PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini /-■. i r a 1* Abb. Destale i gruppo l^iCDcl xOU llf Leto XXXII. Št. 52 (9357) TRST, torek, 2. marca 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODPRTJE URADNEGA MENJALNEGA TRGA V ŠTIRIDESETIH DNEH SE JE LIRA RAZVREDNOTILA ZA 13 ODSTOTKOV Po včerajšnji intervenciji «Banca d’Italia» je vrednost lire dosegla poprečno 778 lir za dolar - Industrijci zaskrbljeni zaradi podražitve denarja RIM, 1. — Po štiridesetih dneh so danes ponovno odprli uradni menjalni trg. Kot je znano, je bil uradni menjalni trg zaprt 20. januarja, potem ko je lira precej zgubila na vrednosti in je morala «Banca d'Italia» posredovati, da je lahko ohranila njeno tedanjo vrednost. V boju s špekulanti je narodna banka znatno izčrpala devizne rezerve. Zato so opustili uradni menjalni tečaj, da bi omogočili s prostim menjalnim tečajem določitev «dejanske vrednosti lire». Po sestavi današnjega uradnega seznama vrednosti valut se je vred- nost lire ob zaključku današje menjave ustalila na 777 - 779 lir za dolar, kar znaša 13 odstotkov razvrednotenja v primerjavi z vrednostjo 20. januarja. V New Yorku je danes dolar veljal kar 780 - 782 lir. Današnje odprtje menjalnega trga se je začelo v izredno mirnem vzdušju. Posli so bili zelo živahni, saj so v teku dneva menjali skoraj 100 milijonov dolarjev, kar pomeni enkrat toliko, kot znaša poprečna dnevna menjava. Vrednost lire se je v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah sukala med 771-772 lir za dolar. Vse je kazalo, da se bo tudi ob koncu menjave ohranila na tej ravni. Toda proti večeru je njena vrednost padla. Dejansko se je vrednost lire ob zaključku menjave prilagodila vrednosti na frankfurtskem deviznem tr- gu, kjer so jo ves dan menjavali po okrog 767 lir za dolar. V resnici pa je lira v Frankfurtu, v primerjavi z vrednostjo konec preteklega tedna, zgubila štiri točke. Ta zguba je bila predvsem na račun evropskih valut, manj pa na račun dolarja. Zaradi večje izgube vrednosti v odnosu do valut gospodarske skupnosti, se je vrednost lire v Italiji ob zaključku današnje menjave ustalila na poprečju 778 lir za dolar. Kazalo je, da se bo razvrednotenje še povečalo. Zato je proti večeru posredovala «Banca d’Italia», da je zadržala razvrednotenje na ravni med 12 in 13 odstotki. Tz tega se lahko sklepa, da je vrednost lire še vedno nestalna, in da bo morala «Banca d’Italia» v prihodnjih dneh porabiti precej deviznih rezerv, da bo preprečila večje razvrednotenje. Sicer pa je današnji položaj va- JUTRI ZAČETEK KONGRESA PSI Odnos do KD in Pl glavni predmet razprave Zmaga Zaccagninija im deželnih kongresih KD: dobil je 60 odstotkov delegatov RIM, 1. — S poročilo«! glavnega tajnika De Martina se Do v sredo popoldne začel 40. vsedržavni kongres italijanske socialistične stranke. Kongres se bo odvijal pod geslom «E-notnosti stranke». Do tèga sklepa so prišli po daljših oogovorih med voditelji posameznih strankinih struj in še posebno med Dc Martinom in Mancinijem. Po niuncm dogovoru so bila odpravljena nekatera sporna vprašanja predvsem glede odnosov s krščansko demet racijo. Prav odnosi s KD in komunistično Partijo bodo osrednji predmet razprave in sklepov kongresa PSI. Piegati stranke stojijo danes pred Veliko odgovornostjo ir, bodo morali na kongresu odgovoriti na pereča 'JPrašanja politične in družbene ure-n tve. Od njih pričakujejo, da bo stranka premostila dosedanjo razcepljenost na struje in da bo kon-sprejel enotno stališče o bo-q()Cl strankini politiki. Ravnatelj glasila PSI Avanti Ga-u an° Arfé je nedavno zapisal v upniku svojega dnevnika, da ima WCl .tična stranka /.a seboj deset-i ne izkušnje -ned katerimi tudi vizraz Politike ki ga bo in politični boj. Plorai L-rUg° vPraSaa-le' nos rin ?0n8res obravnavati, je od-govem kornumstične partije. Po nje-rnUni„,. fPneoju bo treoa tudi s ko-snovniùCno oartijo pojasniti nekaj o-kongr vPrašanj, čeprav bo moral štev r y.zeti nujno pozitivno v po- gl-esu rep o uer-iev nastoP na kon-r'-r’ Sovjetske zveze. &Či izidih deželnih kongresov kr- deijo h demokracije. ki so bili v ne-o 0tjn 0 razprava na kongresu PSI hioi^a j'.. s krščansko de nokracijo ni je azja; Sedanji tajnik Zaccàgni-Največii nepričakovano večino, bo 0Ptimisti so pričakovali, da P'11 kom,'3 politika dobila na dežel-dn novo besedo o tem. Ostal je pri razlaganju «krize in prehodnega obdobjat šolstva s stališča bolj ali manj direktnega zavračanja nekaterih novatorskih teženj, ki se pojavljajo v šolstvu tako med mladino ko med naprednejšimi strujami v italijanski družbi, ne da bi se skušal tem težnjam približati z dialektične in znanstveno - pedagoške plati. Razumljivo je, da šola ni izolirana od družbenega razvoja in družbenih premikov in da je — kljub zaostajanju po krivdi večje ali manjše okostenelosti njenih birokratskih st uk tur — odraz družbenih presnavljanj. Noro bi bilo zahtevati, da bi morala prevzeti iz teh presnavlhnj tisto, kar je negativno, in tega res ni ma-, lo, upravičena pa je zahteva, da prevzame iz tega presnavljanja tisto, kar je pozitivno, in tudi tega ni malo, ne ie v smislu naglega znanstvenega in tehnološkega razvoja, temveč tudi v smislu odprte jših, elastičnejših, sodobnejših pogledov na naloge in poslanstvo šole, ko se nociomshčno vse bolj pot)ezuje z družbenim v smislu kulturnega, socialnega in političnega. Problem šolstva in njegovih struktur danes ni v tem, kako ohraniti določene ukoreninjene klasične oblike metodike: problem je v tem, kako šolo dvigniti na sodobno raven družbenega razvoja, kako tudi metodiko obnoviti na temelju novih spoznanj in dogajanj, predvsem pa, kako jo usposobiti za družbeno funkcijo v že prej omenjeni vlogi in poslanstvu, kako jo vključiti v družbeno funkcijo oseke skupnosti, katere del je. Ub tem pa smo. ko' narodnostna skupnost, ki upravičeno vidi v svoji šoli enega osnovnih pogojev za svoj narodnostni obstoj in razvoj, spet pri izhodiščnem vprašanju, to je pri vprašanju funkcionalnosti naše šole v interesu noše manjšinske skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini: narediti to našo šolo, tam kjer jo imamo, šc bolj slovensko ne le po jeziku, marveč tudi po duhu, bolj jo uskladiti s pedagoškimi in didaktič timi izkustvi pri matičnem narodu :er njegovim duhovnim življenjem, oredvsem pa doseči, da bodo slovenske šole deležni vsi otroci slovenske narodnostne skupnosti, torej tudi otroci beneških ih kanalskih Slovencev, ki imajo do slovenske šole ne le pravico, temveč jo zase ud' zahtevajo, kar zgovorno dokazujejo njihove resolucije in pele:je. zlasti pa tudi njihovi poskusi prirejanja zasebnih tečajev slovenskega jezika, ki so vsakokrat, tako lani v Bardu in Teru, kot letos v Ukvah, žal priložnost za šolsko n ■ olilično obla,st, da pokaže svojo za h ego ob najbolj kulturni zahtevi neke skupnosti, kar si jih je mogoče predstavljati, namesto, da >' bdi priložnost za praktično potrdilo lepih besed in obljub. Hvaležni smo zato predstavniku matične domovine, u je v svojem posegu na otvoritvi seminarja prisluhnil danes najbolj aktualnemu slovenskem šolskemu prcblemu v vašem zamejstvu, ko je dejal: «... vemo, da je danes mnog m mladim ljudem zaprta pot do slovenske šole in do temeljne človečanske pravice, ia se izobražujejo v svojem materinem jeziku» in ko je v svojem ekstenzivnem pogledu na osimski sporazum jasno govoril o nalogah, ki izvirajo iz obveze o maksimalni možni zaščiti narodnostnih skupnosti. Ko bi take besede slišali tudi od odgovornega predstavnika šolske oblasti, bi rili bolj prepričani v «mirno vest», da je bilo alj da bo s strani države, i kateri živimo, napravljeno vse. kar je potrebno za duhovno in narodno rast naše mladine. TRŽAŠKI DNEVNIK V OKVIRU SODELOVANJA MED SOSEDNJIMA DRŽAVAMA V Kulturnem domu se je včeraj pričel študijski seminar za slovenske šolnike Dijaki s transparentom opozoriii na zahtevo po razširitvi slovenske šole v videmski pokrajini - Seminar je odprl šolski skrbnik dr. Fidenzi - Pozdrav prof. Petra Winklerja v imenu republiškega komiteja SRS za vzgojo in izobraževanje Cankar in njegov čas v predavanju B. Krefta V dvorani Kulturnega doma se je včeraj pričel dvanajsti študijski seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Začel se je v znamenju proslavljanja 100-letnice rojstva našega velikega u-metnika in revolucionarja Ivana Cankarja. Za to priložnost so namreč povanili akademika dr. Bratka Krefta, ki je pred včerajšnjo uradno slovesnostjo predaval o Cankarju Neizrečeni pozdrav sindikata slov. šole Med včerajšnjo slovesnostjo otvoritve seminarja bi moral prinesti pozdrav tudi prof. Franc Škerlj v imenu Sindikata slovenske šole. Njegov poseg pa je prepovedal šolski skrbnik, kar je vzbudilo v vrstah sindikata precejšnje ogorčenje. Pozdrav sindikata se glasi: «Sindikat slovenske šole se zahvaljuje prirediteljem letošnjega seminarja in izreka dobrodošlico in zahvalo današnjemu predavatelju dr. Kreftu ter vsem, ki se bodo zvrstili v naslednjih dneh. Oblasti opozarja, da bo slovenska šola zaživela svoje resnično življenje, ko bo res slovenska, ko bo njeno srce utripalo s srcem slovenskega ljudstva. Zato zahtevamo samostojno slovensko šolo za vse Slovence v deželi.» :n današnjem času. Poleg številnih šolnikov in dijakov, katerim bodo do sobote predavali univerzitetni profesorji in pedagogi iz Ljubljane, so se včerajšnje slovesnosti udeležili vidni predstavniki šolskih in upravnih oblasti tostran in onstran meje. Prisotni so bili tržaški šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi, ki je seminar tudi uradno odprl, vladni podkomisar dr. Gian Battista Vin-tozzi, podnrefekt dr. Carlo Pino, deželni odbornik za šolstvo dr. Alfio Mizzau, ravnatelj istega odbor-ništva dr. Egidio Babile, odbornica za šolstvo tržaške občine v predstavništvu župana Luciana Benni in pedagoški svetovalec v Kopru prof. Ermanno Visintini. Z jugoslovanske strani pa so bili prisotni generalni konzul SFRJ Ivan Renko, pomočnik predsednika republiške konference za vzgojo in izobraževanje prof. Peter Winkler, načelnik urada za narodnostna vprašanja pri IS SRS Branko čop, tajnik komisije za narodnosti pri skupščini SRS Saša Gruden, zastopnik zavoda za šolstvo SRS prof. Jože Cilenšek, tajnik komisije za mednarodne zadeve pri skupščini SRS prof. Drago Marušič, član mešane komisije prof. Črtomir Kolenc in pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Janez Sivec. Otvoritvena slovesnost se je odvijala v posebnem vzdušju. Dijaki so namreč razobesili čez celo hrbtno steno dvorane Kulturnega doma transparent z napisom «Zahtevamo slovenske šole v videmski pokraji- Letošnji študijski seminar za slovenske učitelje in profesorje na Tržaškem ni megel imeti boljšega prologa od tistega, ki mu ga je dal s svojim predavanjem o Cankarju in današnjem času ob 100-letnici pisateljevega rojstva, pisatelj, literarni kritik in član Slovenske aka-de'mije znanosti in umetnosti dr. Bratko Kreft. Našega velikega u-metnika je prikazal v mnogoterih njegovih aspektih, predvsem tistih, iz katerih se zrcali veličina njegove neprecenljive zapuščine v današnji čas in oplaja sedanje rodove ne le z bogatim literarnim zgledom, temveč z nadvse napredno družbeno i-dejnostjo. Bratko Kreft je najprej uokviril Cankarja kot 'celovito osebnost. Dejal je, da ne moremo ločevat; Cankarja pesnika iioi pisatelja od Cankarja revolucionarja, Cankarja, ki ni le s svojim pisanjem, temveč tudi s svojim aktivnim vključevanjem v takratno družbeno-politič-no življenje, zapustil globoko sled. Že njegova prva objavljena zbirka pesmi «Erotika» je razburila takratno uradno javnost, ki ni mogla trpeti, da nekdo razgaljuje vse, kar je v tej družbi gnilega. Cankar je bil vest in kritik svojega časa, bil je umetnik-etik, ki je opozarjal na vse, kar ie bilo slabega v narodu, družbi in posamezniku in ga zato takratna uradna javnost ni mogla trpeti. Pravo priznanje za svoje delo prejema šele danes. Toda ne sama družbi, tudi samemu sebi je izpraševal vest, da bi mogel s še jasnejšo mislijo prispevati k preobrazbi takratnih razmer. Cankar spada med naše najbolj angažirane pisatelje in njegova veličina presega naše ozke meje ter se uveljavlja v svetovnem merilu. Angažiranost pri pisatelju je danes zelo moderna, toda vprašati se moramo, za katero idejo je angažiran. Pri Cankarju je to zelo jasno opredeljeno — bil je družbeni kritik in njegova dejavnost je bila usmerjena k spreminjanju družbe. Upor v njem je dozorel zelo zgodaj. Pravzaprav je bil v nekem pogledu posledica bridke mladosti, saj je izhajal iz delavske-proletarske družine. Svoje revolucionarnosti zato ni dojemal zgolj iz knjig. Sam pravi, da jè vse vedel še preden je začel prebirati takratno socialistično literaturo. Pozneje je tudi na u-niverzi doživljal žgoče vprašanje dunajskih delavskih množic, kar je nato občuteno napisal v knjigi «Hiša Marije Pomočnice». Pot i. Cankarja od njegovih prvih del do njegove kandidature na socialdemokratski listi leta 1907 je zato povsem logična in razumljiva. Noben drug ni bil tako tesno vključen v dogajanje, v katerem je u-stvarja! in noben drug književnik ni bil tako oster kritik v etično-moral-nem in socialnem smislu. Že leta 1909 je v pismu Zofki Kvedrovi napisat, kako si predstavlja svoje u-metnisko pisanje, potem ko se je rešil vpliva dekadentizma v literaturi in nihilizma, ki ni več videl izhoda iz takratnih nevzdržnih družbenih razmer, in potem ko je po lastnih opazovanjih življenja spoznal, da ni mogoče slediti tem vzorom ter poiskal drugo, pravo pot. Kar.talizem je bil v polnem zagonu jr, v devetdesetih letih preteklega stoletja je začel prodirati tu-jdi v "čše kraje. V razkrivanju njegove v e ve vsebine je Cankar našo! • vojo oof in na tej poti naj-demn ludi njegov pristop k social-dem.-Jfra’ski stranki. Vendar tudi njegovo pojmovanje socializma 'ni vselej skladalo s cilji tedanjega Vods'va stranke, ki ga narodnostna vprašanja predvsem manjših naro-:dov niso zanimala in se je ponekod vpreglo celo v voz germanizacije. .Takšno zadržanje je javno odklonil, ko je dejal, da so temeljna načela socializma lastna vsem narodom, toda pota za ustvarjanje socialistične (Nadaljevanje na zadnji strani) «2A (CA G Ni NI JE VA UNIJA» SE JE PREMOČNO UVELJAVILA Na deželnem kongresu KD poudarjena nujnost globoke prenovitve stranke izvoljenih 17 delegatov na vsedržavni kongres, od katerih 12 pripada levim strujam - Odnosi s KPS in s PSI v ospredju razprave Z izvolitvijo 1? delegatov na vse- legririi. Delegati druge liste so Al- fio Mižzau, Ugo Orlando, Mario Pe-qorari in Renzo Croatto, tretjo li-stò'^à' bo bd riSbisKfem kongresu zastopal Elvio Perini. Do volitev je prišlo po obširni razpravi, v katero je poseglo 35 govornikov, medtem ko so se mnogi zaradi pomanjkanja časa morali o-dreči svojim intervencijam. Zelo kritično sta posegla v razpravo tudi sindikalista CISL Mannello in Bravo. Med pomembnejše govore naj o-menimo poseg ministra za delo To-rosa, ki je podprl linijo Zaccagnini (na kongresu jo je orisal posl. Belci) in poudaril nujnost globoke prenovitve stranke. Politični položaj, ki je nastal po 15. juniju — je dejal — terja jasne in precizne izbire, ki naj karakterizirajo KD kot -silo napredka, svobode in socialne pravičnosti. Po njegovem si mora KD prizadevati za obnovitev sodelovanja s socialisti, glede komunistov pa je dejal, da je treba opustiti križar- iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuuMiuiiiiiiiiiiiiiillliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii državni kongres se je v nedeljo zaključil v Cervignanu peti deželni kongres krščanske deindkractjc. Od treh hst, ki so na kongresu predložile ločene dokumente, se je po pričakovanjih premočno uveljavila «Zaecagnimjeva linija», ki si je s 74 odstotki glasov zagotovila 12 delegatov (od teh je pet morotejcev, štirje pripadajo struji «forze nuove», dva struji «base», eden pa je neodvisen). Koalicija med dorotejci, Fan-fanijevci in Andreottijevimi pristaši je prejela 24 odstotkov glasov in štiri delegate, lista «neodvisnih» An-dreottijevih pristašev pa je prejela nekaj manj kot dva odstotka glasov in enega delegata. Na listi «Zaccagninijeve linije» so bili izvoljeni za delegate Giuseppe Tonutti, Michele Agrusti, Angelo Spagnol, Gianfranco Cattarossi, Roberto Dominici, Danilo Galluzzo, Silvano Antonini, Alessandro Beltrame, Giovanni Mattel, Gianfranco Bettio, Bruno Longo in Cesare Pel- Zadnja pot narodnega duhovnika S va na Omerse (Nadaljevanje na zadnji strani) Ogromna množica slovenskih in tudi itabjanskih Šentjakobčanov, kakršno si je pokojnik zaslužil, se je včeraj dopoldne v šentjakobski cerkvi poslovila in nato spremila na zadnji poti na pokopališče pri Sv. Ani svojega duhovnika Ivana Omerso, ki je dobrih 60 let služboval v tem predelu tržaškega mesta in bil v vsem tem dolgem razdobju tudi zvesto ob strani svojih slovenskih vernikov in Slovencev sploh. Od 9.30 je krsta z njegovim truplom bila izpostavljena na preprostem prizemnem katafalku v cerkvi. Žalno mašo in cerkveni obred je vodil škof msgr. Cocolin ob asistenci župnika Cosulicha in kaplana Šuligoja, žalne obredne pesmi pa je pel cerkveni zbor. Škof msgr. Cocolin je v slovenščini spregovoril o pokojnikovem liku in med drugim tudi poudaril, da je bil v težkih časih na strani svojega slovenskega ljudstva. Na kratko je potem iste misli povzel v italijanščini. Šest šentjakobskih mladeničev je po končanih cerkvenih slovesnostih preneslo krsto v furgon in pogrebni sprevod se je usmeril proti pokopališču. V sprevodu na pokojnikovo željo ni bilo vencev, samo na krsto je bil — spet na njegovo izrecno željo — pripet skromen gorenjski šopek (nagelj z rožmarinom), saj je pokojnik Ivan Omersa bil Gorenjec po rodu. Na pokopališču, kjer so krsto do se ! groba spet nosili mladeniči, je po 1 obredu orisal pokojnikov lik ricmanj-ski župnik Kosmač, v imenu Šentjakobčanov pa se je od njega poslovil Livij Valenčič, ki je med drugim dejal, da je Ivan Omersa s svojim delom pripravljal šentjakobske Slovence na narodnoosvobodilni boj. Zbor bivših cankarjašev je še enkrat zapel «Vigred», nato pa so krsto s. truplom . položili k. zadnjemu počitku v grobišče, ki je namenje- sko vojno in upoštevati realnost, ki jo KPI predstavlja. Toros je zavrnil zgodovinski kompromis in se zavzel za politiko sodčenja. Načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Coloni je med drugim poudaril nujnost zamenjave vodilnih kadrov in javnega nadzorstva nad njihovim premoženjem, kot je že pred časom predlagal Zaccagnini. Tudi Coloni se je izrekel za politiko soočenja s KPI, toda brez mešanja funkcij ali dogovorov za o-blast. Na tej osnovi je možno srečanje s komunisti tudi glede vprašanj, ki niso postranskega pomena. Tako stališče. KD bi po Coloni-jevem mnenju prispevalo tudi k obnovitvi sodelovanja s socialisti. Zaključke razprave sta povzela predsednik deželnega odbora Comelli in predstavnik vsedržavnega vodstva Lettieri, ki je predsedoval kongresu. Problemi slovenske manjšine so bili na kongresu skoraj popolnoma prezrti, saj jih je obravnaval samo slovenski demokristjan Jurij Slama. Ta je med drugim obžaloval, da je stranka pustila vnemar ta vprašanja, ki jih je prepuščala komunistom, socialistom ali Slovenski skupnosti, sama pa je le skušala posredovati med raznimi stališči. Tako stanje se mora nehati, je dejal Slama, KD pa mora prevzeti nase vso odgovornost, da nakaže programske smernice za dosego globalne zaščite slovenske manjšine. Prav pri reševanju tega problema bo KD v kratkem roku lahko dokazala svojo dejansko voljo po prenovitvi. Potem ko je poudaril po^ trebo, da je manjšina prisotna v delavcev trgovinske in turistične stroke Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL za delavce zaposlene v tigovinski in turistični stroki je prekinila pogajanja za obnovitev vsedržavne pogodbe, ki so bila v teh dneh v Rimu. K tej odločitvi je sindikalne predstavnike prisilil neodgovorni odnos, globalno negativen in nejasen, ki ga je zavzela delodajalska stran. Zaradi tega je sindikalna federacija za danes potrdila 24-umo stavko stroke. Enotna pokrajinska federacija pa ob tem sporoča, da vsedržavna federacija namerava še poostriti boj, čeprav se zaveda javnega pomena zainteresiranih služb. V tem okviru gre povedati, da bo v tednu od 8. do 15. t.m. nova 24-urna stavka. Kljub vsemu pa je vsedržavna federacija takoj pripravljena nadaljevati s pogajanji, seveda v primeru, da delodajalci spremenijo svoje stališče. V OKVIRU TRILETNEGA NAČRTA PO ZAKONU 412 Naložba 9,6 milijarde lir za nove šolske strukture Prednost osnovnim in nižjim srednjim šolam - Za temeljito izboljšanje šolskih struktur bi v Furlaniji. Julijski krajini potrebovali 178,1 milijarde lir Na zadnji seji deželne skupščine i tovilo, da je za ustrezno finančno je odbornik za šolstvo v odgovor na | kritje že poskrbel vladni komisariat. vprašanje komunističnih svetovalcev J —-------- Bosarija, De Cecca, Bergomasa in I „ » • Lovri^he orisal načrt za gradnjo no-j fljjlieS 24^312 SÌaVM vib sol in ureditev starih solskih poslopij v Furlaniji - Julijski krajini v okviru triletnega načrta za razvoj šolskih struktur po državnem zakonu štev. 412 iz leta 1975. Načrt je že odobrilo ministrstvo za javno šolstvo. Deželno odborništvo je avgusta lani razposlalo vsem občinam v Furlaniji - Julijski krajini posebno vprašalno polo, s pomočjo katere so občinske uprave posredovale deželi podatke o številu dijakov, o stanju šolskih poslopij in o nadaljnjem verjetnostnem razvoju soistva in ustreznih potreb po šolskih prostorih. Hkrati s tem so občinske uprave vložile tudi formalne prošnje za finančno pomoč po omenjenem zakonu štev. 412. Na podlagi prispehb podatkov je deželno odborništvo za šolstvo ugotovilo, da bi šolske strukture v naši deželi potrebovale za okoli 178,1 milijarde lir novih raiožb. Zanimivo je pogledati, kakšne potrebe po novih naložbah so prišle do izraza glede višjih srednjih šol: po stanju ob koncu lanskega leta je bila potreba po višjih srednjih šolah naslednja: za znanstvene in klasične gimnazije ter za učiteljišča 7,0 milijarde lir, za razne strokovne šole 20,1 milijarde, za profesionalne in pedagoške zavode 6,5 milijarde, za dveletne sperimentalne šole 2,1 milijarde in za umetnostne zavode 1,2 milijarde lir. Skupna naložba na tem področju naj oi znašala — kakor je že iz zgornje razpredelnice razvidno — 36,9 milijarde lir. Iz razpredelnice je razvidno tudi, da so največje potrebe osredotočene v pasu, ki zajema obvezne šole, se pravi osnovne in nižje srednje šole: na te šole odpade namreč kar 67% vseh naložb. Finančnih sredstev za uresničenje vseh predlaganih šolskih struktur seveda še zdaleč ni dovolj na razpolago in je zato deželno odborništvo za šolstvo že v prvi fazi priprave triletnega programa izločilo vsa predlagana dela,: ki jih niso mogli označiti vsaj kot «zelo nujna». U-poštevalo je le naložbe, ki pomenijo nadaljevanje že začetih del — z državnimi in deželnimi sredstvi — šole z dvojno izmeno, primere najetih učilnic in nekatere primere, ko so učilnice v prostorih, ki so bili uradno proglašeni za «nevseljive»;, kljub temu je ostalo na seznamu za 34,5 milijarde novih naložb. Za nekatera dela se predvidevajo nova državna nakazila ip finančna pomoč iz deželnih skladov, iz razpoložljivosti' po omenjenem državnem zakonu štev. 412 pa je na razpolago 9,6 milijarde lir. V tem okviru bodo deželni organi dali prednost posegom na ravni osnovne in nižje srednje šole, za šole drugih stopenj pa naj bi rešitev prišla pozneje, deloma v okviru napovedane šolske preosnove (kar velja zlasti za višje srednje šole), deloma pa v okviru novega triletnega načrta za razvoj šolskih struktur 1979-81. Edino izjemo predstavljata dve šolski pcslopji, ki ju bodo uredili v triletju 1976-78, čeprav gre za stavbi, v kateri delujeta dve višji srednji šoli. Sprva je deželni šolski urad u-vrstil med dela, ki naj se izvedejo po zakonu štev. ,412, tudi nadzidavo enega nadstropja pr i slovenskem znanstvenem in klasičnem liceju «France Prešeren» v Trstu, pozneje pa so to delo izločili iz seznama, ker je deželna uprava prejela žago- Gledališča LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Danes, na pustni torek popoldne, bodo lekarne zaprte. Od 16. ure do 19,30 bodo odprte le naslednje dežurne lekarne: Ul. Ginnastica 2, Trg S. Giovanni 5, Trg^Garibaldi 5, Trg Venezia 2, Ul. Tor s. Piero 2, Trg sv. Jakoba 1 in Trg Oberdan 2. Dopoldne bodo odprte vse lekarne po običajnem urniku. Ariston 16.30 «... e poi, non ne rimase nessuno», režija Peter Collin-son, po romanu Aghate Christie. Mignon 15.00 «Royal flash», Fiorinda Bolkan, Britt Ekland. Grattacielo 16.00 «Gioventù bruciata», igrata James Dean, Natalie Wood. fenice 16.00 «Soldato di ventura». Barvni zabavni film. Igra: Bud Spencer. Film je režiral P. Festa Campanile. Excelsior 15.30 «Un gioco estrema-mente pericoloso». Igrata Burt Reynolds in Chaterine Denevue. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «Uomini e squali». Barvni dokumentarni film. Eden 15.00 «Gli avventurieri del pianeta Terra», igra: Yul Brynner. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Mondo di notte - oggi». Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Una sera cl incontrammo». Igra Johnny Dorelli. Bareni film. Cristallo 16.00 «Il vento e il leone». Barvni film. Igra Candice Bergen. Capitol 16.00 «L’anatra all’arancia». Barvni film. Igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi. Moderno 15.30 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni zabavni film. Igra Terence Hill. Filodrammatico 16.00 «Femmina calda offresi per serate bollenti». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «L’urlo di Chen terrorizza tutti i continenti», barvni film za vse. Impero 16.30 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film. Vittorio Veneto 15.15 «Di che segno sei?». Barvni film. Igrajo: A. Sordi, A. Celentano, P. Villaggio. M. Melato, R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «La regina dei vampiri», barvni film za vse. Astra 16.00 «Il ritorno di Ringo». Igrata Richard Burton, Clint East-wood. Barvni film. Abbazia 16.00 «Violenza ad una vergine nella terra dei morti viventi». Barvni film. Jutri: ob 16.00 «Ore-stiade africana». Volta (Milje) Počitek. VERDI Drevi ob 20. uri izredna ponovitev izven abonmaja Verdijeve opere «Traviata». ROSSETTI Jutri, 3. marca, ob 20.30 «Beraška opera» Vaclava Havela. Krstna predstava. Od danes rezervacije za ponovitve do 7. marca. AVDITORIJ Drevi ob 20.30 «Emigrati» Slawomi-ra Mrožka z Giuliom Brogijem in Gastonejem Moschinom. Režija Josè Qualio. Abonenti 30 in 20 odst. popusta. Veljajo odrezki Rassegna. Rezervacije pri osrednji blagajni. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind POMLADNO PREBUJENJE Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini) Prevod: Bogdan Gjud, dr. Silvin Košak Scena: arh. Sveta Jovanovič Kostumi: . Anja Dolenčeva Glasba: Darij Božič Režija ZVONE ŠEDLBAUER V četrtek, 4. marca, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. V nedeljo, 7. marca, ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški. Prispevki Včeraj-danes Za bolnega Marija Ivašiča darujejo: Milena Škabar 5.000, sostanovalci iz vile Pompeiane 46 tisoč, Skupina gospe iz Ul. Bia-soletto: Lonza 5.000, Anita Petrigna 5.000, Gessi 5.000, Cheri-ni 2.000, Rita Corini 1.500, Maria Anna Nani 5.000, Mario Sre-bout 5.000, Valeria Pisan 2.000 in Gisella Bertos 5.000. Elvija in Ivan Nadlišek (Katinara) 15.000, Slavica in Josip Nadlišek (Katinara) 10.000. Ob hudi izgubi sestre izrekajo Dragotu iskreno sožalje prijatelji in darujejo 35.000 lir. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1.3.1976 Ameriški dolar: debeli 771,- drobni 765,— Funt šterling 1570.— švicarski frank 301,50 Francoski frankh;S ' 173 — Belgijski frank 19.— Nemška marka ' 301,90 Avstrijski šiling Kanadski dolar ' ' v 42,15 760.— Holandski fiorini 288,50 Danska krona 125.- švedska krona 175,— Norveška krona 139,— Drahma: debeli 19.— drobni 19.- Dinar: debeli 40,— drobni 40,— MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Sabci 1. tel. 211-489. Mlad, komaj 19-letni delavec je včeraj tragično izgubil življenje med delom- v Novem pristanišču. 19-letni Nevio Balbi iz Ul. Ginnastica 44 je bil zaposlen pri podjetju «Delise», ki ima v zakupu nekatera no duhovnikom. Nešteto oči se je orosilo ob hvaležnem spominu na zaslužnega in iskreno narodnega duhovnika, kakršne je skoval težak čas za tržaške in primorske Slovence, skozi dolga leta njihovega narodnostnega boja proti! vrstah KD, je Slama zaključil v fašizmu in drugim nasprotnikom. ’ slovenščini s pozdravom kongresu. iiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiJiiiiiil PO IZPUSTITVI GRILZA IN MORELLIJA NA ZAČASNO SVOBODO Akcije škvadrističnih skrajnežev motijo mirno življenje Tržačanov Zabodli so mladega anarhista, zažgali avto levičarskega študenta in pomazali mesto z izzivalnimi napisi - Odločni protestni izjavi KPI in CGIL liiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiniiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ DOPOLDNE V NOVEiVI PRISTANIŠČU Mlad delaven izgubil življenje med delom na ladji «M. Volta» Danes, TOREK. 2. marca PUST, JANJA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 17.53 — Dolžina dneva 11.12 — Luna vzide ob 6.56 in zatone ob 19.40. Jutri, SREDA, 3. marca PEPELNICA, MILENA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 8,4 stopinje, najnižja 6,4, ob 19. uri 6,6, zračni pritisk 1026,7 ustaljen, nebo, skoraj jasno z meglo, vlaga 99-odstotna, brez vetra; morje mirno z 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. februarja ,in 1. marca se je v' Trstu rodilo -6- otrok; umrlo pa je 31 oseb. Umrli so: 74-letni Giovanni Clari, 64-letni Bruno Barbarici, 87-letna Francka žagar vd. Kalc, 83-letna Olga Kociancich vd. Marzari, 63-letai Attilio Rangan, 83-letni Ivan Omersa, 74-letni Giovanni Škerl, 72-letni Guerrino Gavagnin, 54-letni Tullio Tigelli, 70-letni Narciso Generutti, 68-letni Giuseppe Pasian, 69-letna Maria Bonetti por. Brandobn, 67-letni Guglielmo Umek, 52-letni Rodolfo Ze-riali, 73-letni Bruno Giberna, 69-Ietni Ruggero Cocchi, 80-letna Linda Bonetti por. Zalocosta, 82-letna Vittoria Glavina vd. Millp, 70-letni Bruno Pizzarello, 69-Ietni Oscar Lange, 75-letna Anna Pescatori, 61-letni Felice Eler, 86-letna Giuditta Gianni vd. Petronio, 46-letni Giuseppe Sergon, 79-letna Giuseppina Gurian, 84-letna Maria Sinibaldi, 71-letna Felicita Ma-raston vd. Pecchiarini, 84-letni Cor rado Avolio Terzo, 77-letni Pietro Garofani, 74-letni Orlando Gradiscar, 77-letni Renato Brusadin. Fašistični škvadristi so zopet na delu. V soboto dopoldne je namestnik državnega pravdnika dr. Coassin izpustil na začasno svobodo voditelja tržaške sekcije neofašistične organizacije «Fronte della Gioventù» Almerigia Grilza in Paola Morellija, ki sta s steklenicami obmetavala skupino demokratičnih študentov v veži tržaške univerze. Že v nedeljo pa so fašisti zopet dvignili grebene. Okoli 22. ure so neznam zlikovci zažgali avto mini morris, last študenta Fabrizia Ramaciottija, pripadnika levičarske izvenpariamentarne skupine Avanguardia operaia. Ramaciotti je parkiral vozile v Ul. s. Vito, ko pa se je zavedel, da je nekdo zanetil ogenj, je bilo že prepozno: kljub hitremu posegu gasilcev je bil avto popolnoma uničen. Med napadom na tržaški univerzi je prav Ramaciotti zadobil najhujše poškod- be. V nedeljo je tržaška anarhistična sekcija «Germinai» izdala poročilo, v katerem pravi, da so v soboto zvečer okoli polnoči trije «maskirani škvadristi napadli m zabodli nekega anarhističnega lijaka iz zavoda «Volta». Baje je do napada prišlo na področju Sv. Vida. Neki mimoidoči pešec je sprožil alarm in fašisti so zbežali: anarhistični mladenič tako ni utrpel hujših telesnih poškodb. V noči med nedeljo in ponedeljkom pa so običajni fašistični mazači premazali z najrazličnejšimi napisi sedež patronata INČA pri Dornju. Prav tako so «običajni» neznanci pomazali zidove v mestnem središču, napisi pa so podpisani z začetnicami zloglasne neofašistične mladinske organizacije «Fronte della Gioventù». Tudi ti dogodki so vzbudili val protestov. Tržaška federacija KPI ugotavlja, da je stanje v našem mestu postalo že neznosno. «Ti ljudje, ugotavlja poročilo KPI, ustvarjajo v našem mestu ozračje napetosti in strahu, o čemer priča nočni napad na mladeniča, požig avtomobila enega izmed ranjencev, v napadu na tržaški univerzi in številni napisi na zidovih v raznih mestnih predelih.» KPI nato poziva vso demokratično javnost k budnosti in meni, da bi morali «kvestura, karabinjerji in sodstvo nemudoma energično posredovati, da se zatre vsak poskus, da bosta tudi v Trstu, kot v drugih mestih, vladala strah in ustrahovanje.» Sindikat CGIL prav tako obsoja podla fašistična dejanja in naglaša, da se jim je treba upreti s trajno j in množično akcijo na vseh ravneh ; delavskega in protifašističnega gi-1 banja. • dela v pristanišču. Delavci. omenjenega podjetja so bili včeraj dopoldne zaposleni na italijanski motorni ladji «Alessandro Volta», ki je zasidrana ob 6. pomolu. Okoli 11.30 se je Nevio Balbi spustil v podpalubje, odkoder bi moral prinesti na palubo lestev. Med spuščanjem po ozkih železnih stopničkah mu je spodrsnilo in je padel kakih 11 metrov globoko. Pri tem je zadobil izredno hude telesne poškodbe: pretres možganov, notranje poškodbe, zlom desnega ramena in zlom desne stegnenice. Delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč in z rešilnim avtom pristaniške ustanove so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo; vse zdravniške nege pa so bile zaman in ob 12.20 je Balbi izdihnil. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina - Patena, Campo S. Giacomo 1: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina (AllTgea), Ul. Ginnastica 6: Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. Ob 1. obletnici smrti Andreja Žagarja darujeta žena Marija in sin Mirjan 10.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Francke Kalc in Josipine Kalc daruje družina Grgič (Zelcetovi - Bazovica) 6.000 lir za ŠZ Sloga. Ob izgubi drage mame Frančiške Kalc daruje sin Lojze 5.000 lir za PD Slovan, 5.000 lir za ŠD Gaja in 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta hčerki Tončka in Marija 6.000 Ur za dom handikapi-ranih na Opčinah, 3.000 lir za PD Slovan in 3.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na pok. Ivana Omerse darujeta družina Junc in Ida Ivančič 5.000 lir za šolsko blagajno srednje šole I. Cankar. Namesto cvetja na grob Milana Tavčarja in v počastitev spomina gospoda Ivana Omerse daruje Marija Zajčeva 10.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Milana Tavčarja daruje Grozdana 2500 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. gospoda Ivana Omerse daruje Lojzka Čebo-hin 2.500 lir za kip I. Cankarja v osn. šoU pri Sv. Jakobu. V ' spomin na Ano Pertot roj. Daneu’darujejo družine Pertot 30.000 Ur za ŠD Primorje. V počastitev spomina Milana Tavčarja daruje Slavko Verčon 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 7. obletnici smrti dragega očeta daruje hči Antonija štrajn (Zabre-žec) 2.000 lir za PD Slovenec. V počastitev spomina Milana Tavčarja daruje N. Pahor 3.000 br za RMV. Namesto cvetja na grob Marije Grgič, Alojzija Grgiča in Francke Kalc daruje družina Rismondo (Padriče) 10.000 Ur za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Francke Kalc daruje družina Žagar (Padriče 38) 2.000 lir za ŠZ Gaja. Slovenska komisija PSI in sekcija «Santi» Sv. Jakob izrekata tovarišici Danili Tavčar in svojcem ob nenadni izgubi moža in očeta Milana svoje najgloblje sožalje. Ob izgubi drage none Jožefe Vrše vd. Kalc izreka ŠZ Gaja svojemu nogometašu Slaniju Kalcu globoko sožalje. V nedeljo, 29. februarja, nas je zapustil naš dragi IVAN CLARI-KLARIČ Pogreb bolnišnice. bo danes, 2. marca, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne Žalostno vest sporočajo: žena Ave-lina, hči Ida, sin Edi z ženo Ado in malo Eleno, sin Lucijan z ženo Lucilio in malim Christianom, brata in drugi sorodniki Trst, Buzet, Buenos Aires, 2. marca 1976 Nenadoma nas je zapustil naš drag mož, oče, nono, brat in stric LUCIJAN ŠUŠTERČIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 2. marca, ob 15. uri iz domače hiše, Praprot št. 17, na šempolajsko pokopaUšče. Žalujoči: žena Danica, hčerka Natalija, zet Antonio, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo Praprot, Milwaukee, Celje, 2. marca 1976 GORIŠKI DNEVNIK OB NADVSE UGODNEM, SPOMLADANSKEM VREMENU Veliko udeležbe in veselega vzdušja na številnih pustnih prireditvah Uspeh «Kraškega pusta» na Opčinah in živahno razpoloženje v Skednju ■ Številna otroška pustna rajanja in velika udeležba na tradicionalnem Novinarskem plesu V teh dneh prav gotovo nikomur j že v četrtek z raznimi pustnimi za-ni manjkalo zabave. Moral je le bavami. Najbolj živahno je bilo vse-izbirati, kajti pustnih prireditev je j skozi v Skednju, kjer je že po tra-bilo na pretek. Ljudje se pač po diciji ves pustni teden praznik. V vsakodnevnih osebnih skrbeh in šir- nedeljo je bil po škedenjskih ulicah šili problemih, ki tarejo današnjo j tudi sprevod, ki se bo ponovil da-družbo, radi vsaj - enkrat na leto nes. Na čelu je korakala domača prepustijo brezskrbnosti in prijetnejšemu in bolj razposajenemu vzdušju. Največje zanimanje naših ljudi je pritegnila sobotna pustna mani-iestacija na Opčinah, kjer so se Kraševci s svojimi alegoričnimi vozovi pošalili s tem in onim, kar je narobe pri nas in v svetu. Lahko rečemo, da je Kraški pust, ki je letos slavil svoj deseti jubilej, odraz seveda v šaljivi in včasih nekoliko pikri obliki, družbenega dogajanja. Kot se je v preteklih letih hudomušno norčeval na primer iz naftne krize, črnih mrež, ugrabitev, raznih a-meriških škandalov, dejanj raznih italijanskih oblastvenikov in še drugih večjih ali manjših dogodkov in problemov, tako je letos vzel na piko predvsem škandale podkupovanja in vohunstva. Poleg tega pa moramo dodati, da Kraški pust ne bi bil kraški,. če, bi v prvi vrsti ne opozoril na probleme ki tarejo Kraševca, to so črne gradnje, bodoča prosta cona in razna javna dela, ki jih' krajevne uprave prepočasi ali pa sploh ne uresničujejo. Kot smo že poročali, je prvo nagrado prejel voz od Ferlugov na temo «Zlorabljen Kras». Drugo mesto so dosodili vasem izpod Grmade, tretjo pa Praprotu, ki je s svojim vozom proslavil 36. obletnico svojega pusta. Zanimivi in zabavni so bili tudi drugi vozovi, ki bi si pravzaprav tudi zaslužili boljšo uvrstitev in bi bil s tem bolje poplačan velik trud, ki so ga vložili pustni odbori raznih vasi. šempolaj in Kolonja sta prikazala afero podkupovanja, 0-penci pa so se predstavili z dvema vozovoma: prvi je imel zgovoren naslov «Integracijska blagajna», drugi pa se je pošalil z vaško polemiko okrog' pred nedavnim objavljene knjige o zgodovini Opčin. Banovci so opozorili na pereč problem openskega pokopališča, češ ča bodo morali v kratkem sežigati umrle, ker zavlačujejo z gradnjo novega pokopališča. Poščanci so prikazali zemeljski usad v tem kraju, Križani so se obregnili ob vprašanje električnega toka, ki v Križu zmanjka ob vsaki nevihti, Gropajci pa so se lotili bodoče proste cone, ki bo odtrgala še zadnje kose zemlje vzhodnemu Krasu. Pustno razpoloženje je zavladalo godba «Refolo». Celotni sprevod je bil letos na ekološko temo. Čebele, ose, pikapolonice in druge žuželke so poskočno korakale poleg marjetic, nageljnov, tulipanov in drugih cvetk ter vse skupaj delile cvetje in .sladkarije množici, ki je spremljala mimohod «narave v nevarno-isti», kot bi lahko imenovali ta prikaz. Sprevod bo spet obšel škedenjske ulice danes popoldne, jutri pa bodo pusta, kot običajno, pospremili k e-noletnemu počitku. Med tako imenovanimi uradnimi pustnimi plesi moramo najprej o-meniti tradicionalni Novinarski ples v Kulturnem domu, ki je bil tudi letos dobro obiskan, medtem ko je bil ves dobiček namenjen Dijaški matici. Številni obiskovalci so se lahko zavrteli ob glasbi, ki mu je najbolj prijala. Skratka, v vseh dvoranah je vladalo nadvse prijetno vzdušje, ki je trajalo do zore. Manjše plese so priredili tudi v nekaterih drugih krajih. Največ lju di, in med njimi veliko v maskah. se je udeležilo sobotnih plesov v Ljudskem domu v Križu in Prosvetnem uomu na Opčinah Na svoj račun so prišli tudi najmlajši. Otroška pustna rajanja so letos priredili v več krajih, vendar se je večina naših otrok, kot običajno, usmerila na tradicionalno o-troško pustno rajanje v Kulturni dom, kjer je kar mrgolelo Indijancev, vil, sandokanov, vitezov, muck in zajčkov. Največje veselje so vsem pripravili igralci Stalnega slovenskega gledališča, ki so preoblečeni v osebe otroške igre «Srce igračk» rajali z njimi. Otroška pustna rajanja so bila tudi v Križu in na Opčinah, v soboto pa v Škednju na pobudo pro-stvetnega društva «Grbec» in v Bar-kovljah. Dosedanjemu uspehu pustnih prireditev in zabav je v veliki meri botrovalo tudi nadvse ugodno vreme. V soboto in nedeljo je namreč zadihala že prava pomlad, tako da so ljudje odložili plašče in se je marsikdo potil pod maskami. Od vremena bo seveda odvisno tudi nadaljevanje pusta, ki se bo zaključilo jutri z njegovim svečanim pokopom ali sežigom ali kakšnim drugim načinom. Vsaka vas ima pri tem svoje navade, za katere bi bilo škoda, če bi utonile v pozabo. SINOČNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZARADI EDINEGA SVETOVALCA V GRADIŠČU iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii OB PRAVEM POMLADANSKEM VREMENU Miljskipust privabil skoraj petdeset tisoč obiskovalcev V 'tradicionalnem tekmovanju osvojila prvo mesto skupina Brivido — Bogatost kostumov in spek-takularnost - značilnost letošnjega praznovanja V nedeljo v Borštu Miljski pust je letos zabeležil izvrsten uspeh, predvsem kar se tiče množičnosti. Ob čudovitem, že kar spomladanskem vremenu se je v privlačno obmorsko mestece zgrnilo rekordno število obiskovalcev: organizatorji — miljska občina ter miljska avtonomna letoviščarska in turistična ustanova — so ocenili, da jih je bilo skoraj 50 tisoč. Izredno je bilo tudi število veselih,šem. Kljub gospodarski krizi in njenim neizogibnim posledicam za vse, je bil pust v Miljah nenavadno bogat in vesel. Skupine, ki so bile. kot rečeno, zelo številčne, so prikazale dovršene kostume in spektakularne vozove — sad večmesečnega dela in priprav. In morda je prav to (spektakularnost) ključ letošnjih praznovanj; zdelo se nam je namreč, da so mijske skupine v nasprotju s kraškim pustom nekoliko zanemarile pikrost ter porogljivost in da so se usmerile v glavnem v iskanje estetskega efekta. Tradicionalnega tekmovanja, ki je bilo letos že 23., se je udeležilo devet skupin: Ongia (lanski zmagovalec), Trottola, Bulli e pupe, I più che cisti, Belezze naturali, Mandrio-li, Lampo, Spasimo in Brivido. Motivov, ki so jih razvile posamezne skupine, je veliko. Med najbolj posrečene bi uvrstili «Planet opic», originalen pogled v prihodnost, ki ga je predstavila Trottola, «Stara A-merika», dognan pogled na zgodovino pionirjev far westa, ki ga je predstavila -kupina Lampo od Korošcev in «štiri obmorska mesta in še e-no», to je bogat pregled zgodovine štirih slavnih italijanskih mest ter seveda Milj, ki ga je predstavila Brivido. Zaradi precejšnje izenačenosti je imela žirija zahtevno nalogo. Na vsak način je na koncu izdelala tako lestvico: 1. Brivido 450 točk, 2. Lampo 449, 3. Ongia 429, 4. Trottola 411, 5. Belezze naturah 396, 6. Bulli e pupe 393, 7. Spasimo 389, 8. Man-drioli 330 in 9. Più che cisti 327. j skupina I Zaradi S POSEBNIMI ČASTMI IN GOVORI Jutri na Proseku - Kontovelu tradicionalni pogreb pusta Kako bo končal v žabji mlaki pa je še skrivnost .Prosečani in Kontovelci se letos nis° udeležili tradicionalnega pustega sprevoda na Opčinah, kar je tìalo povod hudim obtožbam, češ da Pustni odbori la Proseku - Kontovelu v dopolnilni biagajni. Prav Sln°či pa so s Proseka - Kontovela sporočili, s posebno ustno izjavo, a so zvestim delavcem obnovili de-ovno pogodbo in zato br na Prose-- Kontovelu jutri tradicionalni Pogreb kraškega pusm. Vest je brez dvoma razveseljiva, Posebno v tej pustni di bi, ko vsakdo Posti ob strani skrbi in probleme, ker oce preživeti nekaj veselih uric v Pf.ietni družbi vesel lakov, j, ^ai torej pripravljajo na Proseku -Kontovelu? Kot običajn« se bo po-Heo pusta premikal po proseško -ontovelskih ulicah m od tod krenil 0 žabje mlake, kjer bodo kralja eseijakov . . . No, io naenkrat osta-6 skrivnost. V prejšnjih letih so Posta sežigali, nato utonili, letos ga °do morda pustili " vesolje ali pa Poslali v dopolnilno blagajno? Težko dobit; pravi edgovor. kajti . . . alhost v pustnem obdobju je sveta, posmrtni ostanki kraškega pusta bodo na parah v dvo am Gospodar- [-/evi cu i v uvw aii' vjwojyiywcci. - ‘{ega društva na Kontovelu, kjer bd vdova stala r-o strani, dokler e ne bodo prijatelji m znanci, ob Pitnosti vseh vaških oblasti, za pOdno od kralja norčij poslovili. fedvideni so tud; slovesni govori, Posebne časti in sploh vse, kar se kralju spodobi. Zato organizatorji pozivajo vse, ki se nameravajo udeležiti pogreba, da se zberejo precej pred napovedano uro (15.00), kajti gneče in živžava ne bo manjkalo. Za kratek čas bo poskrbela godba, ki bo spremljala žarni sprevod do žabje mlake, kjer bo pust končal svoje kratko, a veselo življenje. Danes, 2. marca, bo v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 4. ure PUSTNI PLES Igra ansambel Pomlad Otroško rajanje od 15.30 do 17.30. Vljudno vabljeni DOMSKA SKUPNOST GOJENCEV Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» - Trst Ul. Ginnastica 72 - Tel. 722-246 VABI NA PUSTNI PLES ki bo danes, dne 2. marca, ob 20. uri. Vabila so na razpolago v prostorih dijaškega doma ob večernih urah. Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE» vabi maškare vesele iz pravljične dežele, smešne pajace, mucke mehkotace, vile in kraljične, ciganke, spletične, divje Indijance in kavbojske znance v prostore «Prvi maj» na VELIKI PUSTNI RAJ ! Kdaj? Danes, 2. marca, ob 16. uri. PD V. VODNIK — DOLINA priredi danes, dne 2. marca, v društvenih prostorih PUSTNO RAJANJE za otroke od 15. do 17. ure in za srednješolce od 17. ure naprej. VABUENI Društvena gostilna GABROVEC priredi danes, 2. marca, od 21. ure dalje PUSTNI PLES Igra ansambel KRAS ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi DANES, 2. MARCA, od 21. ure dalje PUSTNI PLES IGRA ANSAMBEL « TOTEM » Rezervacija miz ves dan na stadionu «Prvi maj» Tel. 51-377 Goriški občinski svet je odobril f0^ji“lÌo2tm psdi letošnji proračun mestnega podjetja Svetovalci KRI in PSI so predložili resolucijo z 2000 podpisi o prosti uporabi občinskih dvoran Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici so svetovalci razpravljali o letošnjem proračunu mestnega podjetja za elektriko, metan, vodo in avtobusne prevoze. Poročilo je i-mel odbornik za javne storitve Moi-se, njegovemu izvajanju pa so prisostvovali tudi zastopniki podjetja. Proračun je bil odobren z veliko večino glasov. Podrobneje bomo o tem poročali jutri. V začetku seje so svetovalci postavili števila vprašanja. Svetovalec PSI Waltritsch je vprašal kako je z izplačevanjem skoro dveh milijonov lir odboru za postavitev spomenika padem v Pcdgori. Domačini so namreč uredili okolico spomenika, za kar se je sicer zavzela občina, vendarle, ker ta ni imela na razpolago delavcev, je pooblastila podgorski odbor, da sam uredi okolico, občina pa bi stroške plačala. Župan je odgovoril, da bodo stvar uredili čim-prej Isti svetovalec je vprašal, ka-ko je s čiščenjem Ulice Generale Papa, nato pa, kje se je zataknil načrt za gradnjo otroških jasli v Ulici Garzaroli. Skupno s svetovalko KPl Pirellovo je tudi predstavil 2100 podpisov, ki so jih zbrali zastopniki mladinskih društev po Gorici, s katerimi zahtevajo prosto uporabo občinskih dvoran za društva, da bi ta v teh dvoranah prirejala razne manifestacije. O tem je obširneje govorila svetovalka Pirella in župan je dal sicer nekaj meglenih nripomb, vendarle pa bodo o stvari ponovno razoravljali na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Svetovalca Paulin (SS) in Brajnikova (KPI) sta nato postavila vprašanja kako je z gradnjo otroškega vrtca v Standrežu. nato je svetovalka Brajnikova tudi vprašala župana, kaj je z nakupom zemljišča za postavitev spomenika padlim v Štandrežu, ki bi ga morala poskrbeti občina. čer pa bo sledilo nagrajevanje najboljših. Slovensko planinsko društvo javlja, da se zaključi jutri, 3. marca, vpisovanje za udeležbo na 10. zimskih športnih igrah pod okriljem SPD Trst. Obenem sporoča, da iz lestvic posameznih tekmovalnih kategorij bodo sestavljene druge lestvice tekmovalcev SPD Gorica za določitev društvenega prvaka m prvakinje. Pustovanje na Goriškem Tudi letošnje pustovanje gre h koncu. Za današnji dan predvidevajo številne prireditve v mestu in okoliških vaseh, zvečer pa bodo na sporedu pustni plesi. Pravo pustno vzdušje smo opazili že v soboto in še posebno v nedeljo popoldan, ko so se tudi v našem mestu pojavile številne pustne šeme. Največ je bilo otrok, ki so jih skrbne mamice pripravile do zadnje pičice, tako da jih sploh ni bilo mogoče spoznati. Tudi po naših društvih so v nedeljo bile pustne maškarade v izredno zabavo naše mladine. Prav tako so po naših vaseh romale pustne šeme od hiše do hiše, kjer so jim povsod ponudili kak grizljaj ali kozarec «ta dobrega». Sklepni del pustnega rajanja pa bo danes. V nekaterih vaseh so ze pripravili pustne vozove, drugje, cemmo v Doberdobu, pa bodo pripravili Lovretov pogreb. Prav tako veselo bo tudi v večernih urah, ko bodo pustni plesi privabili številne plesalce. Zanimiva bo današnja pustna parada v Tržiču z mimohodom večjega števila alegoričnih vozov. Zve- ŠD «JUVENTINA» vabi danes, 2. marca, na PUSTNI PLES ki bo v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici. Pričetek ob 21. uri. Igral bo ansambel «MARCOSSI» Nesreča treh Vrhovcev ponoči pri Jamljah V noči od nedelje na ponedeljek se je v Jamljah pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri so se poškodovali trije mladeniči z Vrha. Gre za 23-letnega Lucijana Černiča, 18-letnega Valterja Devetaka ter za 20-letnega Gianfranca Fonzarija. Prva dva so v tržiško bolnišnico zaradi poškodb po telesu sprejeli za 20 dni na zdravljenje, tretji pa bo ozdravel v nekaj dneh. Vsi trije so se vozili v zasebnem avtomobdu, ko je voznik nenadoma izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. V goriško splošno bolnišnico so včeraj sprejeli na zdravljenje 39-let-nega delavca Silvana Montanarija iz Vileš, Ul. Aquileia 5. Montanari se je ponesrečil, ko je upravljal traktor na polju, ki jc last njegovega očeta: ko se je sprednji del traktorja nevarno dvignil, je iz strahu, da ne bi vozilo padlo nanj, skočil na tla. Pri nerodnem padcu pa si je v več točkah zlomil okolčje, zaradi česar se bo moral zdraviti 60 dni. Presunljivo slovo od Severina Devetaka Ogromna množica ljudi se je včeraj za vedno poslovila od Severina Devetaka. Mladeniča iz Jamelj, ki ga je kruta usoda iztrgala iz rok svojim dragim v cvetu mladosti, so pospremili k zadnji poti prijatelji in znanci ter ogromno delavcev iz tr-žiške ladjedelnice, ki so ga cenili predvsem zaradi njegove vestnosti pri delu in zavzetosti za številna še nerešena vprašanja delavskega razreda. Pogrebni sprevod so spremljali zvoki žalostink, ki jih je igrala doberdobska godba na pihala in sta jih pela pevska zbora Fantje izpod Grmade ter Rdeča zvezda. In ko se je krsta s posmrtnimi ostanki prijatelja Severina spustila v prerani grob, ni bilo očesa, v katerem bi ne bilo opaziti odseva utrnjene solze. Svetovalec Bressan je glasoval za proračun leve uprave Vodstvo posoške socialdemokratske federacije se ne more sprijazniti z dejstvom, da ostaja goriška socialdemokratska skupina, ki tvori jedro posoške socialdemokracije, skoro v celoti osamljena. Tokrat ni pokrajinskemu tajniku Eziu Bianconiju prav, da je edini socialdemokratski svetovalec PSDI v Gradišču, Sergio Bressan, glasoval za 'etošnji občinski proračun, ki ga je predstavila levičarska uprava. Za ta proračun so namreč glasovali komunistični in socialistični' svetovalci, tem se je pridružil tudi socialdemokrat, demokristjani in fašist pa so bili proti. To seveda ne paša vodstvu PSDI v Gorici. V Biancomjevem pismu časopisom je rečeno, da ni bilo pred tem glasovanjem stikov politične narave med socialdemokrati in levičarskimi strankami luti v Gradišču niti v Gorici. Glas Bressana za gradiščanski proračun ne spreminja socialdemokratske politične linije na Goriškem. Bianconi zaradi tega napada vse, ki so iz tega hoteli napraviti politični škandal in dobesedno piše, da pomeni Bressanov glas nekaj čisto osebnega, in da je to napravil iz neizkušenost; in morda v želji, da bi napravil nekaj koristnega za prebivalstvo Gradišča. S tem pa se je Bressan pregrešil in njegovo stališče je cisto osebna zadeva. Sergio Bressan je mlad mož. ki se je šele pred kratkim pričel udejstvovati na političnem polju. Lani 15. junija, je bil izvoljen kot edini socialdemokratski svetovalec v Gra- dišču in že z vsega začetka je iz-gledalo, da bo podpiral levičarski odbor. Tudi tu naj bi st zgodilo nekaj podobnega onemu kai se je pripetilo prav takrat v Krminu. Sedaj utegnejo izgubiti socialdemokrati še svojo pozicijo v Gradišču. Po volitvah 15. junija so izgubili edinega svetovalca v Krminu, ki je postal kar odbornik v levičarski upravi. Izgubili so svoja dva svetovalca v Tržiču in eden od njih je sedaj pričel podpirati levičarski odbor. Izgubili so edinege svetovalca v Ronkah, ta je sicer zašel na desničarske pozicije. Maja se jim položaj v Gradežu, edinole kjer trdno držijo sta goriška občina in pokrajinska uprava. Krog okoli Gorice se sklepa tudi zanje in zato je upravičena jeza. ki jo njih pokrajinski tajnik stresa nad mlajšim tovarišem iz Gradišča. PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» vabi vse vaščane danes, 2. marca, ob 2A.30 v Kulturni dom na PUSTNI PLES Za veselo zabavo bo poskrbel ansambel iz K r m i n a Mize lahko rezervirate pri društvenih odbornikih uiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiHiii luminili i m Miiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiitiii POMEMBNA PRIDOBITEV ZA NOVO GORICO V petek bo odprl na stežaj svoja vrata hotelsko-rekreacijski kompleks Argonavti Poleg klasičnih hotelskih prostorov bodo v njem številne možnosti rekreacijskega delovanja - Podjetje Alpe-Adria je v kompleks vložilo nad 11 milijard dinarjev V petek, 5. marca, bodo v pred-poldanskih urah svečano odprli nov hotel «Argonavti» v Novi Gorici, popoldne pa bodo v enem izmed številnih prostorov novega hotela odprli kolektivno razstavo primorskih likovnih umetnikov. Hotelski kompleks, katerega gradnja je trajala celih šest let, bo takoj na stežaj odprl svoja vrata in privabljal, tako smo prepričani, vsakovrstne goste Od vsepovsod, saj bo v njem na razpolago cela vrsta zabavišč in rekreacijskih orostorov. Podrobno so načrte podjetja Alpe-Adria, ki je dalo pobudo za gradnjo hotela in nato dela tudi vodilo ter bo hotel tudi upravljalo, prikazali na včerajšnji tisKovni konferenci zastopniki podjetja: to so generalni direktor hotela Jože Franko, pomočnik glavnega direktorja Janko Vrhunc in direktor turističnega odseka podjetja Vasja Mencej. Številnim časnikarjem, ki so zastopali vse slovensko časopisje in radijske postaje ter tudj naa zamejski tisk, so prikazali zelo podrobno vse, kar je v zvezi s tem hotelom. Že vnaprej naj povemo, da ni to samo hotel v klasičnem pomenu besede, marveč, da je to pravi ho-telsko-rekreacijskih center. V njem bodo poleg restavracijskih in kavarniških prostorov še bančna poslovalnica Jugobanke, razstavna galerija, razne trgovine in prodajalne, turistična pisarna, slaščičarna, pivnica, bar klub, disco klub, n^čni bar, bowling, trim kabinet, pokriti bazen s toplo vodo, savna in masaže, frizerski salon in cvetličarna. V njem bodo prostori za razne klube, v njem so konferenčne dvorane, možni bodo tečaji in seminarji, ki bodo razpolagali z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Do pozne pomladi bodo Precej prostora bo tudi na prostem, kjer bo našlo mesta 150C gledalcev; tu bodo imeli poletnj kino, možne pa bodo tudi kulturne prireditve in lahko že sedaj povemo, da bodo imeli v maju v gosteh folklorno skupino z Malte. Notranjost hotela je delno že . urejena, v nekaterih oddelkih zaključujejo obrtniki in delavci zadnja dela, vendarle nam je iirektor zagotovil,: da bo do petka vse gotovo. Edino bowling ne bo še delal, ker čakajo na nov tip avtomatskega kegljišča. Presej prostora bo tudi na prostem, tu bodo tudi balinarji prišli na svoj račun. Morda čez nekaj let bodo tu uredili tudi teniška igrišča. Svojevrstna stavba, ki je vzbujala toliko pomislekov in komentarjev, in ki ima obliko starinske ladjice, kakršno so uporabljali argonavti na svojih potovanjih, le torej pod streho. Načrt za stavbo je napravil inž. arh. Niko Leherman, Ki ni bjl sicer prisoten na tiskovni konferenci. Podjetje Alpe - Adria je v hotel vložilo 11.595.000.000 starih d.narjev. Ko so pričeli z načrti v letu 1669 so bili napovedani stroški za manj kot polovico nižji od sedaj dosežene vsote. Hotelski del je ena tretjina celotnega objekta. V njem imajo 80 sob in štiri apartmaje. Razpolagajo torej s 160 ležišči, ki jih lahko povečajo za skoraj tretjino, ker so sobe velike. V restavraciji imajo tisoč sedežev. V nasprotju z drugimi turističnimi organizacijami se je Alpe-Adria odločilo za Novo Gorico, ker meni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in komisija za dora-ščajočo mladino pri SKGZ vabita na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Prosvetno dvorano v Gorici, danes, 2. marca, ob 16. uri Na sporedu so zabavne igre, ples, srečolov, obilo zabave. ZAŽELENE MASKE! NiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii ii mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini m ninnili iiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Z OBISKA V ŠOLSKEM CENTRU ZA BLAGOVNI PROMET "] ] ] ’ " učne pripomočke med njimi tudi lastno interno televizijo V šestih različnih šolah z nad 1.200 učenci poučuje okoli 50 profesorjev in pedagogov - Učenci opravljajo ludi praktično delo na delovnih mestih, kjer bodo zaposleni V Novi Gorici že več let uspešno deluje šolski center za blagovni promet, ki vzgaja in izobražuje delavce za najrazličnejša področja blagovnega prometa; slednja pa. so zlasti v obmejnih krajih z Italijo zelo razvita. Tako imajo v okviru centra triletno šolo za prodajalce v trgovini, štiriletno ekonomsko šolo, štiriletno upravno - administrativno šolo, dveletno poklicno administrativno šolo, potem dveletno komer-cilano šolo ter dveletno poslovodsko šolo. Šole so organizirane tako, da se je iz ene mogoče po uspešnem zaključku pouka vpisati na drugo ter nadaljevati študij na višji stopnji. Vse te šole obiskuje več kot 1.200 fantov in deklet iz Nove Gorice, njene okolice ter iz skoraj vseh drugih krajev na Primorskem. Večina učencev stanuje v dijaških domovih v Novi Gorici, šolajo pa se lahko s štipendijami, ki jih dajejo bodisi trgovska in druga podjetja, v katerih se po končanem pouku zaposlijo, ali pa posamezne občinske skupščine. Učni programi so pripravljeni tako, da so šole čim tesneje povezane z gospodarstvom, njegovim razvojem in potrebami. Pri tem pa morajo učenci med šolskim letom opravljati tudi praktično delo na delovnih mestih, kjer bodo pozneje redno zaposleni. V tem šolskem letu se je omenjeni novogoriški Šolski center pridružil tistim vzgojno - izobraževalnim zavodom v Sloveniji, ki imajo oziroma uporabljajo lastno interno televizijo. Uvedba tega modernega pripomočka je dala nove možnosti za vnašanje raznih novosti v vzgojno - izobraževalni proces. Po razredih so že imeli prve TV oddaje. Gre za oddaje, ki so jih bodisi sami pripravili, ali pa so jih prevzeli od ljubljanskega TV studia. Novost je učence in pedagoge izredno navdušila in jih pritegnila k sodelo vanju. Dosegli so že nekaj zaželje-nih in pričakovanih uspehov. Televizija v šoli je izrednega pomena zlasti pri poučevanju zgodovine in drugih predmetov, bogato pa dopolnjuje tudi izvenšolsko dejavnost dijakov oziroma učencev. Plav izvenšolske dejavnosti so med dijaki precej razvite, vendar jih še naprej širijo in izpopolnjujejo. Zlasti veliko učencev sodeluje v raznih krožkih, ki jih imajo v šolskem centru 23. Vsakdo lahko sodeluje v krožku aii dejavnostih, Vi ga najbolj zanimajo oziroma ima zanje največ sposobnosti. Seveda pa posvečajo naj večjo skrb pouku oziroma temu, da dobe učenci v posameznih šolah široko in kvalitetno znanje. Rezultati takih naporov so odvisni tudi od' izobrazbe, izkušenj in volje profesorjev in drugih pedagoških delavcev. Zasedba delovnih mest je odlična, saj imajo na primer vsi pedagogi (profesorji in drugi) potrebno izobrazbo in druge pogoje potrebne za delo v svojem poklicu. Naj poudarimo, da v šestih omenjenih šolah, ki sodijo k Šolskemu centru za blagovni promet v Novi Gorici, poučuje 50 profesorjev in drugih pedagogov. Poleg šol v Novi Gorici pa ima Šolski center v svojem okrilju še več drugih šol s področja blagovnega prometa, v drugih krajih na Primorskem. Tako imajo šole v Ajdovščini, Tolminu, Ilirski Bistrici, Idriji, Postojni, Sežani ter pri Delavski univerzi v Novi Gorici. To druge šole obiskuje okoli 300 učencev oziroma dijakov. da ima ta zaradi blagega podnebja izredne perspektive v turizmu. Alpe-Adria bo skušala orientirati v Novo Gorico del slovenskega in jugoslovanskega turizma, s tem bodo valorizirali Soško dolino. V sodelovanju z italijanskimi agencijami bodo skušali del prehodnega turizma preorientirati iz Trsta v Novo Gorico. Ker imajo številne stike z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami, posebno s Češkoslovaško, bodo privabljali tudi v predsezonskih in posezonskih mesecih vzhodne turiste v Novo Gorico. Ta objekt je nekaj novega za Novo Gorico in bo izpolnil marsikatero vrzel. Predstavniki hotela so že i-meli stike z raznimi društvi na novogoriškem področju. S kulturno skupnostjo so se domenili, za slikarske razstave in tudi za uporabljanje amfiteatra, ki bo tako postal pravo gledališče na prostem. V sodelovanju s šolami bodo v zimskem času uporabljali pokriti bazen in s tem tudi pomagali k širjenju plavalnega šperta. V hotelskih prostorih bo mesta za razne klube in ustanove. Mladina bo našla zatočišče v disko klubu. V sodelovanju s šempetrsko bolnišnico bodo uvedli fizioterapijo, že v začetku bodo odprli odsek za družbeno prehrano in nudili bodo lahko 6G0 toplih obrokov dnevno delavcem m uradnikom bližnjih pisarn in trgovin ter gradbišč, po ceni, ki se bo gibala od 1.100 do 1.500 dinarjev. Is h,časno pa bodo lahko 1.500 toplih obrokov dovažali v razne tovarne s svojimi specialnimi vozili. V petek, 5. marca, ob otvoritvi, bodo odpili tudi kulinarično razstavo, ki bo dokazala, da bodo lahko gostom stregli na odličen način. V celotnem kompleksu bo zaposlenih, v začetku 70, ob dograditvi pa nekaj čez 100 ljudi. Vzgojili so jih v raznih šolah nalašč za ta kompleks. Na tiskovni konferenci je o so- j delovanju med novogoriško kulturo ! in Argonavti spregovoril tudi direktor novogoriškega gledališča Pel-han, ki je tudi povedal, da bodo nekatere manjše komorne predstave marčnega srečanja malih odrov o-d igrali kar v hotelskih prostorih. Še in še bi lahko pisali o tem, kar so nam predstavniki podjetja Alpe-Adria in hotela «Argonavti» povedali na včerajšnji tiskovni konferenci. Za danes pa naj bo dovolj, v prihodnjih dneh pa bomo našim bralcem posredovali še marsikaj zanimivega. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je » Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg Republike, tel. 72-341. j Razna obvestila Taborniki RMV priredijo v petek, 19. marca, izlet na sneg v Ovčjo vas (Vaibruna). Vabljeni so člani, starši, bivši člani in prijatelji. Prijave in informacije na sedežu Slovenske prosvetne zveze, tel. 24-95. Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti Travnik 34. tel. 29-72. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Bersaglio di notte». G. Hackman in S. Clark. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 16.00-22.00 «Il soldato di ventura». B. Spencer in E. Cannaval-le. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Romanzo popolare». U. Tognazzi in O. Muti. Barvni film. CENTRALE 17.15-21.30 «II furore della Cina colpisce ancora». B. Lee. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Quell'età maliziosa». G. Guida in N. Castelnuo-vo. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. / rzic EXCFLSIOR 16.00—22.00 «Per favore non toccate le vecchiette». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Se non faccio quello non mi diverto». Barvni film. Nova Corica SOČA «Romanca o zaljubljencih», sovjetski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Lassie se vrača», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Mister Majestik», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Cristina Tassi, Egle Morsut, Scilla Peric, Marco Plesničar, Romina Loi. SMRTI: 62-letna gospodinja Alojzija Maligoj, 79-letna gospodinja Maria Zoff, 89-letni upokojenec Giuseppe Braidotti, 82-letni upokojenec Antonio Bressan. OKLICI: uradnica Ne!ly Piciulin in uradnik Stellio Martinuzzi, profesorica Graziella Bressan in profesor Giuliano Spangher, uradnica Bruna Scarel in pilot Paolo Casadio, gospodinja Nadia Visintin in delavec Michele Menon, učiteljica Anna Cristina Caporotundo in častnik karabinjerjev Antonio Pighin, delavka Laura Paesler in zidar Salvatore Pe-trone. POROKE: uradnica Iride Tridente in uradnik Giorgio Narduzzi, profesorica Grazia de Lorenzi in fizik Paolo Zel, gospodinja Celestina Lu-kežič in kuhar Pasouale larullo. V tržiško bolnišnico so s pridržano prognozo sprejeli 39 letnega upoko jenca Giuseppa Rola iz silvana. V poznih nedeljskih urah se je Roi ponesrečil pri Devinu. Pri prečkanju ceste ga je oamieč podrla tr žaška avtomobilistka, 39-letna Luci? Bertoluzzi iz Ulice Commercio 19. Ob izgubi ZAHVALA SEVERINA DEVETAKA se iskreno zahvaljujemo za vsa izražena sožalja. Posebna zahvala č.g. župniku iz Doberdoba, pevskemu zboru «Fantje izpod Grmade», zboru «Rdeča zvezda» iz Saleža. občin skl upravi Doberdob, godbi iz Doberdoba, članom tržiške ladjedelnice, sekciji KPI Doberd ob Jamlje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Družina Devetak Jamlje 2. marca 1976 Gvatemala, žrtev nedavnega strahovitega potresa Zaostalost in revščina v deželi starodavne civilizacije «Maya» Španskim osvajalcem se ni posrečilo iztrebiti jezika in šeg potomcev ljudstva, ki je bilo že pred tisoč in več leti bogatejše po znanju od srednjeveške Evrope GVATEMALA, marec. — Prejšnji mesec je Gvatemalo prizadela huda katastrofa. Tisoči in tisoči mrtvih, večina hiš porušenih, podivjane epidemije, lakota in še druge in druge nadlege, ki spremljajo hude elementarne nesreče. Taka je najnovejša slika te Gvatemale, ki je že itak med pozabljenimi deželami tega sveta: revščina, bolezni, vse to je dediščina zaostalosti in predvsem nekdanjega španskega kolonialnega režima. In vendar so Gvatemalci dediči velike civilizacije Maya, ki je skrivnostno izginila že pred več stoletji. Gvatemalski Indijanci so poznali gibanje zvezd, sončni čas, decimalni sistem ter pojem ničle. Evropa je morala tedaj čakati na 16. stoletje, da bo odkrila tako natančen koledar. Takoj potem, ko se zapusti glavno1 mesto, se sreča na stezah in na gorskih cestah množico ljudi, ki prenašajo težke tovore. Gre za nepismene kmete, potomce starodavnih Maya, ki živijo v državi, kjer se sanjari o razvoju po a-meriškem vzorcu. Ti ljudje so tesno navezani na izročila svojih prednikov ter še vedno delajo, *e hranijo in oblačijo tako, kot so se njihovi predniki oblačili pred tisoč leti. Skozi več kot štiristo let so španski osvojevalci skušali uničiti njihov jezik, njihovo vero, njihove šege in vendar je ob veličastnih katedralah in španskih spomenikih domača kultura še najbolj življenjska. Najdemo jo na vsakem vogalu ulic, kjer barvno-pisani Indijanci s tisoč malimi obrtmi oživljajo vzdušje. Indijanci predstavljajo v Gvatemali 70 odst. prebivalstva, ostalih 30 odst. pa je sestavljenih od belih in metizov, ki jih imenujejo «ladinos» in ki predstavljajo vodilni razred v državi. Gre za trgovce in zemljiške posestnike, ki živijo v velikih mestih. Čeprav so Avstrijska vlada bo morala letos krepko zavihati rokave, da bi dosegla od italijanske dokončno izzvajanje ukrepov in določil, ki jih predvideva znani «paket» o Zgornjem Poadižju. Južno in se-vemotirolska «Volkspartei» (Ljudska stranka) sta namreč zahtevali, naj Dunaj odločno intervenira v Rimu. Pri vseh teh dogajanjih pa dunajska socialistična stranka popolnoma zanemarja vprašanje svojih lastnih narodnostnih manjšin. Velike nemške stranke so se le sporazumele o štetju posebne vrste, ki ga koroški Slovenci odklanjajo, in ki naj bi dalo njim pravico do dvojezičnih krajevnih napisov le v primeru, da je v kraju samem vsaj 25 odst. Slovencev. Še slabši je položaj gradiščanskih Hrvatov. Za njih se avstrijske oblasti sploh ne zmenijo. Smatrajo jih za zaostalo ljudstvo, ki živi že skoraj sredi Balkana. Hrvaščina se tam poučuje le v nekaterih osnovnih šolah, nikjer pa v srednjih šolah. Neki dunajski veljak se je zmrdnil, ko so ga vprašali za hrvatsko gimnazijo: «Kje pa — je dejal — če sta tam pravzaprav le dve gimnaziji». Ta odgovor je postala prava krilatica, čeprav je znano, da je na Gradiščanskem mnogo več gimnazij. Razmere pa se spreminjajo. Na Gradiščanskem je danes vedno več hrvatskega tiska («Narodne novine, «Hrvatske novine» in drugi lističi, ki jih razmnožujejo doma in na Dunaju s preprostimi sredstvi) pa tudi kulturne in politane organizacije se krepijo. Vsi mladi in starejši, ki se zbirajo v Hrvatskem akademskem klubu na Dunaju, odnostno iz HKD (Hrvatsko kulturno društvo) se zavedajo, da uradna Avstrija ne bo storila nič, da bi jim pomagala pri ohranjevanju narodne samobitnosti. «Mi. pravijo člani HAK — ne bomo pustili, da nas asimilirajo». aiiiiiimmimiuiiiiiiiiiiifiiimmiiiiimmiiiiiiimiiii REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Smetana, 8, skelet, 14. MATAJUR, 15. Parini, 16. očak 17. Matej, 19. nor, 20. len. 21. Murat, 22. nova, 24. Pilat, 25. Gerin, 26. pirit, 27. pamet, 28. piket, 29. Pariz, 30. Koren, 31. sobar, 32. B. T., 34. Amor. 35. Poreč, 36. bar, 37. jam, 38. mesar, 39« čela, 40. Adamič. 42. zeniten, 44. kanali, 45. ikrnati. NAVPIČNO: 1. smola, 2. maček, 3. etan, 4. tak, 5. A. J., 6. numulit, 7. Ararat, 8. spet, 9. kaj, 10. Er. 11. linorez, 12. enovit. 13, tiran, 18. tat, 21. Miren, 22. nemir, 24. piker, 25. garač, 26. piroman, 27. paberek, 28. pomada, 29. porazi, 30. kajak, 31. SOS, 32. balet, 33. Tra-ni, 35. peči, 36. beta, 38. mil, 39. čin, 41. M. A., 43. N- R. Indijanci formalno enakopravni, pa imajo «ladinos» do njih zaničevalen odnos. Ta diskriminacija, ki je socialna in rasna, traja že stoletja. Indijanec je predvsem kmet. V normalnih razmerah obdeluje svoj košček zemlje (okoli dva ara), kar mu omogoči, da ne umre od lakote. Kadar pa je letina slaba in to se zgodi večkrat zaradi poplav, se bo moral zaposliti kot dninar na plantaži kakega «ladina». Ta je najslabša rešitev, toda taka je usoda tisočev, ki morajo delati vsako leto vsaj en mesec na teh plantažah po 12 ur na dan. Delavce novači posredovalec nekega trgovca z delovno silo. mezda pa je različna za moškega, za žensko ali za otroka. Plantaže kave in bombaža so na tihomorski obali in zato bo moral kmet hoditi vsaj en dan, da bo prišel do tja. Prizor, ki se nudi na plantažah, je žalosten. Posebni čuvaji, ki so oboroženi, so zadolženi za red. Oboroženi pa so, ker so že marsikdaj koga od njih ubili. Na koncu delovnega dne prinesejo bombaž na tehtanje, ker se je že večkrat zgodilo, da čuvaji skušajo goljufati na teži in tako oškodovati nepismenega Indijanca. Ti delavci spijo na plantažah v kolibah ali pa pod milim nebom. Če nimajo s seboj dovolj hrane, jo lahko kupijo v lastnikovem skladišču, toda v tem primeru se bodo zadolžili ter bodo morali ostati več časa na plantaži. Osamljene vasice, kjer živijo samo Indijanci, imajo vsaka svoje značilnosti, svoje šege. V največ primerih gre za nekaj lesenih kolib, kjer družine spijo na golih tleh. Nimajo nobenega pohištva. V kolibi so samo ognjišče iz gline ter starinske statve. Toda krajevno življenje pride do izraza predvsem na trgu. Enkrat na teden. In dodajajo: « človek, ki govori gih, če ne še celo več kot tisti, dva jezika, je vreden sebe in dru-ki govori samo en jezik . .. Zato tudi ne molčimo». Pišejo še: « Naše vprašanje je ostalo odprto do danes». Svoja stališča pa skušajo popularizirati tudi med nemškim delom prebivalstva ter so zato objavili svoje stališče do popisa prebivalstva tudi v nemščini. Avstrijske oblasti niso glede gradiščanskih Hrvatov izpolnile niti ene od obvez, ki izhajajo iz čl. 7 avstrijske državne pogodbe. Pravzaprav se je položaj še poslabšal odkar je ta začela veljati posebno na šolskem področju, gradiščanski Hrvati dodajajo: «Mi smo globoko razočarani, da se skuša potem ko so določila državne pogodbe ostala mrtva črka vìi kot dvajset let, izvajati zakon (o popisu) od katerega nihče nič ne pričakuje». Gradiščanski Hrvati tud'i sumijo v objektivnost nameravanega popisa, ker se najvplivnejša občila tiskajo v nemškem jeziku in ker velike stranke z redkimi izjemami zastopajo stališča tistih, ki so za asimilacijo. Res je, da se posamezni Hrvat ne čuti diskriminiran, toda ta diskriminacija velja za vso skupnost, kar pa negativno vpliva tudi na življenje posameznika. Vedno bolj pa prodira zavest, da bo treba čimprej nekaj ukreniti, ker bo sicer prepozno. Razveseljivo je dejstvo, da so gradiščanski Hrvati navezali precej tesne stike s koroškimi Slovenci ter z matično domovino. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne dovolite, da bi vas prevladala nestrpnost in nervoza. V ljubljeni o sebi boste vzbudili višje moralne težnje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite dovolj vztrajni, da boste dokončno zaključili naporen, a zelo važen posel. Prisrčno vzdušje v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dober uspeh nekega podviga je predvsem odvisen od najustreznejših organizacijskih oblik. Ne zaupajte neznanim osebam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaša odločitev je odvisna od nekega važnega in vplivnega poročila. Ohranite svojo hladnokrvnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Srečna zamisel bo v dokajšnji meri prispevala k dobremu zaključku nekega posla. Prišlo bo do spora s prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po bude, ki jih boste sprejeli bodo zelo plodne. Pri tem pa ne delajte si preveč iluzij. Prijetno srečanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) navadno v nedeljo, je videti dolg sprevod bosih Indijancev, ki gredo v mesto. Moški nosijo vreče z drvmi ali stročnicami, ženske pa so obložene s košarami, ki so polne dišav. Trg je za Indijanca edina socialna vez, poleg tega pa tudi kraj za skušnjave. V pisanem in toplem ozračju lahko najdete najrazličnejše proizvode te zemlje, pa tudi take, ki prihajajo od zunaj. Med drugim prodajajo tu tudi čudežne pijače, ki naj bi pomagale pri zdravljenju bolezni. Potem najdete tudi par sandalov, za katere bo moral Indijanec odšteti precej denarja, No, potem so še sveče za cerkev, sol, razne slaščice in tudi žvečilni gumi. Tržni dan nudi tudi priložnost, da se počastijo bogovi in izprosi njihovo naklonjenost. Čeprav so se spreobrnili v katoliško vero v 16. stoletju, Indijanci niso še zapustili svojega starodavnega politeizma in v goratih področjih države Quiche so še zelo navezani na vero in verske obrede, ki so jih podedovali po starodavnih Maya. Indijanski katolicizem je formalna vera, ki jo sestavljajo obredne geste, kjer se pogovor s svetniki cesto prepleta s prošnjami za ozdravitev, ali pa za dobro letino. Na velikem trgu svete vasi Indijancev Maya Quiche, Chichica-stenango, je v teku veliko srečanje. Povsod samo živobarvne noše, od vsepovsod pa prihajajo melanholični zvoki dveh tradicionalnih glasbil: «tun» in «chirimia». Pred cerkvijo sv. Tomaža (Santo Thomas), za katero trdijo, da so jo zgradili na ruševinah nekdanjega sončnega templja, Indijanci sežigajo kopal, to je kadilo, ki ga pridelujejo iz neke vrste smole. Pri tem vneto molijo. Tu se je vrsta starodavnih oblačil in šeg podedovala od rodu do rodu. Kadilo sežigajo, da bi pregnali zle duhove im bolezni. Indijancem ni prav nič žal, da potrošijo za te obrede veliko denarja. Še vedno verjamejo, da i-ma človek dve duši. Ko umre ena od teh gre v nebesa, druga pa o-star.e med živečimi, katerim je prizanesljiva ali pa tudi ne. Indijanska vera in katoliški obredi soobstajajo v popolnosti in vsak krščanski svetnik ima svojega poganskega «chao» (bog Maya). Tako je Kristus tudi bog sonca, kakor tudi dežja. Sveti Tomaž pa je tudi bog viharja. Nekateri obredi so še zelo primitivni. Neka indijanska legenda pripoveduje, da je bila nekoč neka neverna žena spremenjena v kamen in da njen duh še vedno obiskuje goro in straši po njej. Dogaja se, da kak član tajne bratovščine opravi krvno daritev piščanca pred tiho množico, ki pazljivo spremlja obred. Indijanci včasih pozabijo na svoje razmere ter se udeležujejo prazničnih proslav, ki jih bratovščine prirejajo v čast svetnika, patrona svoje vasi. Te bratovščine so španskega izvora ter razpolagajo z močnimi tajnimi pooblastili. Ob teh prilikah Indijanci prihajajo od vsepovsod, včasih tudi iz krajev, ki so oddaljeni do osem ur hoda. Svete apostole tedaj prenesejo bogato oblečene in okrašene s cveticami iz cerkve ter jih nosijo po ulicah. Navadno traja praznovanje tri dni, kar nudi Indijancem priložnost za kolektivno noro izživljanje. Indijanec bo štedil več mesecev, da bi lahko kupil petarde, ali pa koruzno žganje. Sprevod za sprevodom se vrsti okoli cerkve, medtem ko povsod pokajo petarde. Naslednji dan je na vrsti ples «osvajalcev». Indijanci se oblečejo v noše španskih osvajalcev ter po svoje prikazujejo osvajanje svoje dežele. Težko je reči, če gre za starodavne plese, ali pa za posmehljivo oponašanje Špancev. Tretji dan se Indijanec po teh hudih naporih vrne v svojo vas. Potrošil je ogromno denarja, toda njegova žena se ne bo nikoli jezila. Saj je prav on tisti, ki zasluži t" denar, ki je odgovoren za družino: on je «macho» — moški. Nekaj ur je zaslutil neko drugo življenje, slajše in prijetnejše. Toda on ve, da se bo moral jutri spet spoprijeti s tovorom drvi ali kave, ker tako so sklenili bogovi. Osebe, ki jim niste zaupali, vas bodo v načrtih rajizdatneje podprle. Večja previdnost vam ne bo škodovala. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nepredvideni izdatki vas bodo spravili v zadrego- Izbirajte si prijatelje, ki v sili vas ne bodo zapustili. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Jasni pogledi pri obravnavanju perečih vprašanj vam bodo omogočili velik uspeh. V čustvenih odnosih novost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Še v času boste odkrili prave namene svojih nasprotnikov. Nervoza vam bo pokvarila odnose z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ko sklepate važne posle, prepričajte se o svojih soledavcih. Otresite se svojega neutemeljenega pesimizma. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Moralna podpora vašega predstojnika vam bo dvignila ugled. Bodite bolj o-dločni pri reševanju čustvenih vprašanj. liluiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii RASTE UVEST GRADIŠČANSKIH HRVATOV «Človek z dvema jezikoma vreden sebe in drugih» Brezbrižnost avstrijske vlade do svojih manjšin ■ Težak položaj ljudstva, ki mu ne priznajo nobene pravice Horoskop PUSTNO VESELJE NA OPČINAH IN V TRSTU Sobotnega kraškega pusta na Opčinah se je udeležilo veliko število ljudi. Kot smo že poročali, je prvo nagrado prejela skupina iz Ferlugov, ki je pripravila voz na temo «Zlorabljeni Kras». Drugi so bili mladinci smučarskega kluba iz Devina in vasi izpod Grmade, medtem ko so si tretjo nagrado priborili mladinci iz Praprota OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V PRIREDBI STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Kot vsako leto, so člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu priredili predvčerajšnjim v Kulturnem domu otroško rajanje, kjer so se poleg malčkov zabavali tudi starejši TOREK, 2. MARCA 1978 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: POP GLASBA 12.55 Črnobelo 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vse: Tečaj angleškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše — Risanke 17.30 Spoznavajmo živali: Važno je razumeti se 17.45 Program za mladino Štirje kratki risani filmi o «BRACCIO DI FERRO» 18.15 PROSTOR Tedenska oddaja za mladino 18.45 Poljudna znanost: ŽENSKA PROBLEMATIKA 19.20 Nabožna oddaja Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Glasbena oddaja «I gran simpatici» Glavna protagonista oddaje sta Julie Andrews in Jackie Gleason 21.45 Pomembne bitke preteklosti: BITKA PRI MAFEKINGU (1900) 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 17.45 KOLESARSTVO: 27. etapa Sassari — Cagliari 18.15 DNEVNIK 18.25 Nove abecede 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 Psi, mačke in C. Oddajo pripravila Paolini in Silvestri, vodi pa jo Nicoletta Orsomando 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 MESTO IN PODEŽELJE Vittorio Marchetti nam prikazuje danes deželo Veneto. Za to oddajo si je izbral Polesine ter ustje reke Pad med Porto Tolle in Porto Levante, kakih 60 km od industrijskega središča v Margheri. Prve slike prikazujejo življenje tega prebivalstva, ki ima opravka vsak dan z vodo. Vsepovsod je opaziti posledice strahovite poplave iz leta 1951. Ljudje se ukvarjajo z ribolovom, lovom ter s kmetijstvom, ki pa je precej revno. Pričakujejo, da bo tudi tu zaživela industrija. Zgradili naj bi termoelektrarno ENEL pri Porto Tolle. Polesine je še danes najbolj revna pokrajina v Venetu, toda vsi si obetajo, da bo tudi tu zaživelo novo življenje 21.50 Jazz koncert Igral bo kvartet Francoisa Jeanneua JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00, 11.05, 14.10 in 16.00 TV šola Zgodovina BiH, Trinidadski gozdovi, Glasbeni pouk itd. 17.15 Vrtec na obisku: Zvočna vremenska hišica 17.35 MIHEC IZ LOENNEBERGA — serijski film 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite 18.45 NARODNA GLASBA 19.15 Risanka 19.30 20.00 20.55 21.40 21.55 19.30 19.55 20.15 20.30 22.00' 17.45 18.15 18.45 19.15 20.50 22.00 DNEVNIK DIAGONALE — dokumenti iz življenja V današnji oddaji bodo objavili naslednje prispevke: Volilno leto v ZDA, SR Slovenija v centralnoafriški republiki, Prizadeta mladina (Zavod za slušno in govorno prizadeto mladino v Ljubljani), Srečanje mladih pesnikov. Krajevni samoprispevek v Cazinu H. de Balzac: TETA LIZA — dramska nadaljevanka DNEVNIK Pozdrav Zabavno - glasbena oddaja KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA ODPRTA MEJA — slovenska oddaja Otroški kotiček — risanke DNEVNIK Zadnjih pet minut — celovečerni film Igrajo Linda Danieli in Vittorio De Sica. Režija: G. Amato CIA — dokumentarna oddaja, drugi del ZAGREBŠKA TELEVIZIJA POTOVANJE — poučni film Dubrovniški vrtovi Koncert narodne glasbe Risani filmi ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA - serijski film Koncert TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 15.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Jazzovski trio G. Ba-rigozzija; 19.10 1945-1975 Trideset let gledališkega amaterstva v naši deželi; 19.25 Oddaja za najrmaj-še; 20.00 Šport; 20.35 Pustni ples. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirska glasba; 9.00 Folk glasba; 10.00 Z nami je .. .; 10.15 La Vera Romagna: 11.15 Orkester Chanel; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 15.10 Glasbeni spored; 16.40 Zabavna glasba; 16.45 Poskočnice; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Iz naših študijev: Alenka Šček • klavir; 18.35 Pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Nesmrtne melodije; 20.45 Rock glasba; 21.00 Srečanje s pisateljem Pierom Chiaro; 21.45 Koncert; 22.35 Veliki interpreti. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkester; 9.55 Pesmi za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni program 17.30 Posebna reportaža; 18.35 Radijska diskoteka; 19.55 Najnovejše plošče; 21.29 Popoff; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam ... ; 14.40 Na poti s kitaro; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.45 Pota sodobne medicine; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Silva Štinala; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. Novinarski ples v Kulturnem domu Na uspelem sobotnem novinarskem plesu v Kulturnem domu so dekleta v narodnih nošah sproščala goste ob prihodu s kozarčkom slivovke ☆ Vitez Damjan ☆ Pišeš C. GALE Riše: V. ČUK ☆ NOGOMET V 22. KOLU POLPROFESIONALNEGA PRVENSTVA D LIGE Deželni derbi s Pordenonom usoden za Ponziano Triestina zmagovito nadaljuje svojo pot proti C ligi Pro Gorizii je v nedeljo uspelo izbojevati doma točko proti Montebelluni Ponziana — Pordenone 1:3 (0:1) PONZIANA: Magris, Gerin, Girello, W. Bembo, Del Piccolo, Olivier (27. min. Gramola), Peris, Trentin, Meraviglia, Lenardon, Dalle Crede. PORDENONE: Da Pieve, Tomasi-ni, Feroleto, Minin, Santarossa, Bat-tistel, Mantellato, Della Pietra (80. min. Ganzi), Amadio, Punis, Marson. STRELCI: 8. min. Marson, 74. min. Marson, 74. min. Trentin iz 11-me-trovke, 86. min. in 90. min. Mantellato. SODNIK: Mele iz Bergama. Ponziana je proti Pordenonu doživela nepričakovan poraz in to iz dveh razlogov. V prvi vrsti je tega precej kriv vratar Magris, ki je naletel na slab dan, obenem pa je treba priznati spretnost gostov v protinapadu z dvojico Marson — Mantellato. Deželni derbi je gotovo zadovoljil sicer maloštevilne navijače, ki so se zbrali na štadionu «Grezar». Odsotnim je prav gotovo lahko žal, saj je bilo srečanje dopadljivo in na dostojni tehnični ravni. Domačini so se predstavili na igrišču v običajni postavi, brez poškodovanega Cat-tonarja, gostje pa brez srednjega napadalca Trevisana, ki sodi med stebre ekipe. Tekma se je začela z očitno premočjo domačinov, ki so takoj pokazali trdo voljo do zmage, vendar, še preden sta se ekipi taktično razporedili, so gostje nepričakovano povedli. Punis se je polastil žoge izven kazenskega prostora Ponziane in streljal proti vratom, Magrisu se je žoga neverjetno izmuznila iz rok, prihitel je hitri Marson in potisnil usnje v mrežo. Ta zadetek je precej prizadel domačine, ki pa se niso vdali in so odločno reagirali. Že v 14. minuti je na lep predložek Gerina Trentin z glavo premagal vratarja, vendar je pot do gola preprečil drog. Ponziana je vztrajala v napadu in potisnila nasprotnika v njegovo polovico igrišča. Prav v tem «pressingu» pa se je poškodoval solidni Olivier, ki je moral prepustiti mesto Gramoli. Ker je ta napadalec, Olivier pa krilec, je razumljivo, da je to precej menjalo taktične razporeditve Sadarja. Vsekakor je morda tu Ponziana zakrivila taktično napako, ker ni mesto Oliviera praktično nihče zasedel. Videli smo večkrat tako Ponziano tudi s štirimi napadalci, a kljub vsemu ni prišlo do gola. Gostje so občasno odgovorili s hitrimi protinapadi z dvojico Mantellato — Marson. Posebno slednji je s svojimi prodori navdušil navijače in s tem potrdil, da si mesto v reprezentanci «Under 20» popolnoma zasluži. V nadaljevanju se stanje v bistvu ni mnogo spremenilo. Ponziana je morda nekoliko pomanjkljiva na sredini igrišča, kjer je tokrat bil pravi junak razigrani Dalle Crede. Kljub stalnemu pritisku so domačini prišli do gola šele v 74. minuti igre, ko jim je sodnik zaradi prekrška nad Trentinom dosodil U-metrovko, s katero je Trentin izenačil. To pa je morda preveč navdušilo domačine, ki so v zaključnem «forcingu» iskali pot do zmage, kar pa jim je bilo usodno. Lianano — Triestina 0:3 (0:1) LIGNANO: Prež, Splendore, Zafa-gnin, Pavan, Riva, Gregoratti, Fiotto, Frisoni, Pellizzari, Bivi (73. min. Brun), Ciclitira. TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Lucchetta, Politti, De Luca, Mentirlo, Andreis, Fontana, Foresti, Zatoni (77. min. Marcato), Goffi. STRELCI: 26. min. Zanini, 73. min. Biva avtogol, 78. min. Politti. SODNIK: Angelelli iz Ternija. Triestina je uspešno zaključila ne-yarno gostovanje v Lignanu. Tržačani so namreč z gladko zmago, ki ni bila nikoli v dvomu, odpravili tignano, ki je tokrat odigral morda fno najslabših tekem na domačih tleh. Domačini so od samega začetka nbrali obrambni sistem igre in pusti-n v napadu le dinamičnega Cicliti-n°, katerega je kot senca zasledoval kapetan De Luca. Na sredini igri-sča pa je Triestina z odličnim Polit- tijem imela očitno premoč nad domačini, ki so se zbrali okrog izkušenega Pellizzarija, kateremu pa se bolj poda vloga napadalca kot pa režiserja. Torej: uspeh Triestine je prav v taktičnih potezah. Tržačani so bili zelo zanesljivi v obrambi, kjer so Monticelo in tovariši z lahkoto odbijali vsak protinapad domačinov. Na sredini igrišča je kot že rečeno, vlogo protagonista odigral Politti, ki je tokrat igral nekoliko bolj v ospredju, medtem ko sta Fontana in Zanini večkrat nazadovala v obrambo. V napadu se je Triestina poslužila dvojice Andreis — Goffi, ki tokrat ni ravno navdušila. Posebno Goffi je zapravil več uporabnih žog in temu priča, da so vsi trije goli prišli prav po zaslugi krilcev, o-ziroma branilcev. Triestina je prevzela pobudo že od samega začetka in tako nekoliko zmedla neorganizirane domačine, ki se niso znašli. Predstavniki Li-gnana so namreč bolj skrbeli za nadzorstvo nasprotnika kot pa za gradnjo igre in to jim je bilo tudi usodno. Že v 29. min. igre so gostje prešli v vodstvo. Kot za Triestino je stre- ljal Berti do Forestija, ki je predložil v sredino popolnoma prostemu Zaniniju, ki ni imel težkoče in je potisnil usnje v mrežo. Ta gol je še bolj zmedel domačine. Triestina je tako z lahkoto nadzorovala nasprotnika in je v zaključnem delu še dvakrat presenetila sicer zanesljivega Preža. S to zmago je Triestina še povišala prednost nad drugouvrščeno Mostrino, ki bo prihodnjo nedeljo gost Tržačanov. Bo torej to že odločilni dvoboj za prestop v C ligo? B. R. Pro Gorizia — Montebelluna 0:0 PRO GORIZIA: Siricano, Landò, Furlani, Clemente I. Tricarico, Clemente II, Barozzi 1.6O. min. Ridol-fi), Martelossi, Ponlei, Sambugaro, Zuttion. MONTEBELLUNA: Prandini, Tur-cato, Calzamatca, Favaro, Zavari-se, Caverzan, Scheda, Calliman (68. min. Baseggio), Visentin, Lupo, Gaiotti. SODNIK: Albertini iz Voghere. Goričanom, kljub stalni premoči, ni uspelo prebiti živega zidu Monte- KOŠARKA V promocijskem prvenstvu Po dveh spodrsljajih Borovi člani zmagali Najboljši košarkar na igrišču je bil Sirk Bor — Alba Krmin 74:64 (33:40) BOR: Rudes 11, Fabjan 24, Sirk 23, Lisjak, Guštin 6, Hrvatič 2, Per-tot, Kralj 8. ALBA KRMIN: Drius 19, Sfiligoi, Pesce, Cucit 6, Persolja 14, Ambrosio 2, Žago 3, Grattoni 16, Rus-sian, Figar 4. SODNIK: Policastro (Trst). PROSTI METI: Bor 16:24; Alba 8:14. PET OSEBNIH NAPAK: v 14. d. p. Lisjak in Hrvatic Po dveh zaporednih porazih so borovci le zmagali. V Dolini so namreč premagali skromno peterko Alba iz Krmina, ki je še vedno na zadnjem mestu lestvice le z dvema osvojenima točkama. «PlaVi», ki so i-grali z dokaj okrnjeno postavo (manjkali so Kapič, Kraus in Fran- Aleksander Sirk, kapetan Borove članske peterke, je bil tudi v nedeljo najboljši na igrišča. Proti Albi iz Krmina je namreč dal kar 23 točk, obenem pa je bil tudi zelo u-činkovit pri lovljenju odbitih žog pod obema košema. Sploh pa je Sirk v zadnjih srečanjih v odlični formi, kar daje dobro upati, da bo naša ekipa lahko branila drugo mesto na lestvici eia), pa so se morali pošteno potruditi, da so lahko strli odpor gostov, ki so bili celo po prvem polčasu v vodstvu za sedem točk. Tudi v drugem delu igre so bili gostje dokaj prisebni, saj so bili stalno v vodstvu in šele v zadnjih petih minutah so se «plavi» le razigrali in tudi dosegli nekaj lepih košev ter zanesljivo zmagali. Daleč najboljši na igrišču je bil Aleksander Sirk, ki je bil pod košema pri lovljenih odbitih žogah zelo zanesljiv, poleg tega pa je dosegel tudi 23 točk. Najboljši strelec pa je bil Boris Fabjan, ki je s točnimi meti iz razdalje razbil nasprotnikovo consko obrambo.. Dosegel Je 24 pik. V prvem polčafeu so naši košarkarji igrali pod svojimi sposobnostmi, saj je ponovno prišla na dan običajna hiba, to je podcenjevanje nasprotnika. Na srečo pa sta se v drugem polčasu razigrala Sirk in Fabjan in tako so «plavi» pospravili nov par točk in s tem tudi ohranili drugo mesto na lestvici. edko NOGOMET V ITALIJANSKI C LIGI Po zmagi nad Vidcmčani Cremonese druga na lestvici Cremonese — Udinese 2:1 (2:1) Udinese je moral drugič v letošnjem prvenstvu kloniti doma. Po vodeči Monzi je na stadionu Moretti v Vidmu zmagala tudi Cremonese in to po izredno borbenem srečanju, ko je zgledalo,' da se bo nastop zaključil z delitvijo točk. Vendar so prvi prešli v vodstvo gostje, domačini so nato izenačili, takoj nato pa dosegli avtogol, ki jih je obsodil na poraz. Vse to se je zgodilo v prvih štirinajstih minutah srečanja, nakar ni nobeni izmed obeh ekip več uspelo, da bi prišla do zadetka. Videmčani pa so bili z nedeljskim porazom tudi ob drugo mesto na skupni lestvici, kamor sta se sedaj vsidrala Cremonese in Treviso, medtem ko je Monza vedno bolj sama na vrhu skupne razpredelnice s kar sedmimi točkami naskoka. bellune in tako so se morali zadovoljiti z belim izidom. Pro Gorizia bi si po prikazani igri, predvsem v drugem delu, gotovo zaslužila mnogo več kot eno točko. V tem delu igre je namreč dvakrat za las zgrešila zadetek najprej z Sambugarom in nato z Martelos-sijem. Kljub temu delnemu spodrsljaju pa lahko rečemo, da so Goričani končno pokazali dobro voljo, agonizem in tudi lepe taktične sheme. Škoda, Ičj da vsega dela branilcev, krilcev in zvez niso znali napadalci uspešno izpeljati, saj je bila še enkrat hiba Pro Gorizie prav Triestina si je priborila še eno točko naskoka. Tržačani so v nedeljo gladko odpravili v gosteh tignano in s tem imajo sedaj kar sedem točk prednosti nad drugouvrščeno Mestrino, ki je doma remizirala proti Dolu. Po 11 nedeljah nepremagljivosti je Coneglianese v gosteh klonil Adrieseju, ki je s tem podvigom dohitel predstavnike Dola na tretjem mestu lestvice. Četrto mesto sta ohranila Audace, ki je remiziral v Chievu in Montebelluna, ki jc na Rojcah prisilila Pro Gorizio na neodločen izid. Remi na tujem (S. Doni) je izbojeval tudi Monfalcone, ki je s tem dohitel Ponziano, ki je doma nepričakovano klonila Pordenonu. Na spodnjem delu lestvice velja omeniti remi Legnaga proti Sampietreseju, saj so z osvojeno točko predstavniki Legnaga dohiteli Portogruaro, ki je v Bassanu klonil domači ekipi, ki kljub zmagi ostaja še vedno na repu lestvice. napad, kjer primanjkuje spretni strelec, ki bi znal izkoristiti ustvarjene priložnosti. Gostje niso nikakor razočarali, pokazali so se za solidno in uigrano moštvo, ki ima v svoji sredi nekaj talentiranih nogometašev. V obrambi ima Montebelluna ava branilca, ki se stalno pomikata v napad, na sredini igrišča so precej iznajdljivi. Napad sloni na dvojici Scheda - Gaiotti, ki sta precej nevarna. Tokrat je morda nekoliko odpovedal najboljši strelec lige Gaiotti, katerega je odlično kril Furlani, če odpove Gaiott; je razumljivo, da Montebelluna ne pride do gola in ker topli Goričani niso bili uspešni, sta se e-kipi ob trikratnem žvižgu razšli pri1 stanju 0:0. KOŠARKA V KVALIFIKACIJSKI SKUPINI Wv*\V-:.vV , m J,', ' ; Trener Pro Gorizie Zoratti Pallacanestro TS v kritičnih vodah Ponoven spodrsljaj goriške Patriarce Tržačani so zgubili proti svojemu neposrednemu tekmecu za izpad ■ V B skupini tri ekipe z enakim števHcm točk Pali. T teste — Lib. Brindisi 71:77 (31:34) LIBERTAS BRINDISI: Solfrizzi 27, Williams 18, Cordella 5, Cecco 5, Vigna 6 Destradis 4, Labate 8, Greco 4, Marzotta, Arigliano. FALL. TRIESTE: Taylor 19, Ja-cuzzo 20, Oeser 2, Pozzecco 10, Bubnich 2, Bassi 6, Forza 2, Me-neghel, Zovatto, Millo. SODNIKA: Sidoli (Reggio Emilia) in Del Fiume (Imola). PROSTI METI: Libertas Brindisi 17:20, Pali. Ts 5:10. Pallacanestro Trieste si je v nedeljo zapravil izredno priložnost, da bi premagal svojega direktnega tekmeca v borbi za izpad. Ta poraz bo lahko v prihodnosti usoden za Tržačane, ki se borijo za obstanek v ligi. Ekipa Libertasa iz Brindisija gotovo ne spada med boljše ekipe te skupine in niti nima v svojih vrstah kakih izrednih talentov (če izvzamemo Solfrizzija, ki je že nastopil v italijanski mladinski reprezentanci). Vseeno pa je tej ekipi uspelo zmagati na igrišču, kjer so že podlegli Alco, Duco in Pintinox. Lahko torej govorimo o krizi v tržaškem moštvu, ki že štiri kola ne zmaga? Odgovor bomo imeli prihodnjo nedeljo, ko bo Pallacanestro Trieste igral v Pesaru proti ekipi, ki je prav tako v zelo slabih vodah. Marko Sapori — Patriarca 72:70 (38:39) SAPORI: Ceccherini 18, France-schini 20, Giustarini 8, Johnson 22, Dolfi, Manneschi, Cosmelli 2, Ca-stagnetti 2, Bruttini in Barlucchi. PATRIARCA: Garrett 28. Soro 10» Ardessi 7, Fortunato 13, Bruni -4, Flebus 8, Savio, Furlan, Marušič, Gregorat. SODNIKA: Albanesi iz Busto Ar-sizia in Spotti iz Milana. PROSTI METI: Sapori 2:2, Patriarca 2:4. V izredno izenačeni tekmi je morala Patriarca doma prepustiti prav v zadnjih sekundah obe točki Sapo-riju iz Siene. Potem ko je bil rezultat v zadnji minuti neodločen ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiH NAMIZNI TENIS DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO 70:70, je odlični Franceschini s točnim metom pokopal vse. upe domačinov. Gostje ?o po tej zmagi dohiteh na skupni lestvici Patriarco in tudi Chinamartmi, ki je doma nepričakovano zgubil proti Brini. Tako verjetno ostaja Goričanom še kako upanje, da se bodo. uvrstili v najvišjo italijansko ligo. Čeprav so Goričani v nedeljo podlegli Saporiju, je treba vseeno poudariti, da so prikazali zelo dobro igro in si nimajo za poraz kaj očitati, saj so napravili vse. kar je bilo v njihovih močeh, da bi gostom prekrižali račune. ZELO OBETAVNA ZMAGA KRASOVIH NARAŠČAJNIC Mlade igralke so osvojile v Gorici prvo mesto Na nedeljskem deželnem ekipnem ( Doljak sta z veliko požrtvovalnostjo prvenstvu v Gorici so Krasove na-raščajnice dosegle vtlik uspeh, saj so osvojile deželni ekipni naslov in obenem pravico, da nastopijo na državnem prvenstvu. Ta uspeh je pomemben in razveseljiv,. ker dokazuje, da lahko računa Krasov namiznoteniški odsek na kakovosten pomladek in te mlade igralke, ki že danes prednjačijo v oeželnem merilu, so na najboljši poti, da bodo čez kako leto uspešno prevzele odgovorno dediščino Miličeve in ostalih. Proti pričakovanju je končna zmaga pripadla ekipi Krasa A, ki je vsaj na papirju veljala za šibkejšo od obeh Krasovih vrst, toda trema in prisebnost sta zr. tako mlade igralke ‘odločilne "ažnosti na takih Jtiradnih tekmovanjih., Izredno' dobro razpoloženi Anica Rebula in Vesna iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiuu ROKOMET V ITALIJANSKI A LIGI Duina je dobro začela povratni del prvenstva Vodeči na lestvici so odpravili doma ekipo iz Brixna Duina — Forst Brixen 19:14 (13:9) DUINA: Callegaris, Grio 1, Bandelj 6, Pischianz 5, Andreasic, Pisani, Fortunati 1, Calcina 5, Gerebizza, Scropetta 1, Bartole, Manzin. FORST: Pfattnep, Kurreck 6, Co-stazza P. 1, Wolf, Cordioli, Cestar! 1, Fliri 1, Wierer 1, Baur 3, Costaz-za J., Stedile 1, Zingerle. SODNIKA: Bascetto in Ferri iz Rima. Duina je v nedeljo odlično pričela povratni del prvenstva A lige in ohranila prvo mesto na lestvici. Tržaški rokometaši so doma odpravili moštvo Forsta iz Brixna, in to s precej zgovornim rezultatom. Gostje so imeli v svojih vrstah tudi odličnega nemškega igralca Kurrecka, ki je večkrat spravil v zagato ob- rambo domačinov, kljub temu pa mu ni uspelo, da bi svoje barve privedel do zmage. Pri Tržačanih pa nosi morda največjo zaslugo za zmago vratar Callegaris, ki je zamenjal nerazpoloženega Manzina in u-branil vrsto ostrih m nemogočih strelov nasprotnikov in med njimi tudi najstrožjo kazen, ki jo je streljal prav Kurreck. Domačini so najbolje zaigrali v drugem delu srečanja, ko so po daljšem obdobju brez golov končno prišli do zadetka in ohranili vodstvo vse do zaključnega žvižga. • • * V mladinskem prvenstvu so mladinci Duine v nedeljo gladko odpravili ekipo brixenskega Forsta z 31:10 (13:4). Najboljši strelec prj domačih igralcih je bil Polese, ki je sam dosegel tretjino vseh zadetkov Duine. najprej odpravili soigralki D. Purič in N. Škrk, nakar sta po ostri borbi strli odpor tudi goriške Azzurre. Tudi srečanje med Krasom B in Goričankamj je bilo zelo izenačeno, vendar sta morali krasovki po vodstvu z 2:1 prepustiti zmago domačinkam. Skoraj vsa srečanja brez izjeme so bila zelo borbena in izenačena, tako da so morali v posameznih setih večkrat igrati na razliko. Tako s tehničnega kot z agonistič-nega vidika lahko trdimo, da je bil nastop vseh štirih Krasovih deklet zelo obetaven in ko bodo te igralke s pogostejšimi ■ uradnimi nastopi odpravile tremo in razumljivo začetno zadrego, nam bodo (če ne bodo popustile) nudile še marsikatero zadoščenje. Oc ib:-'.." • ; : IZIDI Kras A — Kras B 3:0 Rebula — Škrk 2:0 Doljak — Purič 2:1 Doljak in Rebula — Purič in Škrk 2:0 Kras A — Azzurra 3:2 Doljak — Bano 0:2 Rebula — Musina 2:1 Doljak in Rebula — Bano in Musina 1:2 Doljak — Musina 2:0 Rebula — Bano 2:1 Kras B — Azzurra 2:3 Purič — Musina 2:1 Škrk — Bano 0:2 Purič in Škrk — Bano in Musina 2:0 Purič — Bano 0:2 Škrk — Musina 1:2 Končna ekipna lestvica 1. Kras A (Anica Rebula in Vesna Doljak) 2. Azzurra Gorica 3. Kras B (Darma Purič in Nataša Škrk) —bs— KOLESARSTVO V nedeljo je bil v Pulju občni zbor kolesarskega društva Siporex, ki je obenem proslavljal tudi tride- vrstah prvake kot sta bila Nevio Valčic in Cvijetko Bilič. * * * * Pred začetkom amaterske kolesarske sezone v Furlaniji-Julijski krajini so se v Morteglianu srečali v prijateljskem razgovoru sodniki, športni vodje in direktorji dirk, ki so razpravljali o raznih problemih glede organizacije tekmovanj v naši deželi. Srečanje je organizirala deželna kolesarska zveza, da bi tako seznanila prisotne z raznimi novostmi v pravilniku tekmovanj ATLETIKA Pokrajinski» prvenstvo v krosu 'A » ... Zadovoljiv krstni nastop najmlajših atletov Adrie Na šolskem stadionu na Kolonji so v nedeljo na tekmovanju v krosu prvič nastopili tudi najmlajši tekmovalci lonjerskega društva Adria. Na pokrajinskem prvenstvu dečkov kategorij A in B je v nedeljo nastopilo šest članov lonjerske atletske sekcije. Po tem prvem nastopu ne moremo govoriti o kdove kako blestečih rezultatih, vseeno pa niso bile uvrstitve mladih slovenskih tekmovalcev prav slabe. V A kategoriji je nastopil le Dario Druškovič, ki se je v konkurenci petdesetih tekmovalcev uvrstil na dobro osemnajsto mesto. V mlajši kategoriji pa je nastopilo pet lo-njerskih atletov. Vpisanih jih je bilo sicer več, vendar niso mogli nekateri zaradi bolezni tekmovati. Uspeh je bil tu mnogo boljši, saj se je Ivo Glavina uvrstil po lepem teku na šesto mesto, Aleksander Zudek je bil enajsti, Diego Batič dvajseti, Igor Kakovič petindvajseti, Igor Čok pa šestindvajseti. Skupno je v tej kategoriji nastopilo devetintrideset tekmovalcev. Na ekipni razvr- setletnico svoje ustanovitve. Na slo- j stitvi pa je Adria zasedla šesto me- vesnosti so prikazali delovanje Si-porexa v tridesetih letih od zaključka druge svetovne vojne vse do lanskega leta, poleg tega pa so predstavili program za razvoj športnega udejstvovanja na kolesarskem področju vse do leta 1980, da bi spet zaživel šport, ki je imel v svojih sto med dvanajstimi nastopajočimi. Kot prvi uradni nastop med najmlajšimi je uspeh zadovoljiv, s časom pa si bodo mladi tekmovalci gotovo še nabrali izkušenj in prinesli domačemu društvu marsikatero zadoščenje. R. Pečar Oeser niti tokrat ni zaigral na višku svojih moči KVALIFIKACIJE - 7. KOLO A. SKUPINA Jolly — Cinzano 85:74 Scavolini — Lazio 69:66 ■Brili — Pintinox 106:87 Pali. Ts — Lib. Brindisi 71:77 LESTVICA Jolly, Cinzano in Brili 12, Liber-tas Brindisi 8, Lazio, Pallacanestro Trieste in Scavolini 4. Pintinox 0. PRIHODNJE KOLO Pintinox - Jolly, Lazio - Cinzano, Scavolini.- Pallacanestro Brili - Libertas Brindisi. Trieste, B SKUPINA Chinamartini — Brina 77:90 Patriarca — Sapori 70:72 Duco — Juventus 97:69 Fag — Ausonia 74:73 LESTVICA Chinamartini, Patriarca in Sapori 10, Brina 8, Duco m Fag 6, Ausonia 4, Juventus 2, PRIHODNJE KOLO Fag - Patriarca, Ausonia - Sapori, Chinamartini Duco, Brina -Juventus. BOKS ludi v sooolnexii srečanju peresne boksarske kategorije ni Tržačanu Carbiju uspelo, da bi dvoboj zaključil po predvidenih krogih. Tudi tokrat je sicer zmagal, vendar pa so morali srečanje prekiniti v tretjem krogu, ko je zdravnik ugotovil, da ne more Carbijev nasprotnik, Milančan Guarnieri, nadaljevati srečanja zaradi rane nad očesom. Gu-amieri si je rano zadal praktično sam, ko je močno udaril proti laktu tržaškega boksarja, ki je pred kratkim osvojil naslov italijanskega prvaka te kategorije. Vendar pa je bilo takoj po začetnih udarcih razvidno. da ne bo Milančan kos italijanskemu prvaku, ki skoraj nima nasprotnikov v Italiji. Preostaja mu le srečanje z evropskim prvakom Coteno, vendar je kaj malo verjetno, da bo do tega spopada kaj kmalu prišlo. ! § MAJ V DEŽELI SOVJETOV j». POT K SVETLOBI :::::::::::: Vendar pa ne smemo misliti, da pripada zasluga o-hranitve Leninovega telesa samo zdravnikom. Nič manj važna ni bila vloga inženirjev in konstruktorjev. • • . V mavzoleju je namreč cela vrsta najnovejših strojev. To je cela podzemeljska tovarna — komandna 1°čka tehniške misli, ki skrbi za Leninovo telo. Najnovejši pegati ustvarjajo temperaturo in vlažnost žalne dvorane. e zdavnaj ni več mehanizmov, za katere je nekoč skrbel Pryi inženir mavzoleja Leonid Borisovič Krasin. Sovjetski mzenirji, konstruktorji in znanstveniki oskrbujejo grob-nico voditelja z naj novejšo opremo. Zdaj so pritegnili k ustvarjanju najugodnejših razmer za ohranitev Leninovega ulesa avtomatiko in elektroniko. , . ^osebni merilci v žalni dvorani signalizirajo elektron-skim napravam podatke o stanju. Naprave pa v svojem smislu prav tako dajejo ustrezna povelja vsem agregatom. a svetleči plošči vidi operator nenehno celoten proces Prezračevanja. Natančne naprave pa potrebujejo tudi poppino mirovanje. Da bi zavarovali mavzolej pred slehernimi tresljaji, niso načrtovalci postavili njegovih temeljev a navadno zemljišče, temveč na debelo plast posebnega. čistega peska, nasutega v jamo. Okrog temeljne plošče so zabili varovalne pilote. In tako celo med parado, ko vozijo najtežji tanki in samohodke, deluje celotna kontrolna aparatura v mavzoleju brezhibno... Takšna je bila torej zgodovina mavzoleja na Rdečem trgu, ki je danes zares postal pojem v vsem svetu. Še enkrat sem vrgel pogled na mavzolej in zares opazil, kako lepo se vključuje v ambient trga, Kremlja in okolice, zares je postal njegov sestavni del, del, ki sodi v to okolje in ki ga niso zgradili pred petdesetimi, temveč pred petstotimi leti... Zvečer sem bil povabljen na naše veleposlaništvo, kjer so sovjetskim in tujim novinarjem akreditiranim v Moskvi, predvajali naš firn «Sutjesko». V lični, majhni dvoranici našega novega veleposlaništva v bližini nove moskovske državne univerze Lomonosova, se nas je zbrala kar čedna druščina ljudi peresa z vsega sveta. Projekcija je dobro uspela in navdušila zbrano kritično občinstvo, po predstavi pa smo se seznanili med seboj in se seveda marsikaj pogovorili. Ko sem nekemu kolegu, dopisniku nekega našega časnika v Moskvi, potožil, da sem tu, v Sovjetski zvezi marsikaj videl, se z marsikom pogovoril, vendar pa mi nikakor ni uspelo videti kolhoza, čeprav si to tako želim, mi je smeje dejal, da tudi sam ni dolgo prišel v kak kolhoz. Ce pa želim, mi je rekel, mi bo povedal nekaj o nedavnem obisku tujih novinarjev v nekem sovjetskem kolhozu. Nemudoma sem vzel v roke beležnico in začel v tem smislu intervjuvati svojega kolega. Približno takole mi je pripovedoval o svojih vtisih: «Ce želite občutiti, kako v našem kolhozu delamo in živimo, pridite k nam na obisk za deset dni. Tedaj vam bo vse jasneje.» S temi besedami se je obrnil na našo skupino tujih novinarjev lija Jehudin, predsednik kolhoza «Družba narodov», ki leži v središču krimskega okrožja, na jugu Ukrajine. Tako se je v bistvu začel naš pogovor z Iljo Jehudinom v njegovi delovni pisarni na drugem nadstropju kolhozne uprave za dolgo konferenčno mizo, obloženo z orehovim furnirjem. Zunaj je bila vročina, na mizi pa dovolj steklenic mineralne vode in nekaj kristalnih krožnikov z rdečimi, velikimi češnjami. Zanimivo je, da predsednik kolhoza ni začel na običajen način kot je navadno ob takšnih priložnostih: ni nas vprašal, kaj nas zanima. Brez slehernega uvoda nas je prisilil, da smo začeli polniti svoje beležnice s podatki Vrsta ua Rdečem trgu čaka, da bi se poklonila Leninu o kolhozu. Naglo je končal svoje izvajanje, potem pa je dodal: «Pripravljen sem vam odgovarjati na vsa vprašanja.» Ni nam bilo težko doumeti, da imamo opravka z izkušenim človekom. Gospodar kolhoza je nas, tujce skoraj silil, da smo mu začeli zastavljati «neprijetna» vprašanja. In mi, kot da nismo imeli nobenih idej v tem smislu — presenetil nas je samozavestni nastop kolhoznega predsednika. Poleg njega so sedeli ljudje iz kolhozne uprave in funkcionarji oblastnega komiteja partije, toda niti za hip ni poiskal njihove pomoči niti ni nihče od strani poskušal «kaj dodati» tistemu, o čemer je bil govoril predsednik. čutiti je bilo, da v svojem kolhozu lahko vedno več pove kot pa lahko kdorkoli ' vpraša, pa čeprav bi bili to tudi tuji novinarji. Sicer pa so k liji Jehudinu prihajali tudi zelo po-membni gostje v minulih 26 letih — kolikor časa je že na položaju predsednika kolhoza «Družba narodov». Sem so prihajali Leonid Brežnjev, Aleksej Kosigin in drugi sovjetski voditelji. Pred kratkim je naš predsednik sprejel tudi ameriškega ministra Butsa, ki mu je, morda se ni šalil, ponudil v upravljanje veliko farmo v Ameriki. «Zahvalil sem se mu za vabilo, ker mi je tu lepo,» je rekel Jehudin brez šale. «Recite, prosim vas, kakšno je vaše mesto na rang-listi najboljših kolhozov v Ukrajini,» ga je vprašal nekdo izmed nas. Nihče izmed nas verjetno ni pričakoval tako nepre-ciznega odgovora, ki je bil istočasno tudi v službi propagiranja sovjetskega kolhoznega sistema : «Tega ne vemo in o tem ne vodimo računa. Prizadevamo si, da bi čim bolje delali, da bi čim več zaslužili in čim lepše živeli. Veliko dobrih kolhozov imamo pri nas. Poglejmo te iz sosedstva, Rusija in Ukrajina, ta dva nam sledita tik za petami...» (Nadaljevanje sledi) NOGOMET 19. KOLO 1. ITALIJANSKE LICE Juventus ima že pet točk prednosti Milanski enajsterici tokrat uspešni V tem kolu se je kar šest tekem končalo z 1:0 ■ Cesena na odličnem šestem mestu Devetnajsto kolo nogometnega prvenstva prve italijanske lige je bilo izredno zanimivo. V tem kolu ni bilo nobenega neodločenega izida. Poleg tega pa se je kar šest tekem končalo z 1:0, v preostalih dveh srečanjih pa so bili doseženi trije zadetki. Osrednja tekma je bila v Milanu med Interjem in Torinom. Zmagali so domačini z iminimalno razliko in s tem napravili prav gotovo največjo uslugo Juventusu, ki ima sedaj pet točk prednosti in s tem še večje možnosti za osvojitev ponovnega naslova prvaka. Turinčani so upali, da jim bo uspelo osvojiti vsaj točko, toda v drugem polčasu je Pavone dosegel edini zadetek in s tem zapečatil usodo gostov. Zmagal je tudi vodeči Juventus, toda ne tako lahko, kot je bilo pričakovati, pa čeprav je gostil zadnjo enajsterico na lestvici. Nogometaši Cagliarija niso bili prav nič slabši cd bolj renomiranih tekmecev. Žal, pa je tudi to pot bila odločilna najstrožja kazen. Kot običajno je Damiani tudi to enkratno priložnost skrbno izkoristil. Številnim neapeljskim navijačem so domači nogometaši poskrbeli za še eno bridko razočaranje. Zadnje čase pomeni, da je stadion «San Paole» prava odskočna deska za vše gostujoče ekipe. Drugače si ne moremo razlagati prve letošnje zmage Verone v gosteh. Po končani tekmi je bil najbolj vesel (in seveda tudi upravičeno) bivši zvezni trener Valcareggi. Dve zlata vredni točki je pospravil tudi Milan in Ascoli — Mlan 2 Bologna — Lazio 1 Inter — Torino 1 Juventus — Cagliari 1 Napoli — Verona 2 Perugia — Fiorentina 1 Roma — Como 1 Sampdoria — Cesena 2 LR Vicenza — Novara 1 Piacenza — Modena 1 Varese — Ternana X Pisa — Teramo X Marsala — Messina 1 KVOTE 13 — 78.834.400 lir 12 - 1.522.300 lir po vrhu še v gosteh. Po tem uspehu zaskrbljujoč in lahko bi rekli imajo Rivera in tovariši 26 točk in so na odličnem tretjem mestu. S tem pa Milan ni še izrekel zadnje besede v letošnjem prvenstvu. Po dolgem času je spet zmagala tudi Bologna, ki pa ni povsem zadovoljila v srečanju z Laziom. Edini' zadetek je padel iz prostega strela. Na nevtralnem igrišču v Lucci je Cesena odslovila Sampdorio, ki o-stane tako s trinajstimi točkami še vedno v nevarnih vodah. Po tem u-spehu je Cesena na odličnem šestem mestu lestvice. Kljub izredni prizadevnosti, pa Como le ni zmogel ugnati Rome. Tako postaja položaj Coma vse bolj že kritičen. Z zmago nad Fiorentino je Perugia napravila izdaten korak na sredino lestvice. Domačini so povsem zasluženo zmagali, saj so vodili z 2:0 in samo štiri minute pred koncem so gostje razliko zni-žali na en sam gol. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da Fiorentina v Perugii ni igrala najbolje. Če je na samem vrhu vse bolj jasno, ne bi mogli reci na začelju. Tako Cagliari kot tudi Como o-staneta še naprej z osmimi, oziroma devetimi točkami. Tretjega kandidata za nazadovanje pa bo potrebno iskati med Sampdorio, Aseolijem, Verono in Laziom. BOKS Dino Zoff ni bil posebej zaposlen v tekmi s Cagliarijem. Da je turinsko moštvo na prvem mestu, gre seveda velika zasluga tudi temu odličnemu vratarju Parlov odpotoval v Avstralijo Jugoslovanski profesionalni boksar poltežke kategorije Mate Parlov je odpotoval v Avstralijo, kjer bo o-pravil nekaj boksarskih srečanj. V soboto, 6. marca, se bo siečal v Sydneyu z 21-letnim Oatom Sene-ticom, štirinajst dni kasneje pa bo boksal v Melbournu, vendar doslej ne ve še imena svojega nasprotnika. Medtem pa se Parlovovi mena-žerji dogovarjajo za srečanje z evropskim prvakom Adinolfijem. Spopad naj bi bil konec maja ali v začetku junija. Če bi do tega srečanja ne prišlo, bi se jugoslovanski boksar spoprijel z italijanskim prvakom te kategorije Traversarom. BERLIN, 1. - 14-letna Antje Stille je dosegla novo svetovno znamko na progi 200 m hrbtno s časom 2T4”41. Prejšnji čas je 2’15”46 pripadal rojakinji Birgit Treiberjevi. Ime Antje Stille je popolna novost v svetovnem merilu. nillllllllllllllllllllllllllllllllililii,nillllllllllllllliiullllllllllllllllllllllllllllIMlUlI,lili,II,1,1111,,111,IH,,!,,|,uni,,II,||||II|IIII||IIII|IIIIIII1IIIIIIII||IIIII,,|I|I1|M,1||||||||I|||I||1,1I,,,lullII||||11)1Ml|||1I,j,,!!!,!!,IIIIIIIlll|l(Illllllim|,numumujni,,,,, um,!,,!!,,,,!,|I1|||||I||In||n SMUČANJE V ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVI) Popolno slavje Pierina Grosa Simidyne pred MoMlgirgijem Gustav Thoni zopet razočaral Videmčani na zadnjem mestu Italijanska reprezentanca je takoj po tekmovanju odpotovala v ZDA na SP Že nekoliko utrujeni «beli cirkus» se ni mogel ogreti na tekmovanju, ki je veljalo samo za italijanske državne naslove. Piero Gros, ki je od vseh italijanskih asov verjetno najmanj okužen in iskren, je bil eden tistih, ki so vložili v tekmovanje ves napor. Pobral je zato primeren izkupiček. Tretje mesto v smuku in državna naslova v veleslalomu in slalomu. Njegov najhujši nasprotnik v slalomu je bil Franco Bieler, pe vsem sproščeno pa je nastopil Gustav Thoni, ki je med drugo vožnjo tudi padel in odstopil. Tekmovanje v slalomu je v glavnem ovrednotilo De Chiese, ki se na letošnjih mednarodnih tekmovanjih ni posebno izkazal. Nekoliko slabši pa je bil Fausto Radici. Med elitnimi smučarji se je zelo slabo izkazal Bruno Nockler, glavno presenečenje pa predstavlja Arnold Karbon, ki je bil kar 7. po prvi vožnji, kljub temu da je startal s številko 80. Na koncu je Karbon, ki ima 23 let, ostal na 8. mestu. Pp tekmovanju za državno prvenstvo v kraju Limone Piemonte je državna reprezentanca že odpotova- la v Ameriko, kjer se bodo nadaljevala tekmovanja za svetovni pokal. Rezultati iz nedavnih olimpijskih iger in trenutna forma dajejo Pie-ru Grosu precej upanj za ponovno osvojitev svetovnega pokala. VRSTNI RED V SLALOMU 1. Gros 1’31”07 2. Bieler 1’32’TO 3. De Chiesa 1’32”26 4. Pietrogiovanna 1’33”24 5. Radici 1’33’’35 6. R. Thoni 1’3.3”53 n Confortola 1’34”00 8. Karbon l’.34”31 3. Bieller 1’34”37 10. Lenatti 1’34”61 Russi poškodovan Med švicarskim državnim prvenstvom se je resneje poškodoval Bernhard Russi, drugi v olimpijskem smuku. Zaradi poškodb na hrbtenici so ga prepeljali v bolnišnico in sezona se je tako zanj praktično končala. SMUČARSKI SKOKI Na mednarodnem tekmovanju Norčič dober v Falunu FALUN, 1. — Na dveh tradicionalnih skakalnih tekmah na falun-skih skakalnicah je Slovenec Bogdan Norčič dosegel lep mednarodni u-speh. Tekmovalo je 50 skakalcev, med njimi poleg Norčiča še Loštrek in Justin. V prvem dnevu je zmagal Norvežan Satre, v drugi tekmi pa vzhodni Nemec Danneberg. Prvi dan je bil Norčič odličen osmi, drugi dan pa za štiri mesta slabši. Nekoliko slabša sta bila Loštrek in Justin. V teku na 30 km je zmagal Norvežan Forno. Gustav Thoni se ni posebno izkazal na letošnjem italijanskem smučarskem prvenstvu. Thoni je praktično izločen tudi iz borbe za svetovni pokal SMUČARSKI TEK Tretji maraton Filipu Kalanu ČRNI VRH, 1. — Tretji trnovski maraton je izredno uspel, saj je lepo vreme privabilo na start rekordno število tekmovalcev. 1336. To izredno zanimivo tekaško preizkušnjo so si ogledali tudi nekateri ugledni gostje. Že takoj po startu je prevzel vodstvo reprezentant Filip Kalan in Gorij in pritekel prvi skozi cilj z več kot 8 minutami prednosti pred Jelencem, tretji pa je bil komaj 17-letni Bojan Cvajnar, član ljubljanske Olimpije. Najstarejši udeleženec maratona je bil 67-letni kmet Vincenc Rupnik iz Zadioga pri Idriji, najmlajši pa 7-letni Iztok Rajšp iz Hoč pri Mariboru. NOGOMET V 8. SKUPINI ZA EP ZRN kar z 8:0 premagala Malto DORTMUND, 1. — Nogometaši Zahodne Nemčije so po pričakovanjih premagali Malto in so tako končni zmagovalci, osme izločilne skupine za evropski nogometni pokal. Srečanje se je končalo z visoko zmago domačinov 8:0, po prvem delu so domačini že vodili s štirimi zadetki. Končni vrstni red te izločilne skupine je naslednji: 1. ZRN 9; 2. Grčija 7; 3. Bolgarija 6, 4. Malta 2. * * tt Dì Stefano odstranjen Tudi v Španiji kot pač povsod po svetu, kjer je nogometna igra velika športna atrakcija, je trenerski kruh včasih izredno grenak. To pa tudi v primerih, ko gre za slavna i-mena. Zadnji tak primer se je pripetil velikemu Alfredu Di Stefanu, trenerju madridskega Rayo Vallecano. Ta enajsterica igra v drugi španski ligi in uspehi zaenkrat niso bili nič kaj posebej dobri. Vftnovanci bivšega trenerja Di Ste-, fana so na slabem trinajstem mestu in tako se je moral ta nekdaj odličen nogometaš posloviti. KOŠARKA V I. ITALIJANSKI LICI Državni prvak Forst je trenutno le četrti Zaključil se je prvi del italijanske košarkarske lige v skupini za državni naslov. Po prvem delu je presenetljivo na prvem mestu Sinudyne iz Bologne, ki je na vrhu lestvice, brez poraza. Bolonjčani so namreč premagali tudi Forst iz Cantuja in tako postajajo skupno z Mobilgirgijem naj-resnčjši kandidati za osvojitev državnega naslova. Zanimivo je, da v tem zadnjem kolu prvega dela so zmagale vse ekipe, ki so igrale doma. Mobilgirgi je brez težav odpravil bolonjski Al-co, IBP pa je premagal beneški Canon. Videmski Snaidero ' ni poskrbel za presenečenje in je za pet. točk izgubil v Milanu. Videmčani šo po prvem delu sami na dnu lestvice le z dvema o-svojenima točkama. IZIDI 7. KOLA Mobilgirgi — Alco 111:79 Sinudyne — Forst 89:81 Mobilquattro — Snaidero 86:81 IBP Rim — Canon 78:59 LESTVICA Sinudyne Bologna 14; Mobilgirgi Varese 12: Alco Bologna 8; Forst Cantu in IBP Rim 6; Mobilquattro Milan in Canon Benetke 4; Snaidero Videm 2. PRIHODNJE: KOLO (7.3.) Canon — Alco, Snaidero — Forst, Mobilquattro — Mobilgirgi, Sinudyne IBP Rim. el, _ . e a iiiiiiiiHimiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiisHiiriiuiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiinHiiiiiiiimiit ODBOJKA V ITALIJANSKEM PRVENSTVU Tržaška Novalinea že drugič poražena Vodeče šesterke zmagale v gosteh - Derbi Vardarju V prvi italijanski odbojkarski ligi, •ali bolje povedano v skupini boljših osem šesterk, ki igrajo za državni naslov, sta samo še Panini in Klippan neporažena. Dobro se drži tudi Paoletti iz Catanie. Verjetno pa je lanski prvak Ariccia že povsem izločen iz boja za prvo mesto. Tržaška Novolinea je bila že drugič poražena in to pot pred domačimi gledalci. IZIDI 4. KOLA Giaietti — Paoletti 0:3; Greslux — Klippan 1:3; Denicotin — Panini 0:3; Ariccia — Gorena 3:1. LESTVICA Panini in Klippan 8; Paoletti 6; Ariccia 4; Giaietti, Greslux in Denicotin 2; Gorena 0. Skupina za zvezni pokal IZIDI 4. KOLA Spem — Gargano 3:0; Novolinea jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii>iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>>iiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||iii|||||||||||||||||l|||||l|||l|||||||,,||l|||ll||||l,|l|,,|lll|lli| A LIGA IZIDI 19. KOLA Ascoli — Milan 0:1 Bologna — Lazio 1:0 Inter — Torino 1:0 Juventus — Casuari 1:0 Napoli - Verona 0:1 Perugia — Flore ni :na. 2:1 Roma — Como 2:1 Sampdoria — Cesena 0:1 LESTVICA Juventus 32; Torino 27; Milan 26; Inter 24; Napoli 23; ( tsena 22; Roma in Bologna 20; Perugia in Fiorentina 19; Lazio, Jerona in Ascoli 14; Sampdoria 13; Como 9; Cagliari 8. PRIHODNJE KOLO (7. 3.) Cagliari - Napoli; Cesena - Ascoli; Como - Perugia; Fiorentina -Bologna: Lazio - Juventus; Milan -Roma: Torino - Sampdorio; Verona - Inter. Najboljši strelci A lige 15 zadetkov: Pulici (Torino). 9 zadetkov: Galloni (Milan), Bet-tega (Juventus), Savjldi (Napoli) in Oraziani (Torino). 7 zadetkov: Frusta'upi (Cesena), Boninsegna (Inter) in Chinaglia (Lazio). B LIGA IZIDI 22. KOLA Atalanta — Sambenedet. 0:0 Brindisi — Catania 0:0 Catanzaro — Taranto 2:1 Foggia — Brescia 0:0 L. R. Vicenza — Novara 3:0 Palermo — Pescara 0:0 Piacenza — Modena 2:1 Reggiana — Avellino 1:2 Spai — Genoa 1:1 Varese — Ternana 0:0 LESTVICA Genoa in Catanzaro 28; Varese 26; Pescara 25; Novara 24; Atalanta in Foggia 23; Spai, Taranto, Ternana, Brescia in Samoer edettese 22 Modena in Piacenza 21: L. R. Vicenza m Palermo -0; Catania in Avellino 19; Regiana 18; Brindisi 15. PRIHODNJE KOLO (7. 3.) Avellino Catanzaro; Brescia - L. R. Vicenza; Catania - Foggia; Genoa - Varese; Novara Spai; Pescara - Brindisi; Reggiana - Piacenza; Sambenedettese Modena; Taranto - Palermo; Ternana - Atalanta. C LIGA A SKUPINA IZIDI 24. KOLA Albese — Padova 3:1 Belluno — Bolzano 0:2 Junior Casale — Pro Patria 2:1 Clodiasott. — S. A. Lodigiano 1:0 Lecco — Alessandria 3:1 Treviso — Mantova 2:1 Monza — Vigevano 2:1 Trento — Pro Vercelli 0:1 Udinese — Cremonese 1:2 Venezia — Seregno 1:1 LESTVICA Monza 38; Treviso ir Cremonese 31; Udinese 30; elodiasottomarina 28; Lecco 27; Junior Casale 26; Venezia 25; Mantova. Pro Vercelli, Seregno in Pro Patria 24; Bolzano 23; S. A. Lodigiano 22; Alessandria, Padova in Albese fu; Vigevano 15; Trento 14; Belluno 8. PRIHODNJE KOLO (7. 3.) Alessandria - Monza; Bolzano -Trento; Cremonese Mantova; Padova - Belluno; Pro Patria - Vigevano; Pro Vercelli Lečo; S. A. Lodigiano - Albese; Seregno - Junior D LIGA C SKUPINA IZIDI 22. KOLA Adriese — Coneghano 1:0 Bussano — Portogruaro 1:0 Chievo —i Audace 0:0 Legnago — Sampietrese 0:0 Lignano — Triestina 0:3 Mestrina — Dolo 2:2 Ponziana — Pordenone 1:3 Pro Gorizia — Montebelluna 0:0 San Dona — Monfalcone 1:1 LESTVICA Triestina 36; Mestrma 29; Adriese in Dolo 28; Audace in Montebelluna 27; Conegliano 24; Lignano in San Dona 22; Chievo in Sanpietrese 20; Monfalcone, Ponziana in Pordenone 19; Pro Gorizia 15; Legnago in Portogruaro 14; Lassano 13. PRIHODNJE KOLO (7. 3.) Portogruaro - Adriese, Conegliano - Bassano; Dolo - Chievo; Montebelluna - Legnago ; Monfalcone - Lignano; Triestina - Mestrina; Sam-Casale; Treviso - Venezia; Udinese -1 pietrose - Ponziana; Pordenone - Pro elodiasottomarina. I Gorizia; Audace - San Donà. — Lubiam 1:3; CUS Piza — CUS Siena 3:1; Ipe Parma — Aversa 3:0. LESTVICA CUS Piza, Spem in Ipe Parma 6; Lubiam, Novolinea in Gargano 4; CUS Siena 2; Aversa 0. 1. ženska liga V 1. ženski ligi je na samem vrhu izredna izenačenost. Po devetih odigranih tekmah imajo tri šesterke enako število točk. Tako Val-dagna kot tudi Alzano pa sta imela precej težav, preden sta strla odpor Come in Torre Tabite. IZIDI Valdagna — Coma 3:2: Metauro — CUS Padova 3:0; Nelsen — Za-garella 3:0; Alzano — Torre Tabi-ta 3:2; La Cecura — Presolana 3:0. LESTVICA Valdagna, Alzano in Burrogiglio 14; Nelsen 12; Metauro 10; Coma in Torre Tabita 8; Zagarella in La Secura 6; Presolana 2; CUS Padova 0. Jugoslovansko prvenstvo Jugoslovanski odbojkarji so odigrali deset tekem. V Skopju je domači Vardar pred rekordnim številom gledalcev odpravil Partizana z izredno igro Bogoevskega in tovarišev. Beograjska Crvena zvezda je imela precej težav z Mladostjo iz Zagreba. Lanski prvak Spartak je bil spet poražen. Za Karlovac še vedno gori rdeča prvenstvena luč. IZIDI 10. KOLA Vardar — Partizan 3:0; Crvena zvezda — Mladost Monter 3:2; Bosna — Ri jeka 3:0; Karlovac — VG SK 0:3; GIK Banat — Spartak 3:2; Jedinstvo (Br) — Vojvodina 3:0; Ribnica — Jedinstvo (SP) 3:1; zaostala tekma: Jedinstvo (Br) — Ri jeka 3:0. LESTVICA Vardar in Crvena zvezda 18; Mladost Monter in Partizan 16; Bosna 14; Jedinstvo (Br) 10; Spartak, VG SK in Ribnica 8; Rijeka, Vojvodina, Jedinstvo (SP) in GIT Banat 6; Karlovac 0. Pri odbojkaricah prve jugoslovanske lige ni bilo nobenih presenečenj niti v devetem kolu. IZIDI Rijeka — Vukovar 3:0; Crvena zvezda — Radnički 3:0; IMT — Gradačac 3:1; Breza — Mladost Monter 1:3; Partizan — Mladost (V) 3:0. ^ ^ ^ j Taurisano, trener Forsta iz Cantuja NAJBOLJŠI STRELCI Morse (Mobilgirgi) 224, poprečno na tekmo 32 točk; Sorenson (IBP) 192; Leonard (Aleo) 168; Jura (Mobilquattro) 159; Della Fiori (Forst) 147; Bertolotti (Sinudyne) 135; Marzorati (Forst) 134;; itd. V POKALU KORAČ Danes v Bologni: Sinudyne-Jugoplaslika V povratnem polfinalnem srečanju se bosta danes v Bologni spoprijela domači Sinudyne in Jugopla-stika iz Splita. V prvem srečanju je Sinudyne presenetljivo zmagal kar sredi Splita, tako da bo verjetno tudi finalist. Splitčani so v prvi tekmi v Splitu igrali izredno slabo, tako da so danes resno namenjeni zapustiti v Bologni najboljši vtis. V skupno zmago pa ne verjamejo niti najbolj optimisti v splitskem taboru. PARA DANAŠNJEGA KOLA Danes, v Bologni: Sinudyne — Jugoplastika (83:74); v Turinu Chi-namartini — Juventud Badalona (83:107). KOMENTAR MIRKA NOVOSELA Kicanovic (37 točk) odločil Vodeči ekipi — Partizan in Jugoplastika — sta bili tudi v 21. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige uspešni, tako da na vrhu lestvice ni prišlo do sprememb. Če je Jugoplastika po predvidevanju brez težav odpravila tradicionalnega neugodnega nasprotnika Borca iz čačka, pa je bilo pričakovati, da bo v Sarajevu izreden boj med Bosno in Ju-goplastiko. Rekordno število gledalcev v Sarajevu ni ostalo razočarano. Tekma med Bosno in Partizanom je bila kakovostna, izredno napeta, proti koncu pa celo dramatična. Odločil jo je Ki-čanovič, ki je skupno zbral 37 točk. Kiča-noviču pa ne gre pohvala samo zaradi velikega števila košev, temveč tudi zato, ker je odlično vodil svoje moštvo, poleg tega pa je sekundo pred koncem realiziral oba prosta meta, tako da je Partizan zmagal s točko razlike. Sarajevčani so odpovedali prav tedaj, ko bi morali o-hraniti mirne živce. Le 40 sekund pred koncem srečanja so vodili s tremi točkami razlike. Vse je kazalo, da bosta obe točki o-stali v Sarajevu. Bosna pa je prav v teh zadnjih potezah napravila dve grobi napaki, kar so izkoristili gostje in tako zmagali z boro piko razlike. Kot smo dejali, je Jugoplastika z 20 točkami odpravila Borac, kljub temu da so Spličani igrali brez poškodovanega Tvrdiča in diskvalificiranega Jerkova, ki si je nabral že tri «rumene kartončke». Ljubljanska Olimpija je doma pospravila nov par točk na račun Radničkega iz Beograda. Zmaga Ljubljančanov pa ni bila tako lahka, kot nam priča končni izid. Beograjčani so bili namreč domačinom vselej enakovreden nasprotnik. Proti koncu pa so bili košarkarji Olimpije le prisebnejši in tudi zasluženo zmagah. Z o-svojenima točkama se je Olimpija povzpela na odlično šesto mesto in dokončno zapustila «nevarno cono». Beko niza zmago za zmago. Tokrat je premagal, sicer z dokajšnjo težavo, sarajevski Željezničar, ki se bori pred izpadom. Beograjčani so trenutno na odličnem četrtem mestu. Sarajevčani pa se bodo morali boriti na nož z Borcem in Industromontažo, da ne zapustijo skupine najboljših. Rabotnički je predvidoma premagal Zadar, prav tako doma je Lokomotiva odpravila Metalac in je trenutno na petem mestu lestvice. Do konca prvenstva manjka še pet kol. Položaj na vrhu lestvice je ostal nespremenjen. Borba za državni naslov je ostala stvar Partizana in Jugoplastike. Na dnu lestvice pa so kandidati za izpad: Željezničar, Borac in Industromontaža. Vsi trije kandidati za izpad bodo v prihodnjem kolu igrali doma. Borac bo sprejel v goste presenetljivo beograjsko peterko Beko, Željezničar se bo spoprijel s Crveno zvezdo, Industromontaža pa bo doma igrala na vse proti Rabotničkemu. Verjetno je tudi, da bo ostalo s skupino najboljših tisto moštvo, ki bo v prihodnjem kolu doma pospravilo predragoceni točki. Medtem ko bo Partizan doma igral proti Olimpiji, ki nima iz-gledov, da bi v Beogradu poskrbela za presenečenje, saj je sedaj že na varnem, pa bo prav tako v Beogradu igrala tudi Jugoplastika, ko se bo spoprijela z Radničkim FOB. Gostovanje Spličanov bo seveda dokaj težavno, saj znajo košarkarji Radničkega doma zaigrati res dobro. IZIDI 21. KOLA V Ljubljani: OLIMPIJA - RADNIČKI FOB V Sarajevu: BOSNA — PARTIZAN V Splitu: JUGOPLASTIKA — BORAC V Zagrebu: LOKOMOTIVA — METALAC V Skopju: RABOTNIČKI — ZADAR V Beogradu: CRVENA ZVEZDA — INDUSTROMONTAŽA V Beogradu: BEKO — ŽELJEZNIČAR LESTVICA Partizan Beograd 36; Jugoplastika Split 34: Bosna Sarajevo 28; Beko Beograd 26; Lokomotiva Zagreb, Olimpija Ljubljana in Radnički FOB Beograd 20; Zadar, Metalac Valjevo, Rabotnički Skopje in Crvena zvezda Beograd 20; Željezničar Sarajevo 14; Borac Ča-čak in Industromontaža Zagreb 12. PRIHODNJE KOLO (6. 3.) Zadar — Lokomotiva (73:84): Metalac — Bosna (83:97): Partizan,— Olimpija 102:97)j Radnički FOB — Jugoplastika (70:96); Borag. — Beko (75:83); Željezničar — Crvena zvezda (71:103); In-dušlrbmontaža — Rabotnički (87:85). MIRKO NOVOSEL 86:77 87:88 103:83 82:69 81:76 87:72 93:89 1. — 1. Scellino 2. Camelia 2. — 1. Pedergrip 2. Zatopek 3. — 1. Prater 2. Jovful 4. — 1. Lermontov 2. Frustone 5. — 1. Druento 2. Bokara 6. — 1. Ombo 2. Arcigallo KVOTE 12 - 3.972.170 lir 11 — 185.600 lir 10 — 23.900 lir 1 2 X 1 1 2 1 2 1 X 1 X niiiiiiiiiiiiif limimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiifiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiHniiiiiii KROS V «POKALU NARODOV» Nepričakovana zmaga Portugalca C Lo peza Med članicami Italijanka Dorio odlična tretja CHEPSTOW, 1. — V tem kraju v britanski pokrajini Wales je bilo na sporedu tekmovanje za «Kros narodov», široko predstavništvo daje krosu značaj skoraj evropskega prvenstva, čeprav je ta panoga brez specializacije. Pri moških je dokaj presenetljivo zmagal portugalski predstavnik Lopez, ki je po 12 km teka prehitel Angleža Simmonsa za nekaj več kot 100 metrov. Zmaga Portugalca je presenetljiva. Njegov doslej največji tekmovalni uspeh je tretje mesto na sloviti novoletni «corridi» v Sao Paulu. Tekla sta tudi Italijana Fava in Ortis. Slednji trenutno nosi vojaško suknjo, sicer pa je član videmskega atletskega kluba. Fava je upal na dokaj visoko uvrstitev, po po- lllllllll■llll■llll■||lllll:lllmllll||||||||||||||||||||^Illlllll■Illlllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnllllllllllll• HOKEJ NA LEDU V DRŽAVNEM PRVENSTVU Gardena prvak BOČEN, 1. — V Bocnu so odigrali zadnjo odločilno tekmo med domačim Bolzanom in Gardeno, ki je bila odločilna za novega prvaka. Gostje so pripravili veliko presenečenje, saj so v odločilnem srečanju premagali neposrednega tekmeca z igro, kateri nasprotniki niso bili še zdaleč kos. Prednost gostov bi lahko bila na koncu še bolj izrazita. Ne glede na to pa že končni izid najbolje pove, kako so potekali razpleti na igrišču. IZIDA Bolzano — Gardena Cortina — Alleghe KONČNA LESTVICA 1. Gardena 43; 2. Bolzano 41; 3. Cortina 35; 4. Alleghe 30. 1:4 5:6 Na dvoranskem tekmovanju v Manzanu je državni rekorder v skoku v višino Enzo Del Forno dosegel rezultat 218 cm. Del Forno je naskakoval tudi novo znamko 222 cm, vendar zaman. Odličen drugi je bil Nonino ,ki je tudi iz Vidma. Osebni rekord je popravil do rezultata 215 cm. PLAVANJE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Dobri rezultati tržaških plavalk RAPALLO, 1. — Pomladansko državno prvenstvo se je končalo z «bombnimi» rezultati predvsem na progi 100 m, ki pa nimajo posebne vrednosti, ker so plavali v samo 25 metrskem bazenu. Guarducci je 100 m prosto preplaval v 51”06, veteran Pangaro (doma iz Milj) pa je bil odličen drugi v času 51’'68. Med dekleti so bile zelo uspešne plavalke iz Trsta. Lenardon je zmagala na progi 200 m prosto v času 2’45”50, Laura Sterni pa je bila druga na 100 m prosto s časom 1T”74. Druga je bila v postavi Pet-tener, Lenardon, Belleli in Sterni tudi štafeta 4x100 m mešano. 4- * * Holland Izreden SYDNEY, 1. - Po izrednem podvigu na progi 1500 m je Stephen Holland v samo 2 dneh dosegel še drugi svetovni rekord na progi 800 metrov. Rekord, katerega je že med plavanjem na daljši progi krepko potisnil navzdol, je tokrat popravil še za obilne 4 sekunde do časa 8’02”09, lovici proge pa je sprevidel, da je ritem vodečih preoster m se zado voljil z drugorazredno vlogo. Dlje je med boljšimi vztrajal Ortis, na koncu pa je tudi on omagal in zasedel 14. mesto, medtem ko se je Fava po lepem finišu le dokopal do 8. mesta. Med dekleti je na progi približno 4 km prepričljivo zmagala Španka Valero, Italijanka Dorio pa je bila tretja. Pri mladincih, ki so tekli na progi 7!800 metrov, sta dvojno zmago slavila predstavnika ZDA Hulst in Hunt. KONČNI IZIDI ČLANI: 1. Lopez (Portugalska) 34'47"8, 2. Simmons (Anglija) 35’04”0, 3. Ford (Anglija) 35’07”0. 4. Lismont (Belgija) 35’ 08”0, 8. Fava (Italija) 35’21”0, 14. Ortis (I-talija). ČLANICE: 1. Valero (Španija) 16’19”4, 2. Kazankina (SZ) 16’39’’0, 3. Dorio (Italija) 16’56”0. MLADINCI: 1. Hulst (ZDA), 23’53"8, 2. Hunt (ZDA) 24'06"8, 3. Muir (škotska) 2417”0. 30. PRVENSTVO SFRJ \ ulovic državni prvak PRIŠTIJA, 1. — Na jubilejnem 30. prvenstvu Jugoslavije v krosu je Pr] članih zmagal domačin Vulovič pred Svetom, ki po skoraj enoletnem prt' siljenem počitku spet prihaja v staro formo. še posebej je razveselilo žensko zastopstvo Slovenije, saj je dosegi0 prva mesta v vseh >reh kategorijah- Odlični so bili tudi člani celjsk6' ga Kladivarja z drugim mestom Sveta, četrtim Lisca in petim U' kiča. Med mlajšimi člani je bu prvi Janidijevič, med mladinci Pa Dinič. V ženski konkurenci so nove prt vakinje te: mlajše mladinke: Bletnik (Kladivar); starejše rmadinke: šverc (Velenje); članice: Perger (Brani* Maribor). V konkurenci mlajših mladinc®v pa je novi prvak Banovič iz Pulja' V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE V NEDELJSKEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE Proseško Primorje si je proti ekipi EA priborilo v Trstu zlata vredno točko Tudi Vesna in Zarja sta v nedeljo remizirali (vendar brez golov) E. Adriatica—Primorje 1:1 (1:0) EDILE ADRIATICA: Toppan, Pen-tasuglia, Pretti, Ferrara, Zacchi-gna, Godas, Russian, Vascotto, Ca-massa, Orto, Smrekar. PRIMORJE: Kapun (56. min. Štoka), G. Husu, Blažina (56. min. Ti-meus), Trampuž, Race, Barnaba, Marassi, Drioli, Catania, Vascotto in Rustja. Primorje je kljub okrnjeni postavi proti ekipi Edile Adriatica osvojila zlata vredno točko. Prosečani so stopili na igrišče brez Cimolina, Bezina, Tomizze in Guština in zaradi tega je bila postava Primorja popolnoma obnovljena. V moštvo je bil ob splošnem začudenju spet vključen Trampuš, ki se je pred kratkim odločil da zapusti nogomet. Igrati je moral celo poškodovani Rustja, na klopi, med rezervami, je sedel Timeus, ki je nato v drugem delu opravil svoj krstni nastop v 2. ligi. Da vsega tega ne bi bilo dovolj je prišlo med tednom tudi do nesporazuma med vodstvom in trenerjem Verginello, ki se j« odločil, da ne gre na klop Primorja, kar daje slutiti, da bo (če ne bo prišlo do razjasnitve) v tem tednu prišlo do tehnične zamenjave v vrstah Primorja. Prosečani so remi popolnoma zaslužili, saj so v prvem delu igre prevladovali na igrišču in ustvarili tudi več priložnosti. Vendar je neučinkovitost napadalnih vrst še enkrat prekrižala račune Primorju, ki se je znašlo po prvem delu igre z golom v lastni mreži. Kljub temu Primerjani niso popustili in so do konca polčasa, pod režijo dinamičnega Barnabe, skušali nadoknaditi zamujeno, vendar brez uspeha. V nadaljevanju pa so se Prosečani nepričakovano zmedli in se niso več znašli. Izgledalo je, da bo Primorje s tako igro doživelo katastrofalen poraz. Po začetnem preplahu pa so se Prosečani zbrali in odločno odgovorili Tržačanom, ki so v glavnem s kratkimi podajami zavlačevali igro in občasno s Camas-so in Smrekarjem izvedli tudi nekaj čani s Trampušem zasluženo prišli do izenačenja. Do konca sta ekipi ustvarili še več priložnosti, vendar se izid ni spremenil. Vesna — Flaminio 0:3 VESNA: Košuta, Sulčič, Visintin, Tenze, Verzier, Skrem, Botti, Car-meli, Kelemenič, Bortolotti in Biagi, 12 Bogateč. FLAMINIO: Parovel, Bitti, Di Pasquale, Seiatti, Jurada, Panger, Gregoratti, Gallinoti, Polli, De Bo-sicchi in Grasso. Neodločen izid jasno dokazuje, da Vesna ni v zadovoljivi formi in ne predvaja igre, Ki jo zmorejo njeni igralci. Tokrat so Križani zaigrali nekoliko bolje kot v nedeljo, vseeno pa niso uspeli premagati odločno (in večkrat tudi grobo) obrambo Flaminia. Šibka točka ekipe je bila tudi tokrat sredina igrišča, ki ni bila zmožna uspešno zalagati napade z uporabnimi žogami. Tekma se je začela z domačini v napadu, a visoki predložki kriških igralcev so postali vsi lahek plen višjih tržaških branilcev in pa njihovega vratarja. Samo enkrat je Kelemeniču uspelo preigrati nasprotno obrambo, a njegov lep strel se je končal za las mimo vratnice. Drugi del igre .je potekal v znamenju enakovrednosti z napadalci Flaminia, ki so nekajkrat od daleč ogrožali Košutova vrata. A tudi Vesna je imela svoje priložnosti, ki pa jih Bortolotti in tovariši niso znali izkoristiti. Zadnje mmute igre so se odvijale predvsem na sredini igrišča, kajti obe ekipi sta se že sprijaznili z delitvijo točk. Naj o-menimo, da so «plaviš igrali dobršen del drugega polčasa v desetih (zaradi poškodbe Bortolottija, ki ga trener Košuta ni mogel zamenjati). Boljši v vrstah Vesne so bili veteran Verzier, Visintin in pa Car-meli, ki je bil prava gonilna sila ekipe. Sandor Isonzo — Zarja 0:0 ZARJA: Puzzer, S'ojan Križman-čič, Marc, Samese, Metlika, Vojko l|lllll|||iiniiMt||||||||||||||||||||Hi||||||||||iuiiimmiiIU|mi||||||||l|||||||inilHiiiiili|i||||||||||iiimiMUlimiD protinapadov. Pod vodstvom Barna-, Križmančič, Bidussi, Bon, Gotti, Žabe in razigranega Husuja so Prose- gar, Grahonja (Grgič). Zarja je tokrat proti bolj kvotira-nemu nasprotniku zaigrala dobro in preudarno, tako da je v goseh iztržila točko, ki bazoviškemu moštvu nedvomno vliva novega poguma in moči za težke tekme, ki jih mora še odigrati v nadaljevanju prvenstva. Poudariti moramo da je Zarja šla na pot s trdnim namenom, da ne izgubi, zato je. igrala bolj obrambno ter je pustila v napadu le Gottija in Grahonjo, ki sta s hitrimi protinapadi večkrat ogrožala nasprotnikova vrata. Bazovci so dobro varovali sredino igrišča in tudi obramba ni dopuščala Bacilieriju in ostalim, da bi se preveč približali njihovim vratom. Če podrobneje analiziramo tekmo, ugotovimo, da bi prav Zarja lahko poskrbela za veliko presenečenje, ODBOJKA V MOŠKI C UGI Borovci bi na lestvici zaslužili višje mesto Slovenski derbi v ZCL je ljubitelje odbojke razočaral Monselice — Bor 1:3 (13:15, 9:15, 15:6, 9:15) MONSELICE: Baldon, Cibin, De Marchi, Rocca, Brunazzo, Drago, Zi-bon, Zuccarello, Fertile. BOR: Kodrič, Kralj, Može, Neubauer, Požar, Špacapan, Zadnik. , SODNIKA: Piacentini iz Vicenze Iri Scarparo iz Padove. Sobotna tekma, v kateri je Bor slavil prepričljivo zmago, je ponov-n° dokazala, da je prava moč naših odbojkarjev precej različna od tis-lo. ki jo prikazuje prvenstvena lest-joca. Monselice je ime! pred tem kolom kar štiri točke več kot Bor ltl je bil na tretjem mestu razpredelnice. V taboru domačinov so zato z .gotovostjo pričakovali nov par . ók. Borovcem oa tokrat vloga žrtve ni šla preveč po volji in domačini so ob koncu srečanja morali Priznati premoč Tržačanov. čeprav je pUStno razpoloženje nekoliko razredčilo njihove vrste, so spiavi» tokrat odigrali eno svojih dajlepših letošnjih tekom. Predvsem bili opazni sadovi vztrajnega dela obrambi in kritju tolkačev. Bo-ovci so rešili več žog, ki so še Pred nedavnim redno padale na fr,šče, ne da bi jih kdo sploh pokušal doseči. Vsekakor bo moral rener Neubauer še delati v tem jpdslu, saj je mogoče še precej boljšati in izpopolniti zanesljivost Pozicijo v polju. ^ napadu so Borovci zaigrali Praktično brez napak. S prodorno ; , ddinkovito odbojko se je tokrat kazal predvsem Požar, ki je od- igral svojo najboljšo 'etošnjo «parti- . — ‘JVVJH JT, Sicer pa bi bilo krivično, če bi poudarili prizadevnosti in za-jj 'pdnosti, s katero so tudi vsi osta-igralci v plavem dresu želeli to zmago. Mig „ ŽENSKA C LIGA T.- Breg 1:3 ”5:13, 4:15, 17:19, 10:15) meniti moramo tudi, da so bile v polju v obrambi veliko prizadevnej-še in seveda učinkovitejše od nasprotnic. Pri borovkah pa se je ponovilo kar je v letošnjem prvenstvu za to eKipo že značilno. Od časa do časa so zaigrale res na vrhuncu svojih moči in so nasprotnikov odpor povsem strle, takim akcijam pa je sledila kar serija skoraj začetniških napak predvsem pri servisih in sprejemanju. Tekma sama je bila, razen v drugem setu, precej izenačena in je morda tako velika razlika v nizih le malo prestroga kazen za domačinke. Breg mora v soboto odigrati še zaostalo tekmo s šibkim Voltolini-jem. Varovanke trenerja Jurkiča bodo po vsej verjetnosti osvojile to tekmo in lahko skoraj z gotovostjo napišemo, da so si pridobile pravico do nastopanja v višji ligi že po prvem delu prvenstva. Nekoliko slabši je položaj Borovih deklet, ki so s štirimi f '~'’ami na predzadnjem mestu lestvice. INKA PRIJATELJSKE TEKME Tipski Alba - Dom 63:54 Propaganda Ferroviario - Bor 85:36 Minibasket Bor - Sokol 94:51 Kol predvidevano je bil nedeljski zavrti ja j 2. AL (odigrali so zaostale tekme prvega povratnega kola) precej izenačen in napet. Prvič v tem prvenstvu je prišlo do predčasne prekinitve nekega srečanja zaradi izgredov nogometašev. Gre se za anticipirano tekmo (v soboto) Sagrado - Libertas. Manjkalo je točno devet minut do konca, ko je bil sodnik prisiljen prekiniti srečanje zaradi grobih izpadov nogometašev Libertasa, ki so zgubljali z 1:0. O končnem izidu se bo sedaj morala izreči disciplinska komisija, ki bo po vsej verjetnosti dosodila zmago Sagradu z 2:0 za zeleno mizo in istočasno podvzela stroge, disciplinske ukrepe proti nogometašem Libertasa. Precej napeto je bilo srečanje tudi v Sv. Petru ob Soči, kjer bi lahko Zarja odnesla tudi zmage, če bi sodnik priznal Bazovcem gol, katerega je spretni vratar domačinom «potegnil» iz vrat ko je že presegel belo črto. Tudi tu je prišlo do dveh izključitev. Bolj mirno je bilo v Križu, kjer sta se Vesna in Flaminio razšla pri belem izidu. Tudi E-dile Adriatica in Primorje sta se v zanimivem dvoboju sprijaznila z neodločenim izidom. Za presenečenje so tokrat poskrbeli prestopniki Viilesse ja, ki so v gosteh premagali Rosanam. Odlično se je odrezala tudi Aurisina ki je visoko premagala FogliaìneY kateremu sedaj le za točko sledi S. Anna, ki je doma premagala s pičlim golom ekipo Campanell, ki je praktično že obsojena na izpad. Costalunga in De Macori pa sta zaključila svoj dvoboj brez gola. Tudi prihodnjo nedeljo bodo odigrali zaostale tekme in sicer pare tretjega povratnega kola, katerega so odgodili zaradi naliva. IZIDI (zaostalih tekem) Costalunga - De Macori 0:0 Edile Adriatica - Primorje 1:1 Sagrado - Libertas (prek.) Rosandra - Viilesse 0:1 Isonzo - Zarja 0:0 Aurisina - Fogliano 3:0 Vesna - Flaminio 0:0 S. Anna - Campanelle 1:0 LESTVICA Isonzo 27; Libertas in Primorje 22; Edile Adriatica 21; Viilesse 20; Rosandra in Zarja 19; Costalunga, Sagrado in Vesna 18; De Macori in Aurisina 16; Fogliano 15; Flaminio 14; S. Anna 13: Campanelle 10. PRIHODNJE KOLO (7. 3. 1976) (zaostale tekme) S. Anna - De Macori Rosandra - Primorje Costalunga - Libertas Edile Adriatica - Viilesse Vesna - Zarja Sagrado - Fogliano Aurisina - Campanelle B. R. umi imi milini mn iiiiiiiii ut m ti m niti i mi tTuuiiiiniiiiiiiiiiiiifJiiiiiiiiii m iniiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiii KOLESARSTVO DIRKA PO SARDINIJI ^BOR: Jevnik-4’ J-azbec' Batič, Fičur” Kus! Furf ®?^in.-., Pernarčič, Kalan, vinalkar’ ®va§elj> Mesesnel in Gla- Pavw'-' K°M> Meneghetti, Olenik, bjan ^ Sancin, Trenta, Santi, Kla- njeeTl05^1 .derbi v c bgi iz prejš-Cei ,.n ,a ie ljubitelje odbojke pre-Obeh rizoč.aral, saj nam odbojkarice tiste °ru^"ev tokrat niso pripravile ki jp huave °dbojkarske predstave, v tetri1 u v Prejšnjih letih značilna linčant •med Tržačankami in Doke V petek so tako Brežan- no. Tott)0roy'5;e igrale dokaj poprečna' r,j,'7rna i6 bila tehnično vsekakor le hnr-K stoPnji- Na dan je prišla Precej enos,;> ki je pa na derbijih Eb ^ ZnaČilna- zarad^0811^6 80 zmagale predvsem sicer JT0* konstantne igre. Niso IJantnih ,za)e nobenih pretirano bri-konstar.1akc^’ vendar pa so s svojo ostantnostjo zaslužile zmago. O- Zmagal je favorit Bager De Vlaeminck Poleg prvega mesta na skupni lestvici je včeraj osvojil tudi poslednjo etapo SASSARI, 1. — V tej dirki so napovedi obveljale: končno prvo mesto si je priboril 24-letni učitelj telesne vzgoje in kondicijski trener svoje e-kipe Roger De Vlaeminck. Poleg končne zmage si je priboril tudi 1. mesto v zadnji etapi: Lestvica te etape je taka: 1. De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 183 km dolgo progo Nuoro - Sassari v 5.0P41”, s p. h. 36,381 km na uro. V njegovem času je prispela dejansko vsa glavnina. 2 Giacinto Santambrogio (It.) 3. Italo Zilioli (It.) 4. Clively (Avstral.) 5. Van Looy (Bel.) 6. Van Der Veken (Bel.) 7. Vidno (It.) 8. Van Linden (Bel.) po 33” 38” 43” 50” 9. Bitossi (It.) 10. Polidori (It.) Končna skupna lestvica: 1. De Vlaeminck (Bel.) 2. Arnaldo Caverzasi (It.) 3. Bal (Bel.) 4. Van Den Haute (Bel.) 5. Panizza (It.) 6. Aling (Niz.) 7. Santambrogio (It.) 8. Merckx (Bel.) 9. Bitossi (It.) 55” 10. Paolini (It.) 11. Van Looy (Bel.) 12. Van Linden (Bel.) 13. Zilioli (It.) 14. Vidno (It.) 1’00” 15. De Meyer (Bel.) 16. Polidori (It.) Jutri bo na vrsti cestna dirka Sassari - Cagliari (225 km). saj je Grahonja že y prvih minutah zgrešil stoodstotno priložnost. Tokrat moramo pohvaliti vse bazoviške nogometaše, ki so igrali res požrtvovalno. Nasprotnik se je izkazal kot dobro moštvo, vendar mu zarjam niso dopuščali preveč pobude m se je moral tako zadovoljiti z lemijem. Omeniti moramo tudi, da sta zaradi prevelike požrtvovalnosti v zadnjih minutah tekme bila izključena Marc in Boscarol, vendar to ni preprečilo, da ne bi Bazovci veselo zapustili igrišča. iu venti na je v domačem derbiju nasula Mladosti pol ducata golov Slaba igra v tekmi Primorec-Kras ■ Slovenske enajsterice so tokrat igrala še kar uspešno Juventina — Mladost 6:1 (2:1) JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Mikluš, E. Tabaj, Nanut, Lorenzon (Montico), Uras, Russo, M. Tabaj, Marvin, Gomišček. MLADOST: M. Ferletič, Gellini (A. Jarc), Lepre, Dužman, L. Ger-golet, Marizza, K. Ferfolja, Zampa, G. Ferfolja, Pahor, A. Ferletič. STRELCI: v 10. min. p.p. K. Ferfolja, v 32. in 41. min. Gomišček; v 4. min. d.p. Russo, v 23. in 41. min. Uras, v 42. min. M. Tabaj. štandreška Juventina je v nedelj- V nedeljo je bilo pustno razpoloženje tudi na igriščih: v Križu so prišle navijat za Vesno tudi domače «maškare» skem derbiju premagala Mladost iz Doberdoba s teniškim izidom. Nihče med številnim občinstvom (štan-drežci so tokrat brez dvoma zabeležili rekordno število gledalcev na letošnjem prvenstvu) ni pričakoval takega katastrofalnega poraza Do-berdobcev, ki so v zadnjih tekmah pokazali dobro formo, še posebno če pomislimo, da so prav prejšnjo nedeljo zabeležili sedmi zaporedni pozitiven rezultat. Nihče ni pričakoval takega poraza tudi zato, ker so Do-berdobci prvi prišli v vodstvo in v začetku srečanja preigrali štandre-ške igralce, ki so zbegani tekali po igrišču. Usoda v nogometu je pač taka in zato je ta šport tudi zanimiv in privablja vsako nedeljo ob robove igrišč tolikšno število občinstva. Srečanje se je pričelo v najlepših pogojili: odlično sončno vreme je bilo kot nalašč za prvi štandreški derbi med Juventino in Mladostjo. Domačini so v znak gostoljubja podarili vsakemu Doberdobcu tri nageljne ki so jih igralci vrgli med občinstvo. Sledil je enominutni molk v spomni prezgodaj preminulega člana doberdobskega društva in družbeno-pohtičnega delavca Severina Devetaka. (Doberdobci so v znak žalovanja nosih črn trak na rokavu). Sodnik je zapiskal. Doberdobci so začeli ostro, štandrežci niso pričakovali take reakcije gostov. V 10. minuti je Karel Ferfolja dobro izkoristil predi ožek z leve ter iz nekaj metrov razdalje premagal štan-dreškega vratarja. Po prvih 15. minutah terenske premoči Doberdobcev, je vajeti i-gre prevzela v roke Juventina in jih držala do konca srečanja. Od tega trenutka dalje so gostje popustili na vsej črti in igrah so podrejeno vlogo. Štandrežci so v 32. minuti remizirali: odlični Uras je na desni strani ponovno preigral nepazljivega Gellini ja ter žogo podal na sredino, kjer je Gomišček premagal tokrat precej slabega doberdobskega vra- HfiiiiiiiiiiiiiiuiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiifiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU Borovi fantje so proti Patriarci odigrali svojo življenjsko tekmo V prvenstvu dečkov so naše peterke slavile eno samo zmago Bor — Patriarca 79:84 (34:41) BOR: Klobas 34, Luksa 16, Sancin 10, Ražem 5, Sestan 1, Vatovec 7, Zìsr'jsl 6 PATRIARCA: Marušič 8, Grego-rat, Franzon 2, Stacchi, Campestri-ni 7, Ballarini 10, Valentinsig 3, Me-deot 26, Cortinovis 22, Corbatti 5. SODNIKA: Massa in Celotti iz Tržiča PROSTI METI: Bor 7:10, Patriarca 10:12. PET OSEB. NAPAK: Žerjal. Borovci so v soboto sprejeli v goste goriško Patriarco, ki je nedvomno daleč najboljša ekipa prvenstva. Mnogi so prerokovali borovcem katastrofalen poraz, kajti Patriarca je nastopila v popolni postavi, medtem ko so «plavi» stopili na igrišče le v sedmih. Zgodilo se je prav obratno: borovci so odigrali svojo življenjsko tekmo in z borbenostjo ter požrtvovalnostjo navdušili. «Plavi» so začeli brez vsake treme in so bili več časa enakovredni Goričanom. Sredi prvega polčasa pa so nekoliko popustili, tako da so gostje povedli s 13 točkami. Kaj kmalu so si «rdeči» opomogli, toda tedaj se je poškodoval Vatovec in tako so borovci zaključili polčas s 7 točkami zaostanka. V začetku drugega polčasa so borovci Goričane dohiteli pri rezultatu 50:50 ter nato povedli. V teh trenutkih se je izkazal odlični Klobas, ki je bil v napadu neustavljiv. Goričani so se zavedh nevarnosti in so poslali na igrišče Marušiča ter Gregorata, ki poleg Cortinovisa igrata v A ligi. Kljub temu pa je bila tekma še dalje izenačena. Borovci so s koši Lukse in Klobasa še vedno ogrožali Patriarco. V ključnih trenutkih pa je Marušič s 4 zaporednimi zadetki zagotovil zmago svoji ekipi. Kljub porazu so borovci presenetili. Nismo pričakovali tako dobrega nastopa naših fantov. Ekipa igra iz tekme v tekmo bolje. V prihodnjem kolu bodo borovci igrali proti ekipi Arte v gosteh. U-pajmo, da bodo naši fantje ponovili odlično igro, s katero so spravili v težave Patriarco. V tem primeru bi bila zmaga dosegljiva. Peter DEČKI Breg — Inter 1904 22:100 (7:62) BREG: Igor Pertot, Corbatti, Starec 2, Korošec 2, Labiani, Meneghetti 4, Slavec 6, Čok 4, Rajko Pertot 4, Riccobon. SODNIKA: Bellini in Boscolo iz Trstci PROSTI METI: Breg 4:16. PET OSEB. NAPAK: Meneghetti, Slavec in Riccobon. Bregovi dečki so v prvem povratnem srečanju visoko izgubili z In-terjem 1904, ki je še neporažen na vrhu lestvice. Brežani so tokrat nastopili brez svojega centra Robija Baruta, ki bi bil edini, ki bi se lah-; ko enakovredno boril z nasprotnikovimi visokimi centri. Sploh pa so v tem srečanju odlo- nostjo, ki je zagotavljaja mirno zmago. V drugem polčasu so pa Openci čili visoki igralci. Interjevi košar- stopili na igrišče z mnogo večjo za-karji so bili namreč vsaj za glavo ' grizenostjo in so se z borbeno igro višji od domačinov in so brez težav premagali Brežane. Pri domačinih je zadovoljil Boris Slavec. b. 1. Bor — Ferroviario 52:72 (32:41) BOR: Canciani 12, Pegan 14, šta-var, Rasen! 9, Kerpan 10, Bajc, Švara 1, Husu, Pečar 6. FERROVIARIO: Gambardella 4, Colarich 12, Valenti 15, Moretti 19, Candotti, Deste 22. PM: Bor 4:8, Ferroviario 4:16. SODNIKA: Perissinotto in Lenar-don iz Trsta. Bor in Ferroviario sta se spoprijela drugič v šestih dnevih. Tudi tokrat je zmagala ekipa železničarjev, ki je pokazala, da je vsekakor boljša od Bora. Čeprav so borovci na skrivaj računali na zmago, ni nihče mislil, da bi ta bila dosegljiva. Ferroviario že vrsto tekem nastopa z minimalnim številom igralcev in tudi v soboto se je predstavil na igrišče le s šestimi. Vendar jih to ni preveč oviralo, saj so skozi vso tekmo vodili in igrali enostavno, a u-činkovito. «Plave» je pokopala prva polovica prvega polčasa, ko so nasprotniki povedli s 14 točkami. Na začetku drugega dela tekme so se nevarno približali (na 6 točk), a je bilo zaman: železničarji so spet pritisnili in zasluženo zmagali. Če ne bi zunanji igralci Bora zgubili nekaj dragocenih žog, bi bil morda poraz nekoliko manjši. Treba je omeniti, da so se končno borovci predstavili na igrišču z devetimi i-gralci (nekaj izrednega za to prvenstvo!). Ekipa dečkov Bora je precej podobna bolnišnici, toliko je že igralcev, ki so se do sedaj poškodovali. Proti Kontovelu kaže, da se bo vrnil Merkù in bo lahko Bor prvič v tej sezoni nastopil z 10 igralci. fp Kontovel — Polet 53:46 (32:20) POLET: Benčina 18, Bratož 5, Kovačo 5, Piccini 16, Faraglia, Gulič 2. KONTOVEL: Daneu 9, Ukmar 6, Ban 28, Micheli 2, Sferza 8. PM: Polet 4:10, Kontovel 1:10. SODNIKA: Tamaro in Ferluga. PON: nihče. Kontovelci, pri katerih je manjkal njihov najboljši strelec Bukavec, so tudi v povratnem kolu premagali polete vce, tokrat na openskem igrišču. Tekmo so boljše začeli domačini, ki so po nekaj minutah vodili z 11:6, tedaj pa je Ban začel polniti koš od vsepovsod. Poletovci niso znali reagirati, tako da so Kontovelci zaključili 1. polčas s precejšnjo pred- približali nasprotnikom celo na tri točke. Minuto pred koncem in z enako razliko med ekipama pa so Kontovelci dali dva zaporedna koša in s tem dosegli važno zmago. Pri gostih je bil najboljši Ban, medtem ko je pri poletovcih izstopal predvsem Benčina, v drugem polčasu pa Piccini. Lota ODBOJKA L moška divizija Lambertin S. - Olympia 3:1 1. ženska divizija Kontovel - Torriana 3:2 PAV Despar - Sloga 3:0 2. moška divizija Dom - Ravalico 3:1 2. ženska divizija AGLI Sv. Jakob - Bor 3:0 3. moška divizija ARCU PAV - Dom 0:3 tarja. V 41. minuti je Gomišček v drugič zatresel Ferletičevo mrežo. Domačini so v 4. minuti drugega polčasa povedli z Russom, ki je streljal od daleč. Žoga se je verjetno dotaknil doberdobski branilec, a ne dovolj, da bi preprečil gol. Najlepša priložnost za Doberdob se je ponudila v 17. minuti, ko jim je sodnik zaradi prekrška nad Zampo dosodil 11-metrovko, strel levega krila pa je odlični štandreški vratar ubranil. Juventina je svoj četrti gol dosegla v 23. minuti. Iz kota je streljal Marvin, ki je žogo usmeril k Urasu: gol. Miloš Tabaj je v 40. minuti zapravil izredno priložnost, ko je bil sam pred vratarjem. Vedno po akciji kota (streljal je spet Marvin) je Uras petič zatresel do-berdobsko mrežo. Minuto kasneje bi Uras lahko dosegel svoj tretji gol, žogo pa je raje podal prostemu E. Tabaju, ki je brez težav realiziral. Dve ugotovitvi. Prvič: štandrežce smo videli nekoliko bolje igrati, kot v prejšnjih tekmah. Druga ugotovitev zadeva Doberdobce: slednji so v nedeljskem srečanju potrdili precejšnjo negotovost v obrambi. V kraških vrstah sta tokrat dobro zaigrala le Dužman (samo v prvem polčasu) in Aldo Ferletič, ki je pokazal izredno prizadevanje. Juven-tinci pa so vsi igrali dobro. RUDI PAVŠIČ Primorec — Kras 3:1 (1:1) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Pa-patico, Sluga, Manzuto, Sosič, Možina, Morgan, Čuk, Fortezza, Boris Kralj, Mauro Kralj L, v d.p. Mauro Kralj H. STRELCI: v 2 .min. p.p. Boris Kralj, v 20. min. d.p. čuk iz 11-metrovke, v 30. min. Mauro Kralj n. V slovenskem derbiju sta se v nedeljo na trebenskem igrišču pomerili ekipi Primorca in Krasa. Tekma je bila zelo grda, saj sta obe ekipi zaigrali precej slabo, predvsem Primorec (in to v prvem polčasu). V trebenskih vrstah je tokrat šlo vse narobe, obramba je šepala, sredina igrišča je zgubljala mnogo žog, napad pa sploh ni deloval, saj ni imel uporabnih žog. Krasova ekipa ni zaigrala prav slabo, saj je lepo gradila svoje akcije, toda napadalci so bili v prvem polčasu zmeraj netočni. Tekla je druga minuta igre, ko je Primorec povedel z Borisom Kraljem, ki je izkoristil napako Kraso-vegn . vratarja ter z glavo potisnil žoge v. mrežo,. Po tem golu je Pri-mcrec. povsem prepustil pobudo na-sproli. ikoni. Ti so se ž 'organizirano igro lepo približevali trebenskim vratom, toda napadalci so bili pri zaključevanju vedno netočni. V 30. minuti so gostje izenačili. V drugem polčasu je Mauro Kralj H. zamenjal Maura Kralja L, ker je ta moral ostati v slačilnici zaradi poškodbe. Primorcu je v tem delu igre šlo mnogo boljše kot v prvem polčasu. Začel je takoj z napadi ter v 20. min. prišel v vodstvo. Zadetek je dal čuk iz enajstmetrovke. Deset minut kasneje pa je Primorec poviša! rezultat na 3:1 z Maurom Kraljem II. Z rezultatom 3:1 se je tekma končala in tako je Primorec z novima točkama še vedno na prvem mestu lestvice. Kralj - Cibic Gaja — Don Bosco 1:0 GAJA: Kalc, Milkovič, Stranščak, Križmančič, Dobrila, Rismondo, B. Grgič, Gabrielli, Zuzich, Bolcich, I. Grgič (E. Grgič). DON BOSCO: Lipari, Tedesco, Zuech, Jurida, Tersar, Carciotti, Si-gnoretto, Scabar, Sokolich, Cacovich in Montebugnoli. STRELEC: v 31. min. p.p. Bolcich. SODNIK: Zucca iz Trsta. KOTI: 7:4 za Gajo. Po porazu, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo v derbiju s Primorcem, TÈNIS Zmaga Jugoslavije ZAGREB, 1. — Jugoslavija je premagala Švedsko s 3:0 v okviru evropskega teniškega prvenstva. Tekmo so odigrali v Zagrebu. V jugoslovanski ekipi sta igrala Franulo-vič in Pilič. liiuimiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiliiiiliiiiiiliuiiiiirnimiiimiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiiitiiiiii NOGOMET V VIAREGGiU V finalni tekmi Dukla-Milan 1:0 Pražani so že četrtič osvojili ta turnir - Torino na 3. mestu VIAREGGIO, 1. — Češkoslovaško moštvo Dukla iz Prage je osvojilo letošnji mednarodni mladinski pustni nogometni turnir v Viareggiu. V zadnjem dnevu te prireditve so namreč dosegli ta izida: veliki finale Dukla - Milan 1:0 (0:0) mali finale Torino - Inter 3:0 (0:0) Dukla (ki je dosegla zmagonosni gol štiri minute pred koncem tekme) je doslej že štirikrat zmagala na tem turnirju, poleg tega pa se je znašla kar trikrat v finalu skupaj z Milanom. NOGOMET Naraščajniki Breg - Esperia Pio XH 0:2 V organizaciji bazoviške Zarje Zaključili so turnir briškole in treseta Zaključil se je drugi turnir v bri-školi in trešetu, ki ga je organiziralo športno društvo Zarja iz Bazovice. Turnirja se je udeležilo 27 parov, od katerih je bil najuspešnejši par Križmančič Mano - čač Ivan, na drugo mesto se je uvrstil par Giuseppe Zoch - Valli Franco, tretje mesto pa je pripadlo Križmančič Silvestru - Ražem Silvestru. V petek, 27. februarja je bila v gostilni Leban v Bazovici skupna večerja z nagrajevanjem zmagovalcev. so gajevci le «vlili» pogum svojim vrstam in na sobotnem srečanju na Padričah premagali skromno e-kipo Don Bosca, z golom Bolcicha v prvi polovici 1. polčasa. Gaja je stopila na igrišče z okrnjeno postavo, predvsem se je poznala odsotnost Kalca in Savarina, tako da je bila igra nezanimiva, kajti pričakovali smo lepo igro gajev-cev in predvsem več golov proti e-kipi, ki je na spodnjem delu lestvice. «Zeleno-rumeni» so bili le senca ekipe, ki je igrala prejšnjo nedeljo v derbiju. V prvem polčasu, ki je minil v znamenju premoči Gaje, so si domačini ustvarili več zrelih priložnosti, toda samo Bolcichev strel je skončal v mreži. Po odmoru so gostje zaigrali živahneje (gajevci pa so le držali prednost edinega zadetka), toda niso niti enkrat resno ogrožali vratarja Kalca. D. G. Ssmpvito — Breg 0:3 (0:1) SAMPVTTO: Scrigner, Predonzan, Lodi, (Magna, Ceglar, Race, Della Valle, Bon, Gauss!, Scacciatti in Riosa. BREG: Krmec L., Rodela, Kreva-tin, Sovič, Melon, Klun, Bržan, Kau-ski, Kraljič, Mikuš, Strnad (Pero-ša). STRELCI: v 25. min. Klun, v 50. min. Kraljič, v 59. min. Kauski. Breg je na bazoviškem četverokotniku gladko premagal Sampvito. Brežani so, kot običajno, startali napadalno ter so od vsega začetka spravili nasprotnikovo obrambo v težave. Minila je 23 minuta, ko je sodnik dosodil «plavim» upravičeno 11-metrovko, vendar se je Mikušev strel odbil od prečke. Dve minuti kasneje pa so Brežani povedli s Klunom, po lepi akciji Kraljiča, ki je bil tokrat najboljši na igrišču. Prav Kraljič je podpisal drugi zadetek «plavih» v petdeseti minuti, po lepi osebni akciji. Končni izid pa je zapečatil Kauski, Ekipa Brega se je tokrat dobro izkazala, predvsem po odmoru, in je še enkrat dokazala, da je trenutno v dobri formi. Jolo Borgo Fasulli — Sovodnje 0:2 (0:1) SOVODNJE: Provvidenti, Marušič, Petejan, Gruden, Ferfolja, S. Flore-nin, Tomšič, C. Marsou. B. Marson, P. Flcrenin, Butkovič. Gola za Sovodnje je dal Petejan. Sovodenjci so v nedeljo izbojevali dragoceno zmago v gosteh proti e-kipi Borgo Fasulli. Nedeljska zmaga je slovenskim igralcem brez dvoma dvignila moralo, saj so jih v zadnjih srečanjih doletele precejšnje nevšečnosti. Tekma sama po sebi je bila precej zanimiva. Sovodnje so domačine nadigrali že v začetku, tako da so povsem zaslužile zmago. ODBOJKA V 3. MOŠKI DIVIZIJI Drevi v Gorici Dom B-Mossa Drevi se bo Dom E v četrtem kolu odbojkarskega prvenstva 3. moške divizije spoprijei v Gorici z ekipo Mossa. Tekma bj morala biti še kar zanimiva, saj sta si ekipi izenačeni. Dom B ima celo možnost izbojevati obe točki, toda zaigraa mora mirno in učinkovito v napadu. Tekma Dom B - Mossa bo drevi v telovadnici šole ITI «G. Galilei» (Ulica Puccini - Gorica) s pričetkom ob 20. uri. Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci druge domovske ekipe, ki se bodo morali zbrati ob 19.15 pred zgoraj omenjeno telovadnico. I. K. NOGOMET Brazilija zmagala BUENOS AIRES, 1. — V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je Brazilija premagala na stadionu Ri-ver Piate Argentino z 2:1. Gostje so tudi prvi polčas končali v vodstvu z enim golom. Poraz domačinov pa je nekoliko krivičen glede na prikazano igro. Bivši svetovni prvaki so imel; nekoliko bolj sreče pri zaključnih strelih na gol La-volpeja. TRBIŽ 50 VIŠARJE 200 NEVEJSKO SEDLO 140 KOČA GILBERT1 280 FORNI AVOLTRI 30 FORNI DI SOPRA 40 PRAMOLLO 120 RAVASCLETTO 40 ZONCOLAN 150 SAURIS ! 90 MATAJUR 50 KRANJSKA GORA 60 ZATRN1K 70 POKLJUKA 130 BOHINJ SO VOGEL 220 ZELENICA 170-190 KRVAVEC 80-140 ŠPANOV VRH 60-110 JEZERSKO 70-80 ČRNI VRH 120 KALIČ 80 KANIN 220-450 GOLTE 60-80 MEŽICA 20-60 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tei. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrlnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPi. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 2. marca 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst V Kulturnem domu se je včeraj pričel študijski seminar za slovenske šolnike (Nadaljevanje z 2. strani) ni» ter s tem izrazili prisotnim predstavnikom tukajšnjih oblasti našo najosnovnejšo zahtevo, ki pa, vsaj v uvodnem govoru šolskega skrbnika Fidenzija, ni dobila najmanjšega odgovora. Fidenzi se je po pozdravnih besedah zadržal predvsem na nekaterih šolskih vprašanjih, ki jih današnja študirajoča mladina oporeka in govori o krizi šolskih struktur in o prehodni dobi. Gre za trditve, je dejal skrbnik, ki lahko zamikajo najmlajše, ne pa t:stih, ki imajo za sabo mnogo let izkustev. Kritike so sicer potrebne, ker se le z dialektičnim razčiščevanjem dokopljemo do najboljših rešitev. Tudi te pa so lahko dobre za dobo, ki jih potrebuje, so pa znova podvržene reviziji s spreminjanjem dogodkov, idej in ljudi, ki te dogodke vodijo in te ideje ustvarjajo. Skrbnik je nato konkretno odgovoril na zahteve po odpravi ocenjevanja, učbenikov, razrednih registrov, pravne veljave študijskih diplom in naravne selekcije učencev. Glede o-cenjevanja je dejal, da bi ga bilo dovolj zamenjati z ustnim mnenjem profesorja, glede učbenikov, da bi jih bilo treba integrirati še z drugim, četudi idejno drugačnim čtivom, glede registrov je dejal, da je pravilno odpraviti njegovo tajnost, o zahtevi po ukinitvi pravne veljave študijske diplome pa je dejal, da je to zabloda, ki prevzema tiste, ki si domišljajo, da bodo s tem rešili problem pomanjkanja primerne zaposlitve. Glavni cilj šole je vsekakor poučevanje, izoblikovanje mladine, čemur se je treba z največjo vnemo posvetiti. V ta okvir spada tudi prirejanje študijskih seminarjev, ki pa imajo še poseben pomen pospešujejo izmenjavo misli med sosedi. Takšna srečanja bi bilo treba še pospeševati, je dejal Fidenzi ter krepiti izmenjavo s šolskimi izkustvi in kulturo SR'Slovenije. Na koncu je izrekel upanje, da bo tudi s sodelovanjem zavodskih svetov, mogla šola nadaljevati svojo pot navzgor obdana s plodno študijsko vedrino. V imenu republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SRS je pozdravil prof. Peter Winkler, ki je med drugim dejal, da sta oba seminarja, ki ju prirejamo vsako leto na obeh straneh meje, na eni strani izraz dobrih sosedskih odnosov, hkrati pa z množično udeležbo učiteljev na obeh straneh dokazujeta, da se tako učitelji kot šolske oblasti zavedajo, da se mora učitelj neprestano izpopolnjevati ih se vedno znova seznanjati tudi z dosežki znanosti in kulture svojega matičnega naroda. Bogato znanje in široka kultura, predvsem v sedanjem naglem razvoju znanosti 'n tehnologije, sta še posebno pomembna za u-čitelja, ki vzgaja pripadnike narodne manjs'ne, saj je izobrazbena kulturna raven manjšine eden izmed pogojev za njeno uveljavljanje ob večinskem narodu. Le taka manjšina lahko pomeni vez med obema narodoma ter olajšuje zbliževanje in razvijanje dobrih sosedskih odnosov. Ob tem je govornik izrazil prepričanje, da določila o zaščiti manjšin v pogodbi med Italijo in SFRJ pomenijo za vse, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, da bodo oblike sodelovanja š. poglabljali. Letošnji seminar, je nadaljeval, pomeni še korak naprej, ker se ga prvič aktivno udeležujejo dijaki, kar jim bo koristno dopolnilo k znanju in jim bo pomagalo razvijati širok pogled na svet, saj vemo, da je še danes mnogim zaprta pot do slovenske šole in do temeljne človečanske pravice, da se izobražujejo v svojem materinem jeziku. Pozdrav je v imenu šolnikov prinesel ravnatelj učiteljišča dr. Janko Jež, ki je med drugim dejal, da si bodo slovenski šolniki prizadevali, da bodo vsestransko podprli odnose med sosednima državama, ki jih povezuje osimski sporazum, da bodo učinkoviti tudi s kulturne plati. V imenu skupine šolnikov je nato učitelj Sergij Verč prebral pismo, ki so ga naslovili na ministrstvo za šolstvo in v katerem zahtevajo, da ministrstvo sprejme potrebne u-krepe, da se že pred koncem tega šolskega leta raztegne na podlagi zakonskih določil slovensko poučevanje tudi pa videmsko pokrajino. Dijaki in šolniki so to zahtevo podprli z burnim aplavzom. Pobudo so podprli tudi dijaki, v imenu katerih je spregovorila dijakinja znanstvenega liceja Majda Košuta. Cankar in njegov čas (Nadaljevanje z’ 2. strani) Prof. Peter Winkler govori ob otvoritvi seminarja. fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifniHiririiiiifiiimniiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminmimiuiiiiifiiriiiifiiimmiiiiimfitiiitimiiiiiuifiiniiiiiuiimiiiiimiftiiiiii PO PRIČEVANJU SINGAPURSKEGA MORNARJA PRED GENOVSKIM SODSTVOM Resnica o izginotju liberijske ladje «Seagull» prihaja na dan Supardi Šipon se je le po naključju rešil, ko se je stara tovorna ladja že potapljala • Hude odgovornosti pomorskih agentov «Agena» GENOVA, 1. — Z nenadnim pojavom singapurskega mornarja v Italiji je zopet planilo na površje pereče vprašanje posadk, ki plujejo na ladjah pod tujo zastavo in so zato podvržene vsakovrstnim rizikom. Gre za mladince, pa tudi starješe ljudi vseh mogočih narodnosti, ki sicer — kot kaže — prav lepo zaslužijo, ne uživajo pa nikakšnih sindikalnih pravic, tako npr. sploh niso zavarovani proti boleznim in nezgodam, kaj šele, da bi kdo zanje plačeval pokojninske prispevke. Singapurskemu mornarju Supardi-ju Binnu Sipanu je 28 let, rodil se je v Maleziji. Zatrjuje, da je bil na krovu liberijske tovorne ladje «Seagull», ko se je 17. februarja 1974 potopila nedaleč od Sicilije in priporni nja, da se je pri brodolomu le on rešil, vsi drugi člani posadke naj bi utonili. Tistega večera, je dejal Singapurec genovskemu namestniku državnega pravdnika, je bilo morje silno valovito. Poveljnik ladje me je po-s'al na premec, da ugotovim, ali je tam vse v redu in zapazil sem, da se «Seagull» dejansko potaplja; premec je bil že skoraj popolnoma pod vodo. Koj sem skočil v morje in se s silovitimi zamahi oddaljil, v tistem trenutku pa se je ladja prevrnila in v nekaj trenutkih izginila pod morsko gladino. Prepričan sem, da se nihče od posadke ni mogel rešiti. Ime malezijskega mornarja ni na seznamu 30 mož, si naj bi po zatrdilu genovske pomorske agencije «A-gena» bili na ladji v trenutku nesreče. Supardi B. Sipan pravi, da se je na «Seagull» vkrcal šele v Toulonu, kjer se je začela poslednja vož nja ladje. Možno je, da omenjena agencija ni bila s tem pravočasno seznanjena. Singapurec je bil-v morju poldrugi dan. Valovi so bili izredno visoki in večkrat je tvegal življenje. K sreči ga je pobrala španska ribiška ladja, ki naj bi, ga peljala do Genove. Tu je mornar, kot sam trdi, odšel'takoj na agencijo «Agena», kjer so ga začudeno pogledali, mu izročili 400 tisoč lir in ga poslali na singapurski konzulat v Bruselj. Njegove izjave je treba seveda preveriti, kajti o teh dogodkih sodstvo ničesar ne ve, kar lahko tudi pomeni, da jih je agencija prikrila tako policijskim agentom kakor pristaniškemu poveljstvu. Kakor znano, se sodna oblast izrecno zanima ia primer skrivnostnega izginotja ladje «Seagull» ter je med ustrezno preiskavo izdala nalog o sodnem postopku proti pomorskim agentom «A-gerie» Harryju Levmschu, ■ Renatu Calafatiju in Giuseppu Bregante-ju, ki so obtoženi nenamerne povzročitve brodoloma in mnbžičnega u-mdra. Po tožilčevem mnenju so ob najst.pa je ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko je eden od vlačilcev, h katerima je bila ploščad privezana, nasedel na plitvini. Ploščad so silni valovi potisnili do brega, kjer je trpila v 'skalovje; in se prevrnila. To 'je druga tovrstna nezgoda ' v Severnem morju v. poslednjih, štirih toženci tudi dejanski lastniki pone- mesecih. Novembra lani je požar uničil petrolejsko platformo britanske - družbe «Phillips Oil Co.» in tedaj so izgubili življenje trije možje. ; . srečene ladje. Obtožba sloni na utemeljitvi,, da so dovolili plovbo «Seagulla», čeprav je šlo za «staro, škatlo», in to z namenom, da si lepo razdelijo morebitno zavarovalnino. Preiskovalni sodnik Cascini zatrjuje celo, da so Le-vinson. Calafati in Bregante z zamudo obvestili pomorske oblasti o brodolomu, razen tega sploh niso zahtevali pomoči z namenom, da ne pridejo na dan dokazi o okoliščinah, ki so povzročile tragedijo in za katere sami nosijo odgovornost. Obtoženec Renato Calafati je prvi reagiral na izjave singapurskega mornarja in jih postavil na laž. Po njegovem naj bi Supardija sploh ne bilo na ladji med brodolomom, ampak naj bi se izkrcal že 6 ali 7 mesecev poprej. Odvetniki Calafatija in drugih dveh obtožencev, Failla, Gaeta in Lo Monaco pa so oprez-nejši; dejali so, da je treba mornarjeve izjave najprej dodobra preveriti, šele nato bodo zavzeli stališče o zadevi. Pričevanje singapurskega mornarja je prišlo kot strela z jasnega. Ako odgovarja resnici, bo brez dvoma igralo važno vlogo v nadaljnjem razvoju preiskave o tragediji. Namestnik genovskega državnega, pravdnika je besedilo mornarjevega pričevanja že predložil sodišču. Supardi Binn se ni prostovoljno javil namestniku državnega pravdnika. Ko se je nahajal v Neaplju, so pristaniške oblasti pri pregledu njegovih dokumentov našle tudi nekaj takih, ki govorijo o mornarjevem vkrcanju na ladjo «Seagull» in zadevo takoj sporočile genovskemu sodstvu. Š«st mrtvih pri potopitvi petrolejske ploščadi V Kolumbiji zaplenili 80 ton marijuane BOGOTA’, 1. — Kolumbijska policija je v osamljeni farmi v se-vernozahodnem predelu države zaplenila 80 ton marijuane. Gre za doslej največje odkritje mamila ne le v Kolumbiji, temveč, kot zatrjujejo tamkajšnji agenti, na svetu sploh. V farmi so odkrili tudi najsodobneje opremljen laboratorij za predeiavo marijuane, pa tudi še zapletene radijske in podobne aparature. družbe si mora vsak narod začrtali sam. ;žanimivo je, kako se' njegove ideje skladajo z-Leninovimi,-čeprav ni poznal njegovih del. To dokazuje, kako ]e Cankar kot mark-sist-diaiektik mislil svobodno.in pravilno in bil v tem celo prerok za to, kar se je zgodilo leta 1948. Vse te ideje so se jasno odražale v njegovem umetniškem in literarnem delu. Že v prvih delih je naznačil in ožigosal malomeščansko neznačajnost in obsodil takratne razmere v uradni družbi. V naslednjih delih je njegova kritika postajala vse globlja, v svojih dramah «Za narodov blagor», «Kralj na Betajnovi» in «Hlapci», je odločno napovedal boj ljudem, ki imajo ljudstvo za dekoracijo, v «Hlapcu Jerneju in njegovi pravici», ki naj bi bila le nekakšna agitacijska brošura, a je postalo njegovo najboljše, temeljno delo, tudi iz literarnega vidika, pa je njegova revolucionarnost dosegla svoj višek. V tem delu je začrtal simbolično pot proletariata od nezavednosti do zavednosti in nato aktivne angažiranosti. Marsikdo je v tem delu videl umetniško prepesnitev komunističnega Manifesta, po drugi strani pa marsikdo ni in še danes noče videti socialistične misli. Dejstvo pa je, da je s Hlapcem Jernejem postavil spomenik uporniški misli in se pri tem lahko kosa v svetovnem merilu z Gorkim in drugimi. Velik humanizem preveva tudi druga njegova dela. Tako je na primer v delu «Na klancu» postavil spomenik vsem proletarskim materam in tudi v tem stoji vzporedno z velikimi svetovnimi pisatelji. Kaj pa odnos Cankarja - umetnika do družbe. To razmerje je izpovedal predvsem v dveh delih, v «Tujcu» in v «Pohujšanju v dolini šentflorjanski». Tudi v tem pogledu ni bii le vest svojega časa, temveč je tudi vest današnjega časa, ker je bil tudi oster kritik človeškega značaja in njegovih, slabosti. Dr. Bratko Kreft je nato poudaril neizmerno skrb in ljubezen za slovenski jezik, ki jo je Cankar vlagal v svoja dela. Kar je Prešeren naredil v verzu, je Cankar naredil za prozo. Nihče ni po Prešernu tako globoko prisluhnil melodiji slovenskega jezika, ki je glavna vez vseh naših ljudi, tostran in onstran meje, ter ga izoblikoval. V Cankarjevem delu, ki obsega 20 knjig, in ki bo v prihodnji izpopolnjeni izdaji obsegalo 30 knjig, je zajeto vse slovensko življenje do takšnih podrobnosti, pa naj bo pozitivnih ali negativnih, kot nikjer drugje, in zato lahko rečemo, da je to delo enciklopedija slovenskega življenja. Obenem pa je po zaslugi njegovega prodornega duha tudi enciklopedija v svetovnem humanističnem smislu. Fred dnevi je minilo 50 let, je dejal Kreft, ko je primorski rojak Srečko Kosovel z majhno skupino umetnikov nastopil v revirju Zagorje, ki je bilo poleg Trsta glavno delavsko območje, z literarnim večerom in je tedaj odločno povedal, da je bil Cankar prvi slovenski pi-satelj-revolucionar ne samo v ljudskem in kulturnem smislu, temveč revolucionar po svoji globoki Ijud-skonarodni in vsečlovečanski miselnosti in zavednosti. V današnji dobi potrošniške miselnosti, ki je plitva, kot je bila plitva uradna miselnost Car.karjeve dobe, se mora vsakdo predvsem mlajši, na Cankarjevo delo pripraviti in si ob njem izprašati vest. Kdor ima oči in notranji posluh, je zaključil dr. Bratko Kreft, bo odkril, da ogenj, v BO I0KRAI POVEDAL RESNICO 0 ORGANSKI VEZI MED VARNOSTNO SLUŽBO SP IN RIŽARNO? Kolaboracionist Luciano Hesse jutri znova pred tržaškim porotnim sodiščem Sodni uradnik mu je v nedeljo izročil v Genovi poziv za zasliševanje Nov element prišel na dan med včerajšnjo razpravo: Rižarna je bila zbir-no taborišče za Žide iz vseh krajev Italije • Pričevanje Draga Škrinjarja Obravnavi prisostvovala vdova in sin dveh od sedmih bratov Cervi Kot zadnji obravnavi .prejšnjega tedna je bila tudi včerajšnja kratka in s pravnega vidika manj važna, moralno pa je imela velik pomen zaradi prisotnosti Irnes in Gelinda Cervi, vdove oziroma sina dveh od sedmih bratov Cervi. S svojo prisotnostjo v tržaški sodni dvorani sta hotela poudariti, kot že delegacija iz mučenriškega mesta Mar-zabotta, da proces zaradi zločinov Med pogovorom v gostilni pri Jadranu se je Škrinjar spomnil za marsikatero pomembno podrobnost, ki bi jo lahko povedal v sodni dvorani. Predvsem se nam zdi važno dejstvo, da so ga kot zapornika gnali iz Rižarne na prisilno delo k organizaciji Todt. Kot že med pričevanjem časnikarja Franca Udoviča in med prebiranjem izjav Ro-bustijeve matere pa ni imel nihče v taborišču smrti ne zadeva samo za potrebno, da bi poglobil to plat tržaške pač pa vso italijansko jav- vprašanja, ki je dokaj trdne, organ-nost, saj je fašizem rak, ki ogroža ske povezave med taboriščem smrt; ŽENEVA, L — Mednarodna organizacija IATA, ki združuje večino najpomembnejših letalskih družb, je sporočila, da se bodo 1. nov. letos ponovno zvišale letalske tarife na severnoatlantskih progah. Podražitev bo znašala poprečno 6 odstotkov. Zanjo so se soglasno odločile vse letalske družbe IATa. Francozi za zamrznitev cen in plač v boju proti inflaciji PARIZ, 1. — Zavod «IFOP» je izvršil poizvedovanje o tem, kaj meni človek s ceste o kriz», ki je zajela francosko gospodarstvo. Izsledki poizvedovanja so dokaj zanimivi : 56 odstotkov Francozov pripisuje krizo posledicam negativne konjunkture v mednarodnemu merilu 36 odst. pa jih tega krivi pariško vlado. Prišla je BERGEN, 1. — Med silovito ne do izraza tudi zrelost poprečnega vihto se je prevrnila 19.0i)0-tonska 1 francoskega človeka, ki je naklonjen ploščad za iskanje petroleja pod trimesečni zamrznitvi plač in cen; morskim dnom. Od .51 oseb jih je v tem smislu so se .'./.razili kar trije pet utonilo, eno pogrešajo, sedem-J od štirih povprašapcev.. - ... vse italijansko družbeno tkivo in ta sodna obravnava lahko v veliki meri pripomore k izrezovanju že starih tvorov, iz katerih pa bedni epigoni fašizma črpajo še danes življenjske sokove. Istega mnenja je tudi Drago Škrinjar, antifašistični borec in politični preganjanec, ki je aprila lani govoril na slovesnem odprtju Rižarne v prisotnosti predsednika republike Leoneja v imenu slovenskih žrtev uničevalnega taborišča pri Sv. Soboti in ki je včeraj pričal pred tržaško poroto. «Proces — poudarja — je zelo pomemben s nolitlčnega vidika, vtis pa imam vsekakor, da je pristojnim organom bolj do dramske uprizoritve, kot pa do dejanskega iskanja resnice. Sam sem pred sodnim zborom povedal le nekaj besed. če bi me sodnik bolj vneto zasliševal, bi verjetno v bistvu ponovil to, kar sem povedal preiskovalnemu sodniku, morda pa bi se spomnil za še marsikatero podrobnost, da bi bila slika popolnejša. In kot jaz še marsikatera druga priča.» Škrinjar je preživel v Rižarni samo deset dni, a je kljub temu dojel vso grozoto uničevalnega taborišča. «Ujeli so me — pravi — 15. aprila 1945, samo nekaj ur po mojem povratku v Trst. Ni še se danilo, ko je prišel pome esesovski častnik. Naložili so me na poltovornjak, kjer so bili še drugi trije antifašisti in nas odgnali v Rižarno. Tu smo morali čakati v vrsti v veliki sobani, kjer šo celice smrti in izročati nekemu podčastniku osebne dokumente. Ker se nisem podvizal, me je stražar sunil tako močno, da sem skoraj padel. V šestih smo bili v tesni celici, kjer smo preživeli devet ali deset dni — ne spominjam se točno, ker sem dneve le s težavo ločil od noči. Eden od nas, mlad temnolas Italijan kakih dvajsetih let pa je v tem kratkem razdobju od groze osivel.» «Zame in za druge tri — je nadaljeval — so se vrata celice odprla 24. ali 25. aprila. Naložili so nas na tovornjak in nas odpeljali proti Slavniku. Dobro se še spominjam, da sta pred Rižarno stražila italijanska vojaka. Sprva sem ju zamenjal za pripadnika zloglasne skupine «X mas», ker sta imela podobni uniformi, pozneje pa sem opa-zil, da sta imela nemški čeladi in da sta pripadala skupinam italijanskih esesovcev. Na Slavniku smo se ustavili slabo uro, na kar smo nadaljevali pot v Žejane, kjer je bilo taborišče delavcev Todt. Tu so nas postavili v vrsto in nas gnali proti Munam, kjer smo kopali jarke. To je bil edini dan, da sem imel kramp v rokah, že zvečer sem spoznal starejšega Tržačana, ki je bil na že-janah že pet mesecev in ki je menil, da je naš položaj iz dneva v dan bolj nevaren. «Tu smo kot talci — je poudarjal — in če partizani napadejo tabor, bo po nas.» Zato sva drugo jutro pred svitom skupno z nekim 18-letnim fantom po- kčterem je Cankar izgorel, gori na- begnila. Prijatelj je že pripravil prej. Cankar s svojim umetniškim in revolucionarnim delom zagotavlja nam vsem, da smo bili, da smo ir, da bomo. prehod skozi bodečo žico. V nekaj trenutkih smo bili na prostem in nato smo tekli vse do Trsta, kolikor so nas nesle noge.» ske povezave med taboriščem smrti v Rižarni, sedežem varnostne službe SD na Oberdankovem trgu in Eihsatzkommandom. Poglobitev, ki bi lahko tudi privedla še dlje do odgovornosti fašističnega in kolabo-racionističnega Trsta. Čeprav je bila včerajšnja obravnava kratka in posvečena v glavnem le prebiranju zapisnikov, ki jih je sestavil preiskovalni sodnik — nekatere priče so umrle, druge pa so zbolele — pa je kljub vsemu prišel na dan nov element in sicer dejstvo, da je bila Rižarna zbirno taborišče za preganjane Žide iz vse Italije. Delno je to že izhajalo iz dejstva, da so v mrko taborišče pri Sv. Soboti zaprli bolne in slaboumne' Žide, ki so jih zajeli v Benetkah, a včeraj je to prišlo do veliko večjega izraza v pričevanju O-felie Canaruto. Žensko so zajeli julija 1944. leta v Emilii in jo najprej zaprli v taborišče v Modeni, ki so ga upravljale nune. («Bile so zelo prijazne in so dobro ravnale z nami»), Od tam so jo prignali najprej v Trst in nato v uničevalno taborišče v Auschwitz, kjer so že prvi dan pomorili 67 od skupno 80 deportiranih Židov. Zanimivo je tudi, da medtem ko je v Rižarni krematorijska peč deiovaia že s polno paro in v Trstu skorajda niso več uprizarjali niti tragičnih fars procesov, so na Goriškem še vedno, pa čeprav samo formalno, spoštovali zakonski postopek. To je prišlo do izraza v pričevanju Oscarja Canaruta. Le-ta je bil. skupaj z očetom že 1938. leta obsojen na 1.000 lir globe in mesec dni zapora, ker ni prijavil policiji svojega židovskega porekla. Nekaj let pozneje je bil mobiliziran in odgnan v delovno taborišče v Sušak, kjer je bil do 8. septembra, ko se je pridružil Badoglievim partizanskim enotam. Ujet in odgnan v zapor je znova pobegnil in se pridružil partizanom, ki so delovali na Goriškem, kjer pa je še enkrat prišel sovražniku v pest. Vojaško fašistično in nacistično sodišče ga je najprej obsodilo na smrt, nato pa spremenilo razsodbo v dosmrtno ječo in Canarutto je bil odgnan v delovno taborišče na Bavarsko, medtem ko je njegov oče umrl v Rižarni. Iz pričevanj preživelih in svojcev žrtev fašističnega in nacističnega nasilja pa prihaja tudi vse če-šče do izraza, kako pogubna je bila za židovski živelj v Trstu in v deželi pa tudi izven te dejavnost vohuna Maura Grinija, ki so ga njegovi gospodarji ubili v Rižarni tik pred umikom. Kar tri včerajšnje priče so poudarile, kako jih je židovski vohun zelo spretno zvabil v past. Morda najbolj presunljive so bile besede Giiselle Italie, katere moža Raffaeleja je Orini srečal po naključju na ulici. S pretvezo, da mu bo priskrbel varno skrivališče ga je zvabil na poveljstvo Gesta-pa, kjer je bil nesrečnež aretiran. Najprej so ga odgnali v Coroneo, kjer pa je že naslednjega dne zginil. Žena je zvedela, da so ga odvedli v Tržič, kjer naj bi ga naložili na vlak za Nemčijo. Čeprav je bila že v šestem mesecu nosečnosti je ves dan tekala od enega policijskega poveljstva do drugega. Odposlanstvo iz Reggio Emilie je položilo venec v Rižarni. V ospredju Ines Cervi in predsednik ANPI Reggio Emilia Gismoudo Veroni, , v-ozadju pa G «lindo Cervi. Drago Škrinjar med pričevanjem. da je dobila prepustnico in se lahko napotila v Tržič. Od Devina naprej je morala peš, ker je bil most zaradi bombnega napada onesposobljen. Na železniški postaji je naletela na moža, s katerim je lahko govorila dobri dve uri. Naslednjega dne se je vrnila v Tržič, kjer pa taborišču pri Sv. Soboti in Luciana Hesseja, kolaboracionista, ki je bil zaslišan že drugi dan procesa in ki je kar stresal iz rokava rezke «Ne vem» in «Ne spominjam se». Odvetniški kolegij, ki zastopa prizadete stranke, mu takrat ni mogel do živega, pričakovati pa je. je zvedela, da so moža že odgnali | da ga bo tudi v luči dosedanjih iz- v delovno taborišče. Po nekaj dneh je prejela njegovo pismo iz Trbiža in nato še pismo iz Avstrije, ki sta ji ga, prinesla pripadnika fašistične milizie. Eden od teh ji je pojasnil, da se je ponudil za spremstvo preganjancev, ker je bila njegova žena, ki je bila židovskega rodu odgnana v JSIemčijo, in je upal, da jo bo morda tako našel. Odtlej ni o moževi usodi zvedela več ničesar. Po vojni, ta ji sicer Raffaelejeva prijatelja sporočila, da je umrl v delovnem taborišču Ebe-sen pri Salzburgu, njegovega imena pa vsekakor na pokopališču, ki je posvečeno žrtvam delovnega taborišča, ni. Ob koncu je Gisella Italia poudarila še, da se je leta 1947 prijavila kot prizadeta stranka na milanskem procesu proti Mauru Gri-niju, na katerem je bil v njegovi odsòtnósti’ kolaboracionist obsojen na smrt. Tedaj še niso ugotovili, da je podli vohun že mrtev in da so ga ubili prav1 tisti, katerim je tako hlapčevsko služil. Odgovornost Grinija in tesna povezava krajevnih fašističnih oblasti z nacističnim okupatorjem je prišla znova na dan v pričevanju Marcelle Žabam. Ženska, ki je, bila skupno z družino odgnana najprej v Rižarno in nato v delovno taborišče v Nemčijo, je bila zajeta na prijavo židovskega vohuna.; Na izrecno vprašanje pdv., Pinchérleja je tudi dodala, da. šo preganjance na poti v Nemčijo stražili ésesovei in karabinjerji. ’ Kot rečeno sta včerajšnji .obravnavi prisostvovala Irnes in Gelin-do Cervi, ki sta prišla v Trst skupno s predsednikoma ANPI in ANN PIA iz Reggio Emilie Gismondom Veronijem in Arturom Pedronijem. «Procesu — je poudarila Irnes Cervi — smo doslej sledili po poročilih časnikov, a hoteli smo biti tudi o-sebno prisotni, da bi tako izrazili našo solidarnost vsem naprednim tržaškim silam. Upamo tudi, da bo končno resnica prišla na dan.» Istega mnenja je tudi Gelindo, ki pa je, z razliko od tete, bolj dovzeten za probleme današnjih dni in 6ce-njuje ta proces kot pomemben korak za boj proti neofašizmu. Po obravnavi so si gostje iz Reggio Emilie ogledali Rižarno in položili venec pred nišo, v kateri je pepel žrtev uničevalnega taborišča. Proces se bo nadaljeval jutri z zasliševanjem zadnjih prič, ki jih je citiral preiskovalni sodnik dr. Serbo. S tem pa obravnave še ne bo konec, ker bodo morali zaslišati še nekatere pomembne priče, ki jih zaradi bolezni ni bilo v sodno dvorano in štiri zgodovinarje, ki naj, kot je poudaril predsednik dr. Maltese, z znanstvenega vidika povejo, kaj je dejansko bila Rižarna. Najbolj dramatično pa bo verjetno na procesu v sredo, ko bodo soočili Carla Grinija, brata zloglasnega Maura, ki je bil dalj časa zaprt v sledkov znova naskočil in ga, vsaj moralno, postavil na zatožno klop. Njegova morebitna obsodba, kljub njegovim hudim krivdam, je morda danes že postranskega pomena, nujno pa je, da mu izvlečejo vse, kar ve o povezavi med sedežem SD na Oberdanovem trgu, kjer je bil za tolmača in prevajalca, in Rižarno. Hesseju, o katerem se je šušljalo, da je že odplu1, je še v Genovi in v nedeljo mu je sodni uradnik izročil poziv, naj bo v sredo znova v dvorani tržaškega porotnega sodišča. Če se ne bi odzval, bi bil to še dokaz več o njegovi krivdi, zlasti pa, da ve veliko več od tega, kar je doslej priznal. Sodni postopek proti njemu zaradi lažnega'pričevanja bi bil v tem primeru skoraj neizbežen. VOJMIR TAVČAR Električni tok nM otroka VARESE, 1. - Električni tok je ubil 13 mesecev starega Salvatoreja Bongiovija v Gallarateju. Gre za e-dinca zakoncev Giussepeja Bongiovija in Anne Marie Ranieri, delavske družine, ki se je priselila v pokrajino Varese z Juga. Do tragedije je prišio ko se je otrok igral. Kaže, da se je s konicami prstov dotaknil električnega stikala, kar je bilo zanj usodno, saj ga je tok na mestu pokončal. Karabinjerji so vsekakor uvedli pi’e" iskavo. Vino še vedno razburja duhove v Franciji PARIZ, 1. — Francoski vinograd' niki čedalje ostreje protestirajo Pr0( ti uvozu italijanskega vina. Protesti se često sprevržejo v vandalska dejanja. Tako je skupina kakšnih 100 -trtorejcev davi vdrla v kleti družbe «Ramel» v Meximiexu (Lyonl ter s sekirami in železnini,1 drogovi razbila okoli sto v'eh' kih sodov z italijanskim vinom. Ba" čunajo, da je iz poškodovanji sodoV steklo več milijonov hektolitrov * * * * vj( na. Po izpadu so vandali, ki so im6, zakrinkane obraze, preluknjali se pnevmatike 21 avtocistern za Pre” voz vina. Žendarmi so prispeli na kraj prepozno in jim zato ni uspe10 prijeti nobenega demonstranta. RIM, 1. - Po nalogu državnega pravdništva so agenti zaplenili fih^ «La orca» ki so ga predvajali treh mestnih kinodveranah. Zaple® bo utemeljuje sodna oblast z ug0“° vitvijo, da vsebuje film nekaj opoi* kih prizorov.