208. številka. Ljubljana, sredo 14. .septembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD Izhaja vaak dan, izrzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v n 11 o- o # e r s h «• dežele za colo leto Iti gl., za pol teti B g tm četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ghi.. za četrt leta .'i gld. «'J0 kr., za en mereč 1 gld. 10 kr. Za p« »Ai I janje ' dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e/. ele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitel je aa ljudskih -»»lah ih dijake velja znižana cena iti sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za o« na ni I a se plaču od četiristopne petit-vrste kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Popisi naj ae izvole trstiikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši .gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v .Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši % Ljubljani, 13. septembra. —.r.— V dolgem in gotovo neprijetnem boji, katerega morajo avstrijski Slovani in mej njimi tudi Slovenci vojevati proti nemškim sodnikom za jednakopravnost slovanskih jezikov pred sodnijami, pokazalo se je v zadnjem času, da so se pri gospodih sodnikih vender nekoliko ohladile razgrete strasti, da so ti gospodje sodniki vender jednokrat sprevideli, da bojujejo brezuspešen boj, v katerem jim je zmaga nemogoča. Odjenjali so sami, kar jim služi le v čast in slavo. Izpovedati moramo, da je pod grof Taaffejevo vlado nij bilo ne-prijetnejše prikazni, kakor tisto nenaravno nasprotje, v katero so se postavila višja in tudi nižja sodišča proti justičnemu ministru. Ko je človek opazoval, kako so se nemškega duha nasesani mladi adjunktje šalili iz justič-nega ministra besed, ter slovansko pisano tožbe samo zavoljo jezika odbijali, morala ga je groza spreleteti, ker ravno s tisto logiko, s katero se odbije slovensko pisana tožba, zavrnila bi se lehko vsaki stranka in pred nosom bi se jej smela zapahniti sodnije vrata, ako nij zmožna, da bi pred sodnijo govorila v nemškem jeziku! Kdor trdi, da mora v Avstriji vsaka sodnijska vloga pisana biti v nemškem jeziku, ta mora konsekventno tudi trditi, da mora vsakdo, ki ima b c. kr. sodnijami kaj opravila, vešč biti nemškega jezika! Potem pa velja pravica samo za Nemce, in Slovan je kakor ptica v zraku brez pravice toliko časa, dokler si z nemško slovnico ne priberači milosti pri znanej boginji, Temis imenovanej. To ie železna teorija! Ali v praksi jo izvršujejo vsi tisti, ki odbijejo slovanske tožbe samo zate- gadelj, ker nijso sestavljene v nemškem jeziku. — Nadsodnija v Pragi, ki se od tistih mal, kar smo izgubili laške nadsodnije, mej avstrijskimi sodnijami odlikuje s temeljitimi, pravičnimi in iz jurističnega stališča zelo krasnimi od* loČbami, izpregovorila je tudi v tem sodnijsko-jezikoslovnem boji resnično in možato besedo, katero naj bi si zapomnili vsi prenapeti nad-sodnijski prezidentje in svetovalci, vsi sodniki in vsi gospodje adjunktje, ki tako radi pozabijo, da se v sodnej sobi uijmajo reševati politična vprašanja, temveč, da se ima ondi razsojati o pravici ne glede na jezik in narodnost! Tudi na Češkem životari pri nekej polu pozabljenej okrajnej sodniji nekak adjunkt, ki meni, da se brez nemškega jezika po naših zakonih ne more razsojati, kaj je pravica, in kaj krivica. In vsako češko tožbo je zavrnil, ter je nij hotel sprejeti. Ali visoka nad sodnija v Pragi pograjala ga je ostro, ter izrekla, da tako brezvestno postopanje nij ničesar druzega, kakor I ustice odrek (j us tiz ve r wei ger un g) ! S temi besedami je visoka nasodnija precizno in kratko povedala, da tako postopanje brezvestnih sodnikov nij nič druzega kot lehko-roiseln odrek justice, ki je toliko bolj graje vreden, ker izvira iz golega političnega fanatizma! Upajmo, da je s tem boj, ki se je bil osnoval v sodnih sobah iz strastne opo/.iciie proti grof Taaftejevej vladi, dokončan, in da se nikdar več pričel ne bode! V tem upanji pa živimo mi Slovenci toliko bolj, ker Brno ravno zadnje čase videli, da je tudi visoka nadsodnija v Gradci spremenila svoje nazore ter ugodno rešila slovensko sestavljen reliurz. S tem pa je konstatirano, da je slovenski je/.ik tudi sodni jezik, in konstatirano, da so bile odločbe v kamniškem slučaji po nadsodniji in najvišjem sodišči izdane krivične. Podoba jet da se bode v naše sodnije vender zopet povrnil mir, katerega so bili skalilili političnega življenja valovi. Prav je tako in v korist bode sodnikom in strankam ! Politični razgled. Notrtftiijc- «!«»>.«»■«>. V L j ubijani 13. septembra. Nihče ne dvomi, da zdanja naša vlada nijma dobre volje izvesti jednakopravnost, a menda tudi jedino le voljo. Vsi avstrijski Slovam so z veseljem pozdravljali Taaffeja, okolo njega so se vstopili in slušali njegove besede, ko pa je delal, da je njegova vlada vlada sprave, obljubili so mu, da ga hote vedno spremljati pa vseh potih. To se je tudi zgodilo; a usluga zahteva tudi uslugo od nu-sprotne strani. Slovani so podpirali vlado, ker je obljubila, da jim bode dala pravice, ireba bi bilo torej, da vlada res kaj stori. Do zdaj se ne vidi nikjer nič boljšega, — pri nas kakor tudi v Čehih. Tudi Čehi vlado opomiuajo, naj veder jedenkrar uže začne misliti na nje; osobito pa 86 hudujejo Čehi, ker ni|so dobili češkega vseučilišča. Ali se hodemo rea morali vedno tolažiti: Bode liže bolje! To nam ne bode obrodilo nobednega sadu. Vladna „Wiener Zeitung" naznanja, da je deželnim namestnikom za Gorenje Avstrijsko imenovan baron Wc»fo<»r. I h(a\overci se po listih razgovarjajo o ustanovljenji nemškega kluba v državnem zboru. Se ve, da je zraven tudi oče Ilerbst. On je bil sicer začetkom diuzih mislij, a ker je videl, da ga ne bodo podpirali, se je spo-koril, umeje se, da le zaradi tega, da tudi v tem klubu prevzame vodstvo. Vllfttlljo driinr. Listi se še vedno mnogo pečajo s shodom m*!*«'«.-« in neiiiša cesarja. Vsi vedo Listi iz tujine. XI.*) Firenze, sv. Jarneja dan 1881. Dragi prijatelj ! Ko sva se videla zadnjikrat letošnje Binkošti, obljubil sem Ti, da zopet poprimem za pero ter 6em ter tja spregovorim kaj o svojih potovanjih. Prijazno zanimanje Tvoje in mnogih mojih prijateljev za slabotne (Nikar v pretiranej skromnosti sam sebi delati krivice! Ur.) moje potniške črtice in čenčarije mi je najbolje priznanje ter mi daje upanje, da tudi meni nepoznatih čitateljev ne dolgočasim B temi vrsticami. Pač nijsem mislil, da pričujočih listov ne bode več uvrščaval v „Narodove" predale ne-pozabljivi nam prijatelj Jurčič, ki ga je tako *) Glej št. 179 od 7. avgusta 1880. leta. neusmiljeno ugonobila nemila neprijateljica naša, bela smrt, v cvetu mladih njegovih let, kakor toliko druzih nadepolnih talentov slovenskih, nego da bodeš imel Ti izvrševati trudapolno delo slovenskega Sisifa ali, še bolje rečeno, slovenskih Danajid. Tako bi imenoval jaz glavnega urednika slovenskega lista, trudečega se valiti od dneva do dneva kvišku vedno nazaj bega-jočo skalo ter polniti nikdar site predale požrešnega dnevnika. Pa trudil se bodem biti kolikor mogoče priden, vsaj gradiva imam nabranega dovolj in tega ne bode mi zmanjkalo tako hitro, potniška moja torbica je polna spominov iz domačih in tujih dežel. Ko sem lani spomladi napotil se proti domovini v Zagreb, čez Reko in Karlovce, od tod potem domu v LJubljano in v Trsi, upal sem, da mi. bode moč muditi se vsaj nekoliko tednov doma, a brzo poklicala me je dolžnost nazaj v Milan, od tam preko južne Francoske čez Nizzo in Marseille (kjer sem se mudil nekitj časa) naprej na Špansko v Barcelono. Komaj da sem izgotovil tu svojo nalogo, prepevajoč v „Teatro Espanol" skoraj dva meseca, bilo mi je vrniti se v Milan in nemudoma dalje po železnici notri do Odesse na Rusko, v simpatično mi deželo naših severnih bratov. Lepa klobasica potniška. Vozili in vozili smo se iz Milana preko Ljubljane, Gradca, Dunaja, Oderberga, Krakova, Lvova, Črnovic, Jassija, Kišineva, Benderja do Odesse, kjer sem ostal vso zimo. Letošnjo spomlad bil sem odšel v Kijev, a došel ravno o času groznega carjeubijstva. Odšel sem potem v Pešto, prepeval jeden mesec Magjarom in se čez 50 dnij (tako dolgo ostala so zaprta vsa gledališča na Ruskem) podal nazaj v Kijev, a se moral zopet kmalu vrniti zaradi židovskih nemirov. Tako sem moral odložiti na ugodnejši čas svoj namen, podati se naprej v Rusijo, kajti povsodi godili vreme nagajalo, da je prekratek čas za priprave, da ne bode navzoČDih dijakov. Lahko nam je te ugovore zavrniti. Res konec septembra Be bode še le obhajala ta svečanost, ali neugodno vreme nas more, če nam je sreča nemila, tudi sredi leta ravno tako neprijetno zavirati, kakor zdaj jeseni. Kar se tiče krat-kosti časa, bode odbor, če le hoče svojo dolžnost storiti ne brigajoč se za klepetanje onih, saterih gasio je „opozicija nr\ vsak način , * dokazal, da se tudi v kratkem času da taka svečanost prirediti. Da dijakov ne bode, tudi nij res, kajti dijaki bodo uže dostojno zastopani po vseučiliščnikih. Vsakako pa je potrebno, da se še letos obhaja v ptujskem okraji svečanost, ki bi ja-čila narodno zavest ter dokazala, da nas rogo-viljenje nasprotnikov nikakor nij ugnalo v kozji rog. Svečanost pa se tudi zavoljo tega ne more na prihodnje leto preložiti, ker se namerava tedaj prirediti v Ptuji tabor, katerega so letos prepovedali; tabor dostojno podpirati denarstveno, kakor tudi z obilnim obiskom bode naša dolžnost, katero storiti bi nam bilo prav težko, če bi nam drugo leto še Modrinjakova svečanost stroške delala. Ob jednem prijavimo, da bode se životopis in izbrane pesni Modrijakove razdelile pri tej svečanosti. Table d' hote bode z vinom in kruhom vred po 1 gld. 50 kr. Odbor bode ob jednem prošnjo vložil do ravnateljstva južne železnice, da naj zniža voznino in da naj ponočni brzovlak, gredoč iz Mag-jarske proti Trstu in Beču v Središči postoji. Upam torej, da nas bodo slovenski rodoljubi ta dan v prav obilnem številu počastili. ■z Celja 12. septembra. [Izviren dop.] (Nemšk liberalec pred sodnijo.) Gospodu profesorju Žitku v Ptujem sta došli letos dve dopisnici; prva pod naslovom: „Professor Žitek, Gimnasium ? Slovenien?? Pettau" se glasi: „Herr Professor! Mit Staunen be-merkte ich meinen ehrlichen Namen auf einer impertinenten panslavistischen Bro schure. Glauben Sie, wenn Sie ein russi-scher Vorposten sind, ich auch so ein Agent bin. Wer ehrlich ist, der verbirgt sich nie und bietet seinen Gegnern kiihn die Stirne dar. Ich vverde mit Ihnen deshalb noch weiter sprechen. M. PomladinovviČ." To dopisnico je pi-al dijak VI. razreda mariborskega gimnazija Gumplovicz, rodom Poljak, a drugače se ve da trd Nemec. Znano je, da je izšla letos knjižica „Die Gleichberechtigung der Slovenen", Gumplovicz je sodil, da je to knjižico pisal in izdal gospod profesor Žitek v Ptujem, ia to je bil povod omenjenej dopisnici. Gospod profesor Žitek ima svojega sina Vladimira v sedmem razredu mariborskega gimnazija, in ker sta oča in sin obadva poštena narodnjaka, je bil tudi mladi Žitek Gumploviczu trn v peti. Da bi tedaj prav občutljivo zadel očeta ia sina, pisati je dal Gumplovicz po svojem sošolci Peternelu še drugo dopisnico g. profesorju Žitku pod naslovom: „Gospodu Žitek, profesor Ptuj". Ta dopisnica se glasi: „Lieber Freund! Deinen Brief und Deine Karte habe ich erhalten. Ich danke Dir vielmal ftlr die Mtihe und Liebe, die Du mir indirect erwei-sest, indem Du Deinem Sohne Wladimir Schi-tek immer gehorig mit Geld versorgst, was I hm ermoglichet, al le Nacht zu mir sehlafen zu kommen. Da ich nun gehort habe, da as der Direktor Gutscher ihm deswegen zu sich rufen liess und ihm dr oh te, falls er noch ein-mal von Professor Ambrusch betreten vverde, ihn auszusehliessen, so bitte ich Sie dem Herrn Direktor eine Erlaubniss zu schicken (ftlr den Wladimir) mich jeden Abend zu be-suehen. Schwester Anua — Scharfer Eck Drau-platz". Po srečnem naključji je g. vodja Gutscher zasledil pisatelja teh dopisnic. Po konferenciji na mariborskem gimnaziji je g. profesor Pajek Gumploviczu rekel, da ga bode gotovo zaradi razžaljivih dopisnic gospod Žitek pri sodniji tožil. Na to je odgovoril Gumplovicz: „Wenu ich vvollte, konnte ich eine Anzeige machen, die den VVladimir Žitek und viele andere iu's Ungliick bringen \viirde; doch bin i^h kein Denunziant, ich bin deutsch-liberali" Gospod profesor Žitek je v lastnem in v imenu svojega sina Vladimira po dr. Ivanu Srnci vložil tožbo pri c. kr. okrajnej sodniji mariborskej zaradi razžaljenja časti. Po dolgej obravnavi je sodnik g. pristav dr. Nemanič zatoženca Gumplovvicza nekrivim spoznal. Dr. Srnec je zoper to razsodbo vložil pritožbo, in bila je tedaj 7. t. ra. pred celjsko okrožno sodnijo prizivna obravnava. Predsedoval je tej obravnavami g. deželne sodnije svetovalec pl. Schrey,votantje so bili gg deželne sodnije svetovalca pl. Garzarolli in Jordan pa g. pristav dr. Fohn.Namestu zatoženca je prišel njegov oče dr. Gumplovicz, docent statistike na graškem vseučilišči, kateri je svojega sina tako bombastično zagovarjal in toliko povzdigoval, da je njegov nadepolni sin, katerega so popred tudi uže iz celjskega gimnazija zapodili, „deutsch-liberal", da je jako izobražen, da je vrl Nemec, da tedaj sovraži vse, kar je slovanskega, in posebno kar je slovenskega, — da je sod- povedati, da pomeni ta shod mir, zraven se ve da, se ne morejo zdržati, da vsak s svojega strankarskega stališča dostavlja opazke, kar in kakor mu ugaja. Ta shod je istim ljudem, ki tako radi svet strašijo s panslavizmom prav po godu prišel, zopet vedo povedati, da se bode jel zatirati panslavizem. Izvršile so se zadnje ožje volitve v Franciji, zdaj se vidi prav natančen izid in ta kaže, da je republika zmagala. Zdaj je gotovo, da Francija ostane republika, zdaj nihče več ne bode razpravljal vprašanja, ali monarhija ali republika, zdaj je jedino vprašanje, kako je mogoče republiko narediti srečno, s katerimi sredstvi je mogoče pripeljati jo do blagostanja. Pri tem obračajo se vseh oči na duševnega voditelja republikanske stranke, na Gambetto. Da bode imel kot ministerski in kot predsednik zbornici veliko vpliva pri poslancih je gotovo, če pa je tudi tako močan, da bode mogel z uspehom ravnati veliko ladijo in jo pripeljati v varno pristanišče, to je vprašanje. Nemčija je poslala v Rim poslanika Schlozerja, da se s papežem pogovarja o spravi mej nemško vlado in Vatikanom. Schlozer je bil uže v avdijenci pri papeži, a nič se ne zve o teh pogovorih, vse se še drži tajno. V IrskeJ se vrše nekatere volitve za zbornico. Deželna liga se udeležuje teh volitev, a njeni kandidatje propadajo. Zdaj, ko se v Evropi shajajo vladarji in časopistvo oznanja mir, dohajajo nam iz Afrike vojni glasovi, v ItaJirI nastala je vojaška revolucija Več regimentov je prišlo pred palačo kediva in zahtevali so, naj se odpuste sovražni ministri. Kedive je moral obljubiti, da bode ustregel njihovim željam. Sicer rao-mentanno ne bode imela revolucija nikake posledice, a ne ve se, kaj se bode zgodilo po zneje. Afrika je ozemlje, kjer tekmujeta Francija in Anglija. Francija bojuje se zdaj v Tu-neziji; nedvomno je, da bode njeno orožje zmagalo, a kaj potem V — bode-li prodirala naprej v Egipet. Egipet je jabolko rade za Francijo in Anglijo in zgodi se lehko, da se ravno tu v Egiptu srečati oboroženi ti dve državi. Potem pa se bode reševalo vprašanje, kdo bode gospodar novemu svetu. Umeje se, da bode Turčija le mirno morala gledati, kako si delita Francija in Anglija njeno ozemlje. Turčija je onemogla, sultan je le še odsev suverena, kakor z marijoneto se igrajo z njim evropski poslaniki. Dopisi. Iz Središča 11. septembra. [Izv. dop.] Kakor je uže zadnjič bilo naznanjeno, se bode v nedeljo 25. t. m. v Središči obhajala svečanost narodnega pesnika Štefana Modrinjaka. Priredilo jo bode društvo „Sloga" v zvezi s središkimi narodnjaci. Pa kakor vsako narodno podjetje, tako je našla i naša svečanost mej Slovenci svoje nasprotnike. Ugovarjajo nam, da je letos uže prekasno ter bi nam lahko so se veliki neredi, in krenil sem jo z nova nazaj proti domovju in po kratkem prestanku zopet v Milan, ki je moj glavni stan. Kakor vidiš tedaj, nabralo se je v kratkem času od jednih Binkošti do družili v mojih dnevnicih obilo in seči hočem pozneje jeden-krat na zanimivejše točke ter Ti jih priobčiti, ako te bodo zanimale. Za danes stopi malo z menoj, da si ogledava krasno Firenco in še krasnejšo njeno okolico, kjer prebivam uže drugi mesec. Se ve, da čas nij ravno ugoden in da potujem po svojem veselji, ne izbiral bi si najbolj vročih poletnih mesecev za potovanje po sred-njej Italiji, kjer solnce neusmiljeno žge in pripeka. No, treba mi je iti, kadar me zove dolžnost in kamor me zove, in tako sem se moral napotiti iz Milana v Firenco v največjej vročini in ravno ob pasjih dnevih popevati v „Po-liteama Vittorio Emanuele". Novošegna gledališča, takozvana „poli-teama", zgrajena so uže večjidel z namenom, da služijo tudi poletnim predstavam in imajo z ozirom na to izvrstno ventilacijo, tako da tudi v vročih poletnih mesecih nij neprijetno zvečer podati se noter, ker se predstave začenjajo še le pozno — ob polu devetej uri — in trajajo tudi čez polunoč; posebno Če se morajo ponavljati posamezne točke, kar je pri Italijanih kaj priljubljena navada. Saj se še spominaš one „Norme", kojo sva v dijaških svojih letih poslušala v Trstu, a trudna odšla iz gledališča o polunoči, ne da bi bila uže zvršena predstava. Imeli smo tukaj par dnij prav afrikansko vročino in pihal je zares saharski žgoči veter, da tudi po noči nij bilo oddihljaja in smo zevali ko žejne vrane. A vkljubu temu bilo je še prilično dosti ljudij v gledališči, akoravno smo pevali uže desetikrat jedno in isto opero. Sporainal sem se, kako preklicano prazno je bilo včasi ob delavnikih in to v zimskem hladnem času v našem domačem Talijinim hramu, akoravno so se igrale Čisto nove igre. Saj zato pa je tudi poginila uboga slovenska muza na sušici in Bog zna, kdaj zopet oživi? To se mora priznati, da toliko naravnega čuta za umeteljnost nahaja se težko kje drugod, nego v Italiji, posebno pa za muziko. Italijanu je gledališče tako rekoč potrebno, pri nas — smatra se za nekakov 1 u k s u s *). Pa dosti za danes. V prihodnjem listu popeljem te po Firenci. Do tačas bodi mi zdrav Ti in vsi dragi mi prijatelji. Ves Tvoj stari prijatelj .1 os i p N o 1 1 i. *) Mnozemu „narodnjaku" (!) bila je ljubša klobasa in liter cvička, nego naj bolj Sa slovenska predstava. / laija slednjič zatoženca spoznala krivim in ga obsodila na 35 goldinarjev globe, ali 7 dnij zapora. Zagovornik dr. Gumplovicz zaslišavši to razsodbo pobere svoja kopita in tiho odide. Tako je bila končana obravnava zoper nade-polnega „Deutscbliberalca". Iz Borovnice 10. septembra. [Izv. dop] (Domačo veselico) nam je poklo nilo zopet bralno naše društvo na Malega Sma-rina dan zvečer. In bilo je tako lepo, prijetno na njej, da vsakdo, kolikor nas je bilo tedaj zbranih, vesel pripoveduje prijatelju ali prijateljici : dobro sem se imel, da nič tega! Temu pritrdila bi gotovo tudi izredna nam gosta g. prof. Jenko iz Gorice pa kncza-Škofa kaplan g. Ko bi ar iz Ljubljane, ko bi ju nam ne bil tako hitro v pričetkih veselja odpeljal brzo-vlak! Pa ne mislite, da smo imeli kak poseben program! Slovenci se' uže brez programa lehko veselimo — programa potrebujemo kje drugje! Tako nič tiskanega nij smo imeli, nič narejenega, vse je prišlo samo po sebi! Naj-preje amo bili malo posegli po kuretini in teletini in po drugem, kar nam je pošiljala Koširjeva kuhinja — lepo skupno. Potem pa se je pričelo! Vse izvirno, iz življenja! Joža nam je pripovedoval, kako ga je pastirja še lisica s svojim repom rešila iz soda vinskega, kamer bo ga bili utaknili Ižanci (na resničnost te dogodbe pa ne prisegam! Op. pis.) —, Janez nam je slikal, kako je njega dni tolminski koš oprtiv nosil —, Danilo nas je z daljšim berilom prepričal, da je res treba v žalostnej tej dolini piti, dobrega vina piti (to se je tist večer vestno izvrševalo!) —, brata Janez in Franjo sta pa vmes delala napitnice — po zasluženji! Od srca smo se smijali! Kadar pa je bilo količkaj duška, zapela Be je pesen domača! Zdaj smo moški, zdaj tudi domača dekleta, časi pa tudi vsa pisana dvorana. Da, ta dekleta, domače naše pevke! Kako nas je to njihovo petje ljubo veselilo! In kako od srca smo hvaležni marljivemu g. učitelju Podkrajšku, da nam toli požrtvovalno vodi in goji domače petje v narodu, ka kor žal! nihče še pred njim! Naprej! Za Boga, varujmo, kar je še našega in blažimo je! Petje, to je tudi narodna trdnjava. B6di bolj in bolj veličastna in nerazrušljiva trdnjava ta slovenska! Da se bodemo ta večer pri loteriji s ta-cim trzajočim veseljem mudili in kratkočasili, kdo bi si bil to preje mislil? Pa tudi za narod se je marsikatera še posebe rekla. Nad vse prijetno nas je izne-nadil govor g. G. Jelovška z Vrhnike. Kako je uže dejal? Da, res — tisti nemšku-tarčki na slovenskej Vrhniki (pravi duševni in politični evnuhi! Op. pis.) so kakor tisti črno-svetlo kebri, ki se v razpokline skrivajo, boječ se — luči! Potem pa je g. govornik prešel na drugo primero in je znal lepo povedati, da tista pest smešnih nemškutarčkov na Vrhniki dela samo — pajčevino!! če je pa tako, prosim vas, domoljubna gospoda Vrhniška, da vzamete metle v roke, pa jih ob-rište jedenkrat, dvakrat tiste slovenskej na Sej domovini nečastne pajčevino! In kmalu bode jasno po vseh kotih, kakor se sicer le-pej Vrhniki spodobi! Tako nam je lepi večer donašal zapored prijaznih točk drugo za drugo, čisto smo v -do mače j tej zabavi pozabili na uro in prav lehko pogrešali nekaj tukajšnjih povabljencev, katerim se grozno „nobel" zdi, da se — „kujajo I" Nu da, plesali smo tudi! Na svideuje! Iz Trsta 8. sept. [Izv. dop.} (P ris ta -vek k zadnjemu dopisu. — Zmes.) K zadnjič omenjenim premembam mej upravnimi c. kr. uradniki na Primorskoj bi imel še dostaviti, da je gospod Šemerl, okraj ni glavar na Tolminskem, imenovan za namestuiškega svetovalca. Najbrže so ga hoteli odškodovati z naslovom (kajti g. Š. ostane pri glavarstvu v Tolminu), ker je od njega dosta mlajši okrajni glavar grof Giovanelli imenovan za pravega svetovalca in poročevalca pri tukajšnjem na-mestništvu. Tudi današnji dopis ne sme biti brez opombe o razstavi. Kamerkoli se dotični odbori obrnejo, povsodi nahajajo polno zaprek in težav. Slavni Montecuculi je rekel, da za vojsko je treba treh reči: 1) pdenarja, 2) denarja, in 3) denarja". Tako bi tudi mi klicali z dolžnimi odborniki, ki baje večinoma čutijo, da je za namerovano razstavo treba veliko de narja, prav veliko. Zdaj imajo baje okolo 950OO goldinarjev; vsota se po takem ne bode namnožila, če jej na vse bobnanje komaj okolo 800 goldinarjev pribobnajo. Jaz bi dotičnim odborom in odsekom uže danes svetoval, naj se rajše razidejo, kajti vsakako drage razstave ne bodo napravili, če bodo celo uboge delalce in slabo plačane uradničke v Llovdovem arze-nalu pritiskali, da bi za razstavo po dvojačah in kebrih skladali. Tako so iz njih iztiščali res 78 trdo prisluženih goldinarjev! A danes dosta o tem, da me ne bodo moji nasprotniki (ki dopisnika „Slovenskega Naroda" vohajo zdaj gori v hladnih gorenjskih gorah, zdaj mej nami tukajšnjimi narodnjaki, ki nečejo trobiti v njih počeni rog) na mah obkrivili, da razdiram razstavo ter tako kratim delalcem bodoči zaslužek! Današnji „Triester Tagblatt" pripoveduje, da si je naš g. namestnik kupil pri Bartlhofu tik Ausseeja priljubljeno mu in zarad prelepega razgleda posebno prijetno in slovečo posestvo Rasmajrovo. Bog daj, da bi ne hodil bogati g. baron Depretis vsako leto tje le pre-letovat, ampak da bi se rajši stalno tja preselil. Primorski Slovani za njim gotovo ne bodo točili solza, če Be prav zdaj nekateri kratkovidni narodnjaki in nekoji narodni šarlatani sladkajo zvitemu politiku. A po pre-modrem nauku predzadnje „Edinosti" ne smem napadati repa. Res Salomonova modrost! „Triester Tagblatt" prijavlja tudi zanimljiv uvodni članek o Slovanih, rekoč da zdaj nastopajo slovanski narodi v prvo vrsto mej narodi, da nič ne pomaga ves krik njih nasprotnikov, kajti narodni zakon jih tira na površje političnega življenja. A več drugi pot! Izpod Uloskve 8. septembra. [Izv. dopis.] (Rusk list o Preširnu.) V Moskvi izhaja po trikrat na teden list pod zaglavjem „Moakauer Deutsche Zeitung", kojega urednika Be kličeta Kicherer in Hannemann. Z visoko politiko se ta listič ne peča, pač pa prinaša razne novice, važne v kacem oziru za njegove ali pa čisto nemške čitatelje v Moskvi, ali pa za one činovnike raznih rodov v Moskvi in okolici njenej, koji še svoje nekdanje nemške zveze nijso pozabili, kar tudi pri nas glede Nemcev traje dolgo. Včasih tudi priobči kak podlistek bolj ali menj zanimivega sodržaja. K poslednjega roda zabavnim literarnim plo-dam spadajo podlistki št. 71, 72 in 73 o začetku meseca julija pod naslovom: „Poetische Klange vom Fusse des Triglav", v kojih se govori oPreširou in njegove j poeziji. 1 )a sira mio je ta kratka karakteristika Preširna in njegove muze osnovana na ocenki gg. Stritarja in pokojnega Jurčiča, Yen- der je ona napisana v svojem rodu originalno, zanimljivo in darovito, Čemer Be ve da radi poverite, ako vam povem, da prihaja izpod peresa nekdaj tako spretno iz Zagreba v val cenjeni list dopisovavšega gosp. Ivana Naglica. Končno prosim oproščenja, da vam tak pozno soobščujem o tem; Nemcev nikoli nijsem ljubil, ne ljubim jih niti zdaj ne in se torej brigam zanje, kar najmenj morem. Dotične številke omenjenega lista prišle so mi v roke čisto slučajno po prijateljskej uslužljivosti. —f— Domače stvari. — (Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico. ) V nedeljo 18. t. m. bode posvetovanje o ustanovi te posojilnice. Povabljeni bo k temu shodu, ki bode ob 9. uri do-poludne pri županu g. Janezu Knezu v Šiški, vsi prijatelji takih zavodov. — (V tukajšnji nunski samostan) so bile predvčeranjim slovesno sprejete Alenka Špelar z Iga, Neža Grošelj iz Doba in Josefa Hudovernik iz Radovljice. Milostivi gospod knezoškof je za sprejemanja imel govor v slovenskem in nemškem jeziku. Obitelji vseh treh novih nun so bile jako številno zastopane in nunska cerkev tudi druzega ljudstva natlačeno polna. — (Češ pije v veliki sejem) je bil prilično dobro obiskovan. Goveje živine prignalo se je nad 400 glav, tudi nekaj lepo re-jene. Cene so bile jako visoke; tukajšnji mesarji, pa tudi kupci iz Trsta, Gorice in Reke, so precej nakupili. Konj se je prignalo na sejem kakih 300, mej njimi jako mnogo kobil z žrebetom, katere so se prav dobro plačevale. Koroški barantači zlasti so kupili dosti konj. V obče pa nij prišlo na ta sejem toliko kmet-skega ljudstva, kot druga leta, Čemer je bilo nekoliko krivo deževno vreme zadujih dnij. Kupčija sploh torej nij bila nič kaj živa. — (Kranjski čebelarji) so se v ponedeljek o češplevem sejmu po Btarem običaji zbrali pred frančiškansko cerkvijo, da določijo ceno medu. Prišlo jih je nad sto, največ z Gorenjskega. S pridelkom nijso bili povsem zadovoljni, akopram je bil nekoliko boljši ali vsaj jednak lanskemu. Najugodnejši Čas paše, kadar ajda cvete, je motil mrzel veter, „Gorenjectt, tako da so Čebelarji šteli le tri do štiri dobre dni. Cena se je določila na 18 gld. za stari cent in nekateri je dopo-ludne mnogo nakupil po tej ceni. Popoludne pa je cena padla uže na 17 gld., ker se je ponujalo obilo blaga. — (P o t o g r a f i j s k i sleparji) se na Kranjskem uže nekaj časa klatijo po deželi in jako potrebno je, da občinstvo opozorimo na te baze rokovnjače. Ti ljudje ne znajo nič fo-tografovati, nego samo pro forma, na videz, no-kaj delajo, kakor bi bili fotografi, dado plačati si nekoliko podob in pravijo, da jih bedo izdelali v Ljubljani in potem po pošti poslali. Nazivljejo se v obče ljubljanskimi „fotografi" m zlorabijo znanih fotografov imena, kakor g. Pogorelca in dr. A osleparjoni zaman čakajo na podobe, katere so uže plačali, in naposled pridejo v Ljubljano k fotografu, katerega ime jim je bilo povedano, pa zvedo, da so bili opeharjeni Torej je jako previdno, da človek ploča še le, kadar dobi, kar je naročil. — (Volitev v tržaške j okolici.) V nedeljo je bil na Opčini za V. volilni okraj v mestni, oziroma deželni zastop tržaški zopet izvoljen — g. dr. Bi si a k. Njegov protikandidat je bil g. Malahan, narodnjak. Na Primorskem, kakor je videti, Se nij konec zmešnjav! — (Iz Gorice) se nam piše: Porota je mladega moža, ki je bil tožen, da je skušal slovenskega kmeta okrasti in tudi goljufal z nekimi šivalnimi stroji — osvobodila. Za hvaliti se ima zatoženec za svobodo svojemu zagovorniku, advokatu Frapportiju. G. dr. Frap-porti, goriški odvetnik, je sin skvnoznanemu italijanskemu učenjaku in pisatelju prof. Frapportiju. Zagovarjal je svojega klijenta v pre-krasnej italijanščini ter iz psihologičnega stališča fulminantno pobijal državnega pravdnika g. Doljaka (brata našej pisateljici Pavlini Paj-kovej). Mladi advokat dr. Frapporti sluje kot prvi odvetnik v Gorici in je zmožen tudi našega jezika. Škoda, da „Soča* molči o teh porotnih obravnavah, da-si bi z obširnejšimi poročili silno ustregla naročnikom svojim. — (Iz toplic.) V Slatini se je število letošnjih obiskovalcev do 7. t. m. povzdignilo še na 2032; v Krapini jih je bilo do 15. m. m. 1364, v toplicah pri Laškem trgu do konca avgusta 376. — (Pro dom o.) Iz včerajšnjega „Slovenca" smo zvedeli, da se je „Lail>. Wochen-blatt" baje nekaj z nami bavil v svojej po-slednjej številki. Mi nL. W." nikoli ne vzamemo v roke niti ta pot ne poj demo iskat ga, nego samo „Slovencu" povemo, da nam je toute meme ehose, kaj „L. W." o nas piše, ali nas hvali ali pa graja. potovalni stroški, zamuda časa itd« Kaj ko bi pri nas imeli tak „cestni red" ? Listnica uredništva. Gospodu —t— izpod Moskve: Ne Temo, kje je zdaj g. N—6, pa bodemo skušali zvedeti. Z dopisi nam boste vrlo ustrezali — lepo prosimo! Gospodu S. K. v K—: Va8ej želji bodemo ustregli, a odgovornost prepuščamo imenovanim možem. Gospodu A. Ž. v Pr—: Poslednjega dopiBa ne moremo Bprejeti, ker se nam T. občinskega zastopa sklep ne dozdeva niti krivičen niti neumen. To Vam z ozirom na željo, ki ste jo izrekli jedenkrat, naznanjamo izjemoma in pristavljamo, da v obče ne moremo opravičevati se vsak pot, ali bodemo Bpre-jeli kak dopis ali ne, pa zakaj ga ne sprejmemo. Pri dnevnikih to nikjer nij navada niti biti ne more — kam bi prišel uredniki Gospodu A. Žg. v ?: Akopram so popolnem skladamo z Vašim člankom: „Prosimo, posluh!4*, vender ne moremo priobčiti ga, ker »SI« N.u po naših mislih — kot Btranka v pravdi — ne more sprožiti te stvari, zlasti anonimno ne. Gospodu J. N. v Crevalcore: Srčen pozdrav. V ponedeljek zjutraj so trije ljubljanski znanci za nekaj tednov odrinili v Italijo; morda se kdaj snidete! Več pismeno, če bode mogoče. Naročnina plačana do dne dO. septembra 1.1. Dunajska borza 13. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 #ld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „ 25 m Zlata renta.........93 „60 „ 1860 drž. posojilo......130 n 30 „ Akcije narodne banke.....829 „ „ Kreditne akeije....... 347 „90 „ London..........117 „ 90 Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 36 C. kr. cekini........6 „ 57 „ Državnn ma.ko.......57 _ 55 _ Razne vesti. * (Nabor za Češko narodno gle d a 1 i š č e.) Iskre, katere so pred mesecem dnij bruhale iz gorečega narodnega gledališča, dragotine češkega naroda, zanetile so na vseh krajih v čeških srcih plamen nečuvenega navdušenja in brezprimernega rodoljubja. Komaj mesec dnij je po požaru in za gradnjo novega narodnega češkega gledališča je darovanih : od cesarske rodovine 25.000; v administraciji „Po-kroka" 89.938; v administraciji „Narodnih li-Btov" 171.639; v administraciji „Politike" 86.319: v administraciji „Čeških novin" 3.912; pri mestnej blagajni v Pragi 61.000; pri gledali-škej blagajni 35.000; od Praske občine 50.000; od mestne hranilnice v Pragi 50.000; obljubljenih in še neplačanih 60.000; zavarovalna odškodnina znaša 275.000; zaostalo železo in kovino se bode skupilo 10.000; torej je uže na razpolaganje skup»j 917.808 gld. znesek, na kateri je in more biti ponosen ne samo vsak Čeh, ampak vsak Slovan! Nekateri v Ljubljani bivajoči Čehi so v isto svrho dOzdaj nabrali okolo 130 gld. * (Prebivalstvo v Indiji.) Vicekralje-vina Indija šteje 252,541.210 duš, torej od leta 1871 več 12,708.f>65 duš. * (Visoki sodni stroški.) V Franko-brodu je menda prepovedano postajati po uli cah, ker je to proti določilom cestnega reda. Darmstadtski meščan šel je obiskat svojega prijatelja v Frankobrod. Dobil ga je na ulici pred gledališčem, pozdravila sta se, potem pa nekoliko postala vkup na ulici in kramljala. Pa kaj se zgodi. Darmstadtski meščan dobil je vabilo od sodnije, naj plača 3 marke kazni, ker je prestopil „cestni redu. Te kazni pa nij hotel plačati, nego pritožil se je proti tej raz sodbi, a drugo sodišče je spremenilo prvo raz sodbo le toliko, da je kazen znižalo na 1 marko in 50 vinarjev. Poleg tega pa je dobil obso jenec še tale izkaz stroškov, da jih mora plačati: kazen 1 marka 50 vinarjev, pristojbina 1 marka 50 vin., pisarina 3 marke 90 vin. vročnina 9 mark 60 vin., drugi stroški 3 marke poštnina 20 vinarjev, — vsota 19 mark 70 vi narjev; ker pa mož le še nij takoj plačal, prišel gaje zopet obiskat sodni sluga in nastali so zopet stroški 1 marka in 20 vinarjev. Tako je moral plačati 20 mark in 90 vinarjev kazni, ker je prestopil „cestni red". Zraven tega pridejo še Emilija Zetinovich začno poučevati na glasovira po BuwajeveJ slavnoj učnef metodi h 1. oktobrom. Oglasila so Bprejemajo vsak dan od 11.—12. ure dopoludne (512—3) E. Zetinovicli, Kongresni trg št. 3, III. nadstropje. Šolske knjige za vsa tukajšnja učiteljišča, kakor tudi za kranjski gimnazij, najnovejše izdaje in antikvarae, trpežno vezane po najnižjih cenah imam v zalogi in ob jednem zalogo Noltfklli potrebščin priporočam T- Q-ion*ti:n.I, (510—5) Mestni trg št. 17. N. B. Kupci vseh knjig za jeden razred dobijo .knjižico za učence v Ljubljani" zastonj. lehko na leto zaslužijo gostilničarji m kupčovaloi. Brošurica fabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosser, Trst. (419—43) Dva dijaka se sprejmeta v popolno oskrb v hiši fit. 1 v gle« daliftkej stolbi, prvo nadstopje (521—2) V«;BiUi požar v Londonu, ki je vse fabriške prostore, stroje itd. prve angleške fabriške družbe za izdelovanje stvarij od britanija-srebra popolnem uničil, uzrok jo, da se družba raziđe, ker bi obnovljenje velikansko naprave preveč stalo. Zarad hitrejše likvidacije se bode od denes naprej blago iz jedine izvanjske zaloge na Dunaji aa polovico cene razpošiljalo. Samo za 14 murk, to je komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrBtni obedni service od britanija-srebra, ki je preje veljal 30 mark, ter se j mi i 11 Za to ceno so več kot 54 komadov reemega blaga ne more dati, zato svetujemo, naj so take sleparsko anonce prezirajo, ki so v novejšem času prikazujejo. (334—14) C« 5 E ° o5 ^ o 5 o S o -T * o — ŽJ i* •a x> a i3 2 e« a. t* > 3^1^ T- ^ u o »o rt .£ --^ M «n s 'C S I c rt'.S . g cu M a a — « A a I M rt t-T n rt 'C M dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to-in inozemske robe za obleko, katero najtopleje priporoŠiimo p. n. občinstvu, obetajoč najvefcjo postrežbo in najbolj modno fazono. (503 Predstojništvo „uniji krojačevi Idi jesensko saisono. Najnovejne plašče za otroke, deklice in gospe jaccjuete, paletote in mante&use velik ej izbir ki po zelo nizkej ceni prodaje Hugo Fiseher, (522—1) ZLjjvLToljetzii, Prešimov txgr- Izdatelj in urednik Makso ArmiC I^astnia«, in tisk -Narodne tiskarne".