LSVL, SL 99 LOfENSKI tebaja vsak dan popoldne, fcrvzemSi nederje in praznike. — Ineerail do 30 petft 4 Din 2.—, do 300 vrst Din USO, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji mserati petit vrsta Dftn 4.—Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — > Slovenski Narod< »«r)a mesečno ▼ Jngoslavt£ Din 12.—, za mozemstvo Dm 25.—. Rokopisi se ne vračajo. URDUHTTO Df LJUBLJANA, Kb Telefon St. 5122, S&3&, *m it. 5 3125 In 1 Podruftniee: MARIBOR, Grajski trg flt. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, teiBion St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st, 66, podrutaiea uprave: K oceno va ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st, 10.351. PRVI MAJ NEMŠKE DIKTATURE Hitlerjevska parada v Berlinu — — Hitler poveličuje režim pesti — Megleni načrti narodnosocialistične štiriletke so množico razočarali BerJin, 2, maja. Vcera^pnji prvi majnik je potekel po voej Nemčiji na izredno svečan način. Tudi to pot so se izkazali vodi-tefjl nacionalne socialistične stranke kot ^vnstnd agitatorji in aranžerji, ki znajo T«e svoje ukrepe prilagoditi vsakokratna, mn razpoloženju širokih ljudskih množic. MSsei, da je sedaj pod Hitlerjem nastopil trenutek zecfrnjene Nemčije, pomlajenega nemStva, pred katerim naj se vnovič trese ves svet, je včeraj zagrabila zlasti meščanske pte^i ki jih od ranega jutra poganjala na trHee, -v obhode, v manifestacije za Hitlerja in NemSjo. Glavna airakof ja je biia osredotočena v Seritmi na Tem^peJnotru, kamor so nacio- natecx=iaBstiHeil!< klici. Sploh pa je policija poskrbela za Hitlerjevo varnost vsestransko. Okrog tribune je bilo postavljeno nič manj kot 15.000 mož napadalnih oddelkov. Hitlerjev govor pa je bil nudi za njegove pristaše veliko razočaranje. To se je videlo iz nespontnnih, narekovanih vzklikov, iz aplavzov na nepravih mestih, iz dolgotrajnega rnoBca proti koncu že dolgoveznih Hitlerjevih izvajanj. Mesto napovedanega gospodarskega na_ črta je Hitler le proti koncu svojega govora nanizal par mtefr, ki pa nieo povedale nič novega in so le posnemale predloge nemškega časopisja glede pobijanja brezposelnosti, o obvezni delovni shižbi, obrestni meri itd. Govor je bil izrečen brez vsa-k* dubovi tosti in v nekakem ogorčenem tonu. ki je mestoma prehajal v nesimpatično kričavost. Prišel je maj. je začel svoj govor. Stoletja je bil maj ne samo simbol pomladi, temveč tudi dan veselja, prazničnega razpoloženja. Potem pa je prišel čas, je na-d&Jjeval Hitler, ko se je prvi maj izpreme-nfl v dan prokletstva, medsebojne borbe, v simbol sovraštva, v bratsko medsebojno morijo. Prišel je prvi maj kot simbol razredne borbe, mesto notranjega dviga in skupnosti vseh, borba vseh proti vsem. Posiedice te borbe vidimo v 0*3upu deset-tisočev, ki si jemljejo življenje, ker ne najdejo -vsakdanjega kruha. Ta obup je uči. nek mai^renstičnega zločina nad nemškim nerodom. Nacaotiakii sociaiisti hočejo, 4a nag prvi majjmak postane praznik medsebojnega spoštovanja, vseh stanov, praznak nacionalnega deki. 70 let so marksisti učili, naj se narod med sabo pobija, zdać pa je prišel čas, ko je treba iz nemškega naroda napraviti !{jmisko skupnost, ko^f.e morajo vsi stanovi ztiti v notrando enoto. Nemški ljudje se morajo zjbiLžaii, m če se ne bodo boteH, jih bomo pzšs&ilL To je naša vetika nadoda pred zgrc«k>vioo, Nemci vseii stanov naj se enkrat v leto sestanejo šn nai si prijateljsko sežejo v roke. ča ne bo prinosio žeJiece korist*, če ne bo slonelo na moči m voiii naroda! Za mirnim delom mora stati moč pesti, ki ga ščiti in varuje pred zunanjostjo. Zato je treba že zdaj povedati nemškemu narodu: Nemskn narod, ti s* močan, če ne boš klonil, ti boš siten, če se boi dvigmi. To so naši ideah. ki vanoe v j tem trenotflcu veruje nad 50 mru jouov Nemcev. Takega soglasja Ljudstva ni ustvaril marksizem v 70 letih svojega obstoja, v 14 letih svojega \daoacia, kakor smo ga mi že prvo leto. Nato je Hitter izjavid, da hoče čisto kratko o^aziožitL kakišna so niegovi oUši v leta, ki ie pred nami Boriti se hočemo, da zmagajo nase ideje v vsem nemškem narodni, fcz nemškega finostva je treba odstraniti v«« komplekse o nezmožnosti in nesposobnosti. Nemška narod, spomni se svoje 3000 letne preteklosti, nisi ti drugovrstno tjndstottj biemež! Vs ste narod, ki boste sil- ne, če boste sami to notefe! Lahko se nas napada, toda ponižati se nas ne sme več! Zaupaj ne samo v sebe, temveč tudi v »mojo vlado, ki spada k tebi in ka za te deJa. Hočemo, da postaneš srečen in svoboden! In končno hočemo, da se vsi stoji med sabo z^tružijo. V tem leto pa hočemo doseči to-?e: UvecHi bomo delovno dolžnost za vse. Telesno de4o bo obvezno za vse, za bogate in revne, za vse brez razlike. Marksizmn hočemo za stoletje vzeti vsako osnovo. Ročjdo delo ne ponižati« in ne orrečašča. Dalji e je treba večinsko načelo odkloniti ttK$i za. gospodarstvo. Glasovanj-a so bedna, ni-z-kotna. T« mora zavladati dolžnost in dim napram coroti. Pogodbam (delovnim, ko-lekrtavnim) je treba tak smisel, da omogočajo življenje delavca. In končno bomo skušali! v tem leto izvesti del svojoh načrtov o organskem vodrstvu gospodarstva. 14 let se je deloJo obratno in zato imamo sedairie posledice. Nato je Hrfler govorrl o brezpo- selnosti, Id pa je oeromuo dek> k n ie- šttev lega vprašanja naj uaifitwva vsak. Vsak basni posestnik, vsak hišni gospodar, vsak tngovec, naj raazništja, kako bi povečal delovno priložnost in odstranjevat brw-nosemost. Vlada bo iaJetaJa vettk načrt cestne obnove, fejer bodo zaoosleni hrea>o-seted. Da^e bo vlada skušala režati obrestno vprašanje. Trgovmska polAt&a naj nam oh ram stalnost naše r>rodu^oo>j«. Mi ne spadamo k tistim, ki bi se zanašati samo na onostranstvo. Vemo, da se te-žkoče De od-straMio same. Treba bo hude borbe in težkega dela. Nemški narod! Prišel si k sebi. Prosimo vsegamogočnega, naj bi naše deJo za zmago m svobodo nemškega naroda blagoslovil. Nad Ternjpdhoforn so nato prižgati umetne ognje, kolone vojaštva pa so polagoma •praznile ogromne pol-jane ter se dokaj razočarane vračale v Berlin. Umor Amalije Malijeve pojasnjen? Sttm |e padel na njenega moža Andreja In njegovega brata Antona, ki sta že Francija in carinsko premirje Francija v načehi soglaša z ameriškimi predlogi, samo glede stabilizacije funta in dolarja ima pomisleke Pariz, % maja. AA. V svoji današnji številki >Echo de Paris< priobčuje po »i robno st i o stališču francoske vlade v vprašanja carinskega premirja. Predsednik francoske vlade Daladier je obvestil z ra-diogramom Herriota, da soglaša francos&a vlada ž nji in v vprašanja cerinskega premirja, kakor ga je predlagal predsednik USA Roosevelt. Po tem predlogu bi naj prvo premirje trajalo od 24. aprila do 12. junija, drugo pa do konca londonske gospodarske konference. 2>Toda francoska vlada, pravi list dalje, Ima pricLritoe gie-ie stabilizacije dolarja in funta. O tem vprašanju je Herriot izjavil Roeseveltn, da soglaša s stališčem Daladierjac. Pariz, SL maja. AA, >I1 de Franoe< prispe v H a vre v petfek ivw>oldne. Herriot bo takoj nadaljeval pot r Pariz, kjer 9a bo v soboto dopoHne sprejel predsednik francoske republike Lebrun. Herriot mu bo poročal o svojih razgovorih v Wasingtonu. V soboto zvečer se Herriot vrne v Lyoru Zbliževanje narodov potom cerkva Poset jugoslovenskih pravoslavnih škofov v Bolgariji — Velik odmev v bolgarski javnosti Sofija, 2 maja. AA. Bolgarska telegraf-sjja agencija poroča: Listi priobčujejo članke o bivanju uglednih zastopnikov srbske pravoslavne cerkve v Sofiji in o njihovih razgovorih z zastopniki bolgarske pravoslavne cerkve. Te razgovore spravljajo v zvezo tudi s splošnimi odnošaji med Bolgarsko in Jugoslavijo. >Zname«, ki je glasilo vladne demokratske stranke, pravi, da naj tudi ti razgovori zastopnikov pokreta za zbližanje narodov potom cerkva odstranijo nezaupanje med bolgarskim in jugoslovenskim narodom in obe državi zbližajo. To zbližanje, piše list dalje, je danes stvarna potreba tako za Bolgare kakor za Jugoslavijo. V tem oziru je obisk jugoslovenskih pravoslavnih arhi-jerejev dragocen in koristen korak in pomeni Lep prispevek k skupnim ciljem. Atentat na predsednika Perua Lima. 2. maja. Predsednik Sanchez Cerro je postal žrtev revolverskega atentata. Ko se je peljal po mestnih ulicah, je streljal proti njemu neznan človek ter ga smrtno nevarno ranil. Cerro je kmalu nato v bolnici umrl. Po atentatu so izbruhnili izgredi, v katerih sta bila dva vojaka ubita, pet pa ranjenih. Bivši vojni minister Oskar Benavides je bil izvoljen za novega predsednika. Nad vso državo je bilo proglašeno vojno stanje. Vojna nevarnost med Japonsko in Rusijo Harbin, 2. maja Razmere med sovjetsko Busijo in Mandžurijo so se zaradi spora glede vzhodno - kitajske železnice skrajno poostrile. Kakor se govori, je pričakovati vsak trenutek izbruha sovražnosti. Revolucija na Kubi Newyork, 2. maja Na Kubi je zavzel revolucijonarni pokret velik razmah. Vstaši prevladujejo v pokrajinah Oriente, Santa Clara in Sanaguay. Ogroženo je tudi že glavno mesto Havana. Med vstaši in vladnimi četami je prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo več oseb ubitih. Smrtna nesreča francoskega konzula Pariz, 2. maja, AA. Iz Draiadan poročajo, da se je pri trčenju svojega avtotno-bu&a v neki tramvaj ubiti tamošnji francoski generaim konzul De BeOTie-Lai ministri Male an-tante zaradi te ponovne italijanske akcije že v prihodnjih dneh sestali v Zejievi, da določijo svoje nadaljnje zadržanje. Sorzna poročila. Ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 2307.63_2318.99, Berlin 1330.69—1341.49, Bruselj 801.35 do 805.29, Curih 1108.35—1113.&5, London 188.08—189.69, Newyork ček 4808.36 do 4836.52, Pariz 226 88—227, Praga 170.79 do 171.65, Trst 296.01—298.41. (Premije 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.40. INOZEMSKE BORZE Curih, 2. maja. Pariz 20.38, London 17.—, New York 436.—, Bruselj 72.30, Milan 26.75. Madrid 44.20, Amsterdam 206.20, Berlin 120.25, Praga 15.41, Varšava 58__. Bukarešta 3.08. Ljubijana, 2. maja. Vsa javnost je bite zadnje dod pod vtisom strašnega zločina, ki >e kzvršeo v noči od torka na sredo pri Sv. Roteu, občina Št. Vid na Doien&s&em. kjer je bila na zrrerinski način tanoriena Amalija MaM-jeva, žena posestnika in trgovca Andreja Ma&oa. Ljnd&e so se zgražali nad ziočmorrv, ki skoraa nima primere v naši kriroinaJnd kroniki, in splošna ie3tja je bila, da bi se oosrečflo amor porasurti ter zdočioce čwn prej zzsleđtt?. Preiskava ie zdaj toittco na- oredovaia, da že Labko poročamo o nnemih nspeJiifi. Sertn k namreč paa že v petek. Prvi sledovi Po umoru so zaceK orožniki s podroibtno preiskavo, obveščene so buie o ziočinu vse oblasti, teleiocjčno tudi Kjaibl^anska policija, ki je poslaia k Sv. Roka svojega nadzornika g. Podobnika s policijskim psom. Takoj v začetke je preiskava pokazala, da gre za zločin, pri katerem sta sodelovali najmanj dve osebi. Pripovedovanje An, naslonjeno ob gospodarsko poslopij e posestnika Božnča. Kolo so spoznala šentviški orožniki za Ma lijevo last Ver>e*no je, da se je zločinec na MaLijevem kolesu odpeljali od Sv. Roka do Smartnega pri Litiji, v Litiji pa sedel na vlak. Medtem ko so orožniki vršili podrobno preiskavo pri Sv. Roku, jo je pa ljubljanska policija razširila na Gorenjsko. Več kriminalnih uradnikov se je odpoiialo v Tržič in bližnjo okoiico, kjer so doma Ma lijevi. Zanimali so se za vse podrobnosti in med drugim zvedeli, da Malijevega brata, 23 letnega Antona, več dni ni bilo doma. V petek zvečer je bil Andrej Malij na svojem domu na Malijevem brdu, občina Križe nad Tržičern, aretiran. Pri aretaciji je imel MaB na sebi vso okrvavljeno obleko rtfcače in suknjič sta bila obrizgana s krvjo, krvavi madeži so se poznali tudi na klobuku. Kriminalni uradniki so tudd zvedeli, da je Aniton MaM nedvomno identičen z moškim, ki se je na kolesu odpeljal od Sv. Roka in ga pustil v Pungartu pri Šmartnem. To je bilo razviAk> iz prstnih odtisov, prav tako pa je bilo tttdi jasno dokazano, da je bil Anton Malo na dan ziočina v hiši svojega brata. Tam je namreč daktiloskop ljubljanske policije posnel vse prstne odtise, med katerima so bili med vrati, na omarah, na policah in tudi drugod taki, ki so se popolnoma ujemali z Antonovimi. Seveda je ta pri aretaciji zanikal vsako krivdo, delal se ie nevednega. In na vprašanje, od kod krvavi madeži, >e zatrjeval, da ]e doma zaklal smo To ie bilo pa gladko izmišljeno, kajti doma ga že na bilo dva dnu Za oba dneva ni vedel povedati, kje je biL Anton Mali je bil preperjan v policijske zapore, v nededjo so bili pa orožmiki v ik. Vidu brzojavno o^eščeni, naj takoj aretirajo tudi njegovega brata Andreja. Ta je bil v nedeljo pod močno eskorto orožnikov prepeljan v LjubLjano, kjer je policija na to začela zasliševati oba brata ločeno vsakega zase. Tudn Andrej Mali odločno zan.-kuje vsako krivdo na umom, češ da ve samo to, kar je že povedal in da so bMi morilci v nejegovi hiši. Tretja aretacija Včeraj je poJicaja na Golniku aretira'a še neko žensko, ki je prav tako osumljena sodelovanja ali pa vsaj nagovarjanja k umoru Amalije Malijeve. Gre za bivšo ljubico Andreja Maiija, ki je tudd pozneje, ko >e bšJ k> poročen, igrala važno v*oeo v rejegovem živ^eoju. Kaj je bil pravi vzrok umora nesrečne žene in tod© je pravi morilec, bo seveda znano šeie, ko bo preiskava zak&učeoa odnosno ko ;zjp.reagovor;ta aretirana brata Mata. Andrei Mali je začel lani na svojem posestvn graditi novo h*Šo ki je bt)a baš zdaj pod streho. Baje s« je nameraval z žeoo pfeseftfei na Gorenjske* Andrej Mafi je bi Se pred leti osam!!«« umora nekega tihotapca p*u Sv. Aoa nad Tržičem in se ie zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem, bil je pa zarad* pomanjkanja dokazov oproščen. Znan jo taOI iz Lonvbane-vega procesa, kjer >e bu gia**-na razi>remem+iia priča za Lcrnberia, vendar je pozneje vse »vo&e izjave prefcA cH, češ da *a je k tema Lorribar nagovarjat. Državno tožilstvo ga je *a*o otxožik> kr)ve pi bege, Andrej Mafc m ntegov brat Anton am sedaj v policijskih zaporih deželnega sodišča. Ko bo preiskava aaktjučena, bosta r ocena novontećkemn ko* pristojnem* oašču. _-.--.- \ Zborovanje trboveljskih rudarjev Trbovlje, 30. aprila, V soboto d)o»po*kfcwe ae je vrštido ▼ dwor«r nd Delavskega doma ^orovao-je II. akupkiiL« Rudarske zadruge, katerega se je i*ck*eižaAr> okrog 500 ludamjenr. Na zborov«or>i je poročal pokraflinfi^i n^oetoik H. ekuprno f. Pliberšak o zasinj: koafererjioi pri banski upravi v zasdcvn redaikcij ruclairrjav. Go^por-nik je navzočim orisad potok te knniereo-ce, katere re&aabtatf je bali skikp, da ae v nftjfcrajjSema ohbu pođ^e v rod»rs(ke row-je uradna komisarja zaj»Sopnk>o>v berjaka upraive, rtidarskega glavarstva, Deiatwfc© zbornice m dr^ ki bo ugorjo*rna pakxbe^ delavstva. — Gov^imSk je Bfl^Mtal, da ao zas.topn.i5ci delarvsrbv«. na kon+eineocn oriannh vso bedo in porrKar^ketnoe v premo0owiAL reA"rjih zaraxii pogostnega pracHio»vao0»b Bolezen, zki^i jeitika, se bobofcoo sun med iMLšo mJaidiino z«urstda neoiaidMadae hcaoe m pomanjikljnve obleke v rmvtiilh /arnskih oa-rth. — Zasitjotfniki detovat?v«a zasdwv^«jo vse svoje sie. da bi dosegt vaa^ umikih nK bede, /a:.i dola jo oni, ki LniTi nm^a delo zaupnikov in n|čbovo prkoaoe««i2(je v prid de3ajvstrwa, zajupndkotn vefiftoo krannco. G. Plberšek je orjozorifl. na. iajawo m»-n'stra za širme un nrartrdket, na poo5ka0 bft-tere bi se lanko zar>osifik> v nekatenin bo-sdin^dih ru.iin:k»ih večje sceanlo naSfii hcea> posednih VLudsirjetv. Toda na teh mdnflA primeri j3cuje srtarjovan(j, MtO bo adnusali pee-poijati od nekod iz jmžne Stfc«je nrimkie prenosne stanovanvjfllke biSioe, v loareritb bi naši rutdainjti na teh mudoikfti snaoojpnii. "Doda zastopniki defeuvstrv«, v dn 1—fcj banovani stotjdrno na stališču, da je 00900 nonrebno, da se razmere v riadniikriŠi na jugu v vsakem od,tu temeljjrto qpromone, ker so defc*v-9rvu še v živom apormimi dotaVtdjanji onli rmsffh brezjposeslinsiii rujda«tjew, ki ao kvenili lasu jeseni v ruonilke na jug. orfcorter so se čez nekaj dni -vcDifti seečRMdMti m sacota-gaini v naše kzoije. L»elijevanje naših uuoarjev na, jug je pa še iz dnj0h vi*iđoo«r nepfUpomočftjfPO. Predvsem govore tudt goapoda.rtA:: razifcogi na-š h krajev proti JKBSjoljennici^u našitki iudarje*r na jug. Z izsei(jevafflLJem vežjeiga števiia naših rudarjev na jug bi se na eni anrarg produkcija na jugu stalno drv^ignia, doSan bn se v aaših prevno^o^rjilcih staino krfria Če bi se prva preselitev v južne tUŠtŠkt v praksi obnesla, bi prvemu t—pMti ae-dvorano sledil v kradcem daotfi ie iaflp %a tako bi pokbgoma pešali oaćk tudnJu Zbonova-lcd so pozorno stedtti tH§M§f govornika, ki se je dora.kotl se nazai k>-ko-'.nih deCar^skih piroMamov, nakar |e pood-aedritik zrjorovatrtje zaJd juSil. Avstrijski konkordat parafiran Rim, 2. maja. Avstrfjađca detegacaja • pravosodnim ministrom dr. Sc^fljsabni^gom na čeki je dokonoada v Var kanu pogaoanija zara tako. Novinarji so s' letos iizbirori Ka svoje zfcorovooje priijo-zno dolenjsko merropolo Novo mesto, ki j*h je po avojih reprezen-tan^Si sprejelo z dobrodejtno domačo pri-aa^onosrtjo. Udeležba novinarjev je bila zelo ve&Jka, ker so vsi pomibFK to pr^iko. da so si ojjledalri našo lepo Doienijštko iii nve-no preeHokiaao, Novo mesto, Počuriii »o se v njem nard vse prijetno in odnesli, bo so se z^točot vra*ša&i, najlepše ut^ee. Nekateri obni Novinarskoga udružen^ ■o se ipr^poijaAi v Novo mesto že v nedeljo zvečer, da urede v«e potrebno za z.borova-nje. VendojT naso imelri mnOKjo deia, scrj so domačinu že sami vse miflBepše priprav*.!; in uredili. VeČina čHonov se je pripetljaja v ponodeijok zoujtrejj z jotranfritn lijubajainskin fiakom. Občni zbor so |e vtmi i.v mestnr poave-tovaAin^cJ. fci .k> je v ta ncmen prnjVai/no odstopa mestiVi župan g- dr. Rezek. Zborovanje je orvarlU predsedn itk ljubljanske sekcije g. Stanko Vir«nt Pozdravid je zastopnđca Novega mesta župana g. dr. Rezka, ia>vnarteija kmetrijiske šole na Gr-nsu g. log. Zupaniča in zastopnika za. Dolenjko zasihiinega dru'šrvvi >Krtke« g, Boaidas^a J a k ca. S p* jototo se je apom-t*3 med letom umrlega iH.xinega elaina g. Rnaoca Schanerja hz Uefea. Nato je pretd-.agoi naj se slovenski novinarji s svojega obonacsa zborni poklonijo Nj. Vek kntfiju ter pozd»rajvi!jo mlnisifcrsikega predsednika g. dr, Srskiea. bana g. dr. Marušičn, Ijub-Jjjaostkega inptaaia g. dr. Dkiko Puca ^n po n^eun ves noviuarjem tako naklonjeni občinska svet ter g. Iga Supana, mestnega strpana v IfeedfBceh, k$er se je vmšifi krnski občni zboc i^edJogli ao bđi 2 mudi ii[Wliiiii sprejet*. S kredkJroa topiima nagovoroma sta po-sdroviba novinarje župan g. dr. Rezek v knemu mesta in mestne občinske uprave ter afikar g. Božkiar Jakac v jneniu dro^va »Kjfce«. Predeedto-fe je sporoči doSVe bnzo-JDreoe in premene posdrtpve, med ny.*riii po-adratva cnaiistra g. dr. AJbenta }Cra.marja in pjjedsednilka ceotinrtle JngosJoverot&tfga novi-nanske^B uo^ruženija g. Sn>o»dq>a_ ka eta oba cJ«na ^blioa^ke sekcilje. PodaS jc na-no urodno poro&>o o poboža« jn apviPMfr a<7e v pnetekSem letn. Podr^ritafl je k*4egie.lni diuih, ki vkhia med sSovenskiroi novmainji in katerega zasilna je, da je IJnjbijcnsika sokjci-j« ena nao'bo^e c^TgooBziratniih v celi dtr/o.vi «1 zatto čudi kito za lotom dosega večjje itepebe. Omenja je akca(k> za ^preniembo ttekovrie^ja xakona in za spfoeno ola^Kin :e novinarjema deio. Ko je orisal zonauje UHTjebo or^jarOTzojcvje, ki je kot repre/enta-tivna zastcpoJioa skoveriA.tiga novniarstva dosevki že prav 5a«tno pozicaoo, je obširneje aumfl o sooofinih nnjryifi organ izo-090, ki poaaaaajo tem bo^j uujnie, ker se gospodusrdka krioa zeio občutno odroua tudi ▼ novirsuiriJciai v*rs»tan. Akcija za stairostno aapvorov^jje trajno aapired/uje, paroJelno z njo pa gre atkešja za socšasljm> pomoč v stiski ©e iMftnfakjmm Članom. Orgornizacija bo iarvno na ietošnjem obertem zboru redđa v<^ik korak naprej s tem, da si bo OHDOvnfei svoj »Tovaffifiaki šfclad«, ki bo vo-dH veo socia'lno podiponr>.) dek> za olan-svo. Omer*4 je kttocino velEko korak na-prejj. ki ga predstarvija za oovhiarsko so-cjokjo okerjo lepo staivbfšoe, poklongeno za >fovinarski dom od tjaibljianske občine. Z-a-hrraffifi se je mestu I^d>«jand in nj osovim prodstarvn3cora ter tndi veem drugfm, k*i so kakorkoli padpšror. ižoriodrje in n^- Obsimo tarrf^oo poroTovariskega sklada«. Poročal je o tem g". Fran Brozovič, ki je s sodelovanjem nekaterih drugih članov pripravil osnutek pravilnika in ki je v svojem govoru poudarjal materielni in zlasti morami pomen dejstva, da bo naša novinarska organizacija z ustanovitvijo tovariške-ga sklada naredila zopet velik korak naprej v izvrševanju svojih stanovskih nalog". Na osnovi njegovega referata je bil po kratki debati soglasno odobren pravil, ntfc, ki je bil vsem članom dostavljen že pred občnim zborom, da so ga. lahko temeljito preštudiral. Izvoljena je bila takoj tudi prva uprava :>Tovaražkega sklada«; za načelnika je bil izvoljen g. dr. Alojz Kuhar, za člana pa g^r. Fran Brozovič in Anton Zobec. Ustanovitev z>To. -variškega sklada« je bila od vseh zboro_ valcev pozdravljena z živahnim aplavzom. Z vzklikom je bilo nato izvoljeno novo voetetvo ljubljanske sekcije JNU. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Stanko Virant, v odbor, ki se sam konstituira, pa gg. dr. Ivan A h č i n. Pran Brozovič, Božidar Borko, dr. Alojz Kuhar, Stano Kosovel, Rudolf Ožim, Drago Potočnik, Joaip Prunk, Fran Ter. s e g 1 a v, Jože Zupančič in Aleksander Železnikar; po pravilih sta člana od_ bora predsednik in delegat mariborskega novinarskega kluba. V nadzorstvo so bili izvoljena gg. Ante Beg, Franc Krem. žar in Adolf Ribnik ar, v razsodišče pa gg. Viktor Čenči*, Albin P r e p e -1 u h in Fran S e u n i g. Pri slučajnostih je bilo sprejetih več resolucij, med njimi resolucija, naj poskusa odbor doseči, da tudi banovinska uprava in po možnosti druga samoupravna telesa imenujejo posebne tiskovne referente. Ostale resolucije se nanašajo na interne zadeve novinarske organizacije v Jugosia. vij5. Po občnem zboru ki je trajal skoraj tri tare, in na katerem je bilo osebno ali po pooblasti h zastopanih 56 rednih članov, se je vršilo v hotehi »Metropolu* skupno kosilo. VabJki novinarjev so se odzvali in se udeležtH kosila tudi vodiind reprezentanti Novega mesta župan dr. Rezek, prost g. C e r i n, žandarmerijski major g. Ž i v k 0-vH č. sreski načelnik g. L o g e r, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Kavčič, gimnazijski direktor g. V a g a j a ter zastopniki društva »Krke« g. dr. Perko iz Ljubljane, g. J a k a c in g. Viktor P i r n a t Goste ie pozdravil v imemi novinarjev predsednik, ki je napil razvoju kn prospehu "No\»ega mesta in vse lepe Dolenjske. Po kosrhi so novinarji v spremstvu g. župana in nekaterih drugih domačinov obiskali kmetijsko soio na Grmu, kjer sta Ho luubezajivo sprejela ravnatelG g. ing. Zu-par»č in njegova soproga s profesorskim zborom. Z zanimanjem so si novinarji ogledali vzorne šolske naprave ki lepo posestvo okrog šoie. G. ravnate*] je končno po-vnbiJ obiskovaftce na domačo zakusko, prt kateri jim je poseregei z rzdeukd in prideJki šote. Z rskreno zabvaAo za gosto%Jbnost so se ihtmmhI ob 5. popo*doe o4MM » k vrnila v Ljubša no. Ce$e in Maribor. vati, ker nI hotel z njimi sodelovati. Trna 9 let starega otroka, ki je že dve leti pri Sokom. Tretji obtoženec Kolar je zatrjeval, da je prenaial komunistično literaturo le zaradi denarja in ker ga je k temu nagovarjal neki rudar. Dobil je aato 50 Šilingov, zaboj z brošurami je pa vrgel v Dravo. Državni toaHeo je ob zaključku zaslišanja predlagal, da se razprava odgodi in odstopi mariborskemu sodišču, ker ljubljansko sodišče ni pristojno. Sodišče je predlog odklonilo, ker ja obtožnica postala pravomoćna in se na more več izpodbijati Po preči tanju raznega zaslisevalnega gradiva je bila razprava preložena. Samo de danes ob 1, %8 in ^410 zvečer ANY ONDRA v revijski opereti smeha in zabave KIKI ELITNI KliNO MATICA Telefon 2124. V nedeljo so se odigrali važni športni dogodki V Beograda je igrala naša državna enajstorica neodločeno s Španci. — Občuten poraz Primorja v Zagrebu. — Podsavezno nogometno prvenstvo gre prvič rz Ljubljane v Maribor. Ljubijaua. -• maja. Zcsrt'raanje je brtko osredotočeno pred-nsam na dva dogodka: v Beograd so posebni vlaki voaiii vso 000 meso športnih narvxhtšencev iz tUSimje province, ki je hotela priaosrtivo vari m»«xilj navdušenega in požrtvovalnega obč*nstATa, le dobrih prireditev mu je treba nuditi. Skoda, da nedelji podrvig ni povsem uspel. Protnerje je v igri proti dr- Trije komunisti pred sodiščem Zaafmrve rz5>ovedbe Antona Stermeca, ki je zakrivil, da koroški pevci niso mogli v Jugoslavijo I^abfjacta, 2. maja. Pred velikim senatom, M muje predsedoval s. o. s g. Ivan Kralj, se je davi vršUa razprava proti trem komunistom, ki so po zakona o zaščiti države obtoženi, da so deio-vaii bel komtuiisticiso propagando v naši državi. To so bfll 32 letni samski delavec v Potocah Anton Stermec, S6 letni želez-nsSar Alojzij AntoličK is Maribora ln 35-letrn radar Ivan Kolar is Mežica. Stermec je nevaren element, ki je po-vacroSu ravno 9 svojim delovanjem, da niso mogii priti koroški pevci v Ljubljano. Takrat je bii aretiran kot komunist, izgovarjal se je pa, da je avstrijski državljan in je zaradi tega Avstrija izvajala represalije te prepovedala KoroScem potovanje v Jugoslavijo. Avstrijski časopisi so dvignili mnogo prahu, kako da postopajo jugoelo-venske oblasti z avstrijskimi državljani. Iz-kazalo se je pa, da je Stermec pristojen v PicvgJjc ia da je bfl celo jugosiovenski orožnik. V tateresu dobrih odnošajev med Jugoslavijo m Avstrijo bi bflo, da Avstrija vsa konmnžstHSoa gneada, is kate- rih se vodi komunistična propaganda v Jugoslaviji. Komunistični sedeži so zlasti v Labudu, v Beljaku, železni Kaplji, centrala je pa v Celovcu. Obtožnica, ki obsega 12 strani, v glavnem navaja, da je Stermec prepeljaval čez mejo komunistične agitatorje in prenašal razno komunistično literaturo v nado državo, kjer so jo širili. Med drugim dolži obtožnica Stermeca, da je spravil čez mejo tudi zaboj orožja in peklenskih strojev. V začetku razprave je višji državni tožilec dr. Ogorelec predlagal, da se javnost izključi, čemur pa sodišče ni ugodilo. Pri zasliševanju je Stermec vsa očitana mu dejanja priznal, trdil je pa, da nI bil komunist ln da je samo pomagal tajniku komunistične stranke v Labudu. Za vsakega agitatorja, ki ga je prepeljal čez mejo, je dobil 50 šilingov, včasih pa tudi več. Skupno je čez mejo spravil pet komunističnih emisar-jev. Izdal je tudi imena raznih komunističnih vodij pri centrali na Dunaju. Antoličič je zanikal, da bi bH v stiku s komunisti, ki so se hoteli nad njim masče- Krvavi pretepi Kranj, 1. maja. Odkar so kranjski orožniki in mestni stražniki začeli temeljito preganjati okoliške pretepače in razgrajače, ni bilo v mestu samem že dolgo nobenega fantovskega pretepa ali poboja. Srezko načestvo pa je x ostrimi kaznimi zatrlo čezmerno popivanje in ponocevanje, tako da se Kranjčani ni? vež ne pritožujejo nad večnimi ponočnjaki in nemirneži. Pač pa je okolica še vedno pozorišče krvavih fantovskih prepirov in spopadov. Vendar pa je bilo v neposredni okolici Kranja sinoči in danes nekaj zelo nevarnih pretepov, ki jih je zakrivilo seveda celodnevno popivanje po sostilnah- Sinoči okrog 10. eo se spoprijeli fantje na Primskovem. Jože S., Lovro M. in France S. «0 se vračali iz Grajzerjeve gostilne skozi Vokarjev gozdič proti domu. Ob koncu gozdička je par malih hišic, v katerih eni, je čez dan popivala družba veseljakov. Ko so prišli oni trije fantje mimo hiše, se je vsula skozi vrata erruča že precej vinjenih ponočnjakov. Začeti f» se prepirati. Baje je eden slednjih udaril nedavno brez povoda mater Lovro ta M. Iz nedolžnega nrepira se je razvil končno pravi boj. Trojica, ki se je vračala domov, jih fe pošteno skapila. saj so bili člani pivoke družbe oboroženi s sekiro, koli in poljskim orodjem. Jože S. jih je dobil s sekiro po irlavi in s kolom po životu. Ko je omahnil so se spravili nad Lovrota M. in mu tudi s sekiro in kolom zadali kakih 15 udarcev. Tretji, France S. pa ie pravočasno odnesel pete, sicer bi jih bil h*ti on dobil. Ranjenima fantoma je ž«* v nedeljo ponoči nudil prvo pomoč kranjski zoravntk iT. dr. Božidar Fajdiga, Danes je bil v Kranja ta-žni sejem. Nekaj fantov ie že dopoldne izzivsio po mestu. Vendar pa se iz strahu pred orožniki in stražniki niso upati dejansko spoprijeti. Pač pa so popoldne okrog 17. krvavo poravnali svoje račune fantje z Visokega in z Bele nad Kranjem. V kokriškem predmestja se je vnel hud prepir. Bili so precej pijani in so se precej vneli. Bela ni 60 se potem odpravili na kolesih domov, Visočan-i pa aa njimi. Ko so prisb na Kranjsko polje, 90 se spoprijeli blizu Korota novega nogometnega igrišča. Pretep je trajal sicer prav kratek čas, a je bil zato krvav. Trije fantje z Bele so jo izkupili. Najhuje jih je dobil Jasez B.; nož ga je trikrat zadel v vrat. senca in hrbet da se je ves krvav zirmdil. Drugi, Anton J. ima rano v hrbtu. Janeza s. pa so namlatili s kolom po vratu m e Lavi. Visočarri eo jo potem ubrali čez polje mimo vodovodnega stolpa po glavni cesti proti Visokemu. Hudo ranjenega Janeza B. in Antona J. so odpeljan v Kranj, kjer ju ?e pregledal zopet zdravnik mirni a jim je danes le zavrela kri. Vseh teh pretepov je seveda kriv — alkohol Natančnejše in podrobnejše vzroke pa bodo ngotov^H orožniki, ki 3 bodo tudi obračunan s pretepači. žavnemu prvaku popokioina zaitoijIiJo in nudilo eno svojih najslabših iger v zadnjem, času. Nasproti pa je Concordda zaigrala v iiatjbol}i&am stuki. tako da ji je udarec proti nažčrnu zastopniku v ligi povsem uspel. P-rd tem ni totkko bolesten rezultat th5, še vse bolj mora naše športnike navdajati s skrbjo dejstvo, da ta rezuita»t nšta ne prikazuje prave sike o razmerju moči obeh moštev. Po sogilasnem mnenju vseh, ki so takmo gledali, je Coticordia nadkr.j-kov^flcega sami domači sk!'adatel(ji: prevladovale so narodne pesmi r priredbah Adamiča, Bajmka, Deva in Mirka. Menjavati so se mešani, mosk: m ženski z-b^r, en vmesni nastop je osknbel orkester, tako da je pestrosti bi:k> dovolj, morda celo preveč. Zlasti ženski in mešani zbor reuspo-Lagaita s svežimi glasovi, tudi basi so nad prčaikovande sočni, le tenorji še nimajo one barve, ki smo je vajeni pri odraslih pevcih. Inionaoi«jsko je zbor siguren, le pri i>a»jv:sj:h tonih so sopramri disloniroiM, kar prrpiKiujetn fKoonerrnu najpor.u, kd je pri Msvaclbi vsakih tonov rjorreben. Dinamično je lepo sropnijevan zilasti ženski zbor. Ritmično so vsi naotopi v pobni meri za-do\To|jevaili. Orkester je igral čisto, uein-kovaui ao bo^j prianissirni nego forte mesta, kar je pri tem stenriu glasbenikov razutm-tjivo. (Imeli 90 le en kontrabas!) Publika je dvorano do vrha nopolndla m aklam i rala pevoe m godbenike po vsaki točki tako r^vdrušeno. da je raocal zbor oefto vrsto todk ponovifci. Pri taicnh uioVužeojih je obžađovata te to, da najj&o^ši pevci vsako lero odhaoajo, ker končai x> sivoj e stjud^je in od i v Ljubljani dr. Ernest Kobe ter ostala družina. Viktorja Kobeta bodo pa pogrešala tudi vsa narodna društva, saj je povsod pomagal z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Pogreb bo danes ob 16. na novomeško pokopališče. Snoči je umri v Ljubljani posestnik in bivši velerrgovec g. Franc L a v r i Č v 89. letu starosti. Pokojni je bil v Ljubljani splošno znan in priljubljen kot mož simpatičnega, plemenitega značaja. Pogreb bo jutri ob 17.30 iz Levstikove ulice 25, — Včeraj je umrla v Ljubljani po dolgi in težki bolezni soproga pokojnega jradnika posten' hranilnice ga. Marija Brus, rojena Oblak. Zemske ostanke blage pokojnice polože k k večnemu počitka jutri. Pogreb bo ob 17. izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi jim lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! KOLEDAR Daaas: Torek, 2. maja katoličani: Ata-nazij, Živana, pravoslavni 19 aprila. DANTANJE PRIREDITVE Kina Marica: Kiki. Kino Ideal: Dunajski valček. Kis« Dvor: Železni oklep. Kino Šiška: Pod lažno zastavo! DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni trg 1% Hočevar, Ljubljana VII, Celovška cesta 34 in Ustar, Sv. Petra oesta 78. &2Lp€>cll sita. in režeta Krivico bi delati naši vrti železniški upravi, če bi fi očitati, da ne skrbi vzorno za blagor potnikov m napredek tvfskega prometa. Seveda se pa radi vozimo rod2 domačini, Se posebno, če imamo močno znižano ali sploh odpuščeno \sxznino. Toda z domačim fe križ povsod, kamor /in denes. Eni bolehajo na eno, drugi na drugo stran, a bolan človek ne more biti brezhiben popotnik. Pa se zlasti takole ob nedeljah m praznikih zvečer kaj rado pripeti, da obrne hlaponova brzina temu ali onemu potnika v vagonu želodec in jc potem seveda huda, neprijetna reč, da se raztresajo tvkoči in gosti blagri ob železniški progi na obeh straneh. ln tu smo pri stvari sami. Baje čloi>eka kaznujejo, če dobiva po naravi v vlaku morsko bolezen ln sc rnu kaj primeri, če pa dobi enako ali pa se hujšo bolezen od slučaja do slučaja, takorekoč ad hoc, ga ne kaznujejo. In to ni prav. Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 2. maija: Zapenbo. Sreda, 3. maja: lapreobraraitov Peartfta Vt- Store. Red Steda. Cerjtdk, 4. tna/ja: Krog s fcre*io Red R. Potek, 5. mar)*; Zapmfca OPERA. Začetek ob 96. Torek, 2. maja: Ob pot 19 ari: Perarfcsl Izven. Sreda. 3. mene: Turaridrjit Oosrtsrjera £a* V3fan-Kurtt5e*v» in Morig Šimenc. Iizv. Iz Celfa __c H okoliško občine, žu^vistvo občine Celje-okoiica pozfva obrtnike, ki 5e nteo pravil'. napisov nad obrtnimi lokali v sklad ? predpisom § 128. obrtnega zakona ali jih sploh nimajo, da store to v roku treh mesecev, sicer jih bodo za/ieta kazenske posU.dice. Zo stranke, ki bivalo v območj« okebfk^ občinp ter morajo ' o^b proglofto-na in žrgosana merfla, bo pr mii^ ln žignsanj-3 meri! 3. t m. za 0Jab?rra, 4. t. m. pa Sp. ^n Z 2. Hndinjo, 5. t. "a. za 7avo*lne, 6. t m za Ložnico in Iv^kroaree, 8. t m za Za?ra»l, Me^log in Babno. It t. nt za Lopato, Ostrožne in Lavo, tO. t rtv zo Miklavžev hrib. Lisce, Pečo vn i k ln Košnio.*. 11. t. m. za Breg m Pohdo. Prizadeti naj pnnsso ra določani dan merila v pregled v pisarno krvrtrole mer v Cerju, MariV>r*ka c»^»ta 1. Stranke ki bi tega ne storile, bodo kazensko snsteoovane. Vojaški obv ~3*ntn v okori-Ški občini, ki so prejeli pozive k razglasitvi vojnega razporeda in se razgk^sitvi rriso mogli odzvati, naj se ta teden javijo v občinski pisarni na Bregu. Kdor se ne bo udeležil riakirtadne priobčitv*1, bo kaznovan po vojaških zakonih. —c Nepoštena dNSk*. V petek zjutraj sta prišla 12 in l4lotni deček k posestniri Tereziji Zemlievi na Dečkovi t W v Gaber-m Pri Cel i u beračit V w?olneui tr^tutltn »ta izmaknila iz stanovanja par ženskih čevljev v vrednosti 150 Din in izjimila. _c Poroka. V soboto 20. a pri1 a dopoldne se je poročil v pravoslavni cerkvi v Celju, pehotni poročnik u. Mladen Risi i Ć z goč. Marico GTahovo, hčerko liavčnega 'ipravitelra v Celpi- Mladema paru iskreno če&tita mo! —c SK Atietik : SK Jugoslavija 3 : 0 (1:0) V nedeljo popoldne se je vršila aa športnem igrišču pri >Skami kleti« v Cd m prvf-nstvena nogometna tekma mod cdj-sk:m: Atletiki in SK Jugoslavijo. Tjra Je bP.a odprta, a ne posebno zanimiva. V pr vem polčasu in v prvih desetih minutah <*o lahko prevladovali Atletiki, potem pa SK Jneoslavija. Atletiki so nudili dobro kombi-nacijsko igro. moštvo SK Jugoslavije pa je igralo požrtvovalno. Obe moštvi pa *ta bili pred nasprotnikovim colom neodločni in rK*s]£rurni. Sodnik ie v 15. minuti dragega polčasa izMjMČil igralca Atlerikov Suhot.-'z-nika. ki je kljub sva rilom zanr^il fo| frm-lov. Sodnik c. Ochs |e bil zadovoljiv m objektiven. Koti 9 : 1 za Atletika. T*»kmi je prisostvovalo okrog 250 gledalcev. Iz Kranfa Predavanje. Krožek prijateljev Francije v Kranju priredi v četrtek 4. t. m. ob 18. uri v kinu >Taliji< francosko predavanje g. lektorja J. Lacroiza iz Ljubljane. G. lektor bo predaval o francoskem alpinizmu in pokazal izbrano vrsto shk o vzponu na Mont - B!a*c. Vstopnina Je prostovoljna, v/^oo proet. »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. maja 1933 Martha Eggerth WiHy Eichberger Szoke Szakall Paul Horbiger Hansi Niese Ta rUm bo navdušil Ljubljano kot svo jecamo »Dvoje src v */4 taktu« vsi ti odlični Tirnetniki, pevci m igralci vas bodo zabavali v sijajni opereti Avdijenca pri cariu Dnevne vesti — Kongres dijaške Male artrante. EHa-ška Maki anranta Je imela v nedeljo dopoi-dne v Beograd« svo* Hi. kongres, na katerem se ie zfcrak) nad 500 jugosk>veoskih, češkoslovaških in rumnnskiti študentov. Kongres je brl velika manifestacija solidarnosti mi ade generacije Male arrtamte. Kongres se je včeraj in danes nadabevat Ce-Stosiovaških Stadentov je prispeto v Beograd HO poieg ofrojeAne deJegacJJe, rtt-monskm pa okrog 300. — Razpisane sfetžbe. Vojno ministrstvo sprefme 25 kandidatov za uradniške pripravnike VBL položajne skupine za sodno stroko v vojski m mornarici. Podrobnosti »atecaja so razvidne iz »Stažbenab No vin« St ^4 z dne 27. aprila. Ptošnae je treba v4ožiti do 25. t m, Državna bolnica v Beo-gradn potrebuje prtmariia. Prošnje je treba v*ož*ti do 6. t m Pri sreskem sodaščn v Ho vem mestn je razpisano mesto sodnika. Prošnje je treba vložiti do 13. t m. Bonska raprava sa*vske banovine razpisuje ira*ečaj za deset messt politično upravne!h uradnikov. Prošnje ie treba vložiti do 20. t m. feta banska uprave razpisuje mesto lekarniškega referenta. Prošntie je treba vtotšti do 21. t m. Državna bolnrca za duševne bolezni v Kovjtki potrebuje sekundarnega zdra*vmka. Prošn?e je treba vložiti do 25. t m. OGLASI v ^Telefonskem imeniku44 Z ozirom na razglas Poštne direkcije v Ljubljani pod gornjim naslovom obveščamo cenjene inserente in naročnike, da knjiga »Telefonski imenik dravske banovine* izide v določenem roku v obliki in vsebini urejena po zahtevah modernega časa. Uprava.: »TELEFONSKJfiGA IMENIKA ZA DRAVSKO BANOVINO« UCBUANA, TjTŠeva nlioa štev. 34. — Osebne vesti, V gradbenem ministrstva je z prav dobrim usfpehoin napravil strokvni praktični izpit g. ini. Anton Sra-mel iz Ljubljane. Čestitamo! — Proslava zagrebške trgMvsfite akademke V nedelo so sneto v Zagrebu Zrkrj-sko-Fraiikoparitski dan, ki ga je porabila Tr4jjovtska akademija za svojo šodsko slava Svečanosti so se udeležile deportacije trgovska! i akademikov rz Beograda, Ljubljane, Splita. Stašaka, Sfcop&a ki Otevjeka. V anen« iinblianskih trsrovskib akademikov je govoril proi dr. Sodmak. — Izpreroemba rodbinskega imena, ftioska opravo dravske banovine je dovoda zaran^orrfOou državnih železnic v Lgub-fjani Francetu Panec itzprernernibo rodbinskega imena Panec v Penik, kar vesia tudi za ngegovo ženo in da»a otroka. Šoferju z Jesenic hraneč Otonu Potočniku je pa dovoljena kzprememba rodbinskega imena iz FtotoSnik v Paar. — Prerx>vedrrfri pabrJkacrJi. hk>tranoe mi-nrstrsTvo je prepovedalo razpečavati v Zagrebu izhajajoče »-Radničke Novine« št. 16 •z dne 21. aprila in knjigo Ziatka M iliko vica »Zrrnfcevac«, ki je izšla v ZagTObo. — Fond za pobiranje tihotapiva. Fond za pobijanje tihotapstva je znasaJ 31. marca 7,4e7.923.81 DlfL — Odprava pisemskih pošiljk *a Južno Amerika t zrakoplovom >Grai Žep peline Zrakoplov »Oraf Zeppehn< bo v tem letu devetkrat odplul v Južno An>eriko in nazaj in sicer dne 6. maja. 3. junija, 1. julija, 5. avgusta, 16. in 90. septembra ter 14. in 28. oktobra t 1. it Friedriehahalena ob Boden-skem jezeru v Recife de Pernambuco v Braziliji. V zvezi z jjžno-ameriško letalsko dmžbo Svndicato Condor, L*d.< bo prevažal pisemske pošiljke za sledeče dežele v Južna Ameriki: Argentini jo. Bolivijo, severno Brazilijo (pokrajine d*Ala 1 H*« od Rio de Janeiro do Montevideo (Uruguav) in Bue-nos Airesa (Argentini ja) 1 dan, od Rio de Janeiro do La Paz (Bolivija) oziroma do Ariea (Chile) 1—2 dneva. PoSilike za Pa-ragnar bodo odpravljene iz Buenos Airesa, za Perj ap iz Arioe rednim potom. Za odpravo 8 tem zrakoplovom smejo poste sprejemati: 1. navadna in priporočena pifima ter navadne dopisnice (priporočenih ne); 2. poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce (navdne in priporočene). Za te vrste pošiljk zračne pošte se plača poleg redne poštne pristojbine Se posebna dopolnilna pristojbina za zračni prenos in sicer: 1. za Brazilijo za pisma in dopisnice po 20 Din za vsakih 5 gramov ali del te teže; za poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce po 20 EHn za vsakih 25 gramov ali del te teže. 2. za Argntinijo, Bolivijo, Chile, Para guay, Peru in Uruguav za pisma in dopisnice po 24 Din za vsakih 5 gramov ali del te teže; za poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce po 24 Din za vsakih 23 gramov ari del te teže. Pristojbine se morajo plačati vedno vnaprej. Pošiljke naj se oddajajo pri poštah v dravski banovini taks, da se odpravijo najkasneje dne 3. in 31. maja, 28. junija, 2. in 31. avgusta, 13. in 27. septembra ter 1L in 25. oktobra t L iz Ljubljane z brzim vlakom 5 ob 20. uri, iz Maribora z vlakom štev. 525 ob 17. uri 30 minut; priporočamo pa občinstvu, da naj oddaja pošiljke vsaj en dan poprej. — Zdravstveno predavanje v radin v sredo ob 8. ari, predava zobozdravnik dr. Josip Tavčar o sistematičnem zobnem zdravljenju v Centralnem Šolskem ambula-t ori ju. — Oddaja zakupa brivskega Jokala na peronu postaje Ljubljana gL kol. se bo vršila potom licitacije 7. junija pri direkcij državnih železnic v ILJnbljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Muzejsko društvo za Slovenijo prosi one člane, ki so še v zastanku s članarino, fia jo poravnajo po položnici, ki je bila priložena Glasniku in Prirodoslovnim razpravama — Spomin na ljubljenega prijatelja blagopokojne ga g. Viktorja Kobeta, sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu je podaril g. Viktor Rohrman v Ljubljani >Sokolu« v Novem mestu 200 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in topleje. Včeraj je po večini krajev deževalo, le pri nas se je vreme držalo še dokaj dobro. Včeraj se je že čutilo, da prehajamo počasi iz spomladi v poletje, bil je izredno topel dan, posebno po drugih krajih države. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 27, v Beogradu 26, v Sarajevu 24, v Mariboru in Zagrebu 23, v Splitu 18, v Ljubljani 16.8. Davi je kazal barometer vLjubljani 761, temperatura je znašala 13 stopinj. — Za fotoamaterski izlet v Belo Krajina dne 7. maja. za katerega je dovoljen poseben vlak, stane vožnja tia in nazaj 36 Din, vožnja s celodnevno oskrbo, vozovi itd. pa 75.— Din za osebo. Hrana štirikrat dnevno. Ne zamudite ugodne prilike in se •nujno prijavite v drogeriji Gregorič. Prešernova 5. 273/n — Nenadna smrt. V soboto zjutrai so našli v Zagrebu mrtvo 51 letno učiteljico ženske strokovne šole Leopold ino Papež. Zadnje čase je bila nekam čudna, z nikomur ni govorila m tudi z doma ni hodila. — Samomor. V Bački Palanki se je ob*-sil 661etni Ivan Hrasnik z Dunaja. V Bački Palanki, kamor je bil prišel pred 52 leti. je imel hišo in posestvo, ki ga je hotel prodati, da bi se vrnil na Dunaj. Ker pa m* mogel dobiti potnega lista, je začel pijan-čevatl. dokler ni zapil vsega dnarja. — Bogat ribolov. Sasaški ribici so rme-li zadnje dni zelo dober lov. Pred dnevi so Mjefi 3500 kg tunina, v soboto pa okrog 200 manjših tu nov v toži okrojj 1500 kg. — Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca aprila 19*^3. 1. sledeče prispevke: I. Podružnice. Vransko 450.— Din; Slovenieradec m. 1541.— Din; S! o ven-eTa d ec ž- 1000.— Din: Gornja Radgona 342.50 Din; Laško 400.- Din; Kam-nk ž. 223,— Din: Maribor m. 1000— Din; Maribor ž. 900__Din; Brdo 145.— Din; Novo mesto ž. 292.— Din; Litija 421.— Din; Pertoče 200— Din; Žalec 220.— Din; Ljubljana, mestna ž. 8.021.25 Din; skupaj 15.155.75 Dm. II. Nabiralniki, Gostilna pri Bergantu, Ljubljana 42,— Din; kavarna Založnik. L.ubliana 31.— Din, skupaj 73 — Din IIL Tomo Zupana sklal. Podrjžnica Krsni 50C.— Din. IV. Razni prispevki Po-so*;lnica Žalec 250.— Din; N. V rabi Mari bor Dir ■ Tv. Rozman, Ljubljana 50 — F/ii, sk\pa; 400.— Din. Vaxa vseh prisf»ev-kov Din. 2ZTa Iz U-litftaBe _TJ Dolenjska cesta 5e dob fia nedavno primerno razsvetljavo, ki napravi ugoden vtis na vsakega, ki pride r mesto od do lenjske strani. Nad cesto So razpeK počez * nosilne žice in montiran" na njih vek*e obiočnice, kakršne vidimo n. pr. na Miklošičevi cesti. Takšno velemestno razsvetljavo ima Dolenjska cesta do kolodvora. Zboljšanje razsvetljave je bflo potrebno Že zaradi kolodvora, sicer je pa bila Dolenjska cesta prej bolj slabo razsvetljena. —hj Združenje trrovrOv v Ljubljani »poroča, da je glavna carinarnica počenši s L majem L L trvedla poletni Čas uradnih ar in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. sre. 0b sobotah pa posluje carinarnica te v času od pol 8. do pol 14 popoldne. GVede ocarinjen ja vagonskih pošiljk v sobotah, ko osobje poshije samo do pol 14. ure, je oprava združenja dosegla z glavno carinarnico sporazum, da se bo vse vagonske deklaracije vtežne do 9. 'jre zjutraj izgotovile in pregledale do 11. ure tako, da bo odvoz blaga mogoč od 11. do 14. ure. Tudi se zs-morejo vagoni začeti izprazniti po aradnib urah. Uprava. —Ij Večer sokolskega bratstva. Sokolsko društvo na Viču je priredilo v soboto izredno uspel poslovilni večer onim bratom, ki odhajajo te dni v aktivno vojaško službo. Vabilu se je Članstvo in domače občinstvo odzvalo v izredno častnem Številu, tako, da je bila sokolska dvorana popolnoma zasedena. Večer je otvoril sokolski orkester s sokolsko koračnico, nakar so člani dramatskega odseka v režiji brata Marjana Willenparta prav dobro vprizorili njegovo izvirno komedijo >On<, ki je, dasi je bila nekoliko predolga, uspela prav zadovoljivo. Vsi sodelujoči so se močno potrudili ter so bili deležni toplega aplavza navzočega ob-čjnsfcva. Salve smeha je vzbudila scena dveh bratov, ki sta izvajala življenje v vojaški službi. Sokolski pevci so zapeli nekaj narodnih pesmic, nakar je starosta mag-phar. brat Rems v zanosne m govoru bodril k vojakom odhajajoče brate, naj tudi v novem stanu povsod in dosledno uveljavljajo sokolska načela, ter se po vojaški alužbi vrnejo zopet v domače sokolske vrste. Čla-niee so podarile bratom vojakom krasne šopke rdečih nageljnov, nakar se je ob »vekih sokolskoga orkestra razvila prijetna zabava s plesom. Vrlim sokolskim bratom želimo v vojaški službi popolno zadovoljstvo z zeljo, da se zdravi povrnejo zopet v domače društvo. Zdravo! —tj Spored koncerta učiteljskega fcerv-akega zbora, ki bo v ponedeVJek, S. maja ob 20. ari v veliki anion s ki dvorani L dal: Adamič: Pesem beračev. Na zelenem travniku. Tome: Čakala bom Jezusa. Adamič: Sonce aije, dežek gre. Svatovska. Svanči-cc, tirrtfertinje. Lijadov: Ti rje« ali. O j, nji zarja K. Snegi belije. Na ulici dosč. — Ženski »bori. V n. delu zapoje gospa Stroz-Tajeva Papan ćopulove Djevojačke popijevka, m. del Ima zopet ženski zbor in sicer zapoje Bravničarjeva zbora: Polžek davkov ne plačuje in Polžek - lipov bog, dalje Osterčev kvartet in Svarovo Zimo. Sklepno točko tvori Papan dop al ov narodni obred v 4 stavkih za sopran - solo, ionski zbor in klavir Dodotica. Zborovodja je Srečko Komar. Vstopnice po obaerjnih koncertnih cenah ae dobe v knjigarni Glasbene Matice. a » M «* lir o« vAO^° ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI (za mitnico) Telefon štev. SS-87 Danes ob 20^, jutri ob 18% in 20i£ špijonski velefitm »Pod lažno zastavo14 Soproga šefa špijonaže, špljonka sovražne velesile V glavnih vlogah: Gustav FrohHeh, Charkrtte S osa Pride! Pride! »IZ DNEVNIKA LEPE ŽENE« J JJ t DAGOVER _lj Violinistka Vida Jerajeva priredi v ponedeljek, dne 15. maja samostojni violinski sonatni večer v dvorani Filharmo-monične družbe. Natančni spored in vse ostalo javimo. _lj Izplačilo pokojnin »e bo ta mesec radi tehničnih zaprek za par dni zavleklo, ker del iz Beograda avizirane denarne po-šildatve ni pravočasno prispeL _I j Mnogokratnik za mesec mare 1933 se Je določil za odmero prirastkarine v mestu 'Ljubljani na 7. _li Najlepše fotografske posnetke bo drevi občinstvo videlo pri predavanju, ki ga ob 20. zvečer priredi Fotoklub v Delavski zborniei. Klubov predsednik in znani fotografski umetnik g. Lojze Penpal bo govoril o portretni fotografiji in o žanru ter obenem pokazal dolgo vrsto najboljših diapozitivov teh strok. Vstopnina ie le 2 Din. —Jj Čelo koncert. Do*go že ni biilo v Ljubljani koncerta na čeio Dne 8. maja avečer pa bo v dvorana kina Dvor priredil aolo-cefrst opeae g. Gustav Miffler, dipdo-mirani absolvent zagrebške gksbene akademije, samostojen koncert in iavajafl bz-brane skladbe skladateljev Beethoven. Pon-per, Cassado, Dunkler, Bravničar in Bach. Koncert se vrši v vrsti SOogmifti komornih večerov. —-lj Posetite gostilno v Sokolskem doma na Viču! Nov gostiirMioar! So**dna in točna postreilba. rVvovrstna vina m pwo! —lj Sreska akopgftna JRKD za ljubljansko okolico se vrši v nedeljo 7. maja dopoteme ob 9. y resraivnaci)i Zvezda v Ljubljani. Poz>ivanr»o vse km»jevne organrza-oioe, da pošljejo na afcujpščino svoje gg-predsednika. rsHjrftke, podpredsednike in delegate. Obenem vabrimo tndi vse gg. od-boroike sreske oargan-iTaKiitje, da se slcup-šame sigurno udeleže. — Sresbo tajništvo. Kdor hoče svež is zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah in ietrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Frani Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah itd. Po Cregorlčevem fotoizletu v Belo Krajino Iz skupine 18« >Kaj držiš tako se resno, kakor da je dolgčas bilo?« Iz skupine 4. »Ves me dan je veselilo. Zdaj v Ljubljani je pretesno. Mirna gora, zlata gora, na njo vsakdo iti mora. In kaj, Ti kadiš cigaro, puhaš zdaj na polno paro?« Iz skupine 18. »Hm, prijatelj, res smo janci, ker prej nismo sli tja Čez, vince sladko za Gorjanci, je najboljše, prav zares. Vsa prekrasna, vsa prezala, Bela krajina je mala.« čevljarski obrti grozi propad Oni čevljarji, ki ie delajo, se uničujejo sami z medse* bojno konkurenco Ljubljana, 2. mala. Gospodarski in tehnični razvoj je zdaj na takšni stopnji, da se mora obrt obupno boriti za svoje postojanke. Zakon razvijajoče se tehnike vodi neizogibno k in-dustraJizaciji, k sredstvom čim večje in čim racionalnejše proizvodnje. To se pri nas zlasti kaže pri čevljarski obrti. Ogromna tovarniška proizvodnja čevljev tišči cene obutvi čedalje bolj dol. kar čutijo najbolj na svoji koži čevljarji. Kako slabe čase preživljajo naši čevljarji, nam nazorno kaže redni občni zbor Združbe čevljarjev za ljubljanski sodni okraj. Občni zbor je bil v nedeljo dopoldne v dvorani Delavske zbornice; udeležba je bila zelo lepa, 166 članov je bilo prisotnih, torej nad polovico, ker združba šteje 311 članov. Zborovanje je otvoril načelnik g. Per-dan pozdravljajoč zborovalce in zastopnika Okrožnega odbora obrtnikov g. Iglica ter zastopnika mariborskih čevljarjev g. Krajcarja Zastopnikov obrtnih oblasti drugih stopenj ni bik). Načelnik je podal splošno in podrobno poročilo o delovanju združbe in o organizacijskem gibanju. V preteklem poslovnem letu je odpovedalo obrt 21 članov, 4 so pa umrli. Na novo je prijavilo obrt 13 mojstrov, ponovno pa štirje. Ob koncu leta je štela združba 311 mojstrov, ki zaposlujejo 170 pomočnikov. Ob začetku leta je bilo vpisanih 60 vajencev, 22 se jih je med letom izučuo, učiti se jih je pa začelo 21. — Doklado (članarino) je poravnalo 25 članov, ki so z njo zaostali. Tudi pri plačevanju članarine se pozna, da preživljajo čevljarji s.a-be čase. — Odbor je prejel 266 dopisov. Odposlali ao 10 ovadb zaradi aušmarstv* in 47l dopisov na pristojna mesta in članom. Med letom so se čevijarji ndeleževali mnogih zborov and, odnosno konlerenc, na katerih se je razpravljajo, kaj bi bik> treba ukreniti proti mozemskim tovarnam čevljev. S teh zborovanj so pošiljali resolucije na pristojna mesta. Zborovali ©o tndi v Celju; tega zborovanja so udeležile skoraj vse čevljarske združbe po svo jih zastopnikih. Na ZTOI je bila anketa, na kateri so razpravljali o isti zadevi kot v Celju. Vsem združbam so poslali pismen protest z naročilom, da ga izroče svojim sreskim poslancem. ZTOI ao poslali statistične podatke o nazadovarnju čevljarske obrti od časa poslovanja Bat'e v naši državi. Te podatke so poslali tudi sreskemu načelstvu; obrtni referent je obljubil, da bo predlagal čevljarje na podlagi te vloge davčni upravi, da jih obdavči le po najnižji stopnji. Vložili so ponovno vlogo proti Bat'inim popravljalnicam, a končno so zvedeli, da je vsa borba v tem pogledu zaman. Poslali so se celo vrsto vlog na pristojna mesta zaradi davčnih zadev, šus-marstva, dalje, da Zveza industrijcev skliče konferenco zastopnikov čevljarskih in sorodnih organizacij glede konkurence inozemskih podjetij; pritožbe zaradi nedovoljenega izvrševanja čevljarske obrti na državnih zavodih in pri salezijancih; pritožbo nad ri g orožni m postopanjem Inspekcije dela L t. d. Čevljarji ne morejo več plačevati davkov, zato jih čedalje bolj pogosto obi«kuje eksekutor. Združba se mora zavzemati za svoje člane, da jim davčna uprava ne zarubi celo orodja. Letos bo združba praznovala 50-letnico. Čevljarska zadruga Je bila ustanovljena L 1SS3. _ ... Na podlagi obrtnega zakona ao Dtie sprejete obširne dopolnitve, odnosno spremembe pravil, nakar so razpravljali o šužmarstvu in davčnih zadevah. Ta točka dnevnega reda je najbolj razvnela zborovalce. Načelnik je predlagal najprej resolucijo, naalovlieno na ZTOI, v kateri čevljarji »ahtevajo: Bat*in* popravljalnica V Ljubljani se naj ukine, češ, da podjetje ni dobilo Obrtnega lista na zakoniti način. Čevljarska obrt je zaradi te popravljalnioe oškodovana ker prejme popravljalnica na teden 500 do 700 parov čevljev v popravilo. Ukinejo se naj vse čevljarske delavnice na državnih zavodih, n. pr. na policiji, pošti, V kaznilnicah in v driavru poborj-Sevataiei, češ, da je dokazano, da te delavnice posedajo v delokrog čevljarskih obrtnikov. Obrtna oblast naj strogo kaznuje salezijanski zavod na Rakovniku, ker izvršuje popravila in dela čevlje tudi za druge ljudi ne le za salezijance. Če bi kazen nič ne pomagala, naj se zavoda odvzame obrtna pravica. Zborovale! so se začeli vznemirjati, Čim je prišel pogovor na Bat'o in pereče stanovske zadeve, na konkurenco, šufcnarstvo ki davčne zadeve. Preden bi glasovali sa resolucijo, so hoteli še debatirati. Spregovoril je zostopnik mariborske Združbe čevljarjev g. Krajcer, da povdari težnje čevljarskih obrtnikov in oriše smernice stanovske borbe. Dejal je, da resolucijo lahko sprejmejo brez ugovorov. Malega obrtnika groze uničiti trije faktorji: konkurenca, sušmarstvo in davki. Ti faktorji ao med seboj v važni odvisnosti. Obrtnik, čevljar, ne more več plačevati davkov, ker zaradi prehude konkurence nima zaslužka, sušmarstvo se pa širi tem bolj, ker čevljarji morajo odpovedovati obrti, a živeti morajo vseeno. Zato delajo naprej brez obrtnega lista. V Mariboru je opustilo obrt 30 obrtnikov zadnje leto. Eksekucije ae množe, nekaterim jje zarobljeno tam' orodje. Burna čevljarju je eksekutor žaru Ml 30 parov kopit, čevljarski obrti na severu banovine preti propad. Oni obrtniki, ki Še delajo, ae uničujejo sami s kon-kuTenoo. čevljarji se ne bodo nikdar držah, cenika, ri ga izda njihova organizacija, kot se ga ne n. pr. v Ljubljani. Treba bi se bilo zavzeti za to, da izda država enoten cenik, ki bi se ga morali rs i strogo držati pod zakonskimi predpisi. Tako je ta stvar urejena v Nemčiji. Končno je bila omenjena resolucija soglasno sprejeta in še dve drogi. Eno so naslovili na ljubljanski občinski »vet, da naj zviša mestno nače Lat v o trošarino na uvoz vseh čevljarskih izdelkov, drugo pa na davčno upravo, da ae naj pav&alira davek čevljarjem, ker so na najnižji »topnji obrtništva, da se določi 6000 Din čistega zaslužka na leto kot minimum, ki naj bo davka prost, dave« naj se odmerja čevljarjem po tretji skupini in da naj knennjojo v davčni odbor tudi čevljarja. Glede obrt^ nega za-k ona so pa sprejeli sklep, po katerem zahtevajo, da ZTOI ukrene potrebno, da ne bodo trgovci s čevlji tudi prejemali čevljev v popravilo. Blagajnik g. Kralj je poročal, da Je imela združba lani ID.774 Din dohodkov, izdatkov pa nekaj manj, da znaia saldo gotovine 25 Din. Aktiva značarfo ob koocu leta 44.517 Din. Soglasno jo bil izvoljen načelnikom zopet g. J. Perdan, podnaoeln i kom J. Bre-skvar, kakor tudi 12 odbornikov in 6 ia-mestn-feov, 3 Člani nadzorstva in 5 članov častnega odbora. V komt>i;o za v-ijenišso šku preizkušnjo ln prav tako v komiBijo za pomočniško preizkušajo so bili izvoljeni po 3 člani. Odbor je malimi spremembami stari. Soglasno so sprejeli tudi proračun za tekoče poslovno leto, ki izkaza je 34.500 Din dohodkov in tudi toriko isdatkov. Zadružne doklade so določili za člane mojstre od 35 do 250 Din na leto. Višina članarine se ravna po številu pomočnikov, ki jih zaposluje mojster. Dražba, ki je članica združbe, pa mora plačati 1000 Din na leto, ne glede na to, koliko pomočnikov zaposluje. Zborovanje je poteklo v treh debebh urah brez hujših viharjev. Iz Trel _ K našj notici »fcelevniSko spravo ae- prošarao« v zadevi vodnega jarka pred železniško postao v Trebnjem pojasnjujemo, da bi bilo iz tujsko prometnih in higijenskih ozirov ta nedostatek odstraniti le na ta način, da se v jarek polože odtočne cevi k> da se pa pokrije, kakor je to storila ob dovodni oe^ti na železniško postajo v Trebnjem uprava državnih cest Kljub temu, da je iarek vedno očiščen, ieti nima zadostnega padca in se stoječa voda v njem uamra-di. Iz hici je neki h ozirov torej je ta nedoata-tek odpraviti, na drj^i strani pa nai Železniška uprava upošteva, da je Trebnje letovišče, kamor vsako nedeljo prihaja mnogo tujcev in je ta odprti jarek pred našo postajo uprav kričeč. Pripominjamo še, da sa vrši 4. junija jubilejni zlet tukajšnjega so-kolskega društva, da bo isti dan razvit društveni prapor pod pokroviteljstvom Nj. Via. prestolonaslednika Petra, da pričakujemo za ta dan najodličnejše goste iz vtse banovine, in da bo higijena in zunanje lice našega letovisčarakegii kraja prvi vtis, ki ga bo vsak tujec ob prihodu v Trebnje dob+L Kakšen bo ta vtis pa pri takih nedoetatkih, lahko sodimo sami. Zato ponovno naprošamo železniško ■.»pravo, da oba jarka pred postajo pokrije, — ker čiščenje samo na zaleže nič, — in ju primerno uredi, kakor to zahteva higijena in ugled vsakega, posebno pa letoviščarskega kraja. Glede ftšhr lih nedostatkov, ki so jih gotovi ljudje oa-vn Lah in očitali našemu dopisniku, če£ da jih je molče prezrl iz nekakšnega strahu, pa le na dan z njim in naj ae iagine le nesnaga iz sicer lope oiroboe trbanjske postaje. i?;arveč tudi iz Trebnjetta kjer »sta sb-stoia, in je v kvar higijeni in nabran ugledu --aa- Iz škofje Loke _ Sv. Jurija so praznovali v Stari Loki zek) imenitno. Cela reč se je pričela s preteklim ponedeljkom; pravo, slovesno praznovanje pa je bilo šele v nedeljo, tako je namreč navada. Kanonik g. Mrak >s daroval slovesno službo božjo, gospodinje so pripravljale kaj boljšega, v gostilnah pa so z velikim hrupom gasili žejo in krotili lakoto. Na dan farnega patrona sv. Jurija so se tudi seliH posli, kakor Je tako od nekdaj običaj. Moramo reči, da sv. Jurij ni šel mimo Prifarčanov tako brez nič .. Kaj pa je to? Izvestna skupina bržkone doraščajočih ljudi ima zadnje čase navado, da uveljavlja svojo kulturo nad sokolskim! lepaki, ki eo potrgani zdaj tukaj, zdaj tam. Junaki te sorte pa so te dni stresli svojo podjetnost celo nad .epa-ki, ki vabijo k akademiji gorenjskih meščanskih šol. Ah* res nimate bol pametne* ga dela? — Gasilce smo videli v nedeljo popoldne na Spodnjem trgu pri pivovarni. Imeli so vajo in so preizkušali obe brizgal ni. — Na predvečer pa j« priredila gasilska godb* promenad ni koncert na Mestnem trga. NAROD«, to* X. 99 d^e siroti Som*-« — Skoda, — ie dejafca, — da knam od boje mak) pohabljeno nogo, sicer bi mi bii prcrv ki kaj lepo bi uri Toda takoj je pripomoika: — Bodo pa za Jakobovo lepotico. Pri teb besedah se je brusač adrznd. Čkn je starka omenita svojega starejšega sna, se Peter m raogeđ t&raoki groze. Aii rti imel zadostnega razloga bati se za slepo siroto, čim bi se vsoti Jakob? AK ni že ▼ naprej vedel da bo Jakob govoril vpričo burze prav tako nedostojno m nesramno, kakor v krčmi? fa tako je Jakobovo ime, izgovorjeno tisti bto, tako vOT>emirik> Petra, da je jet bocfiti po sobi da bi prikril svojo raz±wtfjeoost. — Kako, mati, — je zajec?jai piabo, — kad bočete oropati ubogo dekie... hočete si prfta&tati vse te stvari? ... — Oromska strela! — je zarohneia habnica, — pa veodar gospod ne bo zahteval, naj redim gospodično zastonj ki brez deia? — Toda... *o ie tatvina! — Je vađcScnS Peter. — Eh, ti si preneornesL pokveka. Kaj misliš, da napravim iz nje kneginjo, ix te dekline? Obmolknila je kakor bi hotete pripraviti gk>b® vtis. Potem se je ozria na razfjnrjenega sana in pripomnila bfe<5no: — Od jutri bo morala deJaci! Peter je amotkrril pod tem pogledom, ki je pomenil zanj trden striep; Prochardka je pa nadatjevaia: — Takoj 1 pripravim primerno ob-teko, ker bova morati zelo zgodaj z doma. Uoogenra brusaču pa m biio treba jfiSati teh besed, ker je itak vedet da se bodo muke slepe sirote kmata pričele. Beračka ga ni pustila pri miru, cki bi lahko razrnžSfed o njenih nakle- | piL 601 — Pojdi na podstrehe in poišči mi svežeoj starih cap... Joči ne rabiš, saj je samo eden. Peter se pa ni ganiL Videč, da je ne uboga, je skočila Fipocbardka stisnjenih pesti k njemu in zakričala srdito: — Ti lenuh ti grdi! Sram te bodi, da nočeš prihraniti truda svoji materi, ki ne more stati na nogah, ker se je ves dan tnrdfia, da bi zaslužila nekaj krajcarjev____Dobro, mrba, grem pa sama. Srdito je zaklela in stopila na stopnice, ki so zaškripale pod njenimi težkimi koraki. Peter je skoči za njo, da bi jo zadržal, V zadnjem hrpu je pomislil, da bi se utegnila stara preveč razburiti m njen ropot bi zbudil Lnizo, če je ubogo dekle sploh mogio zaspati, čeprav je bik> na moč utrujeno. Sklenil je obogati. Bi je skoraj prepriCao, da bo bodS dovolj previdno ki tibo, da se Laiza ne bo zbudila, ki res je stopal navzttc tetesni turu po stopnicah z mačjo opreznostjo,' pod njegovima sicer okornimi nogami stopnice sploh niso škripale. Odpri je previdno vrata m ziezei počasi na podstrešje. Na podstrešju je bilo svetfo. Lamin žarek je prodiral skozi luknjo v leseni strehi ki obseval otep slame, kjer je •ežaia uboga Luiza. Peter je stopal po prstih mimo m ni se upal ozreti na spečo. Cek> sapo je zadržal iz strahu, da bi se mogla Luiza ustrašiti, misleč, da se piazi okrog nje zločinec, ki ji streže po zavijemo. Srce mu je močno utripalo in roka se mu je tresla, ko je pobral sveženj cap. Držeč jih v rokah je hotel čim prej zopet oditi. Kar se mu je zazdelo, da se mu šibe kolena. Obstal je za hip, da bi se pomiril. BH je tako zmeden, tako zbegan, da se je proti svoji volji ozrl na spečo. V bledi mesečini se je dekličin obraz čudno odražal od umazane rjave odeje, pokrivajoče telo — Začude- no je zri Peter na te poteze, ki so obran H e tudi v spanja izraz globoke žalosti. Ta obraz je kazal sledove vseh doživetij, vso grozo in vse duševne muke, kar jih je dekle doživelo. Petru se je celo zdelo, da ubožica v spanju ihti. Luizma prsa so se visoko dvigala in videti je b9o, kako se tek> krčevito stresa. — Ubogo dekle! — je vzdihnil brusač. Soiza mu je kanila iz očesa in s težkim srcem je odhajal od Luizinega ležišča. V hipu, ko je že zapiral vrata, je pa naenkrat obstal in zadržal sapo. Zdelo se mu je, da sliši nekoga govoriti. Ni se motri. Brta je Lms*, tat je šepetala v sparrju: — Henrika!... Tin sem!... Zakaj.. Si me zapustila?-.. Tk imfciil... Reši me!... resi me!... — Kaf pa zijaš tam?— je zakričala Frochardka na sina. — Aii nad ti pomagam, mrcina lena? Brusač se je požari} po stopnicah v pritličje. Babura mu je iztrgala cario rz rok in začela razkladati pred seboj cape, ki so brte v can pomešane s cunjami vseh vrst Jemala je iz onie kos za kosom, mrmrajoč: — Pa naj potem se toži, da nima obleke!... Dam ji vse, kar imam najboljšega in najlepšega v zaiogi. Stara navihanka se je spoznala na to, če je bilo treba sestaviti kz umazanih cap sočutje vzbujajočo obleko. Ogledovala ie od vseh strani staro platneno obleko, pred leti okrašeno z rožami, ki se pa pod neštetimi madeži in nesnago že davno niso več videle. — Zares lepa obleka, ki sem jo nosila, ko je bil ranjki še žšv, — je mrmrala sama pri sebi. — Morda bo mak) presvetla za ta letni čas; toda če gre za beračenje, ne sme bati beračaca oblečena kot prava princesa. Obleka je bSa tu. Šlo je za dopolnitev, za razne pritikJrne, Frochardka je brž pogledata, kaj je še v cu4L Deček v medvedovih šapah Iz Berlina poročajo o groznem prizoru, ki se je odigral v petek zvečer v živalskem vrtu. Devetletni Herbert Ka-sper^ je neopaženo preplezal sprednjo mrežo kletke, kjer ie zaprt orjaški aljaški medved, ki mu je začel deček dajati kruh in orehe, ležeče pred kletko. Naenkrat je medved zgrabil dečka za desno roko in ga potegnil k mreži. Deček je obupno krikntl in v naslednjem hipu je že skočil h kletki v bližini stoječi posetnik živalskega vrta. Prijel je dečka, da bi ga iztrgal zverini rz šap. Dolgo se je moral ruvati s kosmatincem, da je končno rešil nesrečnega dečka iz strašnega objema. Medved je odgriznil dečku roko do zapestja. Osobje živalskega vrta je odneslo onesveščenega in vsega okrvavljenega dečka na rešilno postajo, od koder so ga prepeljali v bolnico. Dečkovi starši so že dolgo brezposelni. Ravnateljstvo živalskega vrta pravi, da je to prva podobna nesreča v Berlinu. Stanje nesrečnega dečka je zelo resno. Desno roko so mu morali v bolnici ta-koi amputirati in izgubil je mnogo krvi-Kijuib temu pa zdravniki upajo, da se jkn bo posrečilo ohraniti ga pri življenju. Ediino prestam strah utegne imeti težje posledice. Težka avtobusna nesreča V nedeljo se je pripetila sredi vasi Snovidek blizu Brna težka avtobusna nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. V vas se pride s strmega griča in cesta dela sredi vasi oster ovinek. Na ovinku stoji nekaj hiš, ki ovirajo razgled, tako da vidi šofer šele onstran ovinka, da mora takoj zope; v ostrem kotu zaviti na drugo stran, ki ta ni biio doslej nobenega svari'nega napisa. V nedefv) zgodaj zjutraj se je od-pe!ja-!a večja skupina članov Soko'fc Brno I. v Luhačovice, kjer je hotela ■ nrenoči*!. da bi bila včeraj nastop: 3 na I sokolski svečarosti v Ztiou. Udeležencev je bilo prijavljenih mnogo, tako da e bilo Siv en»eno najeti d v-i ve ka avtobusa, da bi se v vsakem odpeljalo po 70 Sokolov. Prvi avtobus ie prevozil ovinek srečno, drugi, ki ga ;e šo-firal lastnik Rudolf Bednar, je pa doživel katastrofo. Baje lastnik avtobusa ni zaviral. Avtobus je prevozil ovinek in naenkrat je imel pred seboj hiše. V hipu, ko je bilo skoraj že nemogoče preprečiti katastrofo, je lastnik opazi,, da mora prvoziti pravokotni ovinek, kar je tudi poskusil. Naglo je obrnil volan, toda velika teža avtobusa se ni dala zadržati. Avtobus se je prevrnil čez jarek na hišico, porušil je steno in se zavalil v izbo. V hiši sta sedela 75 letni gospodar in njegov sin. Prihiteli so kmetje, ki so potegniii izpod razbitega avtomobila štiri mrtve in 28 ranjenih. Po nesreči so hudo prizadete mnoge rodbine. Vest o težki avtobusni nesreči je tem bolj razburila prebfvatetvo Brna, ker ni bilo mogoče takoj dobiti točnih informacij. Nesreča, Mož po povratku iz zdravilišča: Hura, ženica, revmatszma sem se srečno odkrižal! Žena: Kaj si znorel? Kako bova pa zdaj vedela, kakšno bo vreme? Vzrok fen posfacfiea. — Ođ česa ima vaša žena krvno pod-pkitibo na hrbta? — To vam lahko povem, gospod doktor. Odkar je borna, ima ključ od veznih vrat vedno pod seboj. Tudi kriza. — Povej mi no, prijatelj, kako si prišel do te pisane suknje? — Zete> pocesri. Dal sem si poslati vzorce biaga 2» moške obdeke, pa je žena iz njih sesOa svTŠnik. Jfle ni bilo. Mati: Hčerka, povej po pravici, kaj si počela z doktorjem v predsobi v temi ? Hčerka: Nič hudega ni bilo, mama. Gospod doktor je kupil uro s svetlika-jočim urnikom, pa mi jo je kazal PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHBOM-PONIKLANA PUCH KOLESA! Ugodne cene in plačilni pogoji. IG K. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva. štev. 7 1^4 PRODAM MAHA GONI JEDILNICO in več drugih stvari prodam. — Radovljica, Gorenjsko, vfla Fest. 2071 HMELJA okrog: 1000 kg- prodam. — Str-nad, Sevnica. 2073 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK skoro nov, prodam. — Naslov v opravi >S3ov. Naroda«. 2099 NtPMMiLNINI TRGOVSKI LOKAL s skladiščem in stanovanjem, oddam s 1. junijem v najem. — Ponudbe: Kravanja, Begunje pri Cerknici. 2093 NAPRODAJ HIŠA v Slovenski Bistrici.. Pojasnila: Pernic, trgovec, Slov. Bistrica. 2092 PEKARNO oddam v najem. — Pojasnila: Triler, pri kolodvoru, Žirovnica, Gorenjsko. 2091 SLUŽBE ČEVLJARSKEGA POMOĆNIKA za šivana dela sprejmem takoj. — Zamtk Alfonz, Ljubljana, Gajeva ulica 9. 2101 BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, sprejmem takoj, — Salon Bevčič, Ljubljana, šmar-tinska cesta 22. 2100 "v - ■ Zapuste nas je za vedno osamljene in osirotele naš zlati dobri mož in. oAka, sin, brat, zet, stric m svak, gospod Viktor Kobe Uftoda — ga je nepričakovano in i*enadoma ugrabila dne 29. aprila v njegovi najlepši moški dobi. 4G :et Fogzeb no v torek 2. maja ob pol 4 popoldne iz farise žalosu na —pori 11 ril 1 o pokopališče. Novo mroto, dne 30. aprila 1933. roj. Skale, soproga; Julija Mramor, mati; Mladena, Miloš, otroka in ostalo sorodstvo. IŠČEM POTNIKA ki že potuje za kako firmo po Jugoslaviji, kateremu bi dal nekaj vzorcev težkih delavskih, čevljev, ročnega izdelka, proti proviziji. — Prodaja samo proti gotovini. — Ivan Mater, Ljubno, Gorenjsko. 2053 STANOVASIK V HIŠI »EVROPA« Ljubljana, Tvrseva cesta št. 15 se odda takoj stanovanja, obstoječe te 8 sob a prtrikTtnaml. — Pojasnila v isti niši pri h»~ Trfkn, Goepoavetska cesta št. 2. Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PfCCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča ntedbn ta slabotnim osebam V FBVEM NADSTEOPJC HIŠE sEVKOPA« Ljubljana, Gosposvetska cesta Št. 2 se odda takoj stanovanje, obstoječe te 5 sob s prrti-kttaamt. — Pojasnila v teti m~ ši pri MšrrTku, Ooapo—fafca cesta št. 2. PAZNO TUDI VI BOSTE ZADOVOLJNI če se bri jete v brivnici hotela > Slone 27/L Vaša lepota je ključ fm^.....inf d* p—>■ JL Žteader, Mestni trg 22 ŠMARJEŠKE TOPLICE jugoslovenski >Gastem< — pri Novem mestu — so se otvorile L maja. Jako uspešne pri večini bolezni. Zelo znižane cene. Prospekti na zahtevo zastonj. 2088 IVAN MAGDIC krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 7 — se priporoča za spomladansko sezono. 30/L Moderni slamniki pod lastno ceno vsied opustitve trgovine, Stnchlv - Maske, LJUBLJANA, Židovska nI. 3. 28/L IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-a parate »ŠLAGER«, Aleksandrova e, 4 (prehod >Viktoria< palače) POSOJIlA IŠČEM POSOJDLO Din 25.000.— na prvo mesto na novo hišo. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >25.000 2034<. (pe&atete se dobe v kakovostih hahor doslej ČOLNI NA LJUBLJANICI se že izposojajo na Trnovskem pristanu. 2051 SPALNICE Masivne politirane Din 5000.-sperane > 3300.- pieskane, kompletne s psiho in ogledalom > 2000.-V zalogi *Tr>Am vsakovrstne moderne spalnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. ANDLOVTC, strojno mtearstvo LJnbijana, Komeaokega oL 34. 247L POHIŠTVO Na obroke! — Na hranilne knjižice: masivne spalnice šperane spalnice ples kane spalnice Kuhinjska oprava Kuhinjska kredenca omare postelje Vse drugo pohištvo se do 03 najceneje pri nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila in popra« vfla po irn«iniref)čT*U'1 cenah. MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA Kolodvorska ulica 18 — Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 1 704 Din 4900.- > 3000.-» 18O0.- > 850.-» 450.-» 380.-» 180.- Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka TL MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. vas najbolje postreže s kam-garnom, ševjotom, športnim suknom in drugimi tkaninami za vaš okus. KUPIM MIZARSKI STROJ že rabljen kupimo. — Ponudbe: Treppo, Brežice, 2096 PISALNI STROJ rabljen, dobro ohranjen, kupi Združenje obrtnikov, Sv. Lenart v Slov. goricah. 2095 Zl\AU PSA OVČARJA nad 6 mesecev starega kupi Skala, Brežice. 2094 Originalna dvokolesa in specialna dvokolesa KOSMOS Zaloga in zastopstvo: TRIBUNA F. BATJEJL, LJUBLJANA RAKLOV6KA CESTA 4. Speciielni entel oblek ažuriranje, predtisa, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; sntlanje, Izdelovanje gumbnic Vsied najmodernejše ureditve podjetja oajmžje cene. + t« .-r Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je nas ljubljeni oče in stari oče, gospod Franc Lavrič posestnik in bivši vele trgovec dne 1. maja 1933 ob y29. uri zvečer, previđeni s tolažili za luniraioče, v 89. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika bo v sredo, dne 3. maja 1933 ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Levstikova ulica št. 25, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. maja 1933. Žalujoči ostali. Občim L