................mm MBHHBnnr
idini doveaaki dnevnik t
aw___H- m V____
vraTas IzTzcmS ned^ in praznikov.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day* eaegu* Sundays and HoBa^a-
TELBFOW PISABHS: ««87 COBTLAKST.	Entered ae Seeosd-CUM Hatter, September 21, 1903, at the Pert Office rt Hew Torki T., aadar the Art of Congress of March I, 187».	TBLKF01C PISARNE: «87 COETLAJTDT.
NO." 84. — STBV. 84.	NEW YORK, MONDAY, APRIL 11, 1910. — PONEDELJEK, 11. MAL TRAVNA, 1910.	YOLUXB XVHL — LETNIK -«um, $
Pozor Slovenci! Ljudsko štetje.
Ponovno poživljamo slovenske Američane, naj pri ljudskem štetju vla-dinim zastopnikom naznanijo, da so SLOVENCI (Slovenians), ne pa "Avstrijci'*.
NA DAN Z NAŠIM NARODNIM PONOSOM 1
Nihče naj več ne trdi, da je "Avstrijec", in kjerkoli živi kak Slovenec iz Kranjske, Primorske, Štajerske, Koroške, Italije in Ogreke, naj pove, da je Slovenec.
V našem listu smo že opetovano poročali o odredbi zvezine vlade, ktera je v*led prizadevanja slovanskega časopisja in nekterih slovan.skili rodoljubov ter naših ameriških prijateljev vsled privoljenja kongresa odredila. da so mora pri letošnjem ljudskem štetju, ki se prične 15. aprila, v vladinih izveš* jih navesti vse prebivalce po njihovi narodnosti, ne pa po državah, iz kterih prihajajo.
Ta odredba, za ktero se imamo v prvi vrsti zahvaliti profesorju vseučilišča Columbia, Pupinu, kakor tudi nekterim postavodajalcem iz držav New Jersey in Pennsylvanije ter kon-gresmanu Čehu Sabaithu iz Illinoisa. se nanaša v prvi vrsti na Avstrijske Slovane, ktere so dosedaj pri nas vedno Šteli kot "Avstrijce", dasi-rsvno ves svet ve, da taka narodnost na naši zemlji ne eksistira. Avstri^- j ska vlada in tamošnji birokratje si- : cer že od pamtiveka skušajo stvoriti •takozvano " avstrijsko" narodno«., ven<tar gftjjiBb- iauio- ni- posrečilo- -ta i-pri tem so imeli tako malo sreče, kakor tedaj, ko so skušali stvoriti " kranjsko "v "štajersko", "istr.-jansko". "dalmatinsko", "bosansko" in 'i hercegovsko " narodnost i»* ravno take jezike.
Koliko zastopnikov slovanskih narodnosti iz Avslro-Ogrske je sedaj v 1 Zjedinjenih državaU ni natančno znano, kajti vsled slovanske malobriž-uosti in vsled spletk avstrijske vlade se je Slovenee, Slovake, Hrvate, Srbe in deloma tudi Poljake in Čehe štelo med takozvane "Avstrijce".
Da bodemo po zaključnem, letošnjem ljudskem štetju vedeli, koliko je v Ameriki onih ljudi, kteri so prišli semkaj, da se rešijo avstrijskega zatiranja, jarma in neumnega biro-kratizma, kakor tudi tamošnjega * 'uredništva", je treba, da pri ljudskem štetju složno nastopimo in da nihče, ki prihaja iz Avstro-Ogrske, vladinim uradnikom ne reče, da je 4'Avstrijec". Vsakdo naj ponosne pove, da je SLOVENEC (Slovenian) in vsakdo naj z gnjusom odklanja besedo "Avstrijec". Narodna sramota bi namreč bila za nas. ako bi tukaj v svobodni republiki, kjer se vsakega Človeka ceni in spoštuje kot Človeka, nastopali kot "Avstrijci", oziroma kot imenski "podaniki" one stare grešniee Avstrije, ktera nas je zc stoletja in stoletja zatirala, nam kratila "ustavno-jamčene" pravice, pošiljala v protislovanske vojne našo najboljšo mladeuiško slovensko kri, pošiljala na nas v srcu Slovenije, v Ljubljani, podivjano nemško vojaštvo, ki je morilo neoborožene davkoplačevalce na mestnih ulicah in ktera našemu narodu onstran Atlantika še sedaj krati vsako, tudi najmanjšo pravico.
Nihče med nami v Ameriki naj ne onečasti svojega poštenega slovenskega imena z im«nom "Avstrijec", kajti ameriška in tudi vsa evropska javnost je bila krvavih geptember-akib dogodkih v Lljubljani v dovolj-ni meri informovana, kaj je pravzaprav "avstrijstvo", tako, da sedaj vsak naš sodržavljan, pa naj že bode fcterekoli narodnosti, dobro ve, ida pod besedico "Avstrijec" ne more umeti nič druzega, kakor srednjeveško reakcij on arsit vo, oziroma, da so "Avstrijci" le oni avstrijski birokratje, kterim je pravica deveta briga in ki dobivajo od avstrijske vlade plačo le ta to, da zatirajo večino ta-molnjega prebivalstva, ki je slovan-
Iz delavskih krogov.
Premogarji in železničarji.
Zopetno posvetovanje o prvotnih zahtevah premogarjev 2. okraja organizacije United Mine Workers of America; posvetovanje se vrši v Dubois, Penn.
SKRAJŠANJE DELA PRI N. Y., N. H. & H. ŽELEZNICI.
Pri imenovani severni železnici bodo te dni skrajšali tedenEko delo delavcem za osem tir; posledica temu bode, da bode tudi plača manjša.
-o-
Dubois, Pa., 9. aprila. Poseben od- j bor premogarjev in lastnikov premo-govih rovov v okraju štev. 2 organizacije premogarjev se je danes v tukajšnjem mestu zopet pričel posvetovati o prvotnih zahte\-ah premogarjev. Tukaj se vrši le pripravljalno posvetovanje, dočim se prične pravo zborovanje v sredo v Altooni. Pa. Pri današnji seji so premogarji odklonili vse predloge, vsled kterih naj bi se štrajk premogarjev poravnal potom posebnega razsodišča. Nadalje se je premogarjem tudi posrečilo doseči, da so se lastniki rovov sporazumeli z njimi, tako, da se bodo sedaj posvetovali o prvotnih zahtevah premogarjev. Vsled tega se bodo pri posvetovanju v Altooni posvetovali o vsaki posamezni točki nove plačilne lestvice. Danes so v osrednji Penn-sylvaniji zaprli tudi one rove, v kterih se je dosedaj še delalo, tako, da počiva delo v vseh rovih mehkega premoga.
New Ilaven, Conn., 9. aprila. New York, New Ilaven & Hartford želez-Mt*a je dB-nes naznanita v svojih delavnicah potom lepakov, da je prisiljena tedensko delo v svojih delavnicah skrajšati za osem ur, tako, da se bode* v nadalje delalo v delavnicah le po 40 mesto po 48 ur na teden. Pri tem bodo delavci v nadalje dobivali tudi za jeden dan manj plače, kakor dosedaj.
Odlikovanje Pearyja. in Bartletta.
Philadelphia, Pa., 9. aprila. Semkaj je dospel '"odkTitelj" severnega tečaja, commander Robert E. Peary, k terena je občinstvo pri predavanju k o,je je priredila zemljepisna družba, navdušeno pozdravila. Governer Stuart je Peary ju izročil v imenu družbe zlato kolajno. Tudi kapdtan par-nika Roosevelt, Bartlett je bil tem povodom odlikovan z srebrno kolajno za ktero se je z kratkim in humori-stienim govorom zahvalil. Peary je dospel semkaj iz Wasbingtona s svojo ženo in hčerjo, Mary Peary, ki je bila pred šestnajstimi leti rojena v arktičnih pokrajinah. Zvečer je Odpotoval v Montreal v Canadi.
Kot Slovani, smo si tekom zadnjih let pridobili v Ameriki velik ugled povsodi in celo na najvišjih mestih nas spoštujejo kot člane onih narodov, kiteri se svoje narodnosti zavedajo, dočim ima vsakdo za takozvane "Avstrijce" le kako zaničljivo pripombo. Da se je tekom let vse tako obrnilo v naš prid, se imamo zahvaliti v prvi vrsti naši lastni narodni zavesti, a v drugi vrsti pa angleškemu časopisju, ktero je bilo vedno pripravljeno odstopiti nam po cele kolone prostora, ako smo hoteli ameriško publiko informovati o krivicah, ktere se nam gode v Avstriji.
■Da pa naš ugled še bolj napreduje in da se bode nas na vseli mestih! še bolj uvaževalo, opetujemo., naj se pri ljudskem štetju sirom naše republike ne najde niti jednega mecl našimi rojaki, ikteri bi postal naroden izdajalec in se nazval "Avstrijcem" ter tako zatajil ime našega slovenskega naroda. Vsakdo naj s ponosom pove vladinim enumerator jem, ko pridejo v njegovo hišo, da je SLOVENEC,, da je njegova rodbina SLOVENSKA in da prihaja iz SLOVENSKE, ktera je sicer avstrijska dežela, koja pa dobro ve, kaka je njena naloga glede bodočnosti.
Slovenci: vsi na krov; vsi bodite SLOVENCI in nihče naj ae osramoti našega naroda ■ tem, da hi izjavil, da
ie "Antrlitc"! J ^ 1 i
Washingtonske novosti. Govorico o kabinetu.
Nekaj časa se že govori, da v Tafto-vem kabinetu ne vlada popolno soglasje ; sedaj se uradoma izjavlja, da temn ni tako, in da ne bode ni jeden član kabineta resigniral.
NESMISELNA POROČILA IN BOBA KISLIH KUMAR.
Ako pa pride do resignacij, se to ne bode zgodilo vsled nesoglasja, temveč radi osobnih zadev.
-o-
Washington, 9. aprila. V novej- J Išem času se je tukaj v političnih kro-j gih zatrjevalo, da je pričakovati ne-1 kterih sprememb v kabinefu predsed- j nika Tafta. Sedaj se pa vse tozadev-j ne vesti zanikujejo, in sicer deloma j uradnim, deloma zasebnim potom. — Tako izjavljajo v Beli hiši, da držav- j ni ali zvezini tajnik Knox die bodel odstopil iu da se tudi tajnik zvezine-ga zaklada ne bode poslovil od zve-zine vlade. Ko se je potem Kuoxu ( povedalo o tozadevnih govoricah, jej' jednostavno dejal, da je nesmisel kaj I tacega govoriti in ipisati, dočim je tu- j di tajnik zvezinega zaklada, Mac- ■ Veagh, izjavil, da na nikak način ne namerava ostaviti Taftov kabinet. ' Vendar na taka dementiranja običajno dejstva ne spremene, dočim govorice o resignaciji nikdar ne nastanejo, ako niso osnovane. Člani
kabineta so se včeraj kakor', običajno zbrali v Beli hiši pri pred- ^ sodniku. Pri seji se o eventuelnih , resignaeijah ni govorilo, kajti stvar je še presveža in poleg tega tudi de-likatnn. Po seji so se nekteri člani kabineta izrazili, da je oficijelna ' predsednikova rodbina zelo srečna in ' da vlada med njo popolno soglasje. ! Zopet drugi so izjavili, da je govorica gletde odstopa nekterih članov nastala najbrže v glavah nekterih časniških poročevalcev, kajti sedaj je tudi v : Washingtonu že postalo vroče, tako. ; da nastane v kratkem takozvana do- ] ba kislih kumar. — Generalni pravnik Wickersham ni prisostvoval včerajšnji kabinetni seji, kajti on se mudi sedaj v Chicagu, kjer se vrši preiskava poslovanja trusta za meso.
'I na če pa pride bas generalni prav- ^ nik sedaj s predsednikom največkrat v dotiko, kajti v sedanjem času so skoraj samo taka vprašanja na dnevnem redu, ki spadajo v delokrog generalnega praa-nika.
-0-
NOVE OKLOPNICE.
Zastopniška zbornica je dovolila dva- ] najst milijonov dolarjev za gTadnjo , dveh novih oklopnic.
Washington, D. C., 9. aprila. Zastopniška zbornica je z 162 proti 110 glasovom odobrila predlog, vsled kterega naj se dovoli $12.000.000 za gradnjo "dveh novih oklopnic za našo vojno mornarico. Štirinajst zastopnikov se ni vdeležilo glasovanja o tem predlogu, ker niso bili navzoči. Z večino je glasovalo tudi 33 demokratov, dočim je proti predlogu glasovalo 24 republikancev. Takoj na to je bil sprejet ves predlog glede mornarične-ga proračuna, ki znaša $128,037.602, oziroira $3,000.000 manj, kakor se je pirvotno predlagalo. Razun omenjenih dveh novih oklopnic, bodo gradili tudi dva- parnika za prevažanje premoga in štiri podvodne torpedov-ke. Predlog glede gradnje novih o-iklopnic in ostalih ladij, so v toliko spremenili, da se je določilo, da se delo odda takim tvrdkam, ki so za svoje delavce že uvedle os^murno dnevno delo.
-o-
Zmešnjava v cirkusu So rasa ni.
Na mestu starega botanskega vrta v Potsdamu razstreljevajo sedaj staro zidovje. V najbližji okolici se pa naihaja cirkus iSorasani, vsled česar so se splašile skoro vse živali. Sloni so potrgali verige in so begali divji okrog, istotako tudi 20 lesvov, ki so silno t »lili. Tudi mnogi konji so se odtrgali, le veModi in dromedarji so - s filozofskim mirom vztrajali. . - % . -*
Umoril misijonarja.
Prod cerkvijo.
V Wood's Rnnn, pri Pittsbnrgn je neki Ivan Radovič umoril misijonarja Frank Skala in sicer po dokončani službi božji. Umor je izvršil najbrže v blaznosti.
NA MISIJONARJA JE DVAKRAT USTRELIL.
Misijonar Skala je bil rodom Čeh in je pred sedmimi leti prišel iz Mo-rave v Zjedinjene države. -o-
Pittsburg, Pa., 11. aprila. V tukajšnjem predmestju Wood's Run, se j je včeraj izvršil pred cerkvijo kon- j gregaci.jonalistov umor, ki je obudil I |tukaj veliko senzacijo. V imenovani! eerkvi je ravnokar opravil službo 1 božjo Češki misijonar Frank Skala, kteri je povodom svoje prepovedi izjavil, da je vsaki čas pripravljen žit-vofvati svoje življenje za krščanstvo. Ko jc potem s svojim tovarišem John Gayem ostavil cerkev, približal se mu j? neki Ivan Radovič, mu nepričakovano pomeril z revolverjem v glavo in dvakrat sprožil. Obe krogi j i sta misijonarja 'Skala pogodila v glavo. tako, da je na mestu obležal mriev. dočim je tudi njegov tovariš Gav nekoliko na roki obstreljen. Morilec j? potem stopil na stojo žrtev in nekaj časa z revolverjem pretil množici, ktera ga je hotela prijeti. Nato je pa pričel bežati na bližnjo železnico in je lcmalo zginol. Vse iskanje morilca je ! bilo dosedaj zaman, dasiravno ga is- j č.-jo policaji in detektivi, kakor tudi I zasebniki.
Radovič je bil član imenovane cerkve tn je bil dokaj radikalnega- mišljenja. Tudi je 'bi! pri maši in mu je misijonar "Skala, ko je prišel v cerkev še podal svojo desnico.
Skalajebil.kot-rrisijonar dobro znan
v	tukajšnji okolici, kajti urejeval je zajedno z Rev. Losa nek češki list. V Ameriko js prišel pred sedmimi leti iz Morave. Star je bil 23 let.
-o-
STRAH PRED JEČO.
Da bi se odtegnila zaporu, je skočila; deklica skozi okno četrtega nadstropja in se smrtno nevarno ranila.
Težko ranjeno so pripeljali včeraj ponoči Carmene Dolores Gonzales v Bellevue bolnico. Stara je 19 let in stanuje pri gospej Carmine Escafet v četrtem nadstropju hiše štev. 322 zap. 20. ulica v New Yorku. Tam je skočila skozi okno na dvorišče. Dobila je hude notranje poškodbe in na gla-
vi	ji je počila lobanja.
Deklica je bila v službi pri mehi-kanski rodbini Jorge A. Caualzo v FreepoTt, L. I. kot služkinja. Dne 3. aprila je dobila dopust, da bi šla k zobozdravniku, in ko se potem ni več vrnila, je gospa Canalizo drugi dan o-pazila, da ji manjka več nakita. Sum je takoj padel na deklico. Mehikanec je iznajdel, kje deklica stanuje, in včeraj se je peljal k nji in ji naznanil, da jo 'bode pustil zapreti. Res je šel na policijo, odkjer se je vrnil z nekim detektivom.
A nekaj minut tprej?, predno sta prišla, je nekdo skušal -odpreti stanovanjska vrata in sedaj je skočila deklica z mize, na kteri je sedela, ter k oknu, skozi katerega je skočila. Detektiv jo je dobil na dvorišču še pri zavpsti in je poklical ambulanco. Ca-nalzo je nato odstopil od svoje obtožbe.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Amerieana proge
ALICE
odpluje dne 20. aprila..
•LAURA odpluje dne 27. aprila.
is New Torka v Trst in Reko. S tem psrnikoto dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Torka do:
Trste ali Reke......36.00.
Do IijnhUan« ......f35.60.
D« Sanctk ......>19111
Kitajci med seboj. Ovojni umor v N. Y.
V kitajskem dela našega mesta je zopet prišlo do boja med sovražnimi si Kitaj cL Včeraj sta bila dva ustreljena in jeden je nevarno ranjen.
POVSODI SO ŽVIŽGALE KROGLJE
i Q
Člani tajnih kitajskih organizacij so se zopet pričeli bojevati. — Hip Ping Tongi in On Leong Tongi.
-o-
V kitajskem delu našega mesta se je včeraj zopet pričel boj med člani kitajskih tajnih organizacij, kakor je to vsako spomlad v običaju med sinovi nebeškega kraljestva. Streljalo se je na Pell in Mot t St. in dva Kitajca sta vsled trga rrmrala umreti, dočim 1 .je jelen smrtno ranjen, B >j se je včeraj vršil med organizacijama Ong Leong Aongov in Hip Sing Tongov. Vsaka organizacija je vsled strelja- < nja izgubila po jednega člana, dočim j? bil tretji Mongolec pomotoma u- ! strel jen in ranjen.
Policija je mnenja, da vojna med 1 Kitajci s tem še ni končana in da je pričakovati še nadaljnega streljanja. 1 iSovražtvo med obema organizaci- i jama obstoji že dolgo časa. oziroma 1 od tedaj, ko so Hip Sing Tongi skušali spraviti nekoliko On Leong Ton- ( eov na električni stol. Včeraj so 1 skušali Tong-i med seboj vso zadevo i na krvav način poravnati. Boj se je \ pričel .par minut po 1. uri popoludne. j Ustreljen je bil Chu Hoy Yen od On s Leong Tongov in sieer ko je šel mi- < ran hiše •> Mot t St. Nekdo je nanj j trikrat ustrelil, tako da je nesrečnik 1 na mestu obležal mrtev. Takoj na to j so vsi Kitajci zginoli iz ceste v svoja ; stanovanja. Chu je ležal nezavesten I na ulici, ko je prišel k njemu nek t policaj, kteri ga je potem poslal v bol- j nico, kjer j * kasneje umrl. Chu je i bil ugleden Kitajec. Bil je agewt : Great Northern železnice in je stano- i val s svoja ženo in štirimi otroci v T hiši št. 53 Bayard St. Nek star Ki- t tajec j? dejal včeraj, da je že davno j bilo določeno, da mora Chu umreti. t
Dve uri kasneje je zopet prišlo do streljanja in sicer n Pearl St. in } Park Row. Trije Kitajci, med temi £ twdi Chung Fook, so stali pred nekim , kinematografom, ko je nekdo trikrat , ustrelil. Pri tretjem strelu je Fook j padel rrrtev na tla. Oba njegova to- j variša so kmalo prijeli in tudi onega < Kitajca, ki je streljal. Malo kasneje ^ je prišlo do streljanja tudi v neki i- ( pralnici na Dover St., kjer je bil tretji ] Kitajec smrtno ranjen.	j
-o-
i
ZASTRUPLJEN WHISKEY.
<
0 i Vsled zastrupljeni a whiskey a je mo- i
ralo umreti sedem osob.
o	j
Westerly, R. I.. 10. aprila. Vsled ] zavživanja whiskeya, ki je bil zastrupljen, je moralo ta teden sedem osob umreti; zadnji žrtvi strupenega : žganja sta bila Charles R. Hood in 11 njegov tast Henry Larrow. Zadeva se strogo preiskuje. Če je bil whiskey zastrupljen iz zlobnosti, ali predleži ' kaka pomota, se še ni moglo dognati.
Denarje v staro domovino
pošil j amo
za $ 10.35 ............. 50 kron,
za 20.50 ............. 100 kron,
za 41.00 ............. 200 kron,
za 102.50 ............. 500 kron,
za 204.50 ............. 1000 kron
za 1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje Ban poslati je najprilič-neje do |25.00 t gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt 9L, New York, K. T. «104 8t Glair Ave„ H. B. rtiMii* ona
Iz Avstro-Ogrske.
Nekaj pametnega.
Bndimpeštanski nadškof je izdal najstrožjo odredbo, vsled ktere je v nadalje katoliškim duhovnom za-branjeno vmešavati se v politične zadeve in agitirati za volitve.
PRIPRAVE ZA SPREJEM THE O. ROOSEVELTA.
Velik škandal v SolnogTadu; neka
ženska je doprinesla duhovnu mrtvo
dete v njegovo spovednico. Dete
je bilo v spovednici umorjeno.
-o-
Budimpešta, 30. aprila. Običajno se trdi, da iz Pešte in Dunaja ni pričakovati mnogo pametnega, dočim bilo na merodajnih mestih dosedaj skoraj zaman iskati kako pametno misel. Sedaj je pa prišlo do izvan-redne izjeme, kakoršnje ni bilo pričakovati. Sicer se to ni pripetilo v Avstriji, temveč tukaj, v odrskem rfavnem mestu, vendar je pa to smatrati dobrim znakom, tako, da se lahko pričakuje, da bodo končno tudi v Avstriji v toliko napredovali, da bodo tudi tam prišle na dan tako pa-netne odredbe, kakoršnje je izdal tu- ; iajšnji katoliški nadškof.
Kakor v Avstriji, zlasti pa v onih ! ieželieah, v kterih imajo takozvani 1 klerikalci" večino — kar je le tam I mogoče, kjer ima duhovščina velik j rpljiv na ljudsko maso, kojo vzdržu- ! je v nevednosti in neznanju — tako ^e je tudi tukaj redno dogajalo, da je : lubovščina imela med narodom svojo Politično ali klerikalno stranko. ; Vsled tega se ni čuditi, da se je za ' aolitiko agitiralo celo v cerkvah in spoved niča h. Pri tem se je zlorablja- ' a vera in kedor ni -olil z klerikalci. \ ega se takorekoč javno prokleli. V lekterih krajih na Ogrskem- se je to- ! •aj godilo ravno tako. kakor se godi le dandanašnji na Kranjskem, kjer ma Bonaventura svojo politično pn-wumevalno stranko in kjer so duhov- • li naravnost prisiljeni vmešavati se v xilitiko, dasiravno je to v največjem protislovju z nauki katoliške vere.
Vmešavanje duhovščine v politiko >ode v nadalje zabranjeno in onemo-ročeno, kajti včeraj je izdal tukajšnji ladškof najstrožjo odredbo, vsled ktere je ]X)dložni duhovščini pod strogo caznijo zabranjeno umešavati se v politične zadeve ali celo agitirati za Iržavnozborske in druge volitve. Nad-ikof povdarja <v svoji odredbi, da je iolžnost duhovščine podučevati ljudi le v veri, ne pa vzbujati v narodu poetične strasti in fanatizem.
Taka odredba bi 'bila tudi za slovenske škofije umestna, kajti to bi le slovenskemu narodu koristilo. Vse »no. kar se je radi raznih Bonaven-tur zamudilo, bi se kmalo dohitelo in naš narod bi imel lepo prihodnost.
Toda od Bonaventure ni pričakovati tako pametne odredbe, kakoršnjo je ravnokar izdal njegov budimpeštanski kolega.
Dunaj, 10. aprila. Cesar Fran Josip se živo zanima za priprave ki se vrše za sprejem bivšega predsednika Zje-dinjenih držav, Theodore Roosevelta in je odredil vse potrebno, tako da bode Rooseveltovo bivanje na Dunaju kar najprijetnejši. Cesar dobiva vsaki dan natančne informacije glede Roosevelta in sicer potom tukajšnjega poslaništva Zje-din jenih držav. Danes je Fran Josip odredil, da se da Rooseveltu za dobo njegovega bivanja na Dunaju, na razpolago dvorne kočije in dvorne lože v glediščih.
Solnograd, 10. aprila. Tukaj se je izvršil grozen zločin, e-egar sokrivci so sicer oblastim poznani, dočim oblasti store vse. da se škandal, ki se je izvršil, prikrije. Neka, dosedaj šir-!i javnosti še nepoznana ženska je prinesla v spovednico nekega dobro znanega duhovna — trmorjeno dete. Preiskava je dognala, da je bilo dete umorjeno tako, da je nekdo z deteto-vo glavo udaril po spovednici. Vsa javnost se vsled tega groznega dogodka škandalizuje in na vse mogoče načine vgiba o očetu in materi nesrečnega otroka....	/ Dunaj, 11. aprila. Vse poljska časopisje, ki izha ja v Galieiji^ je pričelo kar najstrožjo protest^vftH proti nameravanemu ofoLsku. nemškega cesarja Viljema, ki namerava priti letos k
Stavbinska sezona in nje napredek.
Gradnja novih stavb izredno napreduje po vseh velikih mestih naše republike; samo v minolem mesecu se je prijavilo za sedemdeset in pol milijonov dolarjev novih stavb.
LEP NAPREDEK V MESTU NEW! YORKU.
Tudi v Chicago, kakor tudi v vseH druzih mestih republike se neprestano gradi nova poslopja in za-J sebne hiše.	^
i —'
Chicago, II!.. 9. aprila. Tukajšnji stavbeni strokovni li-: Con-:ruction News je ravnokar objavil članek, v ktereni se bavi z gradnjo novih poslopij in zasebnih hiš. v kolikor se je gradilo in zgradilo v minolem mese-cu. Iz članka je posneti, da je stavbeno delo. oziroma gradnja novih po-islopij v minolem mesecu izrodno napredovala, in sicer po v>_Li večjih mestih v Zjed. državah.
Statistično poročilo se nanaša v prvi vrsti na .32 večjih mest republike. V teh mestih se je v minolem mesecu vzelo pri stavbinskih oblastih dovoljenj za gradnjo 20.713 novih poslopij, ktera bodo veljala S 0.G0j.753. Lani se je v tem mesecu zgradilo v imenovanih mestih le 17.481 novih poslopij v skupni vrednosti $69.038484. Gradnja novih {*>-slopij je napredovala v :>:» in nazadovala v 10 mestih. Lepo je napredovala gradnja novih poslopij v New Yorku. V Pittsburgu so nazadovali za 10%, dočim so v Chicagu napredovali za 23^. Najbolj sta pa napredovali mesti Philadelphia in Brooklyn, namreč za '39r'c. kar velja tudi o mestu Buffalo. N. Y. — V newyorSkih mestnih deli!.. Manhattan in Bronx se je v minolem mese-cu zgradilo za $18,199.525 runih poslopij. oziroma 5S2 stavb. V Phila-delphiji so v minolem mesecu zirradili 2361 novih stavb.
-0- . 7
O NEMŠKEM MORILCU
WALTER W0LTEHJU.;
Policija išče novih dokazov. — Morilec je govoril po telefonu z neko deklico in ji grozil.	.
Kakor se naznanja, j? Albert Waller Wolter. morilec ie-re -ne Ruth Wheeler, na dan izvršitve z'očina govoril po telefonu na 75. i;L in Ave. v New Yorku z neko aeklico, in med pogovorom ji je večkrat za-rozil. da jo bode "sfiksal"'. Polir-ija išče sedaj to deklico, a ne more izvedeti njenega naslova, oziroma kje stanuje. Govorila sta kakih petnajst minut.
David Scliopp iz št. 222 izt. 75. ulica v New Yorku je izjavil, da je videl zverinskega morilca dne 24. marca, kateri dan je bila Wheeler umorjena, stati pred svojim stanovanjem, kakor bi koga pričakoval.
-o-' \
~ 11
Kcdaj bode končano zasedanje kongresa.
Washington. D. C.. 9. aprila. (Vslužbenci v kapitolu so sedaj pričeli prorokovati kedaj se bode končalo zasedanje sedanjega kongresa. Nekteri trdijo, da se konča zasedanje sedanjega kongresa 15.. drugi pravijo zopet 20. in 29. maja. Zopet drugi so pa prepričani, da se konča zasedanje kongresa šele 1.. 4.. 10., 15. ali 20. junija. Kedo bode imel prav, seveda še ni znano.
velikim avstrijskim vojaškim vajam, ktere se bodo vršile v Galiciji. Poljaki smatrajo nameravani obisk nemškega -cesarja, oziroma povabilo, ktero mu je poslal avstrijski cesar, za veliko žalitev celokupnega poljskega naroda, kteri slavi letos petstoletnico slavne poljske zmage nad Nemci v bitki pri Tannenbergu, v kteri so bili Nemci tedaj popolnoma poražcnL V proslavo opomina na to zmago. bo^ do letos, vršile v Galiciji velike slav-
^ -v. , - _ _ , _ ujd
rCLjlS NARODA"
(Stovento Daily.; Owned kad published by the [lildv»nIo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSKK, President. VICTOR V AIJ A V EC, Secretary. LOOTS BENEDIK, Treasurer.
d———iiiiiiimi mm la————
Place of Business of the corporation and •ddreeses of above officers: S2 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, K. Y.
T .	.
Stt celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
i m-pol leta.........1.50
i M leto za mrsio New York . . . 4.00 : pol leta za mes'o New York . . 2.00 ' * Evropo za vse leto . . . . 4.50
J** " " pot leta.....2.50
I« «. 4« četrt ieta .... 1.75
**GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
T ■■! I	........«
"GLAS NARODA"
^"Voice of the People") itanxed every dav, except Sandays end. Holidays. Subscription yearly $3.00.
—-- "i
Advertisements on agreement*
Dopisi brez podpisa in osobnoati ae lie BAtisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi Jcn«Ja naročnikov
Eosimo, da se nam tadi p rej An Je Ivall^čo naznani, da hitreje najde*1 AO naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta na-cfiov:
"GLAS NARODA"
68Cortiandt St.,	New York City.
Telefon 4G87 Cortiandt.
Draginja in njene posledice.
ZP večkrat s:r.o se na tem mestu ba-vili z dej s tvran, da pomenja podražitev živil, lilt'd t em, ko se plača ne jioviša, ali ii';i> se celo zniža, poslab-lilije življenja ljudskih slojev, kajti delavci morajo manj živil rabiti, kakor pred pričetkom draginje. Oni se Morajo slabše preživljati in tndi slabše oblačiti; oni motajo stanovati v slal£ih .-tanovaujih, kakor ko stano-vali preie, in tudi skoraj ni kake zabave si ne morejo in ne smejo pri-voditi. Oni ne morejo več živeti po sedanjim n:u-inu in v množili slučajih morajo celo trpeti pomanjkanje. Lteremu preje niso bili priučeni.
Ivake so posledice i>omanjkanja, zamore biti vsakomur jasno. Slabo rejeni ljudje ne morejo biti močni in 7-dravi. Ravno tako tolmačijo vso stvar tudi zdravniki, kar je pred vsem posneti iz li>ta Medical Record, koji piše o resnih posledicah, ki zamo-rejo nastati vsled trajne draginje in ki povdarja. da bode v nadalje razlika med bogatimi in siromaki še večja, kakor je bila dosedaj.
Imenovani članek trdi, da se razpad in propadanje pri našem ljudstvu dosedaj še ni opazilo, 'kakor se to dogaja pri evropskih ljudstvih, kajti k uam prihajajo vedno in vedno naseljenci iz Evrope, -tako, da o-stane naša ljudska kri vedno sveža. Ako pa ostane pri nas draginja za trajno, potem se mora končno tudi: pri nas pojaviti ona degeneracija, ktera je drugim ljudstvom že od dav-J na lastna. Vsled tega jef potrebno,' <!a se kakor hitro mogoče temu od-: pomore, ker inače zamiorejo nastati! skrajno resne posledice za naše ljud- •
Kot dokaz navaja imenovani list j Anglijo, »kjer se vedno bolj razširja! oni ljudski sloj, ki je manj, vredne' kakovosti, in sicer v duševnem, kakor tudi v fizičnem pogledu. Tam so vsled tega tudi nastali taki problemi, od kterih je ol>stoj dežele odvisen.	i
Tako se je dognalo, da so bili angleški vojaški novinci za časa krim-. !.e vojne, ko je v Angliji vladalo Še bi a gos; an je, po tri palce večji in do 1 rideset funtov težji, »kakor so bili voj;iŠki novinci za časa burske vojne.I In dasiravno so za vojno proti Bu-rom potrebovali le 250.000 vojakov, jim je bilo vojaške novince tako :te- i žavno dobiti, da so bili prisiljeni je-! mati v vojsko mladeniče, ki so bili! le po ]>ot čevljev visoki, dasiravno so.! zuravniki dobro vedeli, da- fcaki ljudje' le težavno prenašajo napore v voj-' ni. —	...
Ravno tako, kakor v Angliji, naza-<:,ij« t ml i prebivalstvo v Nemčiji.
amkaj j>osl ajajo vdjafln vedno iriaajši, oziroma oblasti so prisiljfene mero za vojaške novince vedno in vedno pomanjševati, ker inače bi jim sploh ne bilo mogoče dobiti potrebnega, ali bolje, nepotrebnega -"voja--; fctva.
Ako bode toraj pri na« -draginjf-trajna, zamoremo priti končno tudi v Ameriki tako daleč, kakor so pri-• £li v Angliji in Nemčiji.
■ !
Kje je IVAN KRAJCI Doma je iz ] Dolge vasi pri Kočevju. Pred pol leta biva! je v Pifctsbursru, Pa." Za ) njegov naslov bi rada vedela se- 1 stra: Mary Kraje, 600 Gates Ave., i k ^ Brooklyn Borough, New York. ]
Buckeishops.
Zvezina sodišča so pričela v novej šem času energično nastopati: pri i čela so preganjati takozvane bneket shops, oziroma one pisarne, v kteril izvršujejo manj premožni ljudje svo je borzne špekulacije. Mnogo vodi, teh pisarn so že dale oblasti areto vati in sedaj se naznanja, da se jii bede 'kaznovalo z vso po zakonu pred t pisano strogostjo.
Bucketshop, ali zakotna borza, ji brezdvomno škodljiva, kajti takozva ne male ovce se tukaj sistematični jstrižejo in skubejo. V taki zakotn borzi zamore človek tako malo do | seči, kakor v vodi, iz ktere se ne mor« rešiti.
Kljub temu je pa preganjanje ma lih zakotnih borz dokaj nesmiselno kajti .tudi za to preganjanje veljj 'stari izrek, po kterem se pri nas lov le male tatove, dočim se velikih n< preganja, oziroma: male bueketsho j piste pri nas love, dočim se za velik« i nihče die zmeni. — Tako imamo pr j nas v New Yorku dve ali tri velikan j ske špekulacijske zavode te vrste i kterih lastniki in vodje spadajo »k ta kozvani "Crčme de la Creme". To , da zvezina sodišča niti ne mislijo m to, da bi se bližala tem ljudem!
In tudi veliko borzo, v kteri s< ipra na milijone, tako, da je borzi 'prava gigantična igralnica — ta za vod nazivljajo pri nas "prepotreb-nim zavodom nacijonalnega blagostanja ", in vsakdo se ozira in vpoštevi | njene želje, po kterih se ravna celt jHflša nacijonalna politika.
Geslo najnovejšega pregainjanja j« toraj: "smj-t malim bucketshopom— ker tvorijo nevarno konkurenco velikim špekulacijskim zavodom!"....
DOPISI.
Dunlo, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
O delu ne morem nič poročati, ker kakor tudi drugod ne, po prve mi; aprilu ne delamo in ne vemo, kdaj bodemo z delom začeli.
Govoril pa bi rad več o društvenih razmerah. Naše društvo "Zarja Svobode", spadajoče pod S. D. P. Z. lepo napreduje po številu članov, in upamo še več napredka. Vendar o-pazim pri društvu nekako napako, in ta je, da se člani društvenih sej redno ne udeležujejo. Urejevanje in dobro vodstvo kakega društva je pa le tedaj mogoče, če se društveni sobrati sej redno udeležujejo. Kdor izostaja od sej, ne ve, kaj se pri društvu godi in v taki nevednosti lahko eden ali drugi napravi kako napako — eelo škodo društveni blagajni. Mnogokrat škoduje pa tudi samemu sebi. ker se ne ve ravnati po društvenih sklepih.
Ker smo v dobi mogočega štrajka, naj čluini sledeče upoštevajo:
Kidor se hoče izseliti izven okrožja svojega društva, naj to takoj sporoči kakemu društvenemu sobratu, oziroma društvenemu odboru. Kdor pa hoče izstopiti, naj to pove pri zadnji plačilni seji, ne pa potem kje drugje, ko je društvo za njega že plačalo. Tak član naj se ne jezi, če je potem snspendovan ali pa črtan. Ravno isto velja
za one člane, ki gredo v staro domovino.
Vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike želim lepih spomladanskih din i j in jih opominjam, da usta-novijajo prekoristna podporna dru-štva, kjer jih še ni, in priklopijo Slovanski Delavski Podporni Zvezi v Conemaugh, Pa.
Alojzij Bavdek.
Frontenac, Kans.
Slavno uredništvo:—
Tukaj so delavske razmere jako slabe in nobenemu ni znano, kdaj se bodo izboljšale. Pač pa smo v društvenem oziru trdni. Kakor bode vsem zuano, si je sezidalo avstrijsko slovensko bolniško podporno društvo svojo lastno dvorano. Dne 1. aprila je bil za nas velik praznik, ker omenjenega dne se je zbralo deset društev z zastavami in ob 10. uri zjutraj
Smo odkorakali skup>no v cerkev. Po končanem opravilu smo napravili obhod po mestu, nakar smo ipodali v lepo okrašeno dvorano. 1'arade se je udeležil .tudi mestni župan, okrajni glavar in še več drugih lostojanstvenikov.
V dvorani so se nato vrstili slav-lostni govori. Najprvo je govoril iupan, zatem okrajni glavar in za sjim jo povzel besedo glavni predsednik društva, za kterim je bilo šc reč drugih govorov.
Pevsko društvo "Orel nad Triglavom" uas je razveseljevalo s krasni-ni slovenskimi pesmicami in poskrilo je za to, da je bila svečanost še epša.
Novo poslopje stoji na jako lepem irostoru in bode v ponos vseh SIc-encev. Radosten pojav je, da se ki§ mali narod tako zaveda. Da smo >a dosegli tako lepe uspehe, se je abvalki solidarnosti, ki vlada med
U	M3 f"	'
nami. Le tako naprej in spoštovali nas bodo vsi, s kterimi pridemo v do-tiko!
j. Da mi g. urednik ne bi pristrigel [_ dopisa, naj končam in se na tem me-_ stu zahvaljujem -vsem, ki so pripo-h mogli k temu, da smo si postavili lastni dom. Posebno se zahvaljujem j v imenu društva vsem bratom in čla-nicam raznih podpornih društev in f splohi vsem Slovencem in Slovenkam. I- ki
so nam izkazali due 1. aprila svoje zaupanje. e j Skoraj bi pozabil povedati, da smo . I imeli že drugega aprila veselico, ki
0	je jako lepo uspela. Naši rojaki so
1	|se dokazali, da umevajo rek: "V slogi je moč!"
e Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam tu in onost-ran oceana. Tebi _ Glas Naroda pa želim mnogo naroč-
,t nikov. j	Alihael Kok.
_ >
a	rnfim - —
e Antoo Medved*
"T"
i Slovensko književnost je zadela
-	britka izguba. Na Turjaku na Do-!, lenjskem umrl je dne 13. marca jeden
-	najboljših? in najplčudovitejših sloven-
-	J skill pesnikov-lirikov župnik Anton a Medved.
j Bil je to popolnoma samonikla in e samostojna prikazen na polju sloven-ajškega pesništva. Hodil ni za niko-
-	mur, posnemal ni nikogar, vedno je
-	ostal sam sebi.
Začetki njegovega pesniškega stvar-a janja segajo v začetke 90. let, ko se D je .pojavila med Slovetnci mlada pesniška generacija: Zupančič, Cankar, e Kette, Murm in drugi. Takrat se je
-	oglasil tudi Medved in postal sotrud-
-	nik "Ljubljanskega Zvona" in "Dom
•	in Sveta", kteremu je ohranil zvestobo do smrti. Tedaj, ko se je Medved jel šele razvijati, zavladala je v literaturi impresijomistiena in simbolistična struja, kteri je bil glavni su-
jet ČUSTVO,
struja, ktere zastopniki so znali vliti v svoje verze najrafi-nirmnejša čustva in razpoloženje, naj
' si je bilo še tako bolestno in ner-i
. vozno.
Ta struja, ki je bila prava slika moderne dobe nervoznosti, je po-^ tegnila tudi naše mlade za seboj. Zupančič je izdal svojo "Čašo opojno-j sti", Cankar svojo "Erotiko"; z eno besedo: nastala je slovenska mo-denna, a ni niti najraanje vplivala na zdravo pesniško silo Medvedovo, ki si je zahtevala JASNOSTI in možatosti ^ in mi marala za oni megleni, nejasni
•	in bolestni sentimeutalizem, ki je za-vel v pesnih naših modernih. Med-
-	ved je šel po začrtani poti, nikomur
•	sledeč, naprej in se razvil v krepko individualnost, v pesnika-filozofa. Lahko rečemo, da se vleče skozi vse njegove pesmi življenski problem.
t Vsa'ka njegova pesem vsebuje živ-ljensko resnico, do ktere prihaja po pravilih neizprosne logike. Medved je refleksiven lirik, on se lotuje na-t ravmost svojega predmeta; opazova-
■	nje zunanjega sveta je rodilo v njegovi duši neštevilo življenskih misli,
t ktere je Medved znal vliti v do zad-
■	nje posameznosti izcizelirano obliko, prav kakor Gregorčič.
Svoje mnogoštevilne pesni, natis-, njene skoraj izključno v "Dom in ( Svetu", je Medved slednjič izbral in ( izdal leta 1905 pod naslovom "Poezije". Ta knjiga, gotovo biser slo-venskega pesništva, je bila vsprejeta od slovenske javnosti z odkrito sim-patijo. Izbral in zbral je Medved v teh "Poezijah" najboljše iz vrta svoje muze. V tej knjigi šele nam stopa Medved kot zrel mož pred oči, kot pesnik-mislec.
Trpkost, s to besedo bi lahko najbolje označil pesni, zbrane v tej knjigi. Trpkost izraža že njegova "Sodba sveta" .na čelu "Poezij", ki je tudi motto cele zbirke. Pesnik pravi:
Ne upaj od sveta plačila, (njegova sodba te ne moti, nemila bodi ali mila, ti le srčan se dela loti. — Uveriš se, da svet popraša ob vsakem delu prej: čigavo? Potem presoja dela naša, oseba jim daje veljavo.
Pesnik naj se ne udaja presmelim nadam in .tudi ne razjedajočemu dvomu: to je vsa Medvedova filozofija.
Najlepši oddelek 'knjige je brez dvoma cikel "V gozdu". Vsaka stvar, ki jo pesnik zagleda, mu vzbudi
novo misel. Saj tukaj v gozdni i tihoti, v božjem stvarstvu je človek najbolj razpoložen za razmišljanja o svetu, o človeku in njegovem življenju.
Pesnik vprašuje:
Kako? Da naj z besedo, polno živo razkrijem tajnosti prirode večne? Jaz, tajnost velika, največja sam? Jaz, bitje, ki sem sebi neumljivo, ^ jaz, majhen člen verige brezkonečne, jaz misli naj vesoljstva duška dam?
Dasirav.no čuti Medved v svojih i pesnih vse zlo in nesrečo, ki preveva < ta svet, ga vendar ne moremo ime- 1
novati pesimista. Z njegovih pesni s *
ne veje nikdar obup, marveč trda volja bojevati se za vzore, ki so človeku pot rebrn. , Zraven * svetle strani življenja v4vad ne zakriva tudi temne strani, v vsaki kupi sladkosti najde tudi kapljico grenkega pelina.
Krasne in globoko zamišljene so njegove "Gazele". V oddelku "Brš-Ijan in bodičje" biča z žgočnim sarkazmom današnje nezdrave razmere bodisi na literarnem ali političnem polju. Mnogo pesni je pesnik posve- j til svoji nad vse ljubljeni maiteri tet-1 to svojo ljubezen 'krasno združil z ^ najplemenitejšo ljubeznijo do vsega; človeštva.
Citirali bi lahko v njegovo karakte-rizacijo marsikaj, a to raje opustimo. Vsak Slovenec naj čita njegove j "Poezije" sam in užival jih« bode.
Lansko ali predlansko leto je Med-1 ved i zidal drugi zvezek svojih '1 Poe- : zij", ki stoji na višini prvega in je vreden njegov naslednik.
Medved se je .poskušal tudi na dra- j matičnem polju, a z manjšim uspehom. Naj omenimo le nekatera dela, i n. pr. Viljem Ostrovrhar, Kacijanar, Za pravdo in srce, in drugo.
Z njegovo smrtjo je doletela našo književnost velika zguba. Umrl je v najlepši možki dobi, star šele 41 let, in ustvaril bi nam lahko bil še mno-/go lepega, da ga ni pobrala kruta [smrt. A njegove pesni bodo živele! med nami in med imeni najboljših slovenskih pesnikov se bode vedno
imenovalo tudi ono Antona Medveda. * * *
Pokojni pesnik Anton Medved je bil rojen v Kamniku 19. maja 1869, v mašnika posvečen 23. julija 1892. Bil
je v različnih župnijah kapelan, dokler ni postal leta 1908 župnik v Turjaku. Kakor .poročajo, je pesnik umrl na a'kutnem napadu na čreva, ki je bil posledica bivše operacije. Prihitel je takoj k njemu dr. Šlaj-mer, a vsaka zdravniška pomoč je bila breuspešna.
Pogreb se je vršil 15. marca ob 9. uri predp. v Turjaku, od koder so truplo prepeljali v Kamnik, kjer so je ob 4. uri pop. položili k večnemu počitku. Pogreb je bil veličasten. Ob 1. uri pop. 'so pesnika prepeljali v Ljubljano. Sprevoda skozi mesto se je udeležilo mnogo narodnega občinstva. zastopniki literarnih organizacij in mlafdina. Pevski društvi Slavec in Ljubljanski Zvon sta zapeli več žalostink. Mrtvega pesnika so nato odpeljali v Kamnik. Splošno se je opažalo, da se je udeležilo pogreba zelo malo duhovščine, zlasti pesnikovih sošolcev.
Pokoj
ni pesnik Medved jo napravil ustmeno op<Sroko, v kteri je postavil za svojo glavno dedinjo svojo sestro Heleno. Kakor se govori, je pesnik ostavil tudi zna.tno literarno zapuščino, ki je shranjena na varnem mestu. Pokojnik je bil sva-k dr. Konrada Ja-nežiča, odvetnika v Voloskem.
Socijalna zgodovina Slovencev v XIV. in XVI. stoletju.
(Nadaljevanje.)
Graščak po navadi ni smatral pod-ložnika za človeka. Za časa največjega kmetskega upora leta 1573 je živel j na Hrvatskem graščak Tally. Ugrab-ljal in onečašcal je podložnikom žene in hčere in nihče ga ni smel pri tem poslu motiti. Za drag denar so mu morali kmetje odkupovati stara in nerabna 'kljuseta. Morali so mu rediti živino in pse in če je poginil gospodov pes, je moral kmet za kazen vrniti vola. To je en slučaj. Več ali manj podobno se je godilo po drugih gradovih.
Vsa zemlja pa je bila pravzaprav lasit graščakov. Kmetje so bili le dedni najemniki.
Za časa turških vojsk se je stanje podložnega kmetstva še zelo poslab- , šalo. Ugrabijal jim je Turčin imetje in požigal domove. Poleg tega so pa morali kmetje plačevati velikanski o-brambeni davek, ki jim je odvzel zad- 1 nji novčic. Storilo pa se kljub vsem( davkom ;ni nič. Dostikrat so se po- j rabili v privatne namene kakega mogočneža-	i
Posamezni stanovi so bili strogo:1 ločeni. Tu sijaj in bogastvo, tu rev- ■ ščina in glad. Plemstvo je seglo po najkrasnejšem plodu rimskega dubta, 1 po rimskem pravu. Ono mu je varo- ' valo njegovo lastnino in -premože- < nje.
Kmet pa se je zatekel k evangeli- J ju. Tu je našel enakost in komunizem prvih kristjanov, tu je bila zapisana njegova stara pravda...	I
Odločilnega pomena je bilo, da je j imela gospoda tudi sodnijsko oblast 1 v rokah. Sodila je tako, kot je zahtevala lastna korist.
Vse to socijalno nasprotje poostru-je še bolj narodno. Gospoda je bila nemška; tudi samostani so bili večinoma v rokah tujcev. ISTemški bri-ksenski in brižinski škofje so naseljevali mpftl Slovence trde Nemee in
j«:." .:'k'' "t??' ".•ssŠsHti.,	' •_•}■<■ ■ '
f
-i DR. R1CHTEOS A
&	S steklenico	vX^H
B PAIN-EXPELLERJA ^
n	odpodite bolečine.	V*
12 To sredstvo nima para. Nične O 3 olajša tako hitro in trajno r«v- y
3 matixem, nevralgijo, ivinjenja C
rj Dobi se v vseh lekarnah po 25 8
\ F. Ad. Riciiter & Co., £
rav.no te povsod protežirali pred slovenskimi domačini. Tudi v uradu in šoli je bila nemščina absolutna.
Tako je postal tujec in izkoriščevalec en pojem. Vse to narodno sovraštvo pa se je izražalo kot slojno sovraštvo.
Po vzgledu Cankarjevega hlapca Jerneja so mislili kmetje doseči pravico najprvo s pritožbami in prošnjami na cesarja. Njemu so vedno zaupali. Voljni so bili nositi vse davke in vsa bremena, toda ti morajo biti določeni v urbarjih. Zahtevali so postavnega razmerja do gosposke. Ko so videli, da ostane vse le pri obljubah. se je iskra socijalne nezadovoljnosti razgorela v mogočen plamen, ki je svetil daleč v bodočnost. Le misel, da ni za gospodo postav, da so izročeni tujcu-Nemcu na milost in nemilost v roke, misel žaljenega pravnega ču.ia je pognala slovenske kraete v boj proti obstoječim družabnim razmeram.
in.
Revolucija slovenskega kmeta je ! bila otrok razmer, ki so vladale med narodom. Turške vojske so uničile
■	Slovencem blagostanje, nemška go-' spoda pa je vzela še to, kar je osta-' lo. Zgodovina teh soeijalnih bojev i nam kaže. kako se je razvijalo dušev-1 no obzorje kmeta. V začetku so imeli upori le lokalen značaj; počasi pa
! je uvideval kmet, da je glaven kri-
■	vec tedanji družabni red. Jugoslo-
■	vani so zaznali skupne interese, lio-- teli so ustanoviti nov državen orga-i nizem: jugoslovansko kmetsko repub-' liko. Po obupnem boju je zavalil tu-! jec silnejši jarem na slovenski .narod, 1 ki je pod njim malodane izkrvavel.
Prvi znaki upora so se pojavili 1. 1470 med kmeti na Koroškem. Goli spoda se ob turških napadih ni bri-I gjila za podiožnike. Ko so deželni ' stanovi naložili občen davek, je nastal upor. Kmetje so hoteli sami tudi nameščati župnike. Nenaden turški napad je končal to uporno gibanje.
Nadaljni upori so bili leta 1503. 1513, 1514—1516 in največji leta 1573.
> Upor leta 1503 je bil omejen na Dolenjsko, ki je bila torišče nezado-voljnežev. To gibanje je bilo — kot poroča Valvazor — hitro s silo zatrto. Toda upornega duha pa vendar niso zadušili. Tu in tam se je pojavila truma, dokler ni izbruhnil splošen upor. Kmet je zahteval nazaj stare čase, svojo "staro pravdo"...
Leta 1512 so zahtevali poslanci slovenskihi dežel v Gradcu, naj jim ne nalagajo vedno novih bremen. A vse ni nič pomagalo. Tako se je pripravljal nov upor. Kmetje so imeli izborno urejene zveze. Posredovali ;so ,med oddaljenimi kjraji potujoči rokodelski pomočniki in trgovci. Gospoda ni prišla .takim pripravam tako lahko na sled, ker je bil kmet o<5 nje popolnoma ločen. Leta 1513 je zadušila gospoda s krvjo vnovič nastali upor. Vendar uporne misli so živeli med narodom dalje, dokler ni napočil krvavi dan leta 1515.
(Konec prihodnjič.)
POZOR ROJAKI!
Spodaj podpisana potovala sem v družbi več rojakov iz starega kraja. i Nelodo pomagal mi je nositi prtljago, i V Havre je on šel na parnik La Lor-| raine in jaz sem pa zaostala za par-I nik Angara, seveda brez prtljage. Se-I daj pa ne vem, kam se obrniti, da bi isto dobila. Zato prosim omenjenega rojaka, da mi dopošlje moj kovček, v kterem je več stvari za mene velike vrednosti in jaz mu dam $5.00 nagrade.
Frances Šinkovec, P. O. Box 55,	Dodsou, Md.
Zadnja železniška postaja je pa
Harrison, W. Va.
(9-11—4)
j--- -
Kje sta ANA in njen brat ANTON ZUPAN? Doma
sta iz Sevnice ob i Savi. Ana Zupan bila je svoječas-no natakarica v Ljubljani Prosim rojake, če kdo zna, kje se na- i hajata, da mi nazni, za »kar bodem i zelo hvaležen. — Josip Rebol, Novi Udmat št. 38 pri Ljubljani, Kranj- i sko, Austria.	(9-12—4)
T	--------«
slovensko katoliško
I podpa društvo sveteBarte
i
Za Tjedinjene države Severne Amerik Sedež: Forest City, Pa. jnkorporirsno dne 31. Januarja 1902 v driavj PenBtf^oa®
ODBOMnU:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 685, Forest City, Pa. Pod predsedn ik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kam. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 7G7, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1131 E. 60th Street, Cleveland, Obi* Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
■ ■ ■ p ' »-
YADXOKMTKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 6S3, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENEU, stare jii, TL nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, HL nadxoraik, B9 Mill Street Luzerne, Ea.
FOROTKI IK PRIZIVHI ODBOX:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoci, Pa. i VAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 522, Foreat City, Ps.
Dopisi naj se poliljaje I. tajuk*} TV Alf TXLBA3* TL 9 7 Foreat City, Pa.	'	*
Društveno glarilo je "GLAS NASODjL"
URADNE VESTI IZ STAREGA
KRAJA.
C 44/10 1
OKLIC.
Zoper Josipa Prebevšek, posestnika iz Travnika št. 136. sedaj v A me-I r.ki, kojega bivališče je neznano, sc je podala pri c. ki-, okrajni sodniji v; Ribnici po Ivanu Bencini ml., posest- j niku in trgovcu iz Travnika št. 64. tožba zaradi 229 kron 44 vin. s pri p. i >Ta podstavi tožbe določil se je narok za ustno sporno razpravo na dan
2. aprila 1910, dopoldne ob 9. uri, pri tej sodniji, soba št. 4.
V obrambo pravic Josipa Prebevšek se postavlja za skrbnika gospod Ivan Lovšin ml. v Ribnici št. 70. Ta skrb nik bo zastopal toženca v ozna-menjeni pravni stvari na tega nevarnost in stroške, dokler se ta ali ne )^lasi pri sodniji, ali ne imenuje po-jblaščenea.	.
C. kr. okrajna sodni j a Ribnica, ml-
ilelek II., dne 16. marca, 1910. _______ ___
DELO! DELO!
The Cleveland Cliffs Iron Comp.. Marquette, Mirl.L, potrebuje več delavcev za v šumo delati drva. Sedanja plača je od klaftre $1.05, ali pa dnevno $1.S0; svamparji $1.90; na-kladači in gonjači pa po $2.00 na dan. Vsakdo naj vpraša za pojasnila pri zastopniku imenovane družbe.
John Knaus, P. O. Box 50,	Trenary, Mich.
(9-13—i)
Kje je FRAN ali IVAN KREG? Doma je iz Spoti njega Kašelj na, po- ' sta Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Omenjeni je majhne in široke postave, star 30 let. Ima Črne brke, plešasto glavo in je tem- f nega obraza. Stanoval je pri meni in mi izmaknil $150.00. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj naznani meni, ali pa policiji v Greensburg, Pa., za kar dam i nagrade $10.00. — Frank Dremel. Carbon R. F. D. No. 1, Box 123, Greensburg. Pa.	(9-11—4)
- -, mini...,i.-I, ,i, i	I
vje so: KAROL SCHMOLZ. ki se! nahaja nekje v Salt Lake, Utah; i GAŠPER PAVLOVIČ, ki se na-; haja nekje v Coloradu, in FRANČIŠKA ČELHAR, doma iz Št. Pe- j tra na Notranjskem? Od teh imenovanih bi rad zvedel njih našlo- ■1 ve. Prosim cenjene rojake, ako ve ; kdo za kterega, da mi naznani, za 1 kar bodem jako hvaležen, ljubše J mi pa je, ako se sami javijo, če ne, j' obelodanim, zakaj jih iščem. — Jacob Kastelic, Box 13, Sunnyside.; ~ Utah. " i ■■ ........- liscem svojega brata ANTON HLOP- 1 SE. Doma je iz Žirovnice pri Cerk-1 niči in se sedaj nahaja nekje v 5 Clevelandu, Ohio. Njegova žena je 1 pa doma iz Borovnice. Prosim, če ' kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi. — Mary Hlopše, 514 Central Ave., Moxham, Johnstown, Pa. 1 j
9-12—4) i ---
SLUŽBO DOBI!	jr
Slovensko ali hrvatsko dekle zapo-:* joč v saloonu dobi takoj službo. Zal' atančnosti vprašajte pri:	j!
Rosa Dubravac, 320 Washington St.. Denver, Colo, j (11-13—4)	i
VABILO
I. LETNI VESELICI,
ktero priredi slovensko podporno društvo "Orel" št. 90 J. S. K. J. v New Yorku na soboto dne 16. aprila 1910
v dvorani Sehutzen Ilall. št. 12 St. Marks Place (S. cesta). New York.
Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25e.
Iz prijaznosti sodeluje tamburaški ■klub "Ilirija".
Ob cej priliki vršilo se bode žrebanje zla Je ženske ure, vredne $30.00.
Iv tej veselici vabimo vljudno vse cenjene rojake in rojakinje, kakor tudi vsa naša slovenska društva iz Greater New Yorka.
ODBOR.
Kje je ANTON KONESTABO? Doma je iz Pregarjev, Primorsko. Pred tremi leti je dospel v Joliet, Ul. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Martin Toma-žič. 6215 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	(9-12—i)
Iščem PETRA CERAR. kteri biva nekje v Clevelandu, Ohio. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi, ker inače se oglasim še enkrat, zakaj ga iščem. Jacob Predikaka, Box 337, Staunton, 111.	(9_i2—4)
Iščem svojega prijatelja JOSIPA SLASAR. Pred 3 meseci mi je pisal iz Martines, Cal., da je nesrečen, ker ga noga jako boli in pozneje pa nič več. Doma je iz Nove Kračnc in oženjen pri Jernaku na Pod graji pri Jelšam. Primorsko. Prosim, če kdo ve, kje je sedaj, da mi naznani, za kar bodem zelo hvaležen. — Mike Slasar. R. D. No. 3, Box 34, Edinburgh, Lawrence Co., 1>a-__(9-12—i)
Kje se nahajata moja dva brata FRAN in JOSIP GRADIŠAR? Pred enim letom bivala sta v Indianapolis, Ind. Prosim cenjene rojake, če kteri ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama javita. Za njune naslove bi rada zvedela njuna sestra: Marija Oradišar. omožena Zgonc, Box 423, Ely, Mina._(9-13—4)
NAZNANILO.
Podpisani opominjam vse oddaljene člane društva sv. Barbare postaja štev. 22 v Imperialu, Pa., da pošiljajo redno svoje mesečne prispevke novoizvoljenemu postajnemu tajniku Ivanu Bizant, Box 165, Imperial, Pa.
Objednem pa naznanjam vsem tistim. za ktere sem dosedaj jaz pla-?eval, da ne bodem več in to radi od-loda iz Imperial. Pa. Pazite toraj, la potem ne bodete imeli neprilike!
Pozdrav vsem članom in članieam ia.se slavne organizacije ter ostalim rojakom širom Amerike. (U-12—i)	Mike Mlatkovieh.
POZOR ROJAKI!
Varujte se pred JANEZOM MA-i INCEK, doma iz Crešnjic, in pred VNTONOM GORŠAK, doma iz Žele vinka, oba iz Krške doline. Sta-iovala sta tu pri meni in neznano kam odšla, ne da bi poravnala svoj lolg. Delo njima ne ugaja. Rojaki, ;odite previdni!
Domiuik Strniša, 4 Ritkcnbach St., North Side,
Pittsburg, Pa.
Drobnosti. 1
»■ ♦" *
KRANJSKE NOVICE.
V	Airoriko Pe je dn<> 23. marca iz !
k, • :i n..*:, -i k >!odvnn» od-pcljaio (i Sl,m i:( i v in GO Maeedoneev.
0	tre k zgorel. !>::<• 24. marca je
sin ; .na l:i;;j:i,"-a v pivovarni v Les- j i- k Mek:ii u ur.: i ni k n pi 't in je pu-
„ir„!i i .1 / žvcpljenkami. Otrok | ; .	i :	do vrat. pa se
u	v-'« . op -klin izdihnil.
Vir. :,a kupčija na Vipavstem je.
v;;.,	• , ;..•„> slaba. Odprodalo •
. ..v i tl<> vina, V poslednjem je p -:a?a ta kupčija živa h- j i. - . ter so se cene vinu pričele!
:.rj. (Via vina je >edaj hektoliter!
Umrl je	marca zjutraj Ivan
D '.t', vfd«1 -Mik in večlot.ii >.-.i-
Ilod ženskami. I\" sta - 21. marca
•	loe i~ v* ženski .• prle. je ena pri
3s j-, gmbila za lase, jo vbHta som-: i, p-.;,ti pa za -i 'a daviti
1	vr t. Napadenk:* je bila pri tem
lahko trle—;io -kodovana ia bode
PRIMORSKE NOVICE.
Smrtni padec. (' v.Tnr Nik< laj CaenazBO, stanujoč v ulici Mc-d-lino v Pnlju, je,- prišel v -redo o j.mI,.,.-;	,,,. /..diko vinjen do-
mov. Ifof.r- po stopnicah v gornje nad^rnpjp je ix.ruV:l ravnotežje in padel vznak !><> kamenitih stopnicah, k; r ; ■ oU- .:!. SranovaL-i ,-o -ra na-
ŠTAJER3KE NOVICE.
Mati in hli poneercčib. Dne 20.
rcai o doj : 1 e sta se pripeljale 48-!<-;!.a A!- ' p. :	p -letnica v
daj omož< na K*	osesiniea v - II . v M:.]	V Ti ' ! roffovi ulici - s-a '	j ],.'; •. t i ve n-lrašil i-' ' ■ .	-1 i z1-- :.-.!. Kočijaž
•	'* 1 .. ..	■ .'. ] na co-to. ne , ■	, vzdržati.
" ">	• ■! i na ro-
i. Kt	voz j ol ■> odpeljal v
t<k, je Timae Po-
.	>.	nj vdovi
M.	Prt li • V	v-e
i„	. u.o	17
i	• niso za-
mogli ničesar	re^ti. K:;ko je ogenj
n- •'. s. r.	ve, n:-. 'br/e je padla
- ;ra	iiimiv. ;ia na >ianinato
Smrt v cgnja. Iz Z^omic Rn dir one i : V P,i: 'okli na Oirrskem je zgorela lesena kajša do taL V nje i je ži 1 73k?tni p; a kar Mc bk. ka-u-i j . jo ' ; o vred zgorel. O.::, j .: » iv M' v ti v liki četrtek oti v< Seru zrav n s .-'r,vabo ve tovar-.■'.•« > v.a P; 'rn; vendar se je domačim kmalu posrečilo ogenj poga-t ;o -a do" i L ognjegasci niso i:; ' vi ■ nob ■ !_• a posla.
V	11 <■.! 12 !•' ii • Uračko. ve-1 ii';. • ! iik krajnega Šol-: ' • i. in predsednik okrajnega « t : kov Kil čke Zveze v
> :	• Mau-i.'»ora. DomaČi '•:«:' j . i	. i m :.'tin n laidl s kopi on., i " ,i	ji^ d . :I dvoje režjer. Io ' ■< ;	d < -tati dalj časa v
Rccaraki na rad. V torek, dne 22. i: r: m. ; ■. < • " c/:. • 10. m e sta na-j>ai;.'a dva nr. \ na o ločnjaka mirno d.,r v v <'e• *■ ■' • .•:«, (-2 ! t starega ba-rant z ja^ci iis perutnino, Jurija it. '-a i' Tvrenvher^a. na i • j v L iu.-r-V-igu blizu Dorra^ko-• - . i • t r sta aa vrgla v cestni i. V ! tr:ko ura jo eden od i	. < [>:•'if*'' j»o glavi u laril, mu
A d' , JO. v znesku 15 kron.
:. i: r .a: 1 j3 obležal neza-:	' d« kl< r ca niso našli
.o j l judje. Roparja sta pa < ,i jvol).-.gnila. Do danes .1 !• a ,vavi. ' -o iti našla. Bauman - . v :ibor-ki bokiiš-
HRVATSKE NOVICE.
K ' n r.'rtra v Karlovcu. Iz Kar-I	X l-.ororaik Schart-
i i i" -'>• d- •: - br. t-': polka je ! Ijabavno razmerja s blagaj-: ,t kavarno "S *cesion". Milico 1 i-t r. ki ]<* malo ;me vsako drugo ■ o	i-evala pri njem. Ko je \
. 22. •: rca zjutraj ob p d 7. o haj.-ila iz nadp ročnikovega stauo-v.i , ' r je v v< "J -'ečal natakar iz :• ..o.'o se v i-ti liiši. I:. . ' )■• v v i siekl nico si-• ■ !■■ f isf^ r nr'b'ilaln - ;.. j,,."!; d J « .ii'onom. Nato je k a 5-ka pouikalf na jporočnika .ki ; tz' oj z o-tro n;'briiior.o sabljo hi-f i ,	kar jem. Na-el ga je v so*
! .i ' i rt t - .i! »ti kljitjee. Navalil '! • ■ : t: ;" tc r i trikrat z cslro
; . . .
sabljo udaril po glavi in po rokah.
Radoš se je takoj zgrudil na tla iai < težko ranjenega so prenesli v bolni- 1 eo. Vse meščanstvo v Karlovcu je !
radi tega dogodka silno razburjeno. Vojaška oblast pa seveda ne gane niti s prstom, da bi kaznovala zlo-
k-inea.	:
BALKANSKE NOVICE
j Bolgarskemu sobranju se bode v deratkem j>redložil zakonski načrt, jx> i katerem se bode izpremenila kazen-j \ ska jxistava glede na azne ver jen je ; uradnikov. Po novem zakonu se bo- j de kazen določila po velikosti izne- . verjctie -vote denarja. Ako uradnik i
izn< > ri 300 levov, bode kaznovan s . j
d meseci zapora; ako izneveri 1000 levov 7 enim letom zapora; do .1000 | levov .1 leta: do 15.000 od 3. do 5. let; do nO.OOO ol 5. do 10. let; do 50.000 j od 10. do 15. let zapora in ako iz-j ' neveri več, bode kaznovan z dosjnrt- i | no jefo.
Izseljevanje mohatnedancev v Turčijo. Pred kratkim časom >e je I odpeljalo iz Sarajeva j>et mohamj- ■ d an-k iii rodbin, da se preko Srbije iz-ele v Turčijo. Iz Banjaluke je nt davno odšlo okrog 70 mohamedan-cev v Makedonijo. V Bihačai je («00 • b prosilo za potne lisJe v Turčijo. I1!'*; jvredoru je vsa tamošnja moharr.e-tbnska vas sklenila, da se izsrli v Turčijo. Ako izseljevanje mohame-danskcga življa iz Bosne ne bo jire-nehnlo, so bo v doglednem času do-m;u-e prebivalstvo skrčilo na stotiso-<■ duš, na slovanski grudi pa se bodo na-olili Nemci in Madžari, ki jim vlada 7. vsemi sredstvi gre na roko. Srbskim in hrvatskim rodoljubom v I'osni in Hercegovini bo treba preprečiti to, v narodnem oziru j>ogubno izseljevanje.
Ureditev turško-srbske meje. V Be-ligrad je jni^lo poverjenstvo iz Sofije, da uredi turško srbsko mejno vprašanje. Med drugimi se nahaja v komi-iji tudi več turških višrjih ofi-(d; .
Pokret med Arbanasi proti dunav-sko-jadranski želrcnici.. Merodajni aibana-ki krogi vstajajo vedno bolj odločno proti zgrajenju dunav-deo-ja-dranske železnice. Arbanasi pravijo, ia bode Albanija imela malo koristi od te proge, na drugi Strani bo jia Solan izgubil izredno veliko svojega trgovskega pom?na. Tudi v političnem in vojnem oziru bo železnica škodila Albaniji.
RAZNOTEROSTI.
Vladar, ki plačuje državi. Z lučjo bi bilo treba iskati na svetu vladarja, ki bi ne imel od svoje države nobenih dohodkov. Vendar pa je m\k vladar na svetu, ki ničesar ne prejema od svoje države, pač pa še zanjo plačuje. kar se doslej -še ni slišalo. Ta izredni človek je namreč vladajoči knez v nemški državi Schaumburg-Li; ;ie, l i je 7. marca obvestil svojo vlado, da bo letno dajal od svojega imetja 100.000 mark podpore uradni-k-ir in učiteljem, in sicer toliko časa. d- dor ne bodo ugodne razmere za j povečanje plač uradnikom. Knez i S rdi a umburg-Lippe je edini vladar na i -vet-.!, ki nima nobene civilne liste, temveč mora. ako hoče. da vlada svoji državi, ki je velika 340 kvadratnih j kilometrov in ima 44.D92 prebivalcev, j Pokrivati iz >voje lastne blagajne deficit v badge tu letno 200.000 mark. I Seveda, kn?iz to lahko stoii, ker je i eden najbogatejših knezov in zato i plačuje pač davek za svoj — naslov. J
Roparski morilec kot sobarica. — J
Minulo leto je stopila pri kneginji J Z. v Petrogradu v službo sobarica, ki | je bila jako pridna in pripravna. Si- | cer s:- je zdelo kneginji, da ima nova j -oba rica za žensko neprijeten .glas i;i da so tudi njen? kretnje precej nerodne. Ker je pa služabnica drugač? j jako porabila, je kneginja spregledala to neprijetne lastnosti svojo nove >o- j barice. Tako je minolo l?to dni. ! Kneginja je bila zadovoljma s svojo sobarieo, a sobarica menda tudi s ! svojo gospodinjo. Nekega dne pa i pride v -hišo kneginje kar naenkrat i vvč policistov, ki so vprašali po ropal-kom morilcu Mihaelu Lopntkinu. Poklicali so skupaj vso služa«bnLštvo. A Mihaela Loputkina, iskanega ropa r-kega iir.orilca ni bilo. Tu opazijo da se je sobarica stiskala v nek kot in s<> skrivala. Nek j3oIicist je stopil bližje k sobarici, ki se je skrivala in vzkliknil: To je naš mož! Prefri-gani lipov se j? namreč preoblekel za /crn:-ko in tako varal celo leto policijo, da nnt ni mogla priti na sled!
Pred kratkim na Dunaju umrši . -rb-ki rodoljub Arandjel Stojanovič. je v svoji ojMiroki volil srbski državi 1.200.000 dinarjev v gotovini in 1.100.000 dinarjev v drugem premoženju. S ton denarjem se bode po želji umršega dobrotnika ustanovila v Belgradu ali v njegovi okolici velika bolnišnica, kjer se'bodo brezplačno zdravili revni Srbi iz Srbije in dni jih srbskih krajev, predvsem- j>a ' dijaki in delavci. Arandjjel Stojano-ijvič -e je izselil iz Srbije pred 40 l?ti j kot trgovec je živel na Rumunskem. j Pred svojo smrtjo se je preselil na i j Dunaj, kjer je v 64. letu svoje starosti 1 i umrl.
' • .V	• .. V-	-r.:
, - " ■T^Tr.?'-5!"''^.'	■	»
Ifaska goeudarstvena dtuna šteje
140 poslancev. Med temi je 338 Veli koru sov, 23 Mialorusov, 18 Poljakov, 12 Nemcev, 11 Belorusov, 5
Litvinov, 4 Tartarji, ostali odpadajo ua Armence, Gruzenc?, Estonce in i Baškire. Po veri je 373 pravoslav- j nib, 25 katolikov, 19 protestantov, j 10 mohamedaneev, 0 starovercev, | 2 žida in 5 drugib veroizpovedi. V i dumi je zastopanih 12 strank. Skraj- ■ na desnica šteje 51 članov, ruska nacionalna stranka 89 članov, oktobri-sti 135 članov, poljski klub 11 čla- ■ nov, poljsko-litevsko-belornska sku- i piiia 7. naprednjaki 39, mohaoiedan- i ska skupina 9, stranka narodne svobode 52. delavska stranka 14, socialnih demokratov in divjakov pa je 18.
M c rad a v deželi "božjega strahu in pobožnih šeg." Cabi (Aachen), 25. marca. Oblasti so zasledile slia-janje žen in deklet iz najboljših rodbin v nekem elegantnem stanovanju, kjer so se odpravljali spočet ni plodovi. Iz cele zadeve se grozi razviti velikanski škandal.
Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI
in
AMERIŠFI PISAVI?
Pišite na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopis je. Pojasnila popolnoma xa-stonj. Pišite Še danes 1
Slovenska korespondencam iola, 6119 St. Clair Ave. (Speeial Box 10) Cleveland, Ohio.
Kje je JOSIP K NAT S? Doma je iz Loškega Potoka. V Ameriki je že 7 let. Pred 3 leti sem zadnjič o njem slišala. Za njegov sedanji naslov bi rada zvedela sestra: Matilda Knaus, Co Mrs. Faith Hotel, Canarsie, Brooklyn, N. Y.
i (H-14—1)
i i
POZOR ROJAKI V CHISHOLMU!
Slavnemu občinstvu v Chisholmu, Minn., in okolici prijioročam moj no-vourejeni saloon na Lake Street.
Anton Serjak, po domače Pijavčen, ' (3x lx v t 7—1) Chisholm, Minn.
wenik knjig,
katere u dobe t salogi
SLOVENIG PUBLISHING COMPANY, !
CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Yi
MOLITVENIKL
DUŠNA PAŠA v jlatno vezano 75^
broširana 60^. JEZUS IN MARIJA, veza d o v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50^. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, fiagrin,
zlata obreza 90^. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50^. OTROŠKA POBOŽNOST POBOŽNI KRISTJAN 60* RAJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SVETA MAŠA, v usnje vezano, 75e. Sv. URA v usnje vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE
A UNO V NEMŠKO — ANGLEŠKI
TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
EVANGELIJI, 50c. ČETRTO BERILO, 40*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezau $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*. KATEKIZEM, mali loc,- veliki 40c.' HITRI RAČUNAR, 40c. NAVODILO KAKO SE POSTANE i DRŽAVLJAN Z JED IN. DRŽAV, 5*.
NAVODILO ZA SPISOVANJE
RAZNIH PISEM, 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo:
naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 25*. ■ ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEM-i ŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- i
ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. VOŠČILNI LISTI, 20*.
ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30c.!
ZABAVNE xK KAxnsi DRUGE KNJIGE.
ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, ves. 90*,
nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICUA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 1W. BENEŠKA VEDE ŽE V A LK A, 20c. : BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*. BOJTEK V DREVO VPREŽEN Vt-
TEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 1F*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*.
DEVICA ORLEANSKA, 30c. ČAS JE ZLATO, 20*. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*.
DVE ČUDAPOLNI PRAVLJICI. 20c DETELLICA ŽIVLJENJA TREH
KRANJSKIH BRATOV, 20c. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU,
50*.	'
DAMA S KAMELIJAMI, fino vezana, $1.20. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20c.
ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. EVST A HT J A, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, o?, železnic, 40*. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*., GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. GRIZE LD A, 10*
GROFICA BERAČICA 100 zv. p6.50.
GROF RADECKI, 20*
GROF MONTE CHRISTO, 2 knjige
fino vezane $4.50. GUY DE MAUPASSANT, Novele, $1.20. IIILDEGARDA, 20c. j HIRLANDA, 20* IHUBALD PRIPOVEDKE 20* | IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAJH, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* | IZGUBLJENA SREČA, 20* i rZIDOR, pobožni kmet, 20* j LLET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* ! JAROMIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u-i metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI. JE VSE PRAV,! 15*
KNEZ ČRNI JURIJ, 20* ' KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40c. i KRVNA OSVETA, 15* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* LEBAN, 100 beril, 20c. MAKSIMILJAN L, cesar mehikan-6ki. 20i
IMAREYAT, morski razbojnik, $1.00. j MALA PESMARICA, 30* : MALI VITEZ, 3 iveiki Bkupaj $2.25. j MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA, 30* MARJETICA, 50* i MATERINA ŽRTEV, 50* ! MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* j MRTVI GOSTAČ, 20* i MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00.
: NA INDIJSKIH OTOCIH, 26* NAJDENČEK, 20* I NA PRERIJI, 20* ! NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 «vw-
ki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, i 15*
NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI. 70*
ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00
j PAVLHIA, 20c-
; PESMARICA "Glasbene Matice", $1.50.
! POEZIJE FRANCETA PREŠIR-
! NA, $1.00
j POTOVANJE V LILEPUT, 20* | POSLEDNJI MOHEKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20*
PREGOVORI, PRILIKE, J^Kl, 30*
j PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* j PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20*
REVČEK ANDREJČEK, narodna
igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RENALDO RINALDINI, 30*
!	A K O p*
■s
3	^ denarje v staro domovino,
|	obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
\	Frank Sakser Co.
j	82 Cortlandt St., NEW YORK.
^	J^ potuješ r staro domovino, kupi
|	\ parobrodni listek y Pn
l	Frank Sakser Co.
j	* 82 Cortlandt Sfc, NEW YORK.
3	A 17 O želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
5	^ ▼ »o deželo, kapi
j	parobrodni in železniški listek Pn
i	Frank Sakser Co.
!J	82 Cortlandt St, NEW YORK.
]	A Q želiš svoje trdo prisložene novce sigurno in obrestonosno
|	^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi,
j	od dne vloge do dne dviga, obrni se na
]	Frank Sakser Co.
j	83 Cortlandt St, new YORK. A K O P« poalnšaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa m krivda
Frank Sakser Co.
iOBINSON, brofiran, 90*. RODBINSKA SREČA, 40* iODBINA POLANESKEE, 3 zvezki $250.
EIOKOVNAČI, narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika SO*.
5ENII.ilA, 15*
SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* SITA, znala Hind ostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki
po20*___ _
3PILLMANNOVE POVESTI 1C zv.
1.	z v. Ljubite svoje aovražnike 15?
2.	„ Maron krščanski	deček 15*
3.	„ Marijina otroka	15*
4.	„ Praški judek	15*
5.	„ Ujetuik morskegt
roparja	15*
6.	„ Arumugan sin indijanske-
ga kneza	15*
7.	„ Sultanovi sužnji	25*
8.	„Tri indijanske povesti	25* 9 „ Kraljičin nečak	25*
10.	„ Zvesti sin	15*
11.	„ Rdeča in bela vrtnica 15*
12.	„ Korejska brata	25*
13.	„Bog in zmaga	25*
14.	»Prisega hnronskega gla-
varja	26*
15.	„ Ang-elj sužnjev	15*
16.	„ Zlatokopi	25*
17.	„ PrviČ med Indijanci	20*
18.	„ Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15*
SPISJE, 15*
S PRESTOLA NA MORlSČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, 1Q#
STEZOSLEDEC, 20* STRELEC 20*
STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA, 70*. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 srakoi $6.50.
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80*
V	ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00. ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.60. ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 60*
ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE
veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽR
LE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 10*
ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV. 25*
RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, aew-yorike in raznih mest Amerike, a cvetlicami, in hmnoristično kakoi
tudi velikonočne po ducat 30 ct. Razne svete podobe, komad 5*, d neat
33*.
Album mesta New York 8 krasnimi
slikami mesta, 35*.
OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh ceaab že všteta.
Zdravju
najprimemejSa pijača je
♦»LE1SV PIVO^
ktero jc varjeno iz najboljšega importiranega Češkega brnela. Radf tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi *< vonst svoje druiine, svojih prijateljev ia drugih.
Lrelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r	>c«iStii
gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fle«. Tr»rnlk«r-jn 6102 St. Cisl* » i & kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAfi*
CLEVELAND, O.
SLOVENSKI	"
za Ameriko in stari	|
vse zakonske papirje, jV^^Sffilv' f ' j tolmači in zagovarja ni^^^ffijžffi :
Matija Skendt^^^S||; $
notar, študent Stanuje:
3451 Penn Ave., KtttWBBBfe >«, J Uradu je: Curry Building. 4th Ave. & Ross St., Pi^Wft, ^ ;
(Gi v 2 d 6-1S- Mggy * ;
!	POZOR ROJA/	|
, Priporočam rojakom d M^gjgfeh no vino, Concord	'iV
tawba po 75*.	sV
Za gotavljam dobro pt	(
ročilu je priložiti denar, j^fel^f! h
Frank Šali,	i'1"^ -■
(3x v t, 19-3—19-6) :«Ml ■ ..... ^ ■
. noma zrastejo. Reumatizem B^aSiakilSl^ !■ ■' ' kriiičah v 8 dneh poDolnom cr. ^BB®!^®;, ' j bradavice, notne nojce in oz	;, ,
1 odstranijo. Ds je to resnica j	' :
po cecik katerexa pošljem zaa	!| ■ ■
JAKOB VA flffidBg :
j P. O. Box J69.	CLfc ^^g^pip||;f
mM
bodisi kakoišnekoli vrste i'^Mi'V popravljam po najnižjih cena ^ trpežno in zanesljivo. V popi	i'
sljivo vsakdo pošlje, ker sem	' <
let tukaj v tem posla in sedaj lastnem domu. V popravek \ kranjske kakor vse druge harmoi računam po delu kakorSno kdo brez nadaljnih vprašanj.
JOHN.WENZEL,
1017 E.62nd Str., Cleveland, O i ......
aSl	naravna	J|
S KALIFORNIJSKA VINA g
H NA PliODAJ. 2
JOf D*br» £rao tIm po 60 do 60 ct	M
* Wj	fcaloo s posodo vred.	jtJ
1 Jf Osbro be>« tJuo od 60 do 70 ct	f I S/ galon s posodo vred,
JU lsvrstaatrvpavks od $2.60 dofS	Jfc
^L	galon a posodo vred.	TJ
^ Manj nego IO galon naj	/jS
n nihče ne naroČH. ker manj« ko-	{V
licine ne morem ra»poe3jBti.	lj»
IQf Zajedno s naročilom naj gg. na-	f%
5 ročni k i dopoeliejo denar,
ozlro-	N
ma Money Order*	v|
Spoštovanjem	—
Nik. Radovicb, fl
S94 Vermont St., San FrMcisca, Cal. jrf
j SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLO-- VENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"!_ _
Ne pozabite, da edino jas žgem BRINJEVEC iz importiranega brinja.
BRINJE V EC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam.
D ROŽNIK, galona 92.75. Razpošiljam v sodih od 4Vi do 10 ali 50
galon.
TROPIN JE VEC, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor droŽnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galona 50*; v sodih od 50 gaL
CATAWBA DOMAČE VIKO, galona 75*; v sodih po 50 gaL Priložite naročilu tudi denar.
JOHN KRACKER,
EUCLID. OHIO.
Br da si ros neumna.
P^^Ktorjem je v kompaniji!
H^H)i rada vedela! S kakšnim ^^ehtarjem je v kompaniji! S pretr-.tranim dohtarjcrn ! Tožbe dela, praviš, kakšne tožbe ? I .o to bi rada vedela! Pa na sodnijo hodi! Na kakšno sod-nijo? In kaj da piše? A? Le to bi rada vedela! Včeraj sem ga videla postajati vse popoldne za voglom. Veš, če bi bil z dohtarjcrn v kompaniji, bi ne utegnil prodajati zijala •ves božji dan, ampak bi sedel v kanc-liji! Cisto tak je kakor je bil Mari-jankin lilačman. Tisti se je tudi ves tlan po mestu motovilil in zijal za babami. Su4i in skrokan, s čikom v ustih, in tako prevzetno je gledal, kakor da je ves svet njegv. Potlej jo je pa natihem popihal. Marijanko je pustil v cunjah, otroka pa v plenicah. In natakarce so letalo za njim in hotele svoj denar; tista Kati tam iz XJuiona era je celo napol slekla. Pelerino mu je vzela in klobuk. In Adolf bo napravil prav tako. Naveličal se te bo in te pustil. Ia.ej pamet, Tina. ti pravim."
<4Da, da, kaj pa vi veste! Vi še ne poznate Adolfa. Kako pa jo more popihati, če je z doktorjem v kom pa-■ niji! A! Lc to mi recite! Kako more popihati? Vidite, da nič ne veste!"
Hčerka je pogledala z zmagovalnimi očmi svojo mater, še ne preveč staro babico, ki je sedela pri oknu z očali na nosu in šivanjem v roki. Za trenotek j? počakala pred njo, da sliši njen odgovor, potem je začela znova hoditi po sobi iz kota v kot. Bila je mlada in rdeča, debohvliastih lic in lepih, polnih prs, kratkega stasa, vsa okrogla in kipeča.
*'Ha-ha, nič ne veste! Ne! Moj Adolf je bil včeraj prost, saj mi je povedal! Starejšega doktorja god je bil, zato so pisarno zaprli. Danes je pa šel na komisijo, sinoči mi je pravil."
"Že vidim, da boš Še nesrečna, Tina. Veš, ako bi bil z dohtarjem v kompaniij, bi tudi ne nosil tako 'umazanega klobuka, kakor ga nosi."
Tina se je zasmejala.
"Ali ne veste, da vsi najbolj fini gospodje nosijo prašne in zmečkane - klobuk"? Veste, zato, ker nič ne dajo na zunanjost takšni veliki gosporlje. Potem je pa še moj Adolf tudi zfe-lo učen. V časnike piše in v teater hodi. In z vsemi umetniki se tika."
"Ojoj, dekle, tnbi pa res ni pomoči. Boš že videla, kaj bo naredil s teboj tvoj Adolf. L»e poslušaj: Kajon je, da malo takih! Cel plašar. in še nesrečna boš. Se bos že spolnila mojih današnjih besed, pa bo prnpoz-no."
Tina je začela jokati.
"Veste, tako bi pa ne smeli o njem govoriti. Ali je vam kaj hudega storil, povejte mi! Vem, da me ima rad in tudi vzel m« ho, saj mi je obljubil, saj je z doktorjem v koftupa-niji."
"Ko, no, potem je pa prav", je dejala mati in prijazno pogledala hčer.
Šlo je že na polnoč, ko je šla Tina z materjo spat. Šivali sta ves večer in deklici so se kar same zapirale oči in mati je dremala. Zunaj je šu1-dež, bliskalo se je svetlim pla-•	in grmelo, Srdito «o ijuli
■klica se je slekla do nage-
■notek stekla pred ogledalo, W zablišalo snežno in rožno pred očmi, a takoj je zar-VoČi in ušes, zamižala ter u-Buč. Potopila se je v mehke Bi v mislih na svojega fanta ^križala in začela kratko mo-
V je potrkal na okno. ^Lje vzdignila glavo in poslu-Hfci mati je zašumela v poste-^Bmje se je ponovilo. Deklica Hsnila v odejo, in srce je pla-Bo, a šipe so vnovič zap?le:
B ein, cin!"
Be legla v znak in gledaje v Bo zaklicala: »Fje?" ^Kscm."
■ e spoznala po glasu svojega 1 vendar je nalašč vdrugič
BI"
B Ali me ne poznaš? Tvoj j ■Adolf. Ali se ns spomniš, i
Hr
H^ je srorka slast kipela po te- j Bsladko, rajsko euvstvo je ^■110 srce. "Kako lepo govo-Hlila. "Kako lepo! vSrnica", B. "a irati ga je zmerjala s B. In huda je bila na ma-
B>a nič ne rečeš. Tinčica? Baspala, srček zlati?"
se je tiho zavzela Bblaženstvu so se ji bbščale B je odgovorila: Be spim, Adolf, saj slišim, Bhodil?" Hr sem mislil, samo nate sem Bn tvoje rdeče ustke. pa na ^Ra na lasee, pa na — "
Hoj ni res, Adolf; bogvc, na karati misliš."
^^Tinčica, samo nate! Vse dni in Be noči. Le tebe imam pred očmi, ^R-oji poljubčki, ah — " rj Deklica je zakalljala, da bi mati ne slišala teh besed, in je sprrgovo-rila:
"Ali si bil na komisiji?"
"Kje? Da, da, na komisiji! Na Vragovi drči, tako se kraj i menu jo.''
"Kaj pa si delal? Ali si pisal?"
"Nekega kmeta smo odrlL Vse smo mu prodali, zadnji rep v hlevu in zadnjo bilko na njivi. Pr^šmenta-ni kmet! Ali si sama? Ali sladko ležiš, ali je mehka posteljica?"
"Ps-s-s!" je svarila deklica.
"Ali smem' k tebi? Tinčica, od-
! pri okno!''
< - pFl5_s»''
; "Kaj?" se je oglasila mali. "Po noči bi hodil v hišo? Po dnevi pridi. 1 |k> dnevi! Ali se bojiš belega dne? i Kdor jc pošten, pride po dnevi, ne | pa ponoči, ko vsi spimo, kar nas je I poštenih ljudi. Le spat pojdi, pa jutri pridi, da se bomo kaj zmenili."
"Da, da, mamkh", se je slišal elas presenečenega Adolfa.
"Le jutri pridi, če imaš kaj povedati. Po kaj si pa prišel?"
"Dober večer sem jpriš^l voščit, ; m a ml: a. Dober večer, mamka, pa nikar ne zamerite. Saj grem prcieej j spat. Lahko noč, mamka!"
"Ali si ga videla, takoj je šel, da je le mene zaslišal. Tako ti povem, dekle, da je tvoj Adolf plašar. Se jokala boš zavoljo njogra, ako ga takoj ne pustiš. Le zapomni si."
"Zakaj? Saj me 'bo vendar vzel, saj me lahko rame! Z doktarjem je v kompaniji, in vsak mesec zasluži dvesto kron."
"Kajpa, dvesto kron! Se nikel-nastih ne! Plašar j?! Po mestu postopa in zijala prodaja. In tak dolg vrat ima, kakor bi bil že na vislicah!"
Tina je jezno sopla in se nato o-glasila:
"Kaj pa čenčate! Kar ušla vam bom!"
"Kakopa! Jaz sem se vse drugače možila. Molek jc imel v levici, z desnico mi j? pa — " Mati ni utegnila povedati, kaj in kako; zadremala in zaspala je spanje pravičnega. Tinica pa jc še dolgo, dolgo svetlih in široko odprtih oči strmela v temo in pamav-Ijala:
"Adolf, Adolf!" In vsega se je spominjala, kar ji je pravkar dnjal.
"Srnica, srček zlati", je ponavljala in v tem je tudi ona zaspala. V sanjah je odpirala usta in poljubljala in objemala svojega ljubca. Ko se je zbudila, se je zibala na postelji. Poskakovala je in s? smejala.
* * *
Nedeljsko jutro se je zaloskelalo in zasmejal o nad obzorjem z ••uznim I liccm, z zlatimi očmi. S škiia* .o roko i je zgrabila zarja sclnee za »I«t teča {stremena in je peljala z rosnih poljan.
Tina se jc zbudila in skočila po-> konci. Ura je minila pet, a že se je | deklica oblekla in hitela pod jasno nebo. Namenila se j? na sprehod skozi gozd in k .maši na romarski griček, kjer slave in časte svetega Va-! lentrna.
Na mostu jo je čakal Adoif.
"Vendar si vstala golobičica, a
•	jaz iz btraim, da ne zamudim, nisem ' niti legel", je dejal in podal ljubici
•	roko. Bil je vesel fant, klobuk je no-
•	sil postrani in vihrajočo kravato. Njegov smeh pa se je zdel razposa-
. jen in nevarni so bili njegovi po-
, gledi.
> "No, da! Gotovo si prepil vso noe. . Kjs pa si bil 5 si že zopet pil s škr-. bast i m Sušcem in debelim Barodo. No, sedaj se ne obotavljaj, ker se mu- j di. Dolga je pot do svetega Valentina in ob osmih je maša.
"Saj hitim, srček! Ne jezi se na i vse zgodaj, saj veš, da jeza ni nič J ! prida. Saj greva skozi drevored ? ; Tam za kostanjem mi daš lahko po- ;' ljub."	U
"G-o, ne boš! Tistega pa ne", je I rekla Tina, a vseeno zavila proti dre- N : voredu.
Konec mesta je stala krčma, in A- ' dolf je postal.
"Tina, tako sem žejen, ali ne bi 1 stopila na kapljico traminca? Krasna -pijača je to! Tudi kavo imajo in čaj, i ako si sla'dkosnedna."
Tina se j2 sprva branila, ali kdo 1 bi odrekel fantu tako lepo željo? De-klica, ki je zaljubljena, že ne, in ta-;] i ko sta stopila v seneo smrekove vejice. In ko je bilo treba vstati in iti na t božjo pot, se Adolfu ni dalo. In ker ni bilo druxre, se je Tina premislila. M "Ali vstati in se odpraviti morava; ? vseeno!"	j j
11 Poj diva toraj na sprehod skozi r trozd. Tam svatujejo tički, napre bre- I ze. belih staskov in migljajočih rok, > plešejo po gori, smreke vrše in se opletajo z vejami po osomih plečih j in temnili licih.*'	z
"Kako čudno govoriš, Adolf: ali si pijan? Vidiš že navsezgodaj si j pijan!"
Sla sta v gozd, kjer je tiha seiK<i-ca razsrrnjena pod gostimi kostanji in širokimi javorji. O, tam je zelo le- r, po in skrivnostno! Ljubiti se da pač nebeško! Zakaj breze so deviško sra- 1 raežljive in strme in strme samo v dalnje vedre in v blesteče oblačke, a s smreke in jelke se tepo in bijejo z i bori, javorji pa so pijani.	s
Tam ti stoji tak širok in mtogo- v čen javor, bahat je v svoji široki in zeleni in bujni kroni. Napil se je. j bogsiiravedi česa. Meti da je bil vso i noč ua oherti pri devici Nežki iz Ga-love peči, in zdaj se mu oči zapirajo.
"Se en bokal, pa še ne gremo", ,] vpije in dremlje. In nato začne pre- z pevati:	s
"Trolka mi je dala pušelje, \ nagelj in pa roženkravt, ko se je naredil dan,	v
sem pa moral stran."	f
Adolf in Tina sta sedla pod javor {] in se smejela pijancu. Tako dolgo sta se smejala, da sta se začela obje- q mati. Tako dolgo sta se objemala, da j sta oba zaspala. Javor pa se je krolio- n tal in kroliotal, solnce je mežikalo in se za trenotke skrivalo pod tenkimi, nedeljskimi oblački.
"Ti punca, ti! Ti si bila na božrji -poti, da! Seveda le na kakšni! To bi s rada vedela! Saj si vsa pijana, ali si j se v cerkvi napila, pri svetemu Valentinu?"	j Mati je kregala svojo hčer. ki se Q je pravkar tiho vrnila, vsa zbegana ^ in plašna. Njene oči so se iskrile in q kot razpaljene so bile njene zenice. -Lica so ji biia zariplijena, in pod očmi ^ sta se vila temna, plavkasta kolobarč-ka. Sedela je na postelji in molčala.
"Ali ti je dal svetnik vina, ali pa si pijana od molitve? Oh, dekle, še cerkve videla nisi od znotraj. Saj vi- c dim kakšna si! Kaj pa ti je? Tina, = saj si vsa omamljena in zmočena! No, 1 kaj pa so pridigali v cerkvi, če si z bila?"
Deklica je bila tiho nekaj časa in 1 nato je spregovorila:	c
"Od svetega Valentina." "Seveda, od svetega Valentina, če f je pa danes njrgov god, in če je nje- r 20va cerkev. Ali naj pridigajo od f svetega Kljukca ali od svetega Pav- t lihe ali od Štempiiharja? Vidiš jo, da k nič ne veš!"	E
Tinica je vzela robec iz žepa in r ga pritisnila na oči.	r
"No, kaj so pa povedali od svetega Valentina? Povej, če si kaj sli- j šala?"	1
"Zobje so ga radi boleli, in pod javorjem je ležal. Traminca je hodil J pit k Boštjanu —- "	5
"Kaj? dekle, ali se ti meša?" < Tinica se je vsa stresla. Kmalu bi 1 se bila izdala, nevede je zamenjala l svetnika Valentina s svojim Adolfom.
"Zobje so ga 'boleli? Torej ti mi- t sliš, da svetnike tudi bole zobje kot 1 nas, grešnike?" Mati je hudo pogle- j dovala svojo hčer, in jezno nagubeno '1 ji j? bilo čelo.	i	š
"Saj- nisem tako rekla. Mene so ' boleli zobje! Valentin je pa šel k maši in legel pod javor.''	"
"Kaj? Pod javor je legel? In traminca je pil? Dekle, ali si res tako preerešna, da misliš kaj takega o 1 svetili možeh"
Drhtela je Tinica in grizla robec; a dve solzi sta lezli po njenem obrazu, in se kar sproti manjšali v ognju gorečih lic.
"Ne! Ado — "
"Adolf! Kaj je z Adolfom? Ali si bila z njim? Čakaj me, ti deklina deklinasta!"
Mati je stopila k njej in jo prijela za lase.
"Zareklo se mi je le!" je hitela in se naglas zajokala.
»»r zdaj pa vpije", je Tekla mati in odšla iz hiše. "Bom že zvedela, kje si hodila."
Tinica se je -Oddahnila. Slekla je nedeljsko krilo in zopet sedla. Tako polna ji je bila glava, in tako čudne m zmešane njene misli. Bilo jo je sram pred seboj, zatiskala je oči in se grizla v jezik, misleč, da bo pozabila, ikar se je zgodilo z njo.
"Križ-kraž", je ponavljala, a bli-jskoma so bile misli pri njenem 'grahu.
I Videla se je pod javorom in čutila vroče in drgetajoče oči na sebi.
"Adolf, ne, ne! Samo tega ne!" Zamižala je, stisnila zobe in začela:
"Eua, dve, tri, križ, kraž — Adolf, kaj delaš! Pusti, pusti me — u_ u
—	uj!"
Vrgla se je na posteljo in zaihtela*
"Moj Boa:! Zakaj nisem šla k svetemu Valentinu! Zakaj nisem Šla! Angel varuh moj, zakaj me nisi varoval !''
Mislila je, in njeno telo je drgetalo.
"Ali — bila sem tako trudna, mlenda me je sam vrag vlekel za noge, da nisem mogla naprej. In vroče je bilo, a pod javorom senca, in na mehkem mahu — "
Tinica je objemala glavo in mižala.
"Adi, kako se je kukavica smejala!" se je nenadoma domislila, in zdaj se je sramovala s-ozdne tičiee.
"Kal
vo se je krohota! javor, kako je zacvilila bela breza! U — u —
—	«j!"
Vstala je in pogledala.
"Fej, AJolf, fej. e j! Ljubeč, srček moj zlati, moja ljubezen, Adolf!"
Sklenila je roki kakor k "molitvi.
11 Adolf! Ti, moje solnce. moje ve-selj-e. moja žalost, moja skrb, moja bolečina, moja na da, moja tolažba, sen mojega življenja, moje vse vse — "
Zaihtela je in zaplakala. Zaplakala je divje in radost in obup je klical
iz njenega glasu.
* ^ *
*
In ko je prišla tretja nedelja v deželo, sta šla mati in hči na sprehod, zakaj ne bi šla na Rožnik, je mislila skrbipolna mati, in tako sta Šli na Rožnik. Sobieno in gorko popoldne je plavalo nad zemljo, metulji so s? lovili po cvetju, in ceste so bile vse rdeče in bele od samih drklic, ki so hodile s svojimi mat erg mi ali tetami.
"Vidiš ga, vidiš ga!" je dejala Tinčina mati in pokazala za dolgim fantom, ki je izginil med pisano množico.
11 Se še boji!1 Da le mene zagleda, pa že smukne: Smuk! In nikjer sra ni. Tina, povem ti, tale kajon ti bo' še tako zaigral", da ga boš pomtaila svoj živ dan. Torej, zdaj že pravi, da je dohiar! Ti presneta bezgavka, da mu človek res ne more drugače reči! Kakšen dohtar je! To bi rada vedela! Strgan dohtar! Le poglej ga enkrat! i Vse scefedrane hlače nosi, in ves je oguljen in umazan. Ta kajon! Pa gre in te takole zmoti, da ponoči še spati ne moreš."
i
Tinica je molče poslušala in časih lahko vzdihnila.
"Veš, on je toliko dohtar, kakor moj čižem. Plašar je in nepridiprav; ga bodo že hirdobarji vlačili za lase po peklu in z gorečo smolo mu bodo zalili tista lažnjiva usta, kaonu!"
Sli sta, in ko tako mati govori in misli sama s seboj, jo sreča prijateljica Notburga.
"Dober dan, dober dan, o, o, kam pa vid v?, dober dan, o, o? Ali gresta na kofetka, pa na žemljice? Tam-le pri Tomažu imajo zelo dobre. Dober dan, dober dan, gospodična, o, o. kako pa kaj?" Sladko je govorila in se priklanjala. Z rokami je mencala, in mil in nadvse ljubezniv je bil smeh njenih tenkih usten in širokih ust.
"I pa pojdi z nama, Notburga", jo je povabila mati. "Boš povedala, kako je bilo pri misijonarjih."
"0, to pa to, o — o! Lepo, na vsakem oltarju je gorelo po osemdeset sveč in vse lustre so prižgali. 0 — o! Grem pa z vama na kofetka- He — he, saj nimam drobiža, pa ga le rada pijem."
In tako je šla Noibnrga z njima ter pripovedovala o svetem misijonu. Pet misijonarjev je spovedovalo, in Notburga je nalašč vsak večer zakle-da: "Ti predrt zlomek", in potem je šla k vsem petim gospodom k izpovedi. Stari ženici sta bili hudo zaverovani v svoj pomenek, in tako nista opazili, kdaj se je Tinica izgubila.
Kar pri belem dnevu se je izgubila. Sredi boste, kakor da se je stegnil kak razbojnik izza jelke in zgrabil dfklico za vrat. Notburga je pripovedovala o milijonu. Tinica je pa tek3a k javorju. Tam je našla svojega Adolfa. In zopet je kukavica kukala iz zelenja in se smejala, devica breza je strmela v nebo in sanjaila bele sanje, a javor se je zakrohotal pod večer, ko se je luna zableščala na nebesu in je šla sova na svoj nočni plen.
> * *
"Na, sedaj pa imaš! Ali ti nisem pravila! Ali^ nisem rekla, da ti bo
t ■
pokazal vraga, potlej pa izginil. Na, sedaj pa imaš!"
Mati je sedela za mizo in brala ■levite svoji hčeri, ki je ležala v postelji in strmela predse z vodenimi, plahimi očmi.
"Da. da! Z doktorjem v kompaniji, se je lagal! Zdaj pa vidimo s kakšnim doktorjem! S satanom je bil v kompaniji, zapeljal t? je in jo pobrisal, da ni več sledu o njem. Tudi on je šel menda na Nemško, kakor Marijankin hlačman. Saj sem ti rekla, da sta oba enaka, da so vsi moški enaki, da so vsi gumpci in kajoni. Zdaj pa le glej, kaj boš z otrokom! Ali je bilo tega treba? Ali je bilo tega nama treba? Poglej, kako'bi zdaj lahko živeli! Na, zdaj. je pa prišla pokora na svet, in nič več se je ne iznebiš. Saj seret ti pravila, zakaj me pa nisi poslušala! Na. kdaj je bilo? Pod Rožnikom sva sedali, in ti si silila v les. Zakaj si silila? Vidiš, sam hudič te je zmotil. Saj sem videla tvojega Adolfa. tistega Adolfa, ki je že vis^l na vislicah, in ki ga bodo gotovo še liudobarji dobili v pesti. Na, sedaj imaš pa, kar si iskala."
Tiniea je zatisnila oči in tiho jokala.
CENJENIM NAROČNIKOM NAZNANJE.
Vsak naročnik, kateri se preseli, □aj nam naznani vedno svoj star in nov naslov, ker še le potem nam je mogoče vsakemu ustreči.
Upravništvo 11 Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK-A, 2638 Lyon St., St. Louis, Mo.,
kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase. TJpravnistvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici se naznanja, da je g
JOSIP KOŽEN,
VODJA NOTARSKE PISARNE,
6104 St. Clair Ave., N. E., Telephone Cuyahoga C. 4279 K,
ob enem naš zastopnik za "Glas Naroda" in pooblaščen sprejemati o-glase, pobirati naročnino in prodajati naše knjige.
Rojaki v Collinwoodu opravijo lahko vse zadeve vsaki torek in petek zvečer v gostilni Jakoba Grdina, 513 Collamer St., in si tako prihranijo pot v Cleveland.
Rojakom ga najtopleje priporočamo.
— TJpravnistvo
"GLAS NARODA".
Samo
25 centov
velja vsak zvezek potnega romana
V	PADISAHOVEJ SENCI.
— - O '■ -
V	BALKANSKIH
SOTESKAH.
Dosedaj ni 4 zvszki skupaj stanejo le EN I i)LAR.
Ta krasni roman bode obsegal šest knjig in stanejo vse skupaj samo $1.50 s pošto vre.d.
V zalogi imamo i« 3 zvezke
|"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
Vsi trije zvezki' veljajo 75(F z poštnino vred.
Kdor misli naročiti te zanimive in izvanredno cenene knjige, naj piše takoj, dokler se Še vse dobe.
TJpravnistvo " Glas Naroda " 82 Cortiandt St., N.7.
kani akvrenaKi eeni*. Cen* «o ! *•■ btm. Mi poftiljanto božična in novoletna darila direktno v stari kraj in jamčim« xa sprejem Pišite daaos po eenft.
DERGA> CE. WIDETICH * CO, '822 Arapahoe St, Dtmr, Colorado
Zdravilne knjige
-----s.	po celem svetu slo-
/ ._ \ večega Msgr. Seb. /	\ Kneippa, in vsa ▼
/	B \	opi**na zdra-
I	\ vila iz starega kraia,
j	J kakor tavfent loie,
\ o Ms^ *{ _ I *aJt>elj kiCna trava, IjSM^1 } l^puh, lipovi in bez-vjgSKg^gapIlp govi cvet, pelin, br -v^^S^P^y njevo olje itd. ima ni o vedno ▼ zalogi. ^^^^ Pilite po cenik na: AL. AUSENIK & CO. 82 Cortiandt St., _ gew York, N. Y.
Avstr. Slovensko |||| Bo]. Pod. Društve.
Ustanovljeno	^^^ 16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI ODBOR:
JOHN BEDENE, I. glavni predsednik. MARTIN OBRZAN, II. glavni predsednik. , LEO HROMKK, glavni tajnik. ULASirS MOREJ. glavni blagajnik. ALOIS SLAPSCIIAK, glavni zapisnikar.
NADZORNI ODBOR.
PONGRAC JURSCHE. Mineral, Kans. FRANK AUGT7STIN, Mineral, Kans. I FRANK STARCIIIC13, Frontenac, Kan.;.
GOSPODARSKI ODBOR.
FRANK MAT*SER. Frontenac, Ivans. I'ETER AVIRNSBERGER, Pittsburg, Kans. CHAKLES STARINA, Mulberry, Kans.
POROTNI ODCOR.
JOSEF SVATTO, Camev. Io-.va. FRANK PREIIX. Cherokee Kans. FRANK SETIXA, Tale, Kans.
u	Velika zaloga vino in žganja.
I	MaHja Grill §
?	Prodaia bc:" p°.....-........70c- §
fl	trao vJro .............5K. " H
Jf	Droiaik 4 gaione ....................J11.00 X
£	Brinjevec 12 3tekl=nic za...............$12.00 1
§5l	ali 4 ga!, (sodček) =a..................g 16.00 @
ww	Za obilno naročho se priporoča
g	MARIJA QR1LL, 2
S S303 St. Clolr Ave., N. E., Cleve and, O S
! Zvišanje obrestne irere.! Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025*00 kron.
Varnotni zakladi sklepam 19 )7.čez
i!4tisoč kron. Letni denarni promet 2O miliionov kron
- NAZNANILO, ' -
I Glavna posojilnica |
C	resistr. zadruga z neom. zavezo	•
« V LJUBLJANI,	Kongreeai trg it. 15 S-
jpj
0	obrestuje od 1. januarija 190S. hranilne vloge po	^
1	0 g
N takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren- ? nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. ,T Po % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4>3% »n za 3 leta preje nego naložen po 4%.
iiojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno ia varno nalož:tt naj ga pošlje v našo posojilnico.
Pošiljatve za Zjed. države posreduje' trrdka FR. SAKSEB CO., 82 Cortiandt St., XewTcrk.
Upravni svefr.
I Zvišanje obrestne mere. I
Oseppjg Geierele Tiansatlaitlpi
[Francoska parobrodna družba*]
Direktna črta do ilavre, Pariza, Švice, Ir.omosta in LjuBjaoe.
Poštni parniki so:
•*I.a Provpnce" na <lva vijaka..................ton, 3n.0f*» koniskih mo»
' !-a S tvoic" " ««	..................12,(-00 " 2r. 0!>0 44 "
1 : La Lorraine" " " «« ..................................'« 25 («30
i "I.a Tcn»ainti" "	" ____.............iufsO " IL: «)00 " "
S "La Jirt-tagnc".................................pf fs> «« 000 44
j *'La Gascogne"............................... ; 0 9.000 " **
Glavna ajrencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Checebrcuj'i	t
Pazniki odplujejo od sedaj naprej vec'-o ob čcfJd«	ari dopolatine k
pristanišča štev. 42 North River, ob on St. K ?.:
j *LA PROVENCE	14. aprila 1910. *LA SAVOIE	12.maja 1910.
•LA TOURAINE	21. aprila, 1910. *LA PROVENCE	19. maja 1910.
j LA BRETAGNE	2S. aprila, 1910. «LA TOURAINE	26. maja 1910.
| *LA LORRAINE	5. maja 1910.*LA LORRAINE	2. junija 1910.
POSEBNA PLOVITBA.
y r TBi] i
i IjA GOSCOGNE odplnje dne 16. aprila, 1910. ob tretji uri popoladne. Lepi paruik "CHICAGO" odpluje dne 2. majn?V% ob 3. uri popoludne.
Ptntlki z zvezdo zazasmonai latjo po tfra vQaka.
': -■■..■..■ » . * t
m'i nji Himni. • iiiiinfiiTiii' ' i II M f m ilium-....."TW^M i nir■ rT'mr
■ ■ ■..--
lakorporira.na dne 24. januarja. 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. VKADVXOt
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Ckicafo, Hi Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Brad dock, Pa. Glasni tajnik: JTJRTJ L. BROZTČ, P. O. Box 424, Ely, Mina. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŽNIK. L. Box 183, Book Bprin^«.
.RT joskin*.
BlaojBik: IVAN GOYZJ5, P. 0. Boi IMS. Ey, Mima.
JfADrOWTTEIr
ALOJZTJ Y3RANT, pr^iWjuk aaJioriefa odbora, 1700 E. 28th St.. r(OraiTi, Ohio
IVAN PRIMOŽTČ, IT. nadzornik. P. O. Box 641, Eveletb, Minn M7I7AEL KLOBUČAR, III. nadaomik, 116 — 7th 8tr.t Calainet Ii«kim.
FOUOTJfl ODSOS:
ITAN KF.nTlPXVK, predsednik porotnega odbora, P.	138
Bard in®. Pa.
IVAN MERHAR. dmgi porotnik, Bx 95. Ely. Minn.
STEFAN PAVLIŠIČ, tretji porrotnik, Bx 3 Pineville, Minn.
■ ■ ■ o >■■
Vrhovni idravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chieaio St. JeJUl.
Droltvmo glasilo Jo "QLAS NARODA."
IZ URADA
GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K JEDNOTE.
ASESMENT ŽTEV. 141
Izdan dn 1. aprila 1910.	Za mesec april.
Vsak v lan prvega razreda pla^a za srr.frtnino članov $1.00, vknpno $1.00; r-Ir.ni druzega razreda plačajo za smrtnino $-.;">0 in za drn^e sklade ka;>or prvi razred, vknpno $-.50. Claoiee plavajo za smrtnino $-.50.
vkupno $-.50.
A>1 I!cnt r.fcv. 141.	Dne 1. aprila 1910.
ZA MESEC APRIL.
Za umrlega brata Josipa Sikovšefc, errt. št. 7474 Člana dru'iva sv. Bnrlare ct. 7!>. v Hoilwon.1, Pa. umrl dne 5. februarja 1910. Vzrok *mrti: u!nt v prrmf ^ kupu, zavarovan je bil za $1.000.00, k Jednoti je bil sprejet une 26. ok t adjra 1907.
Za umrlega brata Ivana Movrin, cert. 7055. Člana društva sv. P: tra in Pavla, št. (Iti v Joliet. 111. umrl dne 10. februarja 1910. Vzrok smrti: je-tika, zavarovan je bil za $1.000.00, k Jednoti je .bil sprejet dne 2(3. junija 1000.
Za umrlega brata Ivana Flere. eert. f*Vi. Mana dinštva sv. Barbar? s». 4. \ IWml, Pa. nn:rl dne 15. ftbruarja 1010. Vzrok smrti: srčna bole-■zeu, zavarovan je bil za $1.000.00, k Jednoti je bil sprejet dne 10. s:,p-torr<>ra 1808.
Za mi t i. -a brata Jakoba Fatur, cert. G052, Člana društva sv. Petra in Pavla št. 15, v Pueblo. Colo, umrl dne 6. decembra 1000. Vzrok smrti: preblaenje, zavarovan je bil za $ ? , k Jednoti je bil sprejet dnel3. marca 1907. '
Za umrlega brata Alojzija Ajdovšek, cert. 3366, Člana društva sv. Barbare "t. 47, v Aspen, Colo, umrl dne 4. marca 1010. Vzrok smrti: jeti-ka. zavaiovan je bil za $1.000.00, k Jednoti je bil sprejet dne 20. marca 1905.
Za orc rlo Jožefa Butara, Št. 9300, članico društva sv. Alojzija št. 3G v toncroanirli. Pa. umrla dne 10. januarja 1910. Vzrok smrti: jotika, zavarovana j\ bila za $500.00. k Jednoti je bila sprejeta dne 30. aprila 100G.
Za umrlo Marijo Ulčar, cert. 10023, članico društva sv. Barbare št. 33. v Trestle. Pa. umrla Ine 30. januarja 1010. Vzrok smrti: pljučnica, zavarovana je bila za $500.00, k Jednoti je bila sprejVia dne 9. februarja 1908.
OPOMBA. Vse zastopnike krajevnih društev nljudno prc?Im. da mi t'.."-io javijo vsako pošiljate v, katero pošljejo na blagajnika Jednote. <tb enem tuli opozarjam, da, kadar s?, meni pošlje advizija pošiljal ve na blagajnika mora tudi denar v resnici biti poslan. Slednji čas sem prejel nekaj ta!:i'i poročil, a denarja pa le mi bilo. Točnost v tem je potrebna, ker d rugae? tajnik in blagajnik ne moreta imeti svojih knjig v redu.
Z bratskim pozdravom,
GEO L. BROZICH. tajnik.
PRISTOPILI:
K dru-tvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. dne 31. marci 1''10. Jo3m Ju van, rojen 1S74. cert. št. 12902, v I. razred. Društvo šteje
V0 ,čl«:ov.
JC društvu sv. Jošefa št. 85 v Aurora, Mlnn. dne 21. marca 1910. Frank Cermek, rojen 1871. eert. 12903, v I. raizrod. Društvo šteje 50 članov.
K društvu sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal. dne 20. marca 1910. Matija Troje, rejen 1870. cert. št. 12904, v I. razred. Društvo Šteje 49 članov.
K društvu Marija Danica št. 28 vCumbcriand, Wyo. dne 20. marca 1910. Bob. Dobnicb, rojen 1889. cert. št. 12905, v I. razred. Društvo šteje 36 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo, dne 31. marca 1910. Frank Smerdel, rojen 1889. eert. št. 12906, v I. razred. Društvo štrje i^^-00- Društvo šteje. 61 soprog. 108 elanov.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 82 v Sheboygan, Wis. dne 31. marea 1910. John Prislan, rojem 188G. cert. št. 12907. v II. razred; Frank Jerič, rojen 1891. er»rt. št. 12908, v I. razred. Društvo šteje 62 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn, dne 31. marea Ml'*. John Zbašnik, rojen 1869. cert. št. 12909 in Frank Jerič, rojen 1870. cert. št 12910. Oba v I. razred. Društvo šteje 133 članov.
K društvu sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. dne. 2. aprila 1910. A polonija Jakofčie, rojena 1888. cert. št. 12892. Društvo Šteje 9 članic.
.•C d^ištvu SV. Alojzija št. 36 v Conemaugli, Pa. dne 31. marca 1910. Mary Zupknčič, rojena 1870, eert. št. 12912. Društvo šteje 52 članic.
K društvu sv. Barbare št. 72 v Ravensdalei, Wash, dne 31. marca 1910. Karolina iSkeiibin, rojena 1887. cert. št. 12913. Društvo šteje 10 članic.
K društvu sv. Ciril« in Metoda št. 1 v Ely, Minn, dne 31. marca 1010. Meri Jerič, rojeno 1882, eert. št. 12911. Društvo št^je 103 članice.
SUSPENDIRANI: _ %
Od društva sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo, dne 19. marca 1910. Anton Ambrož, cert. št. 11492, II. razred; Stanislav Hočevar, eert. št. 7659, I. razred; Tomaž Kenig, cert. št. 1-1183, TI. razreda. Društvo št-je 56 članov.
Od drušfrva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugli, Pa. dne 20. marea 1910. Frank Berčan, cert. št. 2864; Anton Berčan, cert. št 4000; John Božie, cert. št. 7701: Mth. Gačaiik, eert. Št. 11112, vsi I. razreda. Frank Kos, c?rt. š«t. 1223, II. raereda. Jos. Komovc, eert. št. 4086; Jos. Kottbar, cert. št. 5917; Ani. Kcnpan, cert. št. 4172, vsi I. razreda. Društvo šteje 133 članov.
Od društva "Zvon" št. 95 v Cliieago, 111. dne 31. marca 1910. John
Košir. eert. št. 6948, H. razreda, Marko Zit&ovie, eert. št. 7761, I. razreda. Društvo šteje 41 članov.
Od društva sv. Florijana št. 64 v Soutih Rang«, Mich, dne 28. marea 1910. Mike Spebar, eert. št. 5978. I. razreda. Društvo šteje 44 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. dne. 31. marca 1910. Alež Fan, cert. št. 11718, Frank Čunk, eert. št. 11715, oba II. razreda. Društvo šteje 110 članov.
Od društva sv. Mihaela št. 92 v Rockdale, 111. dne 20. marca 1910. Jure Eožičevie, cert. št. 12068, I. razreda. Društvo šteje 20 članov.
Od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 20. marca 1910. Gregor P.regač, cert. št. 4521, II. razreda. Društvo š-teje 132 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 61 v Yale, Kans. dne 21. marca 1910. Fr. Gonjač, eert. št. 10654, Mart. Kožuh, cert. št. 5757, Edna r d Podobnik, eert. Št. 5711, vsi I. razreda. Društvo šteje 33 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. dne» 21. marca 1910. Anton Perne, cert. št. 4850, I razreda; John Smuk, eert. št. 7841, I. razreda; Jos. Črepinšck. cert. št. 5770, I. razreda; Gregor Dernovšek, cert. št. 11838, n. razreda; John Lipovšek, eert. št. 7434, II. razreda; Anton Radi, cert. št. 10S08, II. razreda; Rudolf Lizzi, cert. št. 11104, II. razreda. DruStvo Šteje 28 članov.
Od društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash, dne 31. mm-f-a 1910. Mart. Podpetan, eert. žt. 7636, I. razreda. Društvo šteje 08 članov.
Od društva ST. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo, dne 31. marca 1910. Jos. Mihelič, eert. št. G215, I. razreda. Društvo širše 107 Članov.
Od društva sv. Alojzija št. 36 v Conctaaugh* Pa. dne 20. marca 1M0. Marv Berčan. cert. št. 0298, Jedert Berčan, cert. š-t 9299, Maiy Gač-r.ik, cert. št. 9310, Alcjz. Kos, eert. št. 9321, Helena Kfomovc, cert. št. /31G. Društvo šteje 44 članic.
01 društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa." dne 27. marca 1910. Marv Lekšan, cert. št. 10S28. Društvo Šteje 114 članic
Od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle. Pa dne 20. marea 1910. Ana Bragač, er»rt. št. 9224. Društvo šteje 61 članic.
Od društva sv. Jožefa št. 67 v Yale. Ivans, dne 21. marea 1'910. Antonija Perne, eert. št. 9045. Društvo šteje 6 članic.
ZOPET SPREJETI:
K društvu sv. Andreja št. 84 v Trinidad, Colo, dne 29. marea 1910. ft;s. Glagovšek, cert. št. 11179, v I. razred. Društvo štrjje 33 članov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugli, Pa. dne 20. mart-a 1910. Floi jan Jaradovič, cert. št. 12274. v I. razred. Društvo šteje 134 članov.
K društvu siv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn, dne 31. marca 1910. Stevo Zgone, c-ert. št. 5912, v I. razred. Društvo šteje 218 članov.
K društvu sv. Jurija št. 40 v Kansas City. Kans. dne 27. marca »10. Anton Kurgar, eert. št. 7665, v I. razred. Društvo šteje 61 članov. K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock. Pa. dne 27. marca 1910. Martin Plesec. cert. št. -6965, v I. razred. Društvo štejr, 206 članov.
Iv društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 26. marea 1910. Jernej Sulic, eert. št. 1382, v I. razred. Društvo št.~\je 133 članov.
K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. dne 21. marca 1010. Jer-n< j Po ž um, cert. št. 11678, v II. razredu. Društvo šteje 34 Članov.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddo^k, Pa. d:ne 27. marca 1910. !?oza!ija Plneee, cert. št. 9165. Društvo šteje 115 članic
ODSTOPILI:
Iz društva sv. Alojzija št. 7S v Salida, Colo, dne 29. marca 1910. Era ne Ivolar. eert. št. 12385 in John eŠnovar, cert. št. 10694, oba I. razreda. Društvo šteje 54 članov.
Iz društva sv. Rešnjega Telesa št. 95 v Franklin. Kans. dne 31. marca 1910. Frank Semičft, eert. št. 127C5, I. razreda. Društvo šteje 14 članov.
iz društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond. Wash, dne 31. marca 1910. Jernej Semprimožnik, cert. št. 5606, I. razrda. Društvo šteje )7 članov.
ČRTANI:
Tz društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. dne 21. marea 1910. Jos. Tratr-ik, cert. št. 5773 in John Žužman, c.«rt. št. 10900 II. razreda. Društvo šteje 32 članov.
Iz društva iMaiija Zvezda Št. 32 v Pda«-k Diamond. Wash, dne 31. • marca 1010. Jos Segulin, eert. št. 11152, I. razreda. Društvo šteje 96 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Id. dne 27. marca 1910. Franc Cernik, ccft. št. 11608, II. razreda. Društvo šteje 112 članov.
PRESTOPU J :
Brat John Sy.iler. razred I. cert št. 2013 f-lan dru-tva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. je prestopil dne 26. n r: a 1910. k društvu sv. Jožefa Št. 41 v East Palestine, Ohio. Prvo društvt š: je 73. drugo 25 članov.
Brat John Arko, razred I. cert. št. 354 član društva sv. Srca Jezusa Št. 2 v Ely. Minn, je prestopil dne 20. marca 1910. k društvu av. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Prvo društvo šteje 103, drugo 214 članov.
Bi at Jože Spienagel. cert. št. 494, razred I., član društva sv. Srca Je-v.ma št. 2 v Ely, Minn, je prestopil dne 28. marca 1910. k društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta. Mian. Prvo društvo šteje 109, drugo 71 članov.
Sestra Marija Spiler, eert. št. 8435, članica društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. je prretopila dne 26. marca 1910. k društvu sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Prvo društv šteje"38, drug 10 članic.
Sestra Frančiška Aako, cert. št. SG81, članica društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn, je prestopila dne 20. marca 1910. k društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Prvo društvo šteje, 59, drugo 54 članic.
Sestra Marija Spienagel, cert. št. 8148, članica društva sv. Srca .Tee.usa šL 2 v Eit, Minn, je prestopila dne 28. marca 1910. k društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Prvo društvo šteje 60, drugo 28 članic.
UMRI.I.
Brat Josip Kos7 cert. št. 23-14. član društva sv. Marije Zvr&de št. 32 v Black Diamond, Wash, je umrl dne 7. marca 1910. Zavarovan je bil za $1.000.00. Društvo šteje 98 članov.
Članica Jožefa Butara, cert. št. 9300. članica društva sv. Alojzija še. 36 v ConemaiTgh, Pa. je umrla dne 19. januarja 1010. Zavarovana je» bila za $500.00 Društvo šteje 51 članic.
Članica Marija Uršič, cert. št. 10023, člnie društva sv. Bai-bare (št. 33 v Trestle, Pa. je umrla dne 30. januarja 1910. Zavarovana je ibila za
S sobratskim pozdravom
GEORGE L. BROZICH, gl. tajnik.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "G1AS NARODA", NAJVEČJI i>' NAJCENEJŠI DNEVNIK t
^gi m ffi om>a?ti?"r? »D a? g?JI mgi CDroa
i i
.Zastopnik "CLAS NARODA", 82 Cortiandt St.,NewYork.
s s •;
»i« &
i t
it
Marko, laka in Dioniz.
•Neki oče je Imel troje sinov. Prvemu je ibilo Marko ime. drugemu Luka, najmlajšemu pa Dioniz. Ko so dorasli, jih je poklical ter jim je r kel: Stari in pametni ste dovolj, da se ravnate sami! Pojdite v svei ter si ustvarite življenje, vsaki po svoji moči in svojem daru. Kadar se povrnete. izročim dom tistemu, ki ga bo najbolj vreden."
Odštel jim je doto, blagoslovil jih jc, sinovi pa so s? napotili v svet. vsak po svoji cesti. Trdo in počasi je stopal Marko, kakor da bi nosre iz zemlje rvai; priljudno in gosposko je hodil Luka; Dioniz je poskakoval ter prepeval.
Čez dolgih devet let so se povrnili na rodni dom. Oce jih je vprašal:
"Sinovi, kako ste se ravnali in kaj ste dosegli?"
Moško je stail Marko pred njim. Višji je bil skoraj od očeta samega: kakor je bil mlad, se mu je valila temna brada na široke prsi.
Marko je govoril:
"Najprej je Bog zemljo ustvaril, nato pa človeka, da gospodari. Prvo je zenrija, zemlja je vse. Kdor gospodari nji, gospodari ljudem. Osvajal sem si jo. ped za ped jo, korak za korakom. Na zemljo sem gledal, nikamor drugam. Suval sem jih v jarek, če so padali pred moja kolena: kdor mi je zastražil pot, se j? zgrudil. Le pesem zemlje sem poslušal, ničesar drugega; ne prošenj nisem slišal, ne kletev, ne joka, ne hropenja urrtirajo čih. Bogata in rodovitna je moja zemlja. zakaj s krvjo je pognojena. Zdaj raste sama in se širi; le z očmi premerim mejo, le z roko ji ukažem — pa se odmika v daljavo preko njiv in ^enožeti. Tako je rodila moja dota de-vetkratno; in vsako leto bo žetev de-vetkratna!"
Oče se je ozrl na Luko.	,
Gosposko je stail Luka pred njim in se je smehljal. Oblečen je bil pn -vestno; ves lep. gladek in počesan je bil.
Luka je govoril:
"Nisem kupoval njiv, senožeti in gozdov; kupoval sem najdragocenejše in naj plodovi tejše blacro: ljudi s-, m kupoval. Dragoceno blajro. ali za pametnega kupea najcenejše! Videl sem jib. kako so prišli na semenj s praznimi rokami, cigani in postopači; ko so se vračali so bili graščaki. Sladka j'beseda, mehka roka. zlata obljuba, i lep smdliljaj — to je baš kovan denar, j Tisti, ki tega denarja nimajo, nam o-jčitajo, da sleparimo ljudstvo, da smo i hinavci in licemerei. da si stavimo j graščin^ na svetu ociganjenih siro-| makov. Njih očitki pa so gola zavist, j Nespameten kupec, ki bi govoril: Ne j prijatelj — cena, ki si jo rekel, je preskromna; plačam ti devetkrat toliko! — Nikjer ni ukazano, da bi zdravil slepce in glušee, da bi lahko-I vernim vero izganjal, neumnim pamet j delil. Hoče se jim sladkih besedi, zla-j I ill obljub in lepili smehljajev — nat -» jih, na izbiro, v iz-nbiliei! Varčeval nisrm s tem svojim kovanim denarjem, pa mi je rodila dota devet kraten -ad. Ceščeno je moje ime. brez števila je mojih udanih sužnjev, ki rado-v;.'.»no vlečejo v klanec moj voz!"
T::': o j > govril Luka; oče pa se jc i ozrl na Dioniza, svojega najmlajšega sina.
Dioniz je stal pred njim ves ku-štrav in siromašen. Podoben je bil popotnemu godcu; irajhen, droben. ' bos, golorok; oči pa so bile svetle in so se veselo smejale.
"Kaj si napravil s svojo doto?" ura j? vprašal oče.
Dioniz je odgovoril:
"Kaj da sem z doto napravil? Komaj še vem, da sem jo imel! Morda sem jo na beli cesti izgubil, morda sern> jo po pomladanskem polju raztrosil, morda sem jo v krčmi zapil. Kaj mi dota? Nisem kupoval, prodajal sem! Prodajal vernim kupcem veselje in bridkost, hrepenenje in zadoščenje; časih so jemali in bili hvaležni. časih pa so me sredi ceste pre-tnpli. Kaj tisto — pl »čilo je plačilo, pa bodi cekin ali gorjača! Mnogokdaj sem bil žejen in lačen, malokdaj napojen in nasičen. Kaj tisto — eno : solnce sije lačnim in sitim! Zdajle,; recimo, zdajle sem hudo lačen. Oče, j pridajte doti še kos črnega kruha!"
Tako je govoril Dioniz. Oče pa je razsodil:
"Tvoj, Marko, bodi oeetni dom! : Zemljo, komur je zemlja mati in se-istra in ljubica! Gospodaril boš telesom, močan in teman gospodar . . . . Tebi, Luka, ni trnba zemlje, večji je tvoj blagor: gospodaril boš dušam, sanr brez duše! Ne boš jih videl. Marko, ko bodo umirali pod tvojimi tež- | kimi kraki; smejal se jim boš, Luka, ko -bodo preklinjali tvoje ime!.... 1 Kjje p« jc tvoje kraljestvo, o Dioniz. 1 namlajši otrok moj? Tvoje kraljestvo je onkraj življenja, onkraj teles in onkraj duš! Zapravil si posvetno življenje, zato boš večnega deležen — največji je tvoj blagor, o Dioniz! Doto pa sem vami bil odštel vsem po pravici in vsakemu enako; ne primaknem več niti drobtinice črnega kruha. Sam si gledal, sam glej!"
Tako je razBodil pravični oče ter je umrL
VESELITE SE DOBREGA KAJENJA'
Poskusite zavitek TURKEY EED C IG Ali ET in prepričali se botkte o izbornosti tobaka, duha in kakovosti. Pri izdelovanja teh sv&lčrc ee rabi najčistejši turški tobak. XjiLov vonj je vzviSea in njib okus je najti le še p:i dražjih cigaretah. Najboljši poznavalci tobaka na svetn ka le le
Turkey led Cigarettes
Le naitmu velikanskemu rakupc to!*J a,
— ki jr s'.okntver.i, Lakor ktnikcii diet:! —
je pripižati. da nam je mogoče proda.ati le
cijrarete po deset centov dcsveU kocuuiaT.
Bogato-----duhcete—lahko--kajenje
Izbran tur^Li tubal; In vonj sta. last TURKEY RED CIGARET,—kajti vsi priiceski so odstranjeni.
Vtlcd dobrega «i^čen.a tohaki. Jc kajenje teb ci.Taret i^borno. Tudi predsednik Zjedinje-nih držav ne kadi boljših ci^nret, kakor Vi., ako kupite Turkey Red Cisarete.
10 za 10 centov.
pri vseh prodajalcih smotk.
Kupite danes ječna škati'o. PcskLSite jei'no in prspfica;te sa.
S. ANABGY20S, a Corr>creUcs c/ofč by lie AMITE IC AM TOUACCO CO.
Spominjajte se stare domovine in družbe SV. CIRILA iN METODA
Zahtevajte in kupujte Ciril-Met( dove smodke in vžigalice Ako storite tako, spclnujete Vašo carcdno dolžnost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavi o v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja druStva.
Ciril-Metodove smodke rarpcSiPamo tudi posameznikom ši-om Amerike in sicer M komadov la $2.CO, krm. za $3 60, fine ba-vanske pa 50 komadov za 53-80,100 kom. za $7.C0 po:tnine prosto.
Pojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni /vlagatelji za Ameriko:
A. AUSEN;K & CO. «cortlandtST., nlwyork.n.y.
— CENJENI ROJAKI —
PO M IN N E S O T f.
A	iclite kupiti lote v rr.estu DnUitli-Superior,
zA-Jt^Vwr	blizu novih tovarn, ali
A IZ"želite knpiti Jepo larmn v padjen-jskem pmsm Jr\ lVvy	države Michigan, ali
A	imate kaj posestva zavarovati proti ognju,
rll\v/	obrnite se vedno na poti pihane.
Mi smo zastopniki zanesljivih družb
za ve-i radarski okraj države Minntsote in Vam jamčim') popolnoma pošteno postrvi bo.
GEO. L. BROZICH, Agency, ELLY, MINN.
podružnica: EVELETH, .Minn.	JCliS E. S.'iREKAR, Manager
i
Pristen i m po rti ran
l Cviček in Vipavec
je dobit! steklenica 50 ct. na tlom f New Torka postavljen.
\
% Fritz Doerrhoefer,
j* 1643 - 2. Ave., med 85. in 86. ulico,	New York, N. Y.


VABILO jgr
k
gledališki predstavi
ki jo priredi
Slo?, dram. podp. društvo Lunder-Adamič št. 20. S. S. P. Z.
CLEVELAND, OHIO V7 g pri I a 1910 v Knavsovi dvorani.
Spored
% Moč uniforme. ^
Burka s peljem ▼ treh dejanjih. Spisal Jak. Stoka. Pred in po igri svira godba g. F. Butala.
I. Selection: Prodana nevesta.
II. Zbirka: Vseslovanske pesmi
lil. Koncertni valček: Enchantre.
IV. Koračnica: Naprej zastava slave.
Po Igri prosta zabarain ples.
Za okrepeila je dobro preskrbljeno.
Začetek točno ob 8. uri, solnčni čas.
^ Vstopnina z sede žem SOc. 35c. In 25c.
K obilni vdeležbi vabi
ODBOR« 1
Jugoslovanska Katol, Jednola,

I	Phon« 246.;
1	illinill	frank petkovsek,
i	J^p^H^	lavni notar - Matary Pobl«t
i	7IS-7J0 Market St., WAUKEQAN, ILL.
:	WgSUS^^BKm	PRODAJA fina vina, najbolje žganje te
J	^^S	i«v rstce smo tke — patentov ara tdia
;	N^H^^^gH^	PBODAJAjrolne listke vseh prekomer-
f	<	POŠILJA denar e stari kraj xaatsljivo
?	^^rj^	I in potteno.
i	UPRAVLJA rae * notarski posel spadati	' j»C»rie1a.
ri	Zastopnik «CLAS NAROpA", »2 Cortiandt St..NewYork.
t,to
Ystaaovljeoa dee IS. avgusta 1908, inkorpor'.-ona 22. aprila 1909 v drŽavi Povna, • sedežem v Conemaugh, Pa.
fr
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŽEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni isjnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: PRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O, Box 323, Conemaugh, Pa.
VTmoVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemangh, Pa.
--o
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno proseni pošiljati Benar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika.
V slntaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjensibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
; EKSELENCA POLICIJSKI NAČELNIK.
k	Ruski »pisal NIKOLAJ NTKOLAJEVIČ IVANOV
k	Za **C. N." priredil Bert P. Ukner.
(Dalje.)
- •" i«>u»cj jv uii uoma, oeaei je za mizo in >dal pred-se, in Boris Semelov je prav natanko vedel, kaj ubogi mladenič premišljuje.
44Xo, toraj v božjem imenu!" je plašno rekel ter si delal po^um. Nato je hitro odprl vrata.
Z veselim vzklikom je poskoči! mladi mož, mu podal roko ter zakli-eal:
"No, starina, saj ti tukaj. Kako je šlo t Kaj je rekla?*'
"Kaj je rekla." je v največji zadregi odgovoril Boris. "Hm — kdo. ona T A tako, golobica Sonja."
"No seveda," je zavrnil razburjeni ljubimec, "kdo pa drugi? Saj si vendar z njo govoril f"
"Te^a ravno ne," je menil Semelov. "\idiš bratuško, na noben način ni slo, namreč — —"
"A moje pismo je vendar dobila." ga je Andrej nestrpno prekinil, "saj si ;m dal stari Marji, da pra izroči — ne?"
"Kaki starki? Debeli, prijazniMa-lornsinji?" je vprašal pristav.
"Tako je, to je ona!" je zaklical (hladi mož. "Ali ti j? dala odgovor na pismo t"
"Starka?" j? vprašal Semelov. "Da," je zavrnil Andrej. "Njena dojilja je bila — njena zaupnica je moja prijateljica, o kateri sem ti i* pripovedoval."
Pristav se je vsedel na stol in je žalostno gledal pred-se.
"No?" je vprašal mla li mož, "ali mi nimaš nič povedati?"
"Da sem star osel, bratuško!" "Kaj vendar govoriš?" "To se pravi, da ti tukaj pLmco zopet prinašam, ker namreč nisem s tvojo Sonjo, pae pa z Marjo govoril, ne da hi prišel na pametno misel, naj ga ji dam. O, oklofutal bi samega sebe! A pretežko bi šlo. Prosim te, bratuško — klofut ni me!"
"Xe govori neumnosti!" je rekel Andrej, ter vzel pismo, "ampak pri-pove luj mi raj> z jasnimi besedami, kaj si opravil."
"Ničesar nisTn opravil!" je odgovoril Semelov. "to je ravno, bratuško —- ose! sem bil, velik osel!"
Iti ^e.laj je začel pripovedovati Andreju, kako je bilo zj«utraj. Sicer ne z jasnimi besedami, a vendar toliko razumljivo, da je mogel njegov prija-1el iz pripovedovanja razvrcleti, da Semelov ni ničesar opravil, in da je vse pri starem ostalo. . Z« trenutek se je skoraj na starega jezil, ko je ta končal. V naslednjem mu je pa že bilo žal te nehvaležno«! i napram pristavu, ki m« je bil tako zvest. Prijazno je potrepljal Borisa po rami in mu rekel:
"Hvala lepa, stari! Storil si^ kar
je bilo v tvoji moči--"
"Vrasra earn storil," je jezno mrmral pristav, toda Andrej j« nadaljeval :	. -
"Pae ni bilo mogoče! To te p« ne srre tako* žaJoatifcJ Mogoče imava dnivič reč srefe!"
'	nit i satn
j bi obhodil svojo pot in prišel na dru-j ge misli.
Semelov j? pa sam sebi za got av-j Ijal. ko je bil sam, da je star osel, ter | -e potem potolažil z krepkim požir-j kom iz znane steklenice za zasto-j rom.
I_ _ _
Nastal je večer tega, za oba pred-1 stojnika okrožne postaje tako razburljivega dne. Že dolgo je objemala i tema razupiti trestni del in le tupa-jUm se je zaman bojeval kak svetlob-i ni žarek z meglo, ki je postajala ved-io gostejša in da je bilo gorodovoju na uličnem vogalu skoraj nemogoče, opravljati svojo službo.
A tekom let se je že navadil na j tako vreme, in radi tega ga tudi danes mraz in me^rla ni vznemirjala. Zavit v svoj kožuh, je stal mirno kakor kip in le sempatja je videl kakega zapoznelega človeka, ki je šinil v temi j mSco njega.
Naenkrat je poslu&nil, ker na uho mu je udarilo neko drdranje, ki je bilo v onem kraju celo podnevi redko — drdranje kočije. Stopil je iz sence zida, ki mu je služil v obrano ledenemu vetru, in pogledal je proti vozu, ktercira sta vlekla dva krasna vranea. Ko je zagledal voznik policaja, je vstavil.
Istočasno ae je pri kočiji odprlo j okno, neka dama je pogledala skozi, pomignila uradniku in vprašala post režnega redarja:
"Prosim, kje je stražnica 45. o-krožja?"
"Tam spodaj, milostiva," je odgo-j vori! policaj, ter pokazal na konec ulice na hišo, ktero so svetilke bolj ! obsevale, kakor druge v soseščini, j "('e izvolite milostiva, spremim iz-i vrečka <To tja?"
"Prosim vas za to," je odgovorila dama. ter mu stisnila v roko napit-i nino, ktero je hitro spravil v žep ter se zavihtel na kozla zraven koci-jaža.
! , _ _ _ _____ _ ^ ___ . _____
Medtem, ko se je v njegovi bližini odigral ta nočni prizor na ulici, je bil | Andrej Glinka v Fedor Petrovi gostilni. Sedel je v poltemnem kotu zraven vrat, kamor je prišel večkrat od dneva, ko je videl policijskega načelnika, da bi opazoval dogodke v bemici, za katero se je od dneva sestanka z Grigorij Aleksejevičem posebno zanimal.
Seveda ni bilo za njega bivanje v •rostilni nikakor prijetno, a imel je negotovo euvstvo, da se bode v njej nekaj Blodilo, kar bode z njegovo osodo v tesni zvezi.
A sedaj so bile njegove misli drugič, kakor pri Pet rovu in njegovih goltih. Mislil je na Sonjo, in zopet je naporno premišljeval, kako bi našel pota ki sredstva, da bi stopil z njo v zvezo. >	l
Danes zjutraj je bil tako siguren, tla um bode k temu pripomogel stari pristav, in sedaj je videl svoj cilj e bolj oddaljen, kakjtrr kdaj prej.
Ker je pa boginja tereče bodcmužn«, podeli časih svoje fclagre tudi pripro-
i Najbolj varno naložen denar je v slovenski j
MESTNI * I [HRANILNICI LJUBLJANSKI]
L	Stanje hranilnih ulog:	Rezervni zaklad:	■
9 nad 35 milijonov kron.	nad 1 milijon kron. j
i	' J
- . • "- l • . ■ •• \ • » >.'. ■■• k ; ,->.>. I t	f. •%•__" • • . * "	,
i Za varnost denarja jama in je porok poleg rezervnega zaklada * mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso j i svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar j mladoletnih otrok in varovancev, ter žnpnišča cerkveni denar. *
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki j dan in jih obrestuje	<
-	;po	\
i ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. t
Dne 1. i rt 16. vložonl denar sm obrestuje takoj. » ~ «
Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov 1 denar, ne da bi se ohrestovaaje prenehalo.
' Rentni davek od vloženih obresti plaPHtfeWanilnica sama , in ga vlagateljem ne zaračuna.
t	Posoja se na zemljišča, menice ia vrednostne papiije.	a
Hranilnica se nahaja v svoji palaCi v Pratenvvft, yrqj Skoevih rfcak 3»
nasproti frančiškanskemu kloStru. » '
Nai zaupnik v Zjed. državah je ie več let
>	FRANK SAKSER CO.
\	v	* j^f^yj.
i. .m------ -m..	...... »	* -	-m-----m-
stoma polieijsketou uratlmkn. Tako tudi sedaj, za Andreja popolnoma nepričakovano. Ker ravnokar so se
vrata hitro odprla, da se je prestrašil marsikaki kake krivde se zavedajoči Petrovov gost, in tudi Andrej ko je priletel notri kakor bomba Bori< Semelov z močno rudečim obrazom se takoj obrnil k Andreju in mu polglasno, a nujno rekel, naj mu tako; sledi.
"Kaj pa je?" je -vprašal mladi mož ter hitro vstal, ker si ni drugega mislil, kakor da je kdo naznanil kak velik zločin. A že ga je starec zrini] skozi vrata na ulico, kjer ga je naj-prvo burno objel in mu ves hripav vsled razburjenosti zakričal v uho:
"Bratuško, zlati dečko — ona je tukaj!"
In res je bila tukaj. Ko stopil srečni Andrej v zakajeno pristavovo sobo, se mu je zdela spramenjena v knežensko opremljeno dvorano, ker pred njim je stala Sonja, ki mu je z veselim obrazom ponudila obe roki in ri imela nič proii tenm, ko jo jo potegnil nase in jo poljubil — še 2 večjo gorečnostjo, kakor oni nesrečni dan, ko ju je presenetil ekselenc? gospod policijski načelnik, in ju kot maščevalni angel j v 7. zlatem posili uniformi pognal i7. raja.
Topot ju seveda ni nikdo presenetil. Xiti stari Boris, ki je odŠ 1 v stransko sobo z staro Marjo, ktera je prišla s svojo gospodinjo. V sednji sobi sta drug drugemu olajšala svoja srca.
"Ti niti ne vprašaš, kako sem izsledila tvoje skrivališče?" je smehljaje vprašala Sonja, ko se je prvo razburjenje poleglo.
"V resnici, to mi je nganjka," je zavrnil Andrej, "po tem. ko si mi pripovedovala, da se oče ni hotel izraziti."
"I11 vendar sem izvedela ravno od njejra. kje te moram iskati."
"Od njega?"
"Seveda." je odgovorila Sonja na začudeno vprašanje mladega moža, "to dje. naravnost, ampak vsled obiska tvojega izbornega pristava, jrez katerega se najbrže ne bi mogls. tako kmalu sestati."
"Xe razumem--"
"Razumel bodeš," je prekinila ;;a svojega ljubimea, "če i i povem, da je pove.lal tvoj crospod Seme'o--moji Marji. ko ga je sprejela, svoje iti e in okrožje, medtem ko je bil oče tako nepreviden, da je v njeni navzočnosti tebe omenil. Razumljivo je. da ie to takoj povedala svoji, po tebi hrepeneči gospodarici, ki je bistroumno, kakor so vse hčere policijskih načelnikov, sklepala, da mora vedeti
~ 1 " "
0	I Boris Semelov zn tvoj naslov, in po-!- j temtakem sem se peljala, mesto v o-e pero, kakor meni efcselenca papa, v to
strašno okrožje 4o — žrtev, ktero mi !— moraš pozneje v dobro vpisati." j.! Zopet je pritisnil nad vse srečni s Andrej deklico na prsi, in zopet bi 1, imel Grigorij Aleksejevič, če bi to
-	videl, nov vzrok, da bi svoj znani j i ventil prav široko odprl.
I "Toda sedaj, Andrej," je odgovo-
1	rila Sonja ter se izvila iz rok mladega a moža, "nekaj drugega. Povedati ti j k anoram nekaj tako važnega, kakor j .1 resnega. Jutri zjutraj se moraš takoj !
-	podati v levji fbrlog — obiskati mo-v '. raš mojega očeta.''
"Kako?" je zaklical Andrej začu-e deno, "jaz naj — ah — in ti mi to svetuješ?"
"Jaz ti ne svetujem," je od-
-	govorila deklica z resnostjo, ki je bi-I , la v protislovju z dosedanjim zadr-t> j žanjem, "zahtevam od tebe, in
, če me hočeš poslušati, bodeš mojo že-r I jo brez pomislekov izpolnil." e I "Saj me niti sprejeti ne bode ho-1 tel," je govoril Andrej.
"Pod nikakim pogojem se ne smeš z pustiti odsloviti, cnoraš z njim gov o- j 1 ; riti, in sicer radi njega samega, ker 1 se nahaja v nevarnosti in te potre- j * buje.''
1 ' V nevarnosti? Kako čadn? sra ti besedi učinkovali na mladega moža! j Tako mu je bilo, kakor bi zopet videl Grigorij Aleksejeviea pred seboj v preobleki, kakor oni večer v Petrovi " ^eznici.
(Dalje prihodnjič.)"
-! v ---— .
t
>	Mrtvec na morjn.
Pri Kapn Brun so našli 100 metrov ?|od obali truplo eleirantno oblečenega 1 1 moža na morju. Glava in roke so bi-" j le popolnoma ob jeden e. Ker so bili j pri mrtvecu najdeni papirji docela > I I izprani se ni mogla dognati ni isto-: vetnost ni starost. Na morju je plaval krog 40 dni. 1	1	I
J KRETANJE PAŠNIKOV.
LA PROVENCE odpluje 14. aprila v Ilavrt.
RHEIN odpluje 14. aprila v Bremen. ST. LOUIS odpluje 16. aprila v Southampton.
VADERLAND odpluje 16. aprila v Antxverpen. KAISER IN AUGUSTE VICTORIA I
odpluje 16. aprila v Hamburg. I\AISER WILHELM DER GROSSE | odpluje 19. aprila v Bremen. ROTTERDAM odpluje 19. aprila v Rotterdam.
ALICE	!
odpluje 20. aprila v Trst.
!	OCEANIC
1 odpluje 20. aprila v Southampton. .	LA TOURAINE
odpluje 21. aprila v Havre. ( PR1NZ ERIEDRICH WILHELM [ odpluje 21. aprila v Bremen. CELTIC
. odpluje dne 23. aprila v Liverpool. . NEW YORK
1 j odpluje 23. aprila v Southampton.
* j
I i	LAPLAND	!
I odpluje 23. aprila v Antwerpen. PRESIDENT LINCOLN odpluje 23. aprila v Hamburg. ► KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 26. aprila v Bremen. RYNDAM odpluje 26. aprila v Rotterdam. LAURA odpluje 27. aprila v Trst.
MAJESTIC odpluje 27. aprila v Southampton.
LA BRETAGNE ; odpluje 28. aprila v Havre.
CINCINNATI " i odpluje 28. aprila v Hamburg.
ZIETEN
odpluje 28. aprila v Bremen.
| ^ - ........
NAŠI ZASTOPNIKI
' kteri so pooblaščeni pobirati naroč-i nino za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle, j San Francisco, Cal.: Ivan Stariha.
Za Denver, Colo, in okolico: John, j Debevc, 4723 Vine St.
Pueblo, Colo.: Petar Čulig.	,
Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud- J man.
Depue, HI.: Dan. Badovinac. La Salle, 111: Mat. Komp, Frank 1 Cherne, 924—1st St. La Salle, 111.
Za Chicago, 111. Frank Jurjovec. 1S1 - 202nd. St.
Za Chicago, III. Alois Leskovar. South Chicago, 111.: Josip Kom-' pare.
Waukegan, 111.: Frank Petkovsek. ' Gary, Ind.: Jovan Milic. Calumet, Mich, in okolica: Ivan t
Šutej.
Iron Mountain, Mich, in okolica: Marko Badovinac. South Range, Mich.: John Bahoriš. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eiv, Minn, in okolica: J. Škerjanc. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Eveleth, Minn, in okolica: Nick
' Miletič.	J
Hibbing, Minn.: Ivan Povse.	'
Nashtvauk, Minn: Geo Maurin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovaeie in Ivan Kalija.
St. Louis, Mo. in okolico: Frank ' Skok.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont. I. Knezevicli. '
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Česarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gre- , gorka.	{
\ Bridgeport, O., in okolica: Andrej Hočevar.
Cleveland O.: Frank Sakser Co.. < William Sitar in Josip Kozen.
C. E. Proskowetz, Mingo Junction. Ohio, in osrednji Coke Region. i I
Oregon City, Ore.: M. Justin. ^Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bulger, Pa.: Geo. M. Schultz. Zh Bitrdine. Pa. in okolico: Frank, Petrovič.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. 1 Forest City, Pa.: Karl Zalar.
Heilwood, Pa. in okolico: Alojzij •Takoš.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja.
Pittsburg, Pa^: Ignac Podvasnik in Jakob Zabukovec.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Matija Skender.	,
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo i
t»!Ti A I^KorniL-	<
Sulersville, Pa_: Louis Mrhar. ( Willoek, Pa.: Fran Seme.
Z a Bingham Canyon, Utah. Milan
Paviovich.
West Jordan, Utah: Anton Palei2. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-enta.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman.
Thomas, W. Va.: Josip Rua. ? Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Rock Springs, Wy.: A. Justin.
Reck Spring. Wyo.: Val. Stalieh. * * •
Vsi naši zastopniki so s nami ie lalie časa v poslovni zvezi, valed ie-;ar jih rojakom najtopleje priporo-
famo.
/ Slovenska prodajalnica	i
C	«312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA.	<
£	Priporočava cenjenim rojakom najtopleje našo zalogo rame pl-
f	»alne potrebščine, molitrenike in dru^e alovenske kajige, razgledni-	i
f	ce, podobe in okvurj«.	"
y Pooblaščeno zastopništvo	J
)	FRANK SAKSER CO, v New Yorka.
^ Sprejemava naročnino ra "G!a« Nereda'*, Koledar in vec v to	d
/	stroko spxlaijoce tiskovine.	%
1 Posredujeva za pošiljanje	i
\ denarjev v staro domovino.	\
C Za obila naročila in potet te priporočata	I
l JAKOB ZABUKOVEC in I6NAC PODVASNIK,	j
/	5312 BUTLER ST , PITTSBURG, PA	I
RED STAR LINE
Plovitba med INew Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zveza potoni postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
^!rAND Jk	1 kroonlane
18,694 ton /^jj^f^	12,185 ton
FINLAND	VADERLAND
12,185 ton	12,018 ton
Kratka in udobna pot za potnike v A\-strijo, na Odrsko, Slovensko, Hrvatsko, d Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami jc dvojna direktna le
ezniika zveza.
Posebno se -e skrbi ta udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred ol stoji aalih kabin za 2, 4, C in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je na
RED STAR UIINE.
No. 9 Broa ! W»y.	1306 "F' Stre«t. N. W„	205 KcDermot A»e..
NEW YORK	WASHINGTON. D. C.	WINNIPEG. MAN. -
84 Stale Street.	219 St. Charles Street.	319 Geary Street.
nOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO. CA1_
709 2nd Ave..	90-96 Dearborn Street.	121 So. 3rd Street.
SEATTLE. WASH.	CHICAGO, UO_	MINNEAPOLIS. MINN.
1319 Walnut Street.	900 Locoit Street.	31 Hcjpttai Street.
PHILADELPHIA PA.	ST. LOUIS. MO-	MONTREAL. QUE.
r Veletrgovina z vinom in žganjem na drobno in debelo, \ OHO. TRAVNI KAR
[ 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A.
9	K<lor rojakov po širni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se ohr-
I ne na gori init-novanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim I blagom. Vino in žganje se pošilja v vsaki množini in v vsaki kraj.
t Velika zalega pristnih vin 1st najboljšega žganja.
Priporoča ee rojakom todi v obilen poset ivoje dobro urejene gostilne, ( kjer se toči vedno sveže in priznano dobra Le»y-«vo pivo, izvrstno do-I mate vino in prodajajo tudi C1R1L-METODOVE smodk«.
GEO. TR A VINI KAR. ,
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich |
Najprlpravneiša in najcenejša parobrodna črta na Slovence in Hnrale.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Wasuington'*.
i Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred to fc
\ TRSTA. | rw ^tl «pod»l niiT^fn; novi parobro-	-----------------------------—*	.....
di na dva vijaka Imajobraa-	LJUBLJA2STH..................................... 3^60
fiSni brsojav:	RHKH........................................... ?Aon
AMOB.	LAURA,	ZAQMBA........................................ 3« 20
UAKTHA WASHIHeTOW	KABIJOYOA.................................... 36 25
infliffpnri.
H. RAZTU5D do
OCEANIA.
TBSTA ali BBKH......................Md W OP;! M
QffiLPS BR0S."& CO., Gen. -Agents, 2 Washington St, New Xmk