List 32.
 Kratek ozir na Poljance.
Blizo reke Kope, ktera meji horvaško in krajnsko deželo, stanujejo Poljanci, kteri se s svojo opravo (obleko) in navadami od vsih družin stanovavcov naše krajnske dežele razločijo. Kdo ne pozna P olj a ne a že od delječ ? Lahko ga spoznaš po opravi, ker ga škerlatna zalopisana kapica razodeva; poleti je samo v robači (srajci) in ga ca h (spodnjih hlačah) oblečen; nosi nogovice, ki se imenujejo kopice, ter so umetno spletene; je obut z op an kam i, prepasan z čemeram (pašam) , ki je zlo čislan, kadar ima pedanj širokosti. Pozimi obleče beloeuknjene hlače iz debelotkaniga sukna, ogerne malo haljo (rekelc) , pokrije glavo s krilja-kam, kakoršnjiga še večidel stari kmetje naKrajnskim nosijo. — Ženski spol je ravno taktf posebno oblečen;
  -   140   -
belonakrišpano krilo, rokavi (oplečki) so tako napravljeni, de na vratu kolar imajo, kteri je za veči praznike zlo nakrišpan , in krog in krog s žametam (baršunam) obdan; dekleta tudi na vrat razne trakove in svetinje obešajo, na persih oplečke z iglo *?) spnejo; prepašejo se z umetno usnovanim pašam, kteriga vervice (reP) do pet mahljajo, ter na koncu vervic še posebne vozle narede. Obute so poleti v čarapicah, pozimi zraven hla-eic v*l v postoljin. *vvj
Dekleta nosijo kite spletene, ki po herbtu visijo, dokler niso 16 let stare; potem, ko so leta za omožiti se dosegle, z rudečimi širokimi trakovi lase vpletajo, in ne jenjajo se tako spletati, dokler moža ne dobe ; berž pa ko so omožene rude če trakove opuste, in na-mest omenjeniga traka glavo s pocelam (Schlafhaube) pokrijejo ali pa s pečo. —
Poljanci so večidel kmetovavci, in svoje slaboro-dovitno polje in vinske gorice z vso marljivostjo obde-ljujejo ; oni rede debelo živino, ktero potrebujejo zavolj poljodelstva in mesa, — drobnico: koze, ovce i. t. d., ki jim je pa zato neobhodno potrebna, ker iz pridobljene volne za zimsko opravo sami sukno tkajo. Perva skerb staršev je otroke na pašo z drobnico pošiljati, ko so še komaj 7 ali 8 let stari; potem, ko odrasejo, na polji ne-utegama delajo in se trudijo vsakdanšnjim potrebam doskociti. Možje so v obziru na kmetijo umni in delavni; pa dobro spoznajo nekteri, de doma zovolj slabo rodovitniga polja dovelj živeža preskerbeti nemorejo, tedaj jih gre veliko v daljne kraje, v nemške dežele in na Horvaško še nar ljubši v tako imenovano „Krajno"» Povsod najdemo marljiviga Poljanca, ja še zunej cesarstva grejo, in čez leta še le, ko so pridno skerbeli, veseli v domovino z dobičkam, ki so ga s potam svojiga obraza pridobili, k svojim zapušenim ženam se vernejo.
De so Poljanci za božjo čast uneti, to skazujejo njih unanje dela. Res je sicer, de se iz unanjih del človeka notranje serce vselej ne pozna, in de ni notranji ne vselej tak, kakor se unanji kaže; hvale vredno je pa vender, kar se pri Poljancu vidi: pobožna lepa navada pozdravljati s ;,HvaIjen bodi Bog i Mar i a", ^srečen pot", „Bog pomozi", „Bog blago si o v ii( i. t. d.
Oni so postrežljivi s svojimi pridelki, in popotnika lepo sprejmejo in podvorijo. — Nasproti pa nemoremo pohvaliti njih slabe skerbi za m 1 a d o s t! Imajo iskrene dušne oskerbnike, učitelje, in pa nar lepši priliko otroke v šolo pošiljati, tode poglavitna skerb je svojo lepo živinco rediti, bolj, kakor pa de ca ^otroke) v raznih zlo potrebnih vednostih podučiti dati! — Ni prav ne mladosti na pašo pošiljati <WJHfr) — so 7?Novicea že dostikrat opominovale. Ker pa opominovanje skerbnih dušnih pastirjev pri neomikanih, neotesanih ljudeh malo zda, in se namesto hvaležnosti, žali Bog! večidel neizrekljiva nehva-ležnost povračuje, bi bilo dobro, ako bi posebne postave pripomogle žalostni stan popraviti, kar je o sedanji dobi, ker se mlade vejice slovenske lipe vedno bolj širijo in krepijo , bolj ko v nekdanjih časih potrebno.
J. Korban.
*) Igla je sponica zalo in umetno sostavljenaiz raznihkorald. **) Hlacice so suknjene nogovice cernobelopisane, ***) Postolje so čevlji na posebno vižo osnovane iz usnja.
Pisatelj. ***#) Kmetje še zmirej nočejo spoznati, de živino doma v hlevu rediti veliko vec dobička da, kakor jo na pašo stradat pošiljati. Po navadnih pašah ne dobi živina skorej nic živeža; ker pa celi dan okoli hodi, še bolj lačna postane; gnoj okoli trosi; dostikrat bolezin naleze i, t. d. In za vse te zLube, se še otroci poduku odtegujejo, de se po pašnikih okoli klatijo , lenobe vadijo , in se še sicer pohujšajo !
Vredništvo.