se pa nanašali na predpise o psih, gradbeništvu itd. ključil je s poudarkom, da smo lahko uspeli v naši nameri * odločnim ln složnim nastopom vseh. Odbor je vzel z zadovoljstvom na znanje predsednikovo poročilo ter ugotovil, da dosežen rezultat o-mogoča Izboljšanje gospodarskega ustroja naše pokrajine. Odbor je nato Imenoval predstavnike v razne komisije ter sprejel skleip, da bodo uredili vrt okrog trgovinske zbornice zlasti vzdolž Ulice Roma. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Prizadevanja za izboljšanje delovanja občinskih služb Tokrat je bila 4,5 milijona lir na vrsti i tri mestna snaga večere operne V odsotnosti župana Martine je zadnjo sejo občinskega odbora vodil podžupan Candussi. Na začetku so obravnavali preureditev raznih služb, zlasti pobiranja smeti. O poročilu rag. Candussija se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli odborniki odv. Sfiligoj, geometer Lupieri, rag. De Simone, rag. Agati in Fantini. V nadaljevanju so obravnavali številna upravna vprašanja in zadeve osebja. Odbornik Lupieri je poročal o popravilu otroškega vrtca v Ul. Ran-daccio ter o stroških božične javne iiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiimimiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiii VČERAJ V PROSVETNI DVORANI V GORICI Dosti veselja in rajanja na otroški maškaradi Za zabavo so poskrbeli člani zabavnega orkestra in Slovenskega gledališča - Lepe noše Včeraj popoldne je bilo v Prosvetni dvorani otroško pustovanje, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza. Kakor prejšnja leta, se Je tudi letos zbralo v dvorani izredno veliko število otrok Iz mesta In delno tudi iz okolice. Mamice in očetje, ki so jih spremljali, fi ort ca VERDI. 16—22: «1 professionisti», B. Lancaster ln Claudia Cardina-le. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. «Dalla terrazza», Paul Newman In J. Woodward; ameriški kinemaskopski film v barvah; prepovedan mladini pod 16. letom. MODERNISSIMO. 17.15—22.30; «A-gente speciale Eva: Missione sex», Peter Van Eyck in Elke Sommer; nemški čmobell film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Veneri in col-legio», F. Franchi in C. Ingras-sia. Italijanski film. VITTORIA. 17.15—21.30: «Da Istanbul ordine dl uccidere«, C. Lo-gan in G. Pearsall; barvni italijanski film. trži* AZZURRO. 15.30—22: «11 buono, 11 brutto, 11 cattivo«, C. Eastwood, E. VVallach; mladini pod 14. letom prepovedan. EXCELSIOR. 15—22: «Batman e Roby», junaka stripov, v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Ringo e Gringo contro tutti», R. Vianello in Landu Buzzanca, v kinemasko-pu in v barvah, Itontee EXCELSIOR. 19—22: «Joghi, Cindy e Bubu», barvna risanka. RIO. Zaprt. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, telefon 28-79. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna dr. Matitti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3 - telefon 75-046. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Rismondo» dr. Rismondo, Ul. Toti 50 - telefon 72-701. so bili presrečni, ko so gledali svoje otroke, oblečene v najrazličnejše legendarne junake In v lepe noše, ki najbrž ne bodo nikoli šle iz mode. Reči moramo, da je bilo letos veliko več otrok kot lani in da so bili na splošno zelo okusno oblečeni. To ni le dokaz starševske ljubezni, ampak tudi dokaz želje, da bi se slovenski otroci, ki se med seboj poznajo iz vrtcev in šol, tudi skupno pozabavali. Za razvedrilo je poskrbel mladinski orkester iz Sovodenj, pa tudi člani Slovenskega gledališča iz Trsta so z nekaterimi prikazi Iz igre «Obuti maček« pozabavali prisotne in jih opozorili na mladinsko igro, ki s! jo bodo lahko ogledali v Trstu in morda tudi v Gorici. Sledila je tombola, med katero so srečni dobitniki prejeli slovenske knjige. razsvetljave na Gradu. V dnevni red prihodnje seje občinskega sveta so vključili nakup zemljišča na vogalu ulic Ristori in Cipriani, ki ga je svoj čas že imela občina, ter izpopolnitev javne razsvetljave v Ul. Čampi in Vicolo del Tronco. Na predlog odbornika za kulturo Aga-tija so sklenili predložiti v odobritev občinskemu svetu podelitev enega milijona lir Pro Loco za njeno delovanje v letu 1966. Končno je odbornik sporočil vest pristojnega ministrstva, da podeli 4.5 milijona lir za operno sezono v letu 1967. Po vsej verjetnosti bodo uprizorili tri operna dela Andrea Giordana, čigar 100-letnico rojstva slavimo letos. Včeraj zjutraj nekaj pred 10. uro so v goriški civilni bolnišnici nudili prvo pomoč 36-letnl Mariji Co-sani iz Podgore, Ul. Slataper 13, ki se je že prejšnji dan okrog 15. ure, ko je bila na delu v tekstilni tovarni v Podgori, ranila na zapestju desne roke, ko je imela opravka pri nekem tekstilnem stroju. Okrevala bo v 8 dneh. GORENJSKO OHCET in druge slovenske filme predvaja v sredo, 15. febr. ob 20.30 klub Simon Gregorčič v Gorici v četrtek, 16. febr. ob 20.30 prosvetno društvo Jezero v Doberdobu v petek, 17. febr. ob 20.30 v prosvetnem društvu v Sovod-n j ah v soboto, 18. febr. ob 20.30 prosvetno društvo Briški grič v števerjanu Poznejše datume za predvajanje filmov v preostalih društvih bomo pravočasno javili. Slovenska prosvetna zveza iiHiiiiiiiiiiuiiinmmiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiimnuiiiiMiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiriiiiiiiiHiiiii IZ TRŽIČA Avto se je zaletel v starše in ubil triletnega otroka Pri trčenju je otrok padel očetu iz naročja in udaril z glavo ob asfalt Fotograf Aldo Vittori iz Ronk je sinoči ob 19.30 na državni cesti pri San Polu v Tržiču trčil v temi z avtomobilom v moža in ženo, ki sta imela s seboj tudi triletnega dečka. Pri trčenju sta mož in žena zletela na prednji del avtomobila; otrok pa je padel očetu iz naročja in udaril močno z glavo ob asfalt. Ko je pripeljal mimo neki zasebni avtomobil, je takoj odpeljal najprej otroka v bolnišnico v Tržič, kamor pa ga je na žalost pripeljal že mrtvega. Zdravniku v bolnišnici ni preostalo drugega, kot da je ugotovil smrt otroka zaradi zloma vratnega vretenca in prebitja lobanje. Mali Paolo Del Nerl je stanoval s starši v S. Polo 92 v Tržiču. Tudi očeta in mater so pripeljali v bolnišnico, kjer so ju zadržali. Mati, Gluseppi-na Marchesan por. Del Nerl, stara 30 let, je ranjena po rokah in so ji ugotovili tudi lahek pretres možganov. Ozdravela bo v 10 dneh. Oče, Pietro Del Nerl, star 29 let, pa je bil ranjen po obrazu, v levo roko In levo koleno in so mu prav tako ugotovili lahek možganski pretres. Ozdravel bo v 15 dneh. Cestna policija iz Gorice in Tržiča je opravila predpisane zakonske ugotovitve na kraju nesreče. Ugotovljeno je bilo, da je Vittori vozil svoj avtomobil z zmerno brzino iz Tržiča proti Ronkam. V ozkem grlu ceste pri San Polo, kjer je bila popolna tema, se je nenadoma zaletel od zadaj v družino, ki je šla po desni strani ceste. Požar v Ul. Ascoli Prejšnji večer ob 21.30 so poklicali goriške gasilce v Ul. Ascoli št. 14, kjer so se v stanovanju Maria Famea v drugem nadstropju vnele saje v dimniku. Zaradi razpok v zidu se je ogenj razširil tudi izven dimnika ter zajel dva tramova, del stropa in poda. Gasilci so se morali truditi dve uri, da so pogasili ogenj in odstranili nevarnost, da bi se razširil. Uničenega je bilo nekaj starega pohištva, del poda in kakih 16 kv. metrov stropa. Škodo cenijo na okrog 70 tisoč lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Hiša je last Antonije Bevčar. Gasilce Je vodil načelnik Fioren-tino. DANES IN JUTRI Vpis za nastop na I. zimskih športnih igrah Danes, 8. in jutri, 9. bo od 18. do 19. ure v Tržaški knjigami — Ul. sv. Frančiška — vpisovanje za nastop na I. zimskih športnih igrah zamejskih Slovencev, ki bodo v nedeljo v črnem vrhu nad Idrijo. Na sporedu je slalom, smuk, smučarska štafeta ter tekmovanje v sankanju in v malem bobu. TUDI E. TERR& JE MORAL POLOŽITI ORO? Clay nesporni svetovni pr vat 2 HOUSTON, 7. — Mohamed Ali bolje Cassius Clay je končno r šel tudi do naslova, ki mu ga WBA ni hotela priznati. TemnOr Američan je od sedaj dalje za vse nesporen svetovni prvak težke vlekel spor, ker so nekateri priznavali ^ tegorije. Dolgo se je su Clayu krono najboljšega, za WBA pa je bil Ernie Terrell edini prvak. Zadevo so rešili na ringu z dvobojem Clay . Terell, ki je bil pred 40.000 gledalci v Houstonu. Terrell je vzdržal vseh 15 rund, vendar na koncu ga ni bilo mogoče spoznati: njegov obraz je bil izmaličen, medtem ko je bil Clay še vedno svež. Prav zaradi tega so vsi trije sodniki, glavni in stranska, prisodili zmago mlajšemu boksarju, ki je še enkrat dokazal, da dolgo ne bo imel, tekme^,, Ves čas dvoboja je bil Cl»1 cati mojster. Vedno gibčen^ no v gibanju je znal zadati | * niku vrsto silovitih udarcev^ »o krat so se ustavili ob rj>' rokavicah Terrella, ki se Je,8, zeval visoke obrambe, ven“jfji vj! itili P .. (I i,. udarci kasneje le pustili P°f. a i#: Utrujeni Terrell, kateremu 14 JJ1 prebil obrvi in mu dobesed^V "1 oko, je moral znižati obra> čimer je postal živa tarč# d**! iiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiniimiumiiiiiHimiiiiiiiimiiimiiimiiiHiiiiiiiiiiuimi - - U trenutno nima, in verjetno še hladnokrvnemu in hitremu » $ niku. Terrell je res ostal vseh 15 rund, vendar če bi "L DANES V TIVOLIJU POVRATNA TEKMA S SIMMENTHALOM Bo Olimpija nadoknadila štiri točke razlike? Bo uspelo Olimpiji nadoknaditi 4 točke, s katerimi je klonila v Milanu proti evropskemu prvaku? Razlika sicer ni obilna, toda Sim-menthai je Simmenthal in Rubinijevo moštvo je včasih močnejše na tujih tleh kot na lastnem igrišču. Vsekakor ni nobena novost, da Je milansko moštvo izgubilo nekdanjo formo in realizatorsko sposobnost. Vzroki? Predvsem občutena je Pierijeva odsotnost. Tržačan je razumno povezoval igro celotne ekipe, toda hrbtna poškodba mu v zadnjih časih ni dovoljevala prevelikih naporov, tako da je celo dvomljiv nastop bivšega reprezentanta tudi danes. Rezervni režiser Jellini pa seveda nima Pierijeve izkušnje, čeprav bo gotovo prav kmalu več kot solidno nadomestil svojega «učite-1 ja» Poleg Pierijeve odsotnosti zaradi bolezni pa je večina igialcev Simmenthala v zelo slabi formi. Rl-minuccd (31 let) ni več ponudnik protinapadov Simmenthala, zmanjkala sta mu hitrost in gibčnost, ki sta bili njegovi najboljši kvaliteti. Leta neusmiljeno terjajo svoje tu- di od «gentlemana košarke«, kot imenujejo Riminuccija v Milanu. Tudi Vianello je popolnoma izgubil nekdanjo realizatorsko sposobnost (povprečno nad 25 točk). Morda starost (30 let)? Slaba forma teh treh igralcev (Pierija, Riminuccd-ja In Vianella) je gotovo slabo uplivala tudi na Masinlja, ki se je šele v nedeljo opomogel proti Noa-lex (20 točk), medtem ko je bil v prejšnjih srečanjih manj kot povprečen. Ostaneta Američana: Chubin in Robbins. Trdi časi tudi za Chubina. Njegov prodor ni več novost v italijanskem prvenstvu in tudi Olimpija je na festivalu košarke v Ljubljani delno onemogočila bivšega igralca Rhode Islanda. Chubina zelo moti cona, kajti s to obrambo ima pred seboj vedno več kot enega igralca. Z obrambo man-to-man pa Chubin nima nobenih težav s svojim bliskovitim prodorom preigrati svojega direktnega nasprotnika. V metih z razdalje pa je trenutno Chubin pod 50 odst., kar seveda n; dosti za Igralca z ameriško šolo. Le Robbins, na katerega so pred začetkom prvenstva padale hude kritike z vseh strani, je ohranil zadovoljivo formo. Predvsem v o-bramb; Red (zaradi rdečih las) nima v Italiji konkurentov (morda se le Allen lahko meri z njim). Položaj Simmenthala torej ni prav laskav: Pierl bolan, 4 igralci v povprečni formi, brez solidnih menjav na razpolago (edini Ongaro). Edina moralna podpora za milan- sko moštvo: nedeljski poraz Ignisa v Cantuju. Ni dosti, vendar bi lahko zadostovalo, da bi dalo Igralcem tisto moralno podporo, ki jo nujno potrebujejo po neaavnih spodrsljajih. Olimpija ima torej realne možnosti, da lahko nadoknadi razliko 4 točk, ki praktično ne pomenijo ničesar. Kdor bo zmagal, bo zaključil srečanje z večjo razliko. Vsekakor pa bi lahko bila usodna tista atmosfera optimizma, ki je zajela ljubljanske košarkarje po milanskem srečanju. Simmenthal se ne sme podcenjevati, treba bo zaigrati zagrizeno kot v Milanu, razumno. Za ostalo bo moral poskrbeti Daneu. —edson— prekinil neenak dvoboj že G 13. rudni, mu ne bi nihče M in prav gotovo ne bi napi3' vice ne boksu ne Terrellu. Samo v začetnih rundah j bila tekmeca kolikor tolik® J vredna. Od pete dalje pa se j, deva spreobrnila ln medte® Clay napadal brez prestari®’ , Terrell branil kakor je ®u*^ znal in se večkrat rešil na Priznati pa je treba, da se reli res junaško branil o® vendar ni pokazal ne sloga^, nnrn PravaA c+aHApri pora. Preveč statičen, net0^ brez vsakršne fantazije je . p v kratkem izgubil na velja" ^ ni bilo mogoče spoznati. 1)9 j c«a »vili n 1 i a haIca a»1 Tl flSP M so mu daljše roke od naspali pomagale, da se je izognil rim udarcem, ki bi ga got®v vili na tla. Na koncu izredna razlik*.^ boksarjema: Terrell z izn? * obrazom, Clay pa svež in kršne praske. Le v 11. nekoliko krvavel iz nosa, ^ brez posledic. Prav zaradi ^ j včasih preveč zgovorni Clay g govoru z novinarji izjavil, jj) človeka na svetu, ki bi J®1-, ■ prizadejal praske. Terrell. terega so morali čakati ■ zdravniške nege tričetrt uto je zaželel povratni dvoboj gojem, da bi Clay bolj lo, ol. stopil. Terrell je namreč i| zmagovalca, da ga je naP^jj nekorektnimi udarci ln O*, ^ pritisnil palec v oči, zar# t(l je videl ne enega, temveč sprotnike pred seboj. » ii"'1 tmutrAmii v badgasteJ V slalomu Avstrijci ekipno in posamezni Carlo Senoner tretji, Peter Lakota de$fit M k BADGASTEIN, 7. — Uspeh Avstrijcev v današnjem slalo® )t pokal alpskih dežel. Poleg prvega mesta med posamezniki s° # strijci osvojili tudi prvo mesto v ekipni lestvici. Povedati Pa 1 ba, da so Francozi, ki so bili drugi z J. P. Augertom in dri* ekipni lestvici, nastopili brez Kil-lyja in Perillata. Svetovni prvak v slalomu Carlo Senoner je bil v prvi manche najboljši, v drugi pa je vozil preveč previdno, zaradi česar se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Jugoslovan Peter Lakota je tokrat zasedel 10. mesto pred Rudijem Sailerjem, vendar Jugoslavije ni na ekipni lestvici, ker je nastopila s premajhnim številom tekmovalcev. Od 53 nastopajočih so jih diskvalificirali kar 30. Izid današnjega slaloma je naslednji: 1. HERBERT HUBER (Av.) 90"33 (44”39 + 45”94) (44 17 + 47 08) 4. Gerhard Nennig (Av.) 2. Jean Pierre Augert (Fr.) 90”47 (44”33 + 46”14) 3. Carlo Senoner (It.) 91”25 (45”96 + 45”42) , 5. Georges Mauduit (Fr.) (46”15 + 45”50) 6. Hugo Nindl (Av.) 91 ”74 (45”45 + 45”29) 7. Alfred Matt (Av.) 91”#1 (45”07 + 46”74) 8. Max Rieger (Nem.) 9® (46 ”02 + 47”39) 9. Ivo Mahlknecht (It.) 94 (46”45 + 48”26) 10. Peter Lakota (Jug.) 9? EKIPNA LESTVIC* 1. Avstrija 76,94 točke 2. Francija 236,57 3. Italija 346,21 4. Nemčija 349,36 5. Švica 787,60 PAVEL STRANJ 0 Od Amona do Haife Blender je nadaljeval: »Kar moti nas, Izraelce, in kar bi moralo vznemirjati vse narode, ki so okusili nemške vojne pohode, pa je nemška pomoč Egiptu. Tu ne mislim na številne nacistične zločince, ki so našli zatočišče v E-giptu, čeprav jih je toliko, da bi jih lahko našteval nekaj ur. Uradni viri so jih pred nekaj leti našteli 6250. Omenil ti bom samo nekatere.* »Egiptovsko varnostno policijo je organiziral bivši gestapovski poveljnik v Varšavi, Naserjevo tajno obveščevalno službo pa nekdanji gestapovski poveljnik v Diis-seldorfu. Načrt za ekonomski razvoj dežele je pripravil Wilhelm Voss, ki je bil med vojno SS-ov-ski oficir in protijudovsko gonjo kairske vlade vodi nekdanji Goe-belsov sodelavec von Leers. Poleg nekdanjih nacistov, ki imajo važne državne funkcije, pa živi v Egiptu nemoteno zasebno življenje še mnogo zločincev Hitlerjevega režima in med temi bom omenil samo Hansa Eisela, ki je vo- dil sterilizacijske poskuse v Bu-chenvvaldu; danes je zdravnik v Kairu.* «Toda, kot sem dejal, ti ljudje niso najnevarnejši. Mnogo večjo grožnjo za mir predstavlja nekaj stotin tehnikov in znanstvenikov, katere je neuradno poslala v E-gipt Nemška zvezna republika. Vsi ti ljudje so specializirani v gradnji raket in vodljivih izstrelkov sploh. Tudi tu ti lahko naštejem nekaj imen, kajti tej zadevi sledim z veliko pozornostjo. Poleg ziiriške družbe Meco, ki dobavlja Egiptu orožje iz Evrope, je važna družba Intra, ki ima svoj sedež v Miinchnu. Njeni trije u-stanovitelji so znanstveniki v gradnji raket in so sodelovali že pri gradnji VI in V2. Vsi trije živijo že nekaj let v Egiptu in drugi nemški Znanstveniki poučujejo isti predmet na kairski univerzi.* »Poslušaj dobro, kar povem sedaj:-v pogodbi, katero 90 podpisali z egiptovsko vlado, je klavzula, ki določa, da so izidi posku- sov vsak trenutek na razpolago nemškim oblastem in ne samo izidi ampak tudi oporišča za izstrelitev raket!* »Naši časopisi pravijo, da so te rakete obrnjene proti Izraelu,* sem dejal, a Blender me je takoj zavrnil. »Tega ne verjamem. Izrael je le pretveza za ponovno nemško o-boroževanje. Čemu vendar gradijo v Egiptu tristopenjske rakete, če lahko dosežejo izraelsko ozemlje z ročno bombo? Da ne bi vznemirjali evropskih narodov se Nemci oborožujejo izven Evrope, nevarnost pa ni zaradi tega nič manjša.* Razživel se je in pri zamahu z roko sem opazil na njej tetovirano številko. Razumel sem, zakaj gleda mož z nezaupanjem na Nemce in njegova trditev se mi je zazdela pretirana; zato sem ga, za protiutež, vprašal nekaj o izraelski oborožitvi. Tudi o tem je bil Blender dobro poučen, a argument je odpravil na kratko. »V vsakem trenutku ima Izrael pod orožjem 50.000 vojakov, v primeru nevarnosti pa jih je lahko mobiliziranih v 48 urah petkrat toliko. Kot veš, je Izrael edina država na svetu, kjer jr vojaška služba obvezna za ženske tudi v mirnem času. Služijo samo neporočene ženske, in sicer dve leti, medtem ko moški služijo dve leti in pol. Vsi začnejo z osemnajstim letom.* »Država potroši približno 500 milijonov dolarjev na leto za oboroževanje (300 milijard lir, skoro polovico toliko kot Italija), če Združene države Amerike prodajo Jordaniji nove tanke in nova letala, češ da mora vzpostaviti ravnotežje, ker smo mi bolje o-boroženi; če Sovjetska zveza preskrbi Egiptu novejše bombnike, helikopterje in topove, se mora tudi Izrael močneje oborožiti. A-rabci se ne bi obotavljali z napadom, brž ko bi slutili, da so bolje oboroženi od nas in vsi miroljubni nameni so le sanje.* Nekaj dni se nisva več vrnila na vojni argument, a naključje je naneslo, da je ravno takrat minilo deset let od sueške krize in pogovor je nanesel na ta dogodek. Na srečo sem bil o tej mednarodni krizi mnogo bolje poučen, kakor o nemški politiki na vzhodu ali o izraelski vojski, kajti Blender je tokrat govoril z nekom drugim, ki je tudi precej natančno poznal dogodke, zato sva se spuščala v precejšnje podrobnosti. O sueški krizi sem poznal za-padno verzijo; vedel sem sledeče: Pred desetimi leti j' Egipt zahteval od Združenih držav Amerike nove pošiljke orožja, toda wa-shingtonska vlada mu jih je od- rekla, ker je bil položaj na Srednjem vzhodu že itak prenapet. E-gipt se je užaljen obrnil na Rusijo in dobil je zaželeno orožje, toda tokrat so se užalile zapadne sile in Mednarodna banka je od povedala Egiptu posojilo za za četna dela pri Asuanskem jezu. Reakcija egiptovske vlade je presenetila vse: podržavila je Sueški prekop, ki je bil do tedaj v rokah mednarodne družbe. Z dohodki, ki bi se začeli stekati v egiptovske državne blagajne, bi se moral finansirati jez; a zapad ne velesile so odrekle Egiptu pravico podržavljenja. Sledilo je nekaj mednarodnih konferenc, toda kairska vlada ni popustila. Anglija in Francija sta na Cipru zbrali skupaj 50.000 mož, 10 tisoč vozil, 450 letal in 90 ladij je čakalo na ukaze pred egiptovsko obalo. 30. oktobra 1956 je ta voj ni stroj stopil v pogon, dan prej pa so izraelske sile napadle E-gipt vzdolž sinajske meje. Izrael ski napad je trajal teden dni in ko so Združeni narodi posegli, je izraelska vojska že zasedla ves Sinajski polotok. Egipčani so izgubili najmanj 2000 mož in 6000 je bilo ujetih, medtem ko so imeli Izraelci 180 mrtvih n nekaj sto ujetih vojakov. Tedaj so nastopil' Združeni narodi, oziroma Združene države, in Anglija, Francija in Izrael so morali umakniti svoje čete z zase- denega ozemlja. Prekop je ostal podržavljen, Izrael pa je dosegel dva izmed treh ciljev, katere si je zastavil z napadom na Egipt. Prva zahteva je bila prosta plovba po Akabskem zalivu, mimo arabskih topov, ki zlahka obstreljujejo ladje, ki so namenjene v Elat. Druga zahteva, katero so morali Egipčani sprejeti, je bila ukinitev dejavnosti 'fedajinov', arabskih prostovoljcev, ki so strahovali in ubijali izraelske kolone ob egiptovski meji. Tretja zahteva se je nanašala na prehod skozi Suez vseh ladij, ki so bile namenjene v Izrael Egiptovske oblasti so že od u-stanovitve izraelske države zabra-nile prehod vsem izraelskim ladjam in tudi ladjam drugih brodarjev, ki so prevažale tovore, namenjene v Izrael. Egipt je to tretjo izraelsko zahtevo odločno odbil in nihče ga ni prisilil, da se odpove blokadi izraelske trgovine, katero vodijo vse države arabske lige; le Jordanija je nekoliko popustljiva v tem pogledu. Izraelsko vojsko je vodil general Moše Dajan, ki se je izšolal v najslavnejši vojni šoli Združenih držav. Pred kratkim se je bil vrnil iz Vietnama, kjer je proučil najnovejše taktike gverilske vojne kot poseben dopisnik nekaterih evropskih dnevnikov. Vse to sta Blender in njegov sobesednik vedela. Ko sem pričel slediti njunemu pogovoru, sta ravno razpravljala o neki čudni ugotovitvi. Pristanišče v Elatu je bilo pripravljeno že pred sinajsko kampanjo, to je v času, ko je bila izraelskim ladjam plovba po Akabskem zalivu nemogoča. Mar je bila gradnja elatskega prista nišča sad pretiranega optimizma v gledanju na bodočnost, ali pa je to ukazala oblast, ki je vojno z Egiptom že predvidevala in celo računala na izraelsko zmago? Blenderjev prijatelj je svetoval, da bi primer razčlenil z vseh vi dikov, predvsem iz ekonomskega ,in političnega. Začel je sam. »Blokada, katero so oklicale a-rabske države, zelo ovira izraelski razvoj. Arabske države bi bile idealno tržišče za proizvode izraelske industrije, tako pa si mora ta s težavo utirati pot na svetovna tržišča v ostri konkurenci z državami evropskega tržišča. Prepoved prevoza izraelskega bla ga skozi Sueški prekop ima tudi zelo negativne posledice, a po mo jem vse to ne opravičuje tako širokopotezne vojne akcije, kakršna je bila sinajska kampanja.* Blender je menda že razumel, kam je meril njegov sobesednik in nadaljeval je namesto njega. »Ker živimo na Srednjem vzhodu, lahko vzamemo v poštev samo še petrolej. Izrael skoraj nima petroleja, ima pa ogromno čistilnico v Hajfi, ki je do leta 1948 čistila petrolej, ki je PT'\efy Angl°irJ 0 Iraka po naftovodu družbe.* »Toda Arabci so po Pr' . r Izraela prekinili dotok ley jj1 troleja in. čistilnica v HaK' j/ stala neizkoriščena, kajti „1 n drug naftovod ne bi zovati ležišč v arabskih s čistilnico na izraelske® f lju. Saudska vlada je jif povedala ameriški družbi, y rišča ležišča na njenem 02 4 da bi z ladjami prevažala f trolej v Izrael. Ravno tak® J banonske oblasti preprečil ben poskus, da bi ladje Pre' f v Hajfo petrolej, ki dospe gem naftovodu iz Iraka v v lis, sredozemsko pristanišče, jjjj ži le 90 kilometrov severno ° fe.» . »J Skušal sem sam razu®6 gjeJ bi lahko ukrenila družb# ^" lastnica čistilnice v HajH |lC: njene dragocene naprave . J stale neizkoriščene. Moral# J" pretovoriti petrolej iz ne#r p(' picuivuuu pctiuicj \L države, ampak pri tem ®® 0 j šle v poštev države vzh«#® J Sueza, ker Egipt ne bi prevoza skozi prekop. j so samo še ameriška l_e2l‘ ker sem vedel, da družb# f črpa dober del venezuelskeg[^ troleja, sem pričakoval, d# f tudi Blender in njegov zna# šla do tega zaključka. (Nadaljevanje ^e ti' : i** UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECOH1 6. II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - POUKU2N1CA: GORICA: UUca Silvio Pelllco 1, II, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRAK .st 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesefna 800 lir četrtletna 3.250 Ur, poUetna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur — SFR.) posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 c*«t. *nvr r.hihUflnfl Stari t.ro 3/1 telefon 22 207 tekoči račun orl Narodni hanlo v I.InhManl — 503 3 85 — OGI.ASI: ' na nelasnv: Za vsak mm v širini eneea stolnea trerovskl 150 finančno-tinra ml 250. osmrtnice 150 lir — Mah orna«' 40 Ur heaerta _ Mermal SFRJ: ADJT, jZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljub')an) - 503 3 85 — OGI.ASI: ' na oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca trgovski 150 finančno-upra mt 250, osmrtnice 150 Ur — Mah ogias’ 40 Ur beseda - Oglasi goriške pokrajne se naročajo pri upravi Iz vsen drugih ^ kp.'ln italtie pri »Socletš Pubbbcltk ItaUana« - Odgovorni ii'*1- STANISLAV RENKO - Izdala to tiska Založništvo tržaškega tiska Trst