844. štev. V Ljubljani, četrtek dne 28. aprila 1914: g, a Leto 111. Posamezna štev. „Dneva" stane 6 vin.; ravno toliko pcsainezna številka „Borieče Neže". DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; iudi ob nedelja! ■ praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri« <» BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike logo stane «Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 3T»0 K. mesečno l''J0 K. — Naročnina se pošilja upravnišlvu. :r. Telefon številka 118.^ „Koroški dan1. V nedeljo se je sešlo nekaj nein-f ur jev •— največ iz Celovca, Belja- » M. ZEVAKOj . . , Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. Edini Henrik Giški je motril maršala prežimo, skoraj sovražno. »Prijatelj hugenotov!« se je porogal tihoma, ko ga je videl vstopiti. »Bodite dobrodošli, gospod maršal,« je rekel naposled kralj. »Tako dolgo ste se že ogibali francoskega dvora, da bi bil človek dvomil, ali ste sploh še živi; menda smo res 'Kibali parkrat, ali je padel v bitki vidn^Deniju vaš oče ali vi... No, ' ega.« as nu srečo živega in zdra- Btešivš; „ . . . . v lami, je dod-oX?JO ,cz,co s te,m sa" . »Bistveno £ar«‘ ,X- rcsne3c: se vrnili k nam’ ste tu in da ste nam dobrodošli.«' e enkrat, bodite , In takoj je zaigral vseh dvorjanov razen ai?a iJaznejši smčhljaj in mrmranje radosti ■Je preleto navzoče, kakor da /h Šalov povratek neizrečeno veseli! S »Sir,« je dejal Monmoransi »prišel sem prosit vaše Veličanstvo’ z» avdijencijo.« »Dovoljena vam je. Govorite.« . »Sir, v mislih mi je bila čast pogone avdijence.« štirim^°»0r.'o hoC'etc z mano med l,nmi očmi?« »Ako hoče biti vaše Veličanstvo tako milostno.« »No, dobro, bodi...« •led v a pa je izrekel kralj to besedo, že so se poklonili vsi dvorjani, z njimi sam vojvoda Anževinski, brat Karla IX., in se umaknili proti vratom. »Zakaj pa ne gre ta mladi mož?« je prašal kralj in pokazal na Parda-jana. Vitez se je zdrznil in uprl oko v Karla IX. Zakaj nem prizor se je bi! odigral, dočim sta menjala kralj in maršal besede, ki smo jih pravkar ponovili. Ko je stopil v kabinet, je naletel vitez z očmi najprej na Kelusa, Možirona in Morevcrta. In nasmehnil se je, kakor se je zna! nasmihati včasi, to je, z njemu lastno ledeno imperti-nentnostjo. Nedvomno sta ga spoznala tudi gizdalina vojvode Anže-vinskega, kajti začela sta ga motriti na vso moč nesramno. , Vitez pa si je podrgnil jedva opazno desno roko, zroč pri teni na Možirona'. čitatelj sc sjjominja, da je ranil v ponočnem spopadu v ulici Scn-Dcni Možirona na desni roki. Gizdalin je dobro razumel to gesto in j0 vrnjj z besnim pogledom, kateremu je odgovoril vitez s pogledom polnim nedolžnega začudenja: čemu ta jeza, lepi gizdalinče? ^ato se je obrnil k Morevertu, m ker ga ie gledal Morevcr z iako sc je lepo razvijala. To pa ni bilo všeč Združenim državam ameriškim ki so v tem videle konkurenco in so že od nekdaj želele, da bi se Mehika pridružila »Združenim državam«... Zato je pred par leti nastal notranji boi, ki ga je vodil Madera iu ta je s pomočjo Združenih držav res zmagal nad Diazoni. Proti zmagovalcem. Ta zmaga pa ni bila po volji Angliji, ki je tudi prežala na mehikan-ske zaklade. Zato sc je počasi začela zbirati vojska proti Madcri. Njen vodja je postal Huerta. Huerta je zbral okoli sebe pristaše starega Di-aza in si nabral novih čet. Tako sc mu je posrečilo zmagati nad Madero. Postal je predsednik Mehike. S tem »Združene države« niso bile zadovoljne in ga niso hotele priznati. Zato je vladalo med Mehiko in vlado v Washingtonu napeto razmerje. Boj za petrolej. Mehika je na rudah zelo bogata dežela. Za okoli 350,000.000 mark se izvaža letno iz dežele samo zlata, srebra in bakra. V zadnjih letih so pa bili odkriti tudi velikanski petrolejski vrelci. In teli so sc hoteli polastiti nekateri amerikanski milijonarji. Pri tem pa so naleteli na angleške Špekulante in med obema strankama se je pričel tih boj. Dokler je še stari Diaz vladal v Mehiki, niso prišla ta nasprotja na dan. Ko pa je Madero vrgel Diazovo vlado, tedaj so se začeli zopet nemiri po- deželi in stara nasprotja so dobila večjo moč. Madera je bil podpiran od Unije in je radi tega podpiral scverno-ainerikanskc težnje. Proti njemu so začeli boj Huerta in Diažovi pristaši, ki so se po krvavih in večdnevnih pouličnih bitkah v glavnem mestu polastili vlade. Vzrok vojne. Proti Hucrti je nastopila Zvezna vlada v WashingtotM in zahtevata njegov odstop. To se sicer ni zgodilo in to sc Je >.e tedaj govorilo o skorajšnji vojni med Mehiko in Unijo. Pri tako napetih razmerah je seveda naravno, da more tudi najmanjši dogodek povzročiti vojno, posebno ker je Huerta nad vse trmoglav človek. Tak dogodek sc je pripetil pred par dneyi v pristanišču Tampico. Neki mehikanski častnik je aretiral par ameriških mornarjev. Bili so sicer še pred preiskavo izpuščeni in dotični častnik je bil kaznovan. Zjedinjene države pa se niso s tein zadovoljile in zahtevale zadoščenja. Predsednik Wilson je zahteval, da mora Mehika pozdraviti ameri-kansko zastavo z 21 streli, ali pa bo vojna. — Huerta tej zahtevi ni hotel takoj ugoditi. Zakaj se Huerta upira? Vzrok za vojno je torej zelo malenkosten. Z 21. praznimi streli bi sc vojna lahko odvrnila. In vendar Huerta tega ni hotel storiti takoj. Zakaj ne? Mehika je vendar preslaba, da bi se mogla braniti proti ladjevju. Zjedinjenih držav. Ali je hotel Huerta. pokazati svojo moč proti onim Zjcdi-njeniin državam, ki ga niso hotele priznati? To častihlepnost bi lahko drago plačal! Huerta se je obotavljal zaradi drugih ozirov. Prvič je Huerta vedel, da še nima vse Mehike na svoji strani. In ker pozna mehi-kauski ponos, je hotel na ta način zase pridobiti svoje nasprotnike. Mislil je, da bodo v nevarnosti za domovino vsi složni. To je en vzrok Huertove neupogljivosti. Drugi vzrok pa je v tem, da se Huerta zanaša na Anglijo, ki ne bi rada videla — da Mehika postane — amerikan-ska. Huerta pa tudi ve, da imajo Amerikanci, Angleži in Francozi v Mehiki naloženega mnogo kapitala — in da potrebujejo miru. Zato je mislil, da bo rešil mir — in sebe. Toda »Združenim državam« gre za to — da poženejo Huerto in da dobe enkrat za vselej Mehiko. Kako močni sta obe sovražnici? Mehika meri 1,987.201 kvadr. kilometrov in je imela 1. 1910 15 milijonov 115.612 prebivalcev. Armada šteje v mirnem času 43.969 mož, v vojnem pa 83.500. Mehikanci so izurjeni vojaki in vsled večnih državljanskih vojn zelo nevarni nasprotniki. Zjedinjene države merijo 9 milijonov 386.093 kvadr. km in imajo 94,108.687 prebivalcev. Armada ima v mirnem času 86.219 mož, v vojnem Pa 117.988. Moštvo pa je veliko slabše od inehikanskega. Vojna mornarica Zjedinjenih držav je močnejša od mehikanske. Odločitev pa bo padla na suhem in ne na morju, kjer pa so sile obeh držav precej enake. Važno za izid boja bo posebno to, kako stališče bodo zavzele druge države, posebno Japonska. Amerikansko vojno ladjevje je pred Mehiko iri čete stoje na meji. v y-*V-y Štajersko. Zopet poslanec Pišek, ali: Kako bi si radi pomagali. Že enkrat januarja letos, smo poročali o umazani aferi klerikalnega poslanca Frana Pi-šeka iz Slovnice pri Mariboru, ki je povod sodnim razpravam c. kr. okr. sodnije. Posl. Pišek in njegov svak Lobnik sta si že dolga leta v navskrižju. Ker je Pišek kot župan svojemu svaku, posestniku in krčmarju, nagajal, kjer je le mogel, se mu je Lobnik odzval s tem, da mu Je javno očital nečedne manipulacije, kot: raz kosanje posestev, goljufijo itd. Pišek je, oziroma toži Lobnika radi žaljenja časti, Lobnik pa je nastopil dokaz resnice, ki pa še ni sklenjen po vsem obsegu. Ker pa se je Lobniku doslej že precej posrečil, so si izmislili nekateri Pišekovi prijatelji, da so tudi oni še nekaj dolžni Lobniku. Tako se je spomnil Pišekov nečak, mizarski pomočnik Kolman, da mu je Lobnik 13. oktobra 1913 prepovedal hoditi in voziti preko svoje, Lobnikove posesti, pri čemer je prišlo do tega, da je Lobnik v svoji razburjenosti, ker ga Kohnan ni hotel ubogati parkrat sunil. Kolman trdi, da ga je Lobnik z motiko udaril, lcar pa ta in velika večina prič zanikavajo, odnosno jio-tr ju jejo, da je Lobnik Kolmana proč suval, ne pa, da bi ga bile videle, da ga je udaril z orodjem. Tudi neki bivši krčmar pravi, da je Lobnikov, sin, koton sam, prišel nadenj in ga osuval. Kaj in koliko je na vse to dati, bo pokazal šele zaključek obravnave ... Za danes konštatiramo samo dvoje: 1. da je zelo čudno, da so se vsi ti oglasiti s tožbami proti Lobniku šele sedaj in 2. da sc kljub izrecnemu protestu Pišekovega g. zagovornika dr. Juvana, pisarna dr. Leskovar, ne moremo otresti raznih pomislekov, nastalih iz toka prvega dela obravnave. Čudno je i to: Pišek in Lobnik sta si že leta v laseh; čemu posl. Pišek potem ni svojim ljudem prepovedal motiti Lobnika v svoji posesti in pripuščal, da so v njegovem poslu hodili in vozili — preko Lobnikove posesti? To nam naj naj-prcje pojasne! O stvari izpregovo-rimo še jutri. K event. volitvam v Mariboru. Kot smo že poročali, kroži po Mariboru trdovratno vest, da pride v, kratkem do nadomestnih državnozborskih volitev za mandat posl. \Vostiana. Mi smo vse tozadevno liani došle vesti zbrali in jih priobčili. Omenili smo pa tudi, da sc imenuje Wastianoviin naslednikom odvetnika dr. Mravlagga. Kot pa sc sedaj poroča iz Gradca, je izjavil dr. Mravlagg v nekem dopisu enemu graških dnevnikov, da to ne odgovarja istini, ker že leta ni več ( ?) politično delaven. Vrhu tega izjavlja, da mu je Wastian še vedno ljub in drag prijatelj... Stvar dobiva s to Mravlaggovo izjavo povsem novo lice. Kot smo že svojčas omenili, je Wastian bil vsenemcem od nekdaj trn v peti. Dejali smo tudi že, da so le-ti pričeli gonjo proti njemu kot prvi, davno že. kot sc je zvedelo o aferi s knjigarno »Lcusclmer« v Gradcu. Zato se nam domneva, kot bi bili vso stvar tudi tokrat uprizorili Vsenemci, ne zdi ravno neverjetna. Gotovo pa je, da se danes nahaja mariborska nemškuiarija v novi in sicer prav neprijetni situaciji. Sicer pa bo gotovo že v bližnji bodočnosti jasno, koliko da je na celi zadevi. Kuga na parkljih v mariborskem okraju še vedno ni polegla, pač pa nasprotno še vedno močno nara- resno in izzivajočo radovednostjo, se je pobožal vitez rahlo po licu: kakor vemo, je bil ošvrknil v istein spopadu Morcvertovo lice s svojim ra-pirjem — tako krepko, da se mu je poznala še zdaj rdeča maroga. Sabljač je stisnil pesti in prebledel od gneva. »Sc že vidiva!« je zarenčal tihoma. »Kadar ti bo drago!« je odgovoril Pardajan v istem tonu. Odhajajo iz kabineta, sta se začela razgovarjati Kelus in Možiron tiho z vojvodo Anževitiskim, ki sc je obrnil nato proti Pardajanu s tako pretečim smehljajem, da je vzkliknil ubogi vitez sam pri sebi: »Uh! . . . Glavo stavim, da sem mrtev človek! Spoznan po vojvodi, ne pridem živ odtod, razen v Tanple aii v Bastiljo!« Lahko si torej mislimo, da je odgovoril na kraljevo vprašanje s preplašenim molčanjem. Toda Monmoransi je hitel odgovoriti namesto njega: »Sir, vitez de Pardajan, ki stoji tu pred vami, je priča tega, kar vam imam povedati. Prosim auj iste časti kakor zase . . .« Kralj je pokimal z glavo. »A to še ni vse, sir,« je nadaije-val zdaj maršal. »Videč tolikšno naklonjenost vašega Veličanstva, se drznem prositi še, da bi poslali maršalu Danvilskemu ukaz. naj pride nemudoma v L'»ver.« »Torej hočete imeti v moji navzočnosti nekakšen rodbinski svet?« »Da, sir,« je rekel Franc s čudnim glasom, »rodbinski, svet. In ker je kralj francoski oče vseh svojih podanikov, je prav, da se vrši ta svet v navzočnosti očeta.« Karel IX. je dobro poznal sovraštvo, ki je ločilo oba brata; ni pa poznal vzrokov, ki so ga bili rodili. Slutil je, da spozna vzroke, ki sta jih skrivala oba maršala tako skrbno in vztrajno vsa ta dolga leta. Francev mračni in visokostni glas, navzočnost svedokovn, svečanost teh priprav — vse to je vplivalo nanj nemalo in sklenil je iti v tej zadevi do kraja. Potrkal je torej s srebrnim kla-devcern ter velel komornemu slugi, ki je vstopil nemudoma, naj pozove Košena, njegovega gardnega kapitana. »Vaše Veličanstvo je pozabilo, da je dalo gospodu de Kosenu tro-dneven dopust,« je dejal komorni sluga. »Res je,, bogme!« »Toda gardni kapitan gospe kra-Ijice-matere je tu, in ako želi vaše Veličanstvo , . .« »Nansej? . . . Da; on opravi prav tako dobro.« Minuto nato je stobil Nansej v kabinet. Kakor vsemogočna je bila tiste čašo etiketa, vendar je obstal Nan-’1 in izbulul oči. ko le za- gledal viteza de Pardajana, ki ga je bil sam aretiral in odvedel v Ba-stiljo. Pardajan je motril dozdevno z največjo pozornostjo arkebuzo, ki je visela na zidu; nato pa, ko ga je motril Nansej dalje kakor hipnotiziran, se je vitez odločil in mu napravil z očmi, z usmevom in z roko prijateljsko, skoraj pokroviteljsko znamenje. »No«, je dejal kralj in namršif obrvi, »kaj pa vam je, Nansej?« »Tisočkrat prosim oproščenja, Veličanstvo!« je jcknil kapitan. »Zvrtelo se mi je v glavi . . .« »Ako pojde tako dalje,« si je rekel Pardajan, »postane stvar nazadnje tako komplicirana, da se še izmuznem!« »Dobro!« je povzel kralj. »Odpravite se nemudoma v Meniški dvorec in recite gospodu DanvlP skemu. da želim govoriti z njim.« »Ali veleva vaše Veličanstvo, da grem sam? ... Ali naj vzamem par stražnikov? . . .« »Sam, smrt božja, sam! Saj ne gre za aretacijo. Ali mislite, da se nahajate v kabinetu moje gospe matere?« Karlu IX. je bila ušla ena tistih 1-ikrih besed, ki so bije mnogokrat vzrok, da je Katarina pozelenela od gneva, kadar jih je izvedela po ovinkih. No, imela je priliko, tolažiti se v družbi svojega drugega sina, vojvode Anžcvinskega, s katerim je kovala vsakovrstne načrte. šča. Tako se nam poroča od Sv. Jakoba v Slov. Goricah, da je tam po nji prizadeta živina šestih posestnikov. Splošno vlada mnenje, da kugo zanašajo hrvaški mešetarji iz Hrvaške, ki gonijo skozi naše kraje na sejme, po parkljarici okuženo živino. Splošno vlada med prizadetim prebivalstvom hudo razburjenje, ker ži-vinozdravniške oblasti ne store ni-kakih v to potrebnih korakov, dasi je že skrajni čas. Maribor. (Razno.) Dne 19. t. m. se je blizu Konjic igral llletni Srečko Korošec z neko puško, pri čemur mu je ušel strel, ki je zadel njegovega enoletnega bratca Konrada v trebuh. Dečka so prepeljali v bolnico, koder je 20. t. m. umrl. V noči na 20. t. in. je skušal v l o-m i t i nekdo v hišo »Flossergasse« 2., a zašel v nepravo stanovanje, iz kojega so ga prepodili. Hotel je »obiskati« baje gospodinjo omenjene hiše. — Pomaranče je kradla il61etna M. P. 21. t. m. na Glavnem !trgu. P. je na slabem glasu. Opazil jo je neki branjevec in jo pošteno natepel. — Vreme je zopet solnč-no in so prav topli dnevi. Predhodni 'dež in sneg nista škodovala. Trbovlje. V nedeljo 26. t. m. se ,vrši v dvorani g. Forte ob 5. uri popoldne občni zbor C. M. podružnice. Predaval bo tudi predsednik Zveze narodnih društev v Celju, felovenci, Slovenke! Pridite v nedeljo vsi ob določeni uri v dvorano Forte. Vstopnina prosta. — Odbor. Trbovlje. V soboto 2. maja se jvrši planinski ples v dvorani g. Forte trboveljske podružnice S. P. D., *ia kar že sedaj opozarjamo Trbo-jveljce in sosede. Toaleta narodna in turistovska! Planinski pozdrav. — —tt (Odbor. • .. Goriško. MANIFESTACUSKO ZBORO- ; VANJE. •; slovenskega goriškega akademič-nega dijaštva se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Trgovskega doma. Dnevni red: II. Poslednji dogodki in naše vseuči-liško vprašanje. 2. Daše narodne zahteve. Vso goriŠko slovensko javnost opozarjamo, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleži. Odbor celokupnega slovensekga akademič-nega dijaštva. Germani In Romani pod tem naslovom prinaša »Tagespost« članek io »bratstvu Nemcev in Italilanov v našem Primorju«. Članek pravi, da |e šele zdaj prišlo spoznanje, da jmajo Nemci in Italijani v Primorju 'skupne važne kulturne in gospodarske interese. Nemci morejo le s pa-i močjo Italijanov kaj doseči. Pri prihodnjih istrskih deželnozborskih volitvah, pri katerih pojdejo Nemci fin Italijani skupno — se začne šele pravo politično življenje. Nemcev na jugu. Prejšnje ločeno postopanje ni bilo pravo. Slovanska nevarnost je združila Nemce in Italijane. S skupnimi volitvami v Trstu (preteklo leto) so Nemci nastopili edino pravo pot. — Nemško pomoč proti Slovanstvu so Italijani z veseljem sprejeli in s tem se je pozabilo na spore prejšnjih let. Sicer ni še popolnega zaupanja na obeh straneh — toda to bo vedno boljše. Mi Nemci podpiramo Italijane proti Slovanom, da sl [s tem zagotovimo pot do Adrije, katero nam more dati le italijanski Trst. Italijani pa se bore proti Slokanom, ki jim hočejo iztrgati gospodarstvo ob Adriji In cenijo višje svoj narodni obstoj nego naše (t. j. nemške) gospodarske argumente. Zato radi sprejmejo nemško pomoč — v sili. Pri Italijanih pa je prišlo tudi spoznanje, ob času gorlških volitev, da jih nemški kulturni (to ph tol) element ne ogroža tako, kakor Slovanstvo. Celo oni stari ital. politiki, ki niso hoteli prej o Nemcih nič slišati, imajo Nemce rajše nego Slo-jVane. Pri istrskih volitvah bo stalo nemštvo v Primorju združeno, da 'dokaže, da se more jugoslovansko Vprašanje rešiti tako, da se ohrani italijansko obrežje. Nemci pa se mo-jrajo z Italijani dogovoriti, da bo Imela ta politika tudi — zanje uspeh. — To so nemški načrti na jugu. Nemce Sn Italijane je strah pred Jugoslovanstvom zato se objemajo in delajo načrte za bodočnost. To kliče tudi nas vse, da se združimo v tem te-fekem boju. Nabrežina. Soc. dem. mednarodnost. »Vse Slovence obesiti.« Nedolgo tega vršilo se je zborovanje ukajšnjega društva klesarjev. Zborovalo se je seveda v smislu boja >roti »Narod, delavski organizaciji«. Vledtem izustil je eden od gospodov ;odrugov, tale značilen medklic: »Impiccare tutti gli Slovenil« po nate: »Obesiti vse SlovenceI« In vsi Iiavzoči so vzeli ta klic na znanje, rakor nekaj samoobsebi umevnega n pravičnega. Značilno še bolj pa p- žalostno! Na koncu zborovanja pašel se Je mož, ki je opozoril predsednika na .ta nedostojni klic; toda predsednik je rekel, da to njemu ni nič mar. Ta odgovor nas seveda ne preseneča. Človek, ki ne ve nič več kakor to, da bi najrajši razbijal glave vsem onim, ki jim ne raste plevel v glavi, temu takšen soc. demokratski pogum služi v čast in slavo. Gospodje sodrugi, Colja in Boschketti, podajte si roke, objamite se, poljubite se ter skupno nategnite ušesa vsem onim, ki so zamudili storiti to v času, ko ste obenem izrekli in potrdili: »Obesiti vse Slovence!« To naj bo v premišljanje vsem onim, ki še hočejo — misliti. Dnevni pregled. Kdo ovira redne razmere na Hr-vaiskem. Kakor smo že parkrat pisali, je na Hrvatskem zopet kriza. Koalicija, ki je dosedaj šla z vlado, ni več pripravljena hoditi po tej poti, in sicer zato ne, ker vlada ni izpolnila svojih obljub. Koalicija je sklenila z vlado pakt le pod pogojem, da se parlamentarizma vlada in da se za sekcijske šefe imenuje ljudi iz koalicije. To obljubo je ban Skerlecz dal; sedaj se pa brani izpolniti. V splošnem se misli, da se parlamentariza-ciii vlade protivi Tisza. Toda »Neues Wiener Tagblatt« pravi, da temu ni tako, temveč da je Dunaj bana prisilil, da je besedo prelomil. Dunaj ne mara koalicije na vladi (najboljše priznanje za koalicijo in udarec za vse njene klevetnike). Vsled tega baje je tudi prišlo med Tiszo in Sker-Ieezom do spora. Tisza menda hoče s Hrvati v miru živeti. Ban pa mora poslušati Dunaj, Dunaj je pa proti koaliciji. Dunaj torej ovira, da bi na Hr-vatskem že enkrat nastopile redne razmere. Rusija je pripravljena. Ruski »Voj. Listok« piše: Pripravljeni smo, tako pripravljeni, da moremo vsaki čas začeti z vojno proti komurkoli. To seveda se Nemcem ne dopade. Ker imajo za svojega soseda velikega in močnega orjaka. Tega velikana bi se hotelo napasti preje, predno postane tako močan, da bi jim delal Še večji strah. Še pet let, in naše nove velike vojne ladje bodo gotove in ruski zrakoplovi bodo pokrili nebo kakor- oblaki. Ruska vojska bo podvojena in v blagajnah bo neizmerna množina zlata. Kdor bo proti nam vstal, ta bo podvzemal blazen Čin. Nemci za to vedo in se zato tako vznemirjajo. Pravi vzrok preteče vojne med Ameriko In NVekslk«. Če izbruhne vojna med Ameriko in Meksiko, tedaj bo aretacija mornarjev neke ameriške ladje od strani nekega častnika vladnih čet le dobrodošel povod, nikakor pa to ni vzrok. Amerika hoče z Meksiko vojno zato, ker hoče dobiti Meksiko v svojo oblast. Ne le torej, da je v Meksiki Investiran ameriški kapital in da Amerika. že vsled tega hoče. da nastanejo v Meksiki redne razmere, temveč in predvsem potrebuje Amerika Mek-sike zaradi Japonske. Odkar imajo Združene države v svojih rokah španske kolonije (1898), od tega časa imajo v Meksiki vojno - politični interes. S Filipini in Havai so prišle Združene države v sosedstvo Japoncev v Vzhodni Aziji. Polovica prebivalcev Havaija je Japoncev in tudi na Filipinih raste japonsko naseljevanje vedno bolj. Sami Filipinci so Japoncem sorodnejši kot Američanom. Nevarnost je. da Amerika ono svojo posest izgubi v korist Japoncev. In tudi drugod — v Aljaški, Kaliforniji in Kini — povsod križajo koraki med Ameriko in Japonsko. Obe državi sta v neprestani borbi za gospodstvo v Tihem Oceanu. Da si zagotovijo Vzhodnoazijske posesti, zato grade Združene države z velikanskimi stroški Panamski kanal in velikanske trdnjave v njegovi bližini. Ko bo kanal gotov, tedaj bo ameriško lahko preje ko japonsko dospelo v San Frančiško. Če bi se pa Amerika ne mogla posluževati kanala tedaj bi morala v San Frančiško iti okolo Kap Horna. S tem bi pa imela za 9000 milj daljšo pot pred seboj kot japonsko brodovje. če bi bila sedaj Amerika z Meksiko v dobrih odnošajih, tedaj bi bila pot skozi panamski kanal sigurna. Če pa to ne bo, tedaj ima Amerika v slučaju vojne z Japonsko zelo težko stališče. Če bi stala Meksika na strani Japonske proti Ameriki, bi ta imela proti sebi celo Meksiko. Tam bi prebivala državljanska vojna in 190.000 mož bi stalo samo v Meksiki proti Ameriški vojski, ki Šteje skoraj samo -toliko mož, pa še teh je polovica na Filipinah. K temu pride še milica 108.000 mož, toda ta je slabo izvežbana. Zato je sedaj ameriška deviza: polastiti se Meksike, da se zavaruje za slučaj vojne z Japonsko. Staknili so jo gospod župnik, takšno, da bodo pomnili. »Češke Slovo« priobčuje sledečo zanimivo dogodbico: V vlaku sedi delavec, ki čita »Češke Slovo«, njemu nasproti sedi rejen falmošter. Fajmošter ne- kaj časa gleda, gleda, nato se pa ni mogel več premagati in je izbruhnil: »Ali ste tudi vi narodni socialist?« Delavec je pritrdil. »Ali pa veste, pravi fajmošter. mesto, da bi molil brevir — ali pa veste, kako daleč je narodni socialist od lumpa?« Delavec je mirno potegnil iz žepa meter in zmeril razdaljo med fajmoštrom in seboj ter dejal: »Ravno petinsedemdeset centimetrov, gospod župnik.« Župnik je začel igrati vse barve in je v togoti pozabil zapreti usta, v veliko veselje vseh potnikov. Velja tudi za nas. »Čas« je prinesel primeren članek o sodnikih. Pri sodišču je 35 letna služba. Toda gotovi gospodje, ki sede na vrhuncu služijo po 40 in več let — samo da ne narede prostora drugim. Tako je na Češkem od 485 sodnikov 125 takih, ki bi šli lahko danes v pokoj. Toda ti »svetniki« itd. se ne umaknejo, ampak delajo napotje, da mlajši ljudje ne pridejo naprej. Te starine pa imajo seveda tudi glede prava zastarele nazore in nee poznajo drugega kakor mrtve paragrafe. Z moderno dobo pa bi moralo tudi na sodnijska mesta priti drugi ljudje. Te besede veljajo tudi za nas, kjer so nekateri gospodje že davno zreli — za zasluženi pokoj. Naivni smo Slovenci Še vedno kot otroci. Ko je prišel v Trst za namestnika princ Hohenlohe in je začel gledati na prste laškim kamoram v raznih primorskih mestih in tudi v Trstu, so postali nekateri Slovenci (tudi veliki politiki) silno navdušeni, češ, nov namestnik je pa pravičen mož. Pa princ Hohenlohe je samo spreten politik, ki se na zunaj ni kazal sovražnika Slovencev, samo da je mogel na tihem preplavljati Trst — z nemškimi uradniki.Je že res: princ Hohenlohe nima rad Italijanov nas pa tudi ne in ako se je vrgel v prvi vrsti na Lahe, je to storil pač zato, da bi napravil prostora Nemcem, ne pa morda zato. da pomaga Slovencem. Posledice njegovega delovanja se že čutijo: na Primorskem je vedno več nemških uradnikov in drugih Nemcev, ki jih je mogla im-portirati samo vlada.^ Ampak med Slovenci se gotovo še nahaja ljudi, ki so prepričani, da je princ Hohenlohe pravičen in objektiven namestnik. So pač taki naši ljudje, da v njihovih očeh vsakdo prav lahko in kmalu postane pravičen itt objektiven, ako nas le z grobo silo ne preganja. . ZanUulva \tt pi&ava uirnUiih •»- stov o oduosaJiS.med Nemci in Italijani v Primorju. V potu svojega obraza se trudijo razni nemški politiki dokazovati v dolgih člankih, da je življenjski interes primorskih Itaija-nov. da živijo v slogi in prijateljstvu z Nemci, ki jih bodo čuvali pred jugoslovansko nevarnostjo. Iz samega nesebičnega prijateljstva, seveda, ker Nemci niso tako lakomni kot Jugoslovani, ki hočejo dobiti v svoje roke Trst in vsa ona gnezda ob istrski obali, v katerih se na razne umetne načine še vzdržuje italijan-stvo. Nemci bodo z Lahi volili in jih sploh v vsem podpirali in ne zahtevajo od Lahov nič drugo kot to, da njih, Nemcev, ne ovirajo pri njihovih »gospodarskih« in »kulturnih« stremljenjih ob Adriji. Seveda, ko bodo Nemci dovolj močni, bodo že tudi sami nastopili tudi na I runorskem. potem ne bodo več voh h z Latu, temveč bodo postavili svoje kandidate. Lahi so, seveda, dovolj neumni, da ne vidijo pravih nemških namenov in načrtov, p*;0 30 ,)a na^a dolžnost, da tein bolj gledamo na prste tudi Nemcem, i>c samo Lahom, ker Nemci so nam enako nevarni .\ot L1 Polagoma spoznavajo. Dunajska »Zcit« tarna radi Albanije, lavi, . a so na Dunaju pričakovali v jeSv i . 1912., da bodo mogli sami Albanci brez turške pomoči prepieciti pto-diranje srbske armade pt oti ntotju. Zgodilo se je drugače: zmagovitega pohoda srbske armade pioti I inču ni mogla preprečiti udi močna Luška armada, niti Albanci. Potem je dunajska diplomacija ustanovna samostojno Albanijo, ker jc Piioakova-la. da bo ta država nekak protiutež Srbiji. In kaj se je zgodilo. I m albanski napad na srbsko ozemlje je Srbija z lahkoto odbila m lavnotaivo so z lahkoto črnogorski slabi vojaški oddelki zasedli sedaj ozemlje albanskih plemen Grudi in Dob, ki le bilo prisojeno na londonski konferenci Črni Gori. In v južni Albaniji je vstaja grških Epirotov, ki ie Albanija ne niore udušiti. In »Zcit« tarna: Mislili smo, da nas Albanija v slučaju vojne s Srbijo in Črno Goro ■ razbremeni, pa nas bo samo obremenila, ker bomo morali poslati veliko vojaštva v Albanijo — Albancem na pomoč.. Res, bridko spoznanje! Srbija v Ameriki. Vsi vemo, ka ko so nekateri dunajski visoki gospodje hoteli še pred nedolgim ča som imeti na vsak način konfikt s Srbijo. Ker pa Srbija ni bila tako neumna. da bi dala kak povod za konflikt, so oni bojeviti gospodje na Dunaju iskali vzroke na vse mogoče načine in vendar jih niso mogli najti, tako, da do konflikta vendar le ni prišlo. Enako so postale ameriške združene države z Meksiko. Hotele so imeti konflikt in so na vse mogoče načine izzivale Meksiko in ko nič ni pomagalo, ko Meksiko ni odgovarjal na vsa ta izzivanja, so združene države kratkomalo rekle, da je užaljena njihova zastava, četudi tega ni bilo in zahtevale so, da morajo meksikanske baterije pozdraviti s streli ameriško zastavo. Tudi v to je privolila ineksikanska vlada, ampak zahtevala je. da istočasno tudi ameriške vojne ladije pozdravijo meksi-kansko zastavo. Ker so pa združene države hotele na vsak način Imeti konflikt, so odklonile to pravično zahtevo in — začela je vojna. Napačna pot. Na Dunaju mislijo, da Jugoslovani nismo več lojalni in zanesljivi, da so naša narodna stremljenja naperjena nekako proti državi, tako nekako kot narodna stremljenja Italijanov in Nemcev itd. To je nedvomno pravica visokih krogov na Dunaju, oni si lahko mislijo kar hočejo, zaupajo lahko komur hočejo, saj bo v prvi vrsti njihova škoda, ako bodo verovali informatorjem, ki so vse prej kot dobri Avstrijci. Ampak eno bi lahko pričakovali: ako na Dunaju ne zaupajo Jugoslovanom, bi vsaj poiskali vzroke naše nezadovoljnosti in jih poskušali odstraniti, ker kdor tako-le, radi lepšega, mi vendar nismo nezadovoljni, temveč zato, ker se nam krivice godijo, ker smo zatirani in preganjani. Pa oni na Dunaju so menda prekomodni, da bi se pečali s problemi, oni so našli krajšo in enostavnejšo pot: jugoslovanske polke so začeli premeščati v nemške in madžarske garnizije, naše kraje pa preplavljajo z nemškimi in madžarskimi polki! Vsakemu otroku bo takoj jasno, da se na tak način ne reši jugoslovansko vprašanje. Tudi v zraku bodo morali biti v bodoče avstro-ogrski vojaki zvesti cesarju, ne samo na suhem in na vodi. Z ozirom na zrakoptovstvo, ki se je v zadnjem času tako razvilo, da imajo velike države že prava zračna brodovja, hočejo namreč spremeniti v Avstriji besedilo vojaške prisege v tem smislu, da bodo vojaki prisegali zvestobo na suhem, na vodi in v zraku. Kontrolor Škrobar. Tako željno pričakovani roman avtorja »ŠkolJ-re«, dr. Alojzija Kraigherja, je pravkar izšel. Obširno delo obsega dva zvezka. Referat priobčimo v krat-cem. Priporočamo ga vsem ljubiteljem našega slovstva. »Kontrolor Skrobar« ne bi smel manjkati v nobeni zavedni slovenski hiši, ker obravnava tako važno vprašanje, da bi ga moral ne le prelistati ampak tudi prečitati in si vtisniti to žalostno zgodbo v spomin, vsak, posebno pa še obmejni Slovenec. Moderno opremljena knjiga stane broširana (oba zvezka) 8 K. vezana 10 K, po pošti 55 vinarjev več! Poletni vozni red na progah Zidani most—Trst, Zidani mst—Sisek Št. Peter na Krasu—-Reka in Trst— Nabrežina—Korunu od 1. majnlka 1914 naprej. Kakor vsako leto, se tudi letos s 1. majnrkom uveljavi poletni vozni red na progah južne železnice. Natančni dohodi in odhodi vlakov so označeni na prilepljenih letakih. Najvažnejše izpremembe v primeri z voznim redom, veljavnim do 30. aprila so sledeče: Na progi Dunaj—Trst: Izpremembe brzovlakov med Dunajem in Trstom so malenkostne. Za najnujnejši potni čas, in sicer od 27. junija (28.junija) do 15. julija (16. julija) in od 26. (27.) avgusta do 14. (15.) septembra se uvedejo dnevne brzovlakne zveze v obeh smereh z zelo kratko vožnjo. Odhod z Dunaja ob 11. uri 25. minut dopoldne, Iz Ljubljane ob 7. uri 22 minut zvečer, dohod v Trst ob 10. uri zvečer. Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj, dohod v Ljubljano ob 9. uri 41 minut dopoldne, dohod na Dunaj ob 5. uri 40 min popoldne. Ti sezij-ski vlaki bodo imeli le I. in II. razred in pa jedilni voz. Nekateri osebni vlaki bodo hitreje vozili. Osebni vlak 73 se odpelje 18 minut pozneje, to je ob 10. uri 21 minut iz Ljubljane, pripelje se pa le 5 minut pozneje, to je ob 10. uri 21 minut iz Ljubljane, pripelje se pa le 5 minut pozneje, to je ob 2. uri 15 minut popoldne v Trst. Popoldanski osebni vlak št. 76 se odpelje 10. minut pozneje, to je ob 2. uri popoldne iz Trsta in pride nekaj minut prej. to je ob 6. uri 10'minut zvečer v Ljubljano. Osebni vlak št 36 zapusti 5 minut pozneje Trst (ob 11. 50 minut) in se pripelje nekaj minut prej kot dozdaj v Ljubljano. —Proga Trst—Nabrežina—Kormin. Vozni red se je znatno izpremenil. Simplom-Ekspres št. 20 — 1007 se odpelje iz I rsta ob 8. uri 20 minut Osebni vlak št. 82—1011 se odpelje iz Prsta ob 6. uri 35 minut dopoldne m se pripelje v Gorico ob 9 uri 3 minute. Osebni vlak 80—1015 se odpelje ob 12. uri 30 minut iz Trsta, v Videm se pripelje 20 minut prej kot zdaj. Opustil se je delavski vlak št, 1012 med Konninom in Nabrežino. Brzovlak št. 1002, novi 1002a med Vidmom in Trstom se je izpremenil v lokalni brzovlak. Za potnike, ki se vozijo direktno, se je uvedla nova zveza med Trstom in Milanom, št. 1002 21 v zvezi z vlakom 2 na Dunaj in v Budimpešto. Ta vlak bo vozil vozove I.. II. in III. razreda ter spalni voz. Odhod iz Trsta ob 11 uri 48 minut dopoldne. Uvedejo se novi delavski vlaki med Trstom in Tržičem (Monfatkone). Vlak 80—1011 se odpelje iz Trsta ob 6. uri zjutraj, dohod v Tržič v Tržič ob 6. uri 48 minut zjutraj. Vlak 1027—97 se odpelje iz Tržiča ob 5. uri 5 minut popoldne in pripelje v Trst ob 5. uri 50 minut popoldne. Tedenski delavski vozni listi na progi Tržič—Trst so le na teh vlakih veljavni. Proge Št. Petei na Krasu—Reka in Zidani most— Zagreb Na teh progah so se posamezni osebni vlaki pospešili. Med vožnjo na vlaku okradena. Pretekli petek popoldne je neki neznan tat ukradel med vožnjo na železniški progi Logatec—Ljubljana kuharici Ceciliji Sluga iz Vojskega pri Idriji v gnječi iz ročne torbice Črno. usnjato denarnico s petindvajsetimi kronami in vozni listek tretjega razreda. Požig. Pred nekaj dnevi okrog osme ure zvečer je izbruhnil ogenj v listnici posestnika Franceta Martina Novaka v Zajasovniku, občina Motnik v Kamniškem okraju. Ogenj je najprej zapazil neki cestar, ki je šel slučajno mimo in ki je brž sklical sosede na pomoč. Domačinom in požarni brambi iz Trojan, ki je prihitela takoj na lice mesta se je posrečilo ogenj zadušiti, predno je napravil kako večjo škodo. Kakor se je dognalo, je zažgala neka umobolna y o n Zlobnost. V eni zadnjih noči so neznani storilci odnesli posestniku Frančetu Jančarju iz Pesnice več delov treh, pred kozolcem se nahajajočih poljedelskih voz. Zlikovci so omemene dele pometali v neki potok, kjer so jih pozneje našli. Samomor. Posestnik Spelič iz Preske pri Dobrniču si je pretekli jiondellek v>oi>oludiie nasut smodill-krt v usta in ga Jc zažgal. SiHetfc le uro pozneje vsled groznih ran umrl Surovina. 21. t. m. je hotel pre-vžitkarjev sin Anton Virant iz Iga pretepati svojo mater Marijo, 58let-110 vdovo. Mati se je skrila pred surovim sinom v sobo. Fant je nato razbil vrata, česar se je mati tako ustrašila, da je skočila skozi okno. Pri tem jc padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo in da so jo morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano, Poboj. Te dni so sc stepli fantje v neki gostilni pri Žužemberku. Natepem fantje so šli iskat orožnike. Sovražniki pa so jih pred orožniško postajo nabili tako, da jc eden izmed fantov obležal. Vlomi. V noči od 17. do 18. aprila so vlomili doslej neznani tatovi v zidanico Franceta Strumbelj v Borštu pri Ajdovcu. Odmašili so vse sode in skrili vse zamaške v miznico. Odnesli več vina. — V Drenju pri Soteski so tatovi vlomili v neko zidanico in so pokradli veliko vina. Kar je vina še ostalo, so ga izpustili po tleh. — V Soteski so vlomili tatovi v pisarno K- Javornika. Premetali so vse knjige in HStine ter so poskušali vlomiti tudi v blagajno, kar pa se Jim ni posrečilo. — Na Vinkovem vrhu so vlomili tatovi v neko klet, kjer so pobrali ves kruh in vrečo ovsa. — V Savelijevo trgovino na Dvoru so vlomili tatovi in so odnesli za 1100 kron blaga, vso zalogo sardin, svilene robce, čevlje in več moškega ter ženskega blaga. * Kako ie postal dr. Kerzl cesarjev telesni zdravnik. Sedaj ob cesarjevi bolezni se mnogo sliši o dr. Kerzlu. Interesantno je, kako je dr-Kerzl postal cesarjev telesni zdravnik. Po smrti profesorja Wiederho-ferja je bilo treba za cesarAf„ orol novega telesnega zdi av prjp0ra. Paar cesarjev P°b°k? t|r Vor7]., čil vojaškega zdravnika ar. t\.i zla, ki ie zdravil uspešno zc grofove m orincezinje Valerije otroke. Cesar je dovolil, da se predstavi dr. Kerzl prihodnjega dne ob 10. uri v avdijcn-ci. Ob določeni uri je cesar zaman čakal, šele blizu enajste ure naznani adjutant prihod Kerzla. »Naj vstopi«, pravi cesar »jaz mu že povem svoje mnenje!« Kerzl vstopi v sprejemno dvorano in cesar mu nemilostno pravi: »Jaz sem vas poklical za 10. uro — a sedaj nimam časa — idite!« Z jeznim zamahljajem obrne zdravniku hrbet. — Vendar dr. Kerzl ostane »iri vratih in odgovori: _ »Veličanstvo, v garnizijski bolnici sem imel nujno nevarno operacijo: šlo je za življenje mladega človeka.« _ ,s?/ 'se obrne rekoč: »No, kateri bolnik je pa bil to. kateremu na ljubo ste prišli prepozno k avdijencir« » - čanstvo, nek prostak IS. pesp ^ Cesar stopi k zdravniku m mu poJa milostno roko — teko1” n, V tm.JC imel Kerzl v rokah dekret s katerim Je bil imenovan za telesnega zdiav-nika avstrijskega cesarja. = Avtomobil zazgal gozd, lo-vaniar Scbvvarz se je peljal iz Pot-tensteina s šestimi osebami, v avtomobilu. Ko se je hotel avtomobil izogniti nekemu drugemu, se je prevrnil in vnel. Osebe, ki so bile v avtomobilu, so srečno poskakale ven, toda ogenj gorečega avtmobila se je •poprijel gozda, ki se je razprostiral ob cesti. Zgorelo je približno 1-™ •kvadratnih metrov gozda v skup m (vrednosti 40.000 kron. Avtomobil, ki je zakrivil nesrečo, sp je neznano kam odpeljal. 1 * Grozovit umor. v vasi Bred- ziauovvicc na Gališkem je napadel Žlletni hlapec Pyra. da mu ne bi bilo treba plačevati alimentov za svojega nezakonskega otroka, svojo ljubico, otroka in mater ljubice s sekiro in je ■(vse tri težko poškodoval. Da bi zločin prikril, je hlapec zažgal hišo. V hiši so našli trupli matere in otroka, ;;vse sežgani, dočim se je dekle vkljub svojim težkim poškodbam vendarle rešilo. Morilca in njegovega brata, ki -ie najbrže sokriv zločina, so aretirali. * Svojo ženo ie zastrupil s strihninom. Posestnik Tomaž Popovič iz Zagreba, ki je živel s svojo ženo v večnem prepiru, je bil te dni aretiran, ker je zastrupil svojo ženo s figami, v katere je dal strihnina. Žena je fige pojedla in je umrla. + Občina kakršnih Je malo, Sol-nograjska mestna uprava je penzijo-nirala s povišano plačo mestnega ofi-cijala Franca Wolframa Schererja, da se lahko popolnoma posveti pisateljevanju. Schcrer je avtor drame »Der Theologe«. historičnega romana »Der Steiner am Stein« in drugih literarnih del. * fa,ui,ka v gledališču. V mestnem gledališču v Tortosi na Španskem je nastala pri neki predstavi med občinstvom velika panika, ker je nekdo zakričal, da gori. Dvajset žensk in otrok je bilo med gnječo te žko ranjenih. * Ciganska vojska. V Stari mo gunški ulici v Frankobrodu ob Meni je prišlo dne 19. t. m. okrog treh zjutraj do pravcate poulične vojske med cigani iz Alzacije. Veliko ciga nOV je Več ali nmnj ranjenih. M»l< Wolf je ubit, en cigan smrtno ne^ varno ranjen. Policija je aretirala le enega cigana, ker so ji drugi vsi ušli. * Rop Goričauke v Solunu. Guvernanta Englisch, rojena Goričanka je bila uslužbena pri zastopniku neke zavarovalne družbe v Solunu Guvernanta se je hotela te dni odpeljati domov na Lloydovem parniku. Dekle je bilo že na krovu, ko jo je neka dama v pristanišču poklicala nazaj. Od onega čas je deklica izginila. Avstrijsko-ogrski konzulat je takoj začel poizvedovati po nji in dognalo se je, da je deklico, ki je sc mladoletna, ugrabil zdravnik dr. Geogiades, s katerim je imela Kn-glischeva ljubavno razmerje. Konzulat je zahteval od grške policije, naj doseže oprostitev mladenke, toda grška policija ni napravila v tej zadevi nobenega koraka, čeprav ve, kje sc dekle nahaja. * Nemiri vinogradnikov v Ne »polju. Te dni je prišlo med vino gradniki v Cerignoli pri Neapolju do velikih izgredov, ker so bili v nekem vinogradu uslužbeni inozemski de-ženu’ ^rog 3000 s kosami oboro-a«Vl>iogradnikov se je zbralo v novin(iVlinograclu in 3e naPatllo vi-nlrt v H? in delavce ter jih pretečim,; x0l,ko je poškodovancev, se oCOclJ SC lig .* Smrtna nesreča avijatika. V Km' g3r'i' ie padel te dni z vime 600 metrov avijatik Ehrmann "i Je^ bil na mestu mrtev. * Velik gozdni požar. V držav .-— gozO • — jjne 19. t sba k mogočnemu višku, kakršnega prej nismo dosezali. Učinek tega dela je bit impozanten, bil je veličasten. K prekrasnemu uspehu je pomogel pač pred vsem pevski zbor Glasb. Matice, katerega požrtvovalnost in neutrudljivo delo sc mora priznati. Nastopil je pod vodstvom mojstra M. Hubada in izvedel to težko delo, kakor ga pač more izvršiti le ta zbor pod tem mojstrskim vodstvom. V dvorani je vladalo prav svečano razpoloženje. Koncerti »Glas. Matice, so postali prav narodni prazniki naše glasbene umetnosti. Unionska dvorana je bila nabito polna. Bili so zastopani vsi stoji meščanstva, videli smo tudi mnogo inteligence z dežele, mnogo posebno daiiovčine pa tudi širših slojev. Galerije je zasedla mladina. — Koncert so poselili tudi: dež. predsednik baron Schwarz s soprogo, goriški nadškof Sedej, ljubljanski knezoškof Jeglič, škof Stariha, županja Fr. dr. Tavčarjeva s hčerko, dež. glavar dr. Šušteršič, grof Chorinsky, posl. Ravnihar, več dež. poslancev, dr. svetnik Kiimcnt itd. V dvorani smo videli v ozadju kip pesnika Gregorčiča obdan od oljkovih vej. Koncert se je otvoril z Dionizij-sko uverturo, ki je po svoji izrazitosti in dionizijski opojnosti uplivala in žela aplavz. Slavnostna tišina je zavladala, ko je stopil mojster Hubad drugič na oder in so se začuli prvi zvoki »Oljke«. O delu se je mnogo pisalo in ni čuda, da je doseglo popoln uspeh. Ko je bil prvi del končan je nastal pravi vihar aplavza. Pater H. Sattner je sedel sredi dvorane. Vse je ploskalo. »Glasb. Matica« mu je poklonita lovorov venec s trikoloro in srebrnim pasom; pri trobojnici je bil mal oljkov venček. Pohvala, ki jo je žel skladatelj je šla tako od srca, da se je to čutilo; to je bil pravi izraz globokega priznanja in radosti, da stopa naša glasbena umetnost po tej poti naprej. Kako naj se izrazimo o naših slovenskih domačih solistih! Občudovali smo Levarjev lepi bariton. Listi so opravičeno laskavo pisali o njem. „ Domača umetnica ga. Henns-dorf-Bilinova mu je bil vredna družica. Hvaliti njen naSop, njen impozanten glas bi bilo odveč. Odkritosrčno pa srno se tudi razveselili odlično lepega nastopa, domačinke, članice pevskega zbora Glasb. Matice, gdč. Severjeve, Njeno petje zasluži vse priznanje in nam obeta še mnogo. Skoda, da naš prerano umrli Gregorčič ni doživel ter slišal svoje za čevlje in usnje (Schu- mrd Leder-messe). Pripuščene so sledeče stroke: usnje vsake vrste, cestni in galanterijski čevlji, materialije za izdelovanje čevljev (gornji deli čevljev, tekstilije, kopita, gumasti pod-petniki itd.) Usnje in usnjati izdelki za avtomobilski obrat, sedlarsko-, jermenarsko-, torbarsko blago in galanterijsko blago iz usnja, rokavice, komaše in vsi prijradki; pohištvo iz usnja, gonilna jermena; stroji in orodje. Pri znani dobavni zmožnosti avstrijske industrije v vseh navedenih strokah, pri izbranem okusu, dovršenem delu in izvrstni zmožnosti, se željam odjemalcev prilagoditi, je, že kar se udeležbe avstrijskih tvrdk tiče, pričakovati sijajne izložbe. Pri-tegnitev inozemstva naj odpie domačim konsumentom nove dobavne vire in semenj bo gotovo ugodna prilika za izmeno koristnih izkušenj. Prireditelji pričakujejo posebno zdat-iio udeležbo strojne industrije, ker more iz te tako industrija, kakor tudi srednja in mala obrt črpati bistvene koristi, pred vsem tedaj, če kakor je nameravano c. kr. obrtni pospeševalni urad priredi primerna nakazovanja in demonstaricije prikladnih novosti. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz tiskovin, ki so interesentom v pisarni trgovske m obtrniške zbornice v Ljubljani na vpogled. _ — Nasilen hlapec. Na Martinovi cesti je pretekli pondeljek ponoči neki stražnik opomnil 261etnega hlapca Edvarda Oblaka, ki je razsajal, pel in kričal, naj bo nmen. Oblak pa se ni prav nič zmenil za opomin in je kričal naprej. 1 oleg tega je navedel stražniku napačno ime, vsled česar ga je stražnik aretiral. Izkraja je šel Oblak, s stražnikom mirno; ko pa sta prišla do železnega železniškegla mostu, kjer je bilo precej temno, je Oblak nenadoma udaril z vso močjo stražnika po glavi in mu je zbil z nje čelado. Med prerivanjem s stražnikom je hotel Oblak temu vzeti sabljo, kar se mu pa ni posrečilo. Posrečilo pa se mu je pobegniti. Drugo jutro ie bil aretiran na svojem stanovanju. ■— Anierikanca. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru jč policija aretirala dva hrvatska delavca: Petim Derrnonjo in M. Jelica iz Gline na Tlrvatskem. Oba delavca, ki sta oženjena, sta se preskrbela z napačnimi listinami in sta hotela pobegniti v Ameriko. Policija ju je izročila sodišču. , ,. — Radi vlačuganja je bil aretiran v Prešernovi ulici _ brezposelni delavec Alojzij Lofant iz Londona, in na Glincah dninar Jožef Celesmk Gostilna. AfltOfl IvaflČif Buffet. TRST. Andemo de Toni, via Nuova i: TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ■' izborno mrzlo in gorko kuhinjo.----------- ga dela uglasbenega, saj je P. H. SattTrcr jr-Kfn^Oo fVrrffiiEorf! pTCKTclS- no odo tako, da diha resnično življenje, da sega še tem globlje v dušo. Danes pa se »Oljka« vdrugič izvaja. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo Slovenci v Ljubljano poslušat to naše najpopolnejšc delo. In prav je tako! Častimo naša velika dela. njih stvaritelje in s tem narod sam! Uubliana. h«? pri Fischbacliu je začel !Požar ie zav lXiP0*u^ne ^oret* Kozd. Skoda je veifwL0£romnc dimenzije, v nevarnosti. Boim?’ Dv°ie vasi le zajel turiste, ki so bm\da ic og9-!’i •jih je zajel, so izgubljeni, Koncert »Glasbene ■ Matice". Sinočnje izvajanje P. H. Satt-nerjeve kantate »Oljki« je dokazalo, «a stopa slovenska glasba vedno UMi °dmoru dveh let je skla-Jtov prvega slov. oratorija podal sl,,'0’ veliko, visoko stoječe sloveu-e,.0’, velike glasbene vrednosti. heiim .' koacet't je dokazal, kako morno stremi naša, domača gla- — »Koroški klub« v Ljubljani. Korošci hočejo menda ustvariti neko posebno narodnost. V včerajšnji »Ljubljančanki« poziva nekdo vse Korošce, ki bivajo na Kranjskem, naj pridejo v »Union«, da ne bodo tako raztreseni. Nemški Korošci hočejo menda ustvariti svoj klub in ker bo članov primanjkovalo, jih bodo najbrže pomnožili kranjski Nemci, da bodo skrbeli za zatirane brate v vi-lajetu. Na Koroškem žive Nemci in Slovenci. Nemci spadajo v nemška, Slovenci v slovenska društva — zato se nam tem bolj čudno zdi, kaj bi radi Nemci v Ljubljani dosegli s svojim koroškim klubom. — Gospod pisatelj Vatroslav Holz je opasno obolel ter je bil včeraj previden. Vendar je duševno čil in veder. Pravkar je dovršil za literarne zgodovinarje zanimivo delo »100 slovenskih znamenitih mož«. Holz priobčuje v »Slovanu« daljši literarnohistoričen spis. Ker jc Holz pred kratkim dosegel 70. leto, se je bati, da bolezni ne premaga, dasi še na postelji marljivo piše in prireja svoje spise, ki jih namerava izročiti Slovenski Matici. —- Glede notice o hotelu »Južni kolodvor« se nam poroča, da ne odgovarja resnici. Nabiralnikov za »Siidmarko« in »Schulverein« 'sploh ni v gostilniških prostorih. Goslilni-čar je Slovenec in vodi že več let to restavracijo tako, da so vsi gostje izborno postreženi, domačini in tujci. To kaže tudi lepo število stalnih gostov. Zato so vsi očitki neopravičeni. n —- Semenj za čevlje in usnje na Dunaju 19(4. Dunajski zastopniki industrij jn obrtov za izdelovanje in obdelovanje usnja, prirede s pospeševanjem c. lcr. vlade, občine Dunaj, dežele Nižjeavstrijske, trgovske in obrtniške zbornice in vseli korporacij, ki pridejo v poštev, na Dunaju od 22. do 29. avgusta 1914. semenj iz Vrhnike, Z obema bo imelo oprav- — Med prepirom. Dne 18. t. m. je polila med prepirom neka dekla v kazini svojo tovarišico 251etno Terezijo Vrečko, ki je zadobila tako težke opekline po životu, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico. — Nesreča pri delu. Z žago sc je poškodoval pri delu 16letni vajenec Anton Rudi pri Toniesu. Rudi je moral iskati zdravniško pomoč v deželni bolnici. — Mrtvoud ]e zadel predvčerajšnjim dopoldne 56letnega mestnega delavca Martina Galeta na Miklošičevi cesti. Še isti dan je umrl v deželni bolnici. — Izmuznila se je. Iz odgon-skega zapora je pobegnila dvajsetletna vlačuga Terezija Bizjakova iz Imovca. Sodišče jo je obsodilo, da bo morala iti po prestani kazni v prisilno delavnico v Lankovicah na Štajerskem. Bizjakovi se jc ponudila ugodna prilika in vlačuga je pobegnila. — Skrivnostni X privabila je tudi včeraj, drugi dan tega krasnega sporeda, mnogoštevilne obiskovalce v kinematograf »Ideal«. Občna sodba je, da je to uzorna drama. — V soboto »Boj za življenje« krasno ko-lerirana drama v 4 delih. Trst. Tržaško kazensko sodišče. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem je stal Jožef Bas, star 30 let, mornar, doma iz Nabrežine. Obtožen je bil zaradi več pregreškov. V prosti luki so ga zasačili, ko je ukradel 2 kg kave. Čuvaju, ki ga je hotel aretirati, se je ustavljal; ravnotako se je ustavljal stražniku, ki je prišel na pomoč čuvaju. Bas se je vrgel na oba ter ju jc pričel biti s pestjo ter suvati 2 nogami. Vendar pa so ga odpeljali v zapor. Tamkaj pa je zatožil nekega Angleža, ki je bil slučajno zaprt z njim, češ, da je žalil našega cesarja. Ker pa sc je izkazalo, da to ni resnica, sc jc moral zagovarjati Bas, poleg drugih, tudi za ta pregrc-šek. — Pri razpravi se jc konštati-ralo, da je bil Bas že nič manj kot 23krat kaznovan zaradi raznih prestopkov. Bil je tudi izgnan iz Trsta. — Bas se je izgovarjal, da je bil tisti dan, ko je bil aretiran, popolnoma pitan. Povedal ie tudi, da le včasih ze- lo lahkomiseln; to ima menda podedovano. zakaj njegov oče je umrl blazen. — Psihijatra, ki sta ga bila preiskala, sta res potrdila, da je zelo razburljiv itd., ter da večkrat ne nosi popolne odgovornosti za svoja dejanja; porotniki naj se na to ozirajo in naj ne izrečejo preostre sodbe. T o pa menda ni pomagalo mnogo, zakaj Bas je bil obsojen za vse te pregre-ške na 18 mesecev ječe; odšteje pa se mu 5 mesecev, ki jih je presedel v preiskovalnem zaporu. Deklica bežala z doma. Pred par dnevi je srečala na ulici neka gospa od Sv. Ivana mlado deklico, ki se je jokala. Deklica je povedala go-spej, da je zbežala z doma, ker jo doma tepejo oče in mačeha. Gospa je odvedla deklico s seboj k Sv. Ivanu in je odšla z njo na policijski inšpektorat, kjer je naznanila vso stvar. Ker pa se ni moglo dognati, kje se nahajajo starši tega otroka, je gospa obdržala deklico; med tem pa se je poizvedovalo. — Naslednji dan je bilo objavljeno v enem izmed tržaških listov, da je izginila z doma deklica Milica Mršan, stara 8 let, taka in taka . . . Policija ni prezrla tega oglasa in je spoznala, da je deklica, ki jo iščejo ravno ista, ki jo je vzela s seboj ona gospa od Sv. Ivana. • Na policijo je bil tedaj poklican Krištof Mršan. ki je potrdil, da je najdena deklica njegova, trdil pa je, da ne postopa z njo slabo. Naposled pa je vendarle priznal, da je deklico večkrat kaznoval, a to samo zato, ker mu je utekala z doma. I olicija pa je dognala, da ženska, katero je deklica nazivala mačeho, ni množena z Mršanom, ampak je samo njegova priležnica. Dalje jc izvedela policija, da se nahaja Mršan v Trstu komaj štiri tedne, a da v tem času ni zbežala nikoli deklica od hiše. Ker je bila torej policija prepričana, da je Mršau res neočetovsko postopal s hčerko, so mu jo odvzeli ter jo nastanili v zavodu za maloletne. Brezsrčni oče pa se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Star Ijubosumnež. Franc Bukov-šček je izginil že lansko leto v me_ secu oktobru iz Trsta, in nihče ni vedel, kam se je obrnil. Njegovli žena, z dvema otrokoma, je padla v veliko bedo. Da bi se mogla preživljati, je oddala eno izmed sob v najem težaku Višnerju in poleg tega je šivala in prala za druge. Od lanskega leta pa do preteklega tedna se ni oglasil mož; žena ni vedela, ali je živ ali mrtev. Ce je živ, si je mislila, tedaj je v Ameriki. Kako pa se je začudila, ko je dobila tc dni pismo, pisano od svojega moža — iz Gradca. Toda pismo ni bilo ljubez-njivo. Pisal ji je, da mu je znano, da živi s težakom Višnerjem v konku-binatu ter da mu ie zato nezvesta itd. H koncu je pristavil, da se povrne v Trst, kakor hitro bo imel dovolj denarja, a da se povrne s — samokresom ter da jo ustreli. — V nedeljo je nekdo potrkaUia vrata ^stanovanja Ane Bukovšekove (skedenj št. 630) in ko je šla žena odpret, je zagledala pred seboj svojega ubeg-lega moža. Ta je začel takoj razsajati in naposled je potegnil iz žepa samokres in pomeril na ženo, ki pa jc zbežala na cesto ter pričela vpiti na pomoč. — Stražnik je aretirat Bukovščeka. Na policiji je priznal, da je hotel umoriti ženo, nato pa še težaka Višnerja. — Odpeljan je bil v zapore. Uboga žena je seveda popolnoma nedolžna. Bukovščck pa mora biti prava surovina. Na semeni? Angelina Rušiška, stara 21 let, stanujoča pri družini v ulici lesa 5. je izginila pred par dnevi z doma in ker se ni povrnila par dni, je naznanila mati njeno odsot nost na policiji. Policija ie poizvedovala in poizvedovala in slednjič izvedela, da se je potepala lepa Angelina po mestu z grškimi mornarji. Ker je bila policija mnenja, da se na haja Angelina še vedno v družbi teh mornarjev, je preiskala vse beznice in naposled tudi vse parnike, kjer so se nahajali bodisi katerikoli grški mornarji. Na grškemu parniku, ki je bil pripravljen za odhod, je izteknila policija lepo Angelino v kabini stroj nika Tomaža Venisa, starega 30 let iz Pirana (Istra). Na parnik jo je izvabil Eleuterij Papadopulo, star 27 let ter jo je nato — prepustil strojniku. Oba sta bila aretirana, a na policiji sta izjavila, da je prišla Rušiška prostovoljno na parnik. Rušiška je res potrdila, da si je zaželela napraviti vožnjo po morju, da bi videla malo sveta. — Policija misli, da sta hotela mornaria odoeliati lepo An- FRASI MAJLIS, oLiplomixan.lcro3 ač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. Jestvine, kolonifnlno blag«. FR. MILLONIG - TRST Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. JRnzpo&llJnnJc po pošti. Ali ste že bili v čeTrijamicS ntona Javernika, Trst, aoasa ulica Farnetto 33 ? ? 'Tr Sprejemajo »e tudi popravili*. gelino kam v Orijent in jo tam prodati v kak harem. Da obstoji družba za odvajanje deklet, to je gotovo, če pa sta aretirana mornarja res člana te družbe, to se bo pokazalo pred sodiščem. Oddelek »Godbenega društva NDO.« priredi javni ples v nedeljo dne 26. t. m. v gostilni »Pri Bricu« (AUe colle di Scorcola) v Skorkoli od 5. do 11. ut e zvečer. Vsak plesni komad 10 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. »Godbeno društvo NDO.« Kakor je bilo že javljeno so se godbena društva »I. Tržaška slovanska godba« in »Godbeni odsek NDOf« zopet združila v skupno društvo pod imenom »Godbeno društvo NDO.« To skupno društvo si je izvolilo za ujtravno leto 1914 sledeči odbor, ki se je na zadnji seji konstituiral takole: Predsednik: Miloš Švab. podpredsednik: Zidarič Anton, I. tajnik: Pregare Rudolf, II. tajnik: Babič Josip, I. blagajnik: Kjuder Ivan, II. blagajnik: Geržina Karl. Odborniki: Or-toKjo Fran, Bizjak Leopold, Tence Lovro, Klemše Ivan, Stojkovič Josip. Zega Viktor, Hočevar Alojz in Cot-mau Fran. Pregledovalci računov. Pirjevec Anton in Vodopivec Ivan. Nadzorniki: Kolombin Anton, Orto-lijo Fran in Kapelj Dominik. Gospo* dar: Orel Josip. Arhivar: Zega Viktor. Novi odbor se obrača tem potom do vseh slovenskih staršev, da bi pošiljali svoje sinove, ki imajo veselic do glasbe, v edino društvo te vrste v Tratu. kjer se lahko z malimi Stroški naučijo glasbe na pihala. Novi člani se sprejemajo vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 10. zvečer. Iste dneve vršijo se tudi godbene vaje v društvenih prostorih (na stari policiji) pri Sv. Jakobu nad gostilno »Jadran«. 2e izvežbani godci dobrodošli. Vse izvršujoče člane pa opozarja odbor, da redno in točno zahajajo k godbenim vajam. Ker ima odbor že več naročil za sodelovanje godbe, prosimo, da nam slavna društva, ki nameravajo najeti našo godbo, za svoje prireditve javijo čim prej svoja naročila, tako, da bo odbor mogel držati v evidenci vsa naročila in da se bo po njih ravnal. Kajti pregovor pravi; »Kdor prej pride, prej melje!«' Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE. Dunaj, 22. aprila. Danes dopoldne in zvečer sta bila izdana uradna komunikeja, ki pa vzbujata skrbi. Po njih sodeč cesarjevo stanje ni tako ugodno kakor včeraj. Slabše ni, ali zboljšanje, ki sc je pričakovalo, ni nastopilo. Dopoldanski buletin pravi, da kataraiični pojavi še nadalje trajajo. Ravno tako pravi večerni uradni komunike, da katar še vedno traja in da v splošnem stanju ni uastopila nikaka izpreineiuba. Oba komunikeja se zelo neugodno presojata in sta povzročila vznemirjenje na borzi. VOJNA MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEKSIKO. AVashington, 22. borila. Od merodajne strani se poroča, da ie me-ksikanski predsednik Huerta zaprosil amerikansko vlado, da odpokliče svojega poslanika v Meksiki. Meksiko, 22. aprila. Meksikan* ska vlada jc izročila amerikanskemu poslaniku potne liste. Obleganje Vera Cniza. Veta Cruza, 22. aprila. Obleganje in bombardement Vera Cruza traja še naprej. Udeležujejo se ga vse aiuerikanske vojne ladje. f Zaplenjena nemška ladja. Vera Cruz, 22. aprila. Amerikan-ske vojne ladje so zaplenile nemško ladjo »Ipirauga«, ki je peljala 200 strojnih pušk in 15 milijonov patron za Huertejeve čete v Vera Cruz. Orožje in miinicija, vse je bilo kon-fisclrano. Načrt generalov. Vera Cruz, 22. aprila. General Badgar in Hetochcr sta sklenila popolno odklonitev Vera Cruza. Izkrcanih je 3000' mož. VVashington, 22- aprila. Po poročilih mornariškega departementa ]e general Badgar pustil izkrcati ojačenje. Vera Cruz v rokah Amerikancev. VVashington. 22., aprila. Ameri-kanske vojne čete nad Vera Cruzom. General Badger je pozval prebivalstvo Vera Cruza, da naj se v Imenu človcčanstva udeleže dela, ki Imajo namen vpostaviti red v mestu. Mestna uprava jim ostane, kakor je bila preje. Anterikanci so zasedli carinski urad in so poslali straže v mesto. WlLSON IMA POLNOMOC. VVashington, 22. aprila. Poročilo vlade je bilo od zastopnikov potrjeno in sprejeto kakor v senatu. Predsedniku Wilsomi je dana polno-moč uporabiti oborožene sile. J x Z BALKANA. Carigrad, 22. aprila. Belgradska vlada je zvedela, da da so bili 3 Srbi Iz Nove Srbije iz političnih vzrokov aretirani in obsojeni. Obljubljena jim je pa bila amnestija in srbski poslanik Georgevič je nastopil za izpustitev. Sedaj se je pa zvedelo, da so bili 25. marca obešeni. Poslanik je pri vezirju napravil potrebne korake in zahteval, da se činitelje, ki so Izvršili smrtno kazen, strogo kaznuje, da odškodnino za rodbine obešenih in da se nemudoma spuste na svobodo ona dva Srba, ki jih imajo ob-lastnije še v zaporih. Belgrad, 22. aprila. Ruski poslanik Hartwig se je odpeljal v Petrograd. Bolgarski poslanik je odšel v Sofijo. 2 NESREČI Z ZRAKOPLOVI. Frapkobrod, 22. aprila. Zrako-plovec Rieger je strmoglavil s svojim strojem. Stroj je razbit, zrako-plovec težko poškodovan. — Zrako-plovec Mann ie danes dopoldne padel z višine 100 m In zadobtl telke telesne poškodbe. 2RTVE BOJA MED VOJAKI IN STAVKAJOČIMI DELAVCI. Denver, 22. aprila. V boju, ki sc Je v pondeljek vršil (v Coloradu) pri Ludlo med državno milico in stavkajočimi delavci, je bilo ubitih 26 mož, žena in otrok. Število žrtev znaša 50 oseb. iVSEBINA NOTE GRŠKI VLADI. Atene, 22. aprila. Odgovor velesil na grško noto je že urejen In v 'vseh točkah določen. Grški se prizna zaželjena korektura meje pri Ar-girokastru. Upoštevale se bodo želje Grkov po sprejetju Eplrotov v albansko milico. Dobrohotno se bodo 'uvaževale želje, da naj se priznajo Epirotoin oni privilegiji, ki so jih Imeli Eplrotl pod Turčijo. BAN IN SEKCIJSKI NAČELNIKI. Budimpešta, 22. aprila. Skerlecz ise je vrnil v Zagreb. Z ogrsko vlado je dosežen sporazum glede imenova-|nja dveh sekcijskih načelnikov. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-parjev. Pismenim vprašanjem le priložili jtnaniko 20 vlnarlcv, — Pri mati!) oglasili n) nič popusta In se ptačti|e]o vnaprej; župan]! Inserentl v znamkah. Zaključek malib ' oglasov ob 6. uri zvečer. Odda se dobro idoča restavracija v Ljubljani. Ponudbe pod »Restavracija« poštno ležeče. 281—3 i Mirna stranka brez otrok išče stanovanje za avgust. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. 279-2 b—-................................. Proda se pes čuvaj (ovčarski) približne 3 leta star, vpraša se naj Ljubljana. Stari trg 5, 251—x Dobro ohranjene harmonike na tneh so jako po ceni naprodaj. Opekarska cesta 31. ________288—1 Rabljen štedilnik (Sparherd) dobro ohranjen z dvema pečicama želi kupiti. Naslov pove upravništvo »Dneva«. 290—2 Lepi portali za prodajalno z vhodom in izložbenim oknom se za-jjadi prezidave ceno proda. Tržaška pesta št. 43. Poslano. * Gosp. načelnik Vidic v Logatcu mi je dne 1.8. t. in. izkazal izredno ljubeznivost, da jc alarmiral postaje proti Trstu, češ da nimam voznega listka, kar se je izkazalo kot neresnično, dne 20. t. in. pa alarmiral celo vse logaške bajonete. Za to ljubeznivost se mu zahvaljujem s tem, da ga ljubeznivo vprašam: Zakaj imajo nekatere stranke na kolodvoru več pravice nego druge? Zakaj sc odpira skladišče gotovim strankam pred 6. uro zjutraj? Zakaj ima načelnikova helegitimirana perutnina iste pravice v kolodvorskih- čakalnicah, kakor legitimirani potniki ? ‘ “s Anton Srebotnjak, ' _ ^ lesni trgovec, Ljubljana.'1 ’ ' ’ * Za vsebino tega spisa jc uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Lepo kegljišče je še za nekaj večerov v tednu za oddati v gostilni »pri Kroni", Gradišče. Trgovina z mešanim blagom v Ljubljani se radi družinskih razmer proda z vso opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri Franji Snoj, trgovina, Kolodvorska ulica štev. 41. Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst ulica Farneto štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukdji, dobrem materjalp in najnovejšem lastnoizumljcncm modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu, preč. duhovščini 1. dr. velcuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako1 Oglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna* Gorica, Tržaška ulica št. 20, prej pivovar. Gorjup. Velika eksporlna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih 'strojev, gramofonov, orke-strijortov itn. itd. * Be,tjel Goric«, Stolna nlicn štev. JB—4. Prodaja na obroke. Ceniki fknnko. !! Čudovito po coni!! 710 kosov za samo K 3*75. Krasna pozlačena, 36 ur idočc prccizij-ska Ankcr-ura z lepo verižico, gre natančno s 3!etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša .novost'*, 1 par gumbov za manšete double-zlato sIdeal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepšili slik sveta, ki sc za nje vsak zanima, I krasni damski vratni koljč iz orlentalsk. biserov, belo, nerazlomljlvo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „I.onorc“ F. Windisch, Krakau štev. M/22. NB, Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. , SANATORIUM’EMONA/1 ZA-NOTRANUE ■ IN-KKURGICNE • B0L.E2N!, Mi •PORODNIŠNICA. . . , T 1 LJUBLJANA • K0MEN6KEGA-UL1CA- h lih ^zpRWK:rf»iARu-DR< FR. DERGANC 1| L : Pisemski | Najnovejše umetniške razglednice priporoča Marija Tičar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26 in Resljeva cesta št. 7, Modistinja % ,.s\ Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih Čepic in vseh potrebščin *# nudistke. — Popravila se točno in najcenejše izvrse. Kupi se dobro ohranjen glaso-Vlr. Ponudbe r.a »Anončno ekspedicijo.« 286—2 Konfekcija za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podruzni trgovini -------------- tvrdke R. MIKLAUC — *„Pri Škofu" Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : iFceeTcem. c d. d« 1® It v prvem nadstrcspjjaa,. -Cenik na zahtevo brezplačno m poštnine prosto. 5: Velikonočna okasion prodaja ^ komadov« Najnovejše .za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah. IPc^lejte si islcžloe. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. TelepJion 1B2. M — _____________________ St. 7736. L Ker se dne 21. t. m. prične gradba cestnega kanala na Karlovški cesti, ostane do dovršitve dela ta cesta v svojem odseku med Nadvojvode Friderika cesto in Zvoharsko ulico zaprta za promet z vsa-koršnimi vozili, za ježo in gnanje živine. Protiravnanje^ se bo kaznovalo po določilih § 70. občinskega reda. j: Mestni magistrat ljubljanski, v dne 20. aprila 1914. Sam« kratek čas. Nasproti jnstižni palači. H eiitnsi ilrniBl A. Knttj r I prvor prvorazrednih artistov I Lastna menažeriJa* I plemenskih konj. lO klovnov in Avgustov. Za nakup oljnatih In suhih barv, lakov, firne-žev In vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar Dunajska cesta št< v. 20. 1^] ai bij aii a Kolodvorska ulica štev. 18. Pristne emajlne "fcarve, icajctollaaej, mavec itd.. 3STa dio-teM.^ la. čLetelo. 3^©- dietno la. <2.«-teelo. Aikak reklamni memilerijokl eirkuo, tem ved pravi konjaki cirkus v pravem pomenu besede. .Vajziiitinenilejše, najodličnejše In najpopol« neJAc eirknAko podjetje avstro-ogrske monarhije. Cirkus je pokrit In,igra ob vsakem vremenu. Lastni orkester. .;• "V NfciS., v HC 4. srptrllaa. s velike gala predstave s n »samostojnim sea IJublJano novim nenzne. atrakeljaklm oporedom. Začetek ob 8% Blagajna no odpre ob 9*. Ob nedeljah lit praznikih 2 gala slavnostni predstavi 2 Začetek ob 4. url. *»č«tok <>t, nri. Pri vseh predstavah znameniti Krateylov spored. ... Cene prostorom: Lože za 4 osebe 12 K; zaklopni sedež 3 K; I. prostor 2 K; II. prostor K 1*50; III. prostor 1 K. Galerijsko stojišče 60 vinarjev. nuun DUDO pravkar prišli od najcenejše do najfinejše vrste v obilni izbiri, potem slamniki, čepice, kravate, rokavice, srajce, nogavice, žepni : robci, naramnice, palice itd. : po skromnih stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, : nasproti : ¥ iiiVi1iqyio : nasproti : glavne pošte. glavne pošte.