Leto XIV
V Celju, dne 12. aprila 1904.1.
Štev. 28.

Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljat, uredništvu, In sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno insenrame primeren popust. - Naročnina za celo leto 8 Kron,
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj.se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju.	v
Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajarsko.
Zelo težko smo pogrešali čebelarji svojega društva, tembolj, ker se že na vse mogoče na čine skuša zboljšati stanje kmetu, kateremu je Čebeloreja tako važen faktor.
Lani se je vendar sprožila ta misel; osnoval se je pod predsedstvom velezaslnžnega gospoda Zelenika, vpok. profesorja in posestnika v Vinte-rovcib, pripravljalni odbor. — Da se je ta misel j sprožila najprej v Ptuju, oziroma v Slov. goricah, j je sklepati, da je v njegovi bližji in daljni oko- j lici čebeloreja najbolj razvita, kar je tudi istina ; saj ne najdemo pri nas drugega kraja, kjer bi preprost kmet čebelaril z najnovejšimi, edino plo-donosnimi panji, kakor ravno tam. (Št. Andraž v Slov. goricah). Stvar pa se je zavlekla, ker vlada ni utegnila takoj potrditi pravil, tako da je bil prvi občni zbor sklican mesto o Božiču, kakor je bilo nameravano, šele o Veliki noči. V to*ek,- dna 5. apr:,:? 1.zbrali »aio /ia v. Ptuju, da se združimo in vkup zasledujemo svoje, še bolj pa interese onih, ki nočejo uvideti, kakega pomena je čebeloreja zanje.
Prvega občnega zbora, h kateremu je pri javilo 54 čebelarjev svoj pristop, se je udeležilo okolu 40 članov, kar pomeni za naše razmere veliko. — Zastopani so bili, kakor pri društvu sploh, vsi sloji; najbolj učitelji. Čast jim! V nji hovih rokah leži vsa bodočnost novega društva in čebelarstva. Z veseljem pa smo pozdravljali^ med navzočimi tudi čč. gg. duhovnike, enega odvetnika in lepo število kmetov To je jasen dokaz, kako potrebno je to društvo in kako vsestransko zanimanje gori za isto, kar nas je navdalo z najboljšim upanjem in trdim prepri čanjem, da bo novo društvo živelo, rastlo in cvetelo.
G. Zalenik, ki je, mimogrede omenjeno, pokril iz znane požrtvovalnosti vse dosedanje stroške, pozdravi, ginjen vsled prvega uspeha, prišlece, ter razvije v kratkih, jedrnatih besedah program novorojenega društva.
G. tajnik Strelec navede vzroke, kako da je prišlo vendar enkrat do snovanja prepotreb nfega društva in povdarja, da isto ne bo nika-koršen konkurent, ampak da želi le združiti vse spodnještajar8ke čebelarje v taki idealni slogi, kakor vlada v panju med čebelami. Iz pravil, katere prečita gosp. Strelec, je posneti, da plača vsak ud na leto 2 K, za kar dobiva (brezplačno) čebelarski list in sicer začasno kranjskega, dokler si društvo ne bo moglo omisliti lastnega. Dalje se razvidi iz pravil, da je sedež društva tam, kjer biva tačasni predsednik; 7sak okraj, vsaka fara lahko ustanovi svojo podružnico, ako šteje 15 članov. — Pravila se složno odobrijo.
Medtem smo dobili brzojavni pozdrav od gosp. Babnika v imenu kranjskega čebelarskega društva, kar nas je radostno razveselilo.
Pri volitvi se izvolijo v odbor na predlog enoglasno sledeči gospodje: Jože Zelenik (pred sednifc), Ivan Strelec, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slovenskih Goricah; Jože Bezjak, nadučitelj • pri Sv. Urbanu ; Alojz Pogrujc, nadučitelj na Bijdini; J. Jurančič, posestnik pri Sv. Andražu; Tomaž Kurbus, nadučitelj na Slivnici: Anton
Zdolšek, avskultant v Celju. Kot pregledovaici računov se izvolijo gospodje dr. Brumen, Kopič in Krajnc.
Za potovalnega učitelja se izbere gosp. Jurančič, največji čebelar na slovenskem Štajar-skem, Pri tej volitvi se je opozarjalo na začasne gmotne razmere novega društva, ki ne bo moglo potovalnemu učitelju niti lastnih stroškov povrniti. Toda vsemu ugibanjp ^e napravil konec g, Jurančič s svojo izjavo, da bo iz ljubezni do dobre stvari svojo nalogo od kraja brezplačno -in ria lastne stroške izpolnjeval, kar vzame zbor z opravičenim odobravanjem na znanje.
K zadnji točki dnevnega reda opozarja g. Zdolšek, da se je ustanovilo pred kratkim v Savinjski dolini tudi čebelarsko društvo. Ker se to dejstvo ne vjema s programom danes ustanovljenega društva („za Spodnje Štajarsko") in da se vsaj v čebelarstvu ne bomo cepili, pred laga, naj se ukrene, da se priklopi Savinjsko čebelarsko društvo k našemu kot podružnica.
Končno še vstane, g. Jurančič, se zahvali z,h podeljeno mu čast..utrjuje, da bo svoje dolžnosti vestno izpolnjeval — kar radi verjamemo, — ter nalaga tudi ostalim odbornikom na srce marljivost, di doseže novo društvo vse željene uspehe, kakor jih zasluži pridna čebelica.
Nato zaključi predsednik zborovanje, zahvaljujoč se obiskovalcem za prisotnost. Razšli smo se z zadovoljnostjo. Gotovo je vsak zase sklenil, da bo deloval z vsemi poštenimi sredstvi, da se zagotovi društvu bodočnost in tisti uspehi, katere bi morala čebeloreja zavzeti na narodno gospodarskem polju.
Celjske in štajarske novice.
— Celjskim „Nemcem" se pač cede sline po celjskem okrajnem zastopu. Zadnja „vah-tarca" je namreč zopet zagrešila članek, kate-I rega bi bilo treba meriti na vatle in v katerem na dolgo in široko razklada, kaj naj bi bili Slo venci pregrešili v okrajnem zastopu. Toliko hinavstva in nesramnih laži še nismo kmalu čitali na enem kupu kakor sedaj. Najnesramnejša je pač ona laž, ki se vleče kakor rdeča nit skozi vsa „vahtarčna" klepetanja o celjskem okrajnem zastopu, namreč da so se morale doklade zvišati zato, da se pokrije Kosmovo poneverjenje. V zadnji „Domovini" smo jasno s številkami dokazali, da so se doklade zvišale vsled znižanja davka in zvišanja potrebščin, da je vsako nadaljnje ovrgavanje „vahtarčnih" laži popolnoma nepotrebno, ali kaj se hoče, „vahtarca" je lagala, laže in bo lagala, dokler še bodo imeli celjski Nemci kaj črnila in papirja, ali vzlic temu naj se gospodje, ki bi tako radi gospodovali z našim slovenskim okrajem, obrišejo pod nosom, kajti vse njihove laži jim ne bodo dale okrajnega zastopa v roke. Jezi jih pač, da jim Kosmova zadeva ne bo vrgla onega dobička, kakor so si ga obetali, ali vse zastonj, tudi ta jeza jim ne bo pomagala. Slovenski volilci vedo, pri čem so, vedo prav dobro, da bi jim prijateljstvo, ki ga jim sedaj kažejo celjaki Nemci, prinašalo vse kaj drugega kakor dobrote, ako bi prišel okrajni zastop v nemške roke. O, da, marsikatera lačna nemška usta bi se nasitila, marsikateremu pru-saškemu pritepencu bi se napolnil kruleči že-
lodec, ali za Slovence, za one slovenske volilce ki bi dali nemškim častihlepnežem svoje glasove, bi imeli vedno pripravljen posmeh, češ, osli, zakaj ste nas pa volili. Kot take jih poznamo naše „Nemce" in takšni so v resnici. Slovenci jim ne bodo šli na limanice. Tako neumen paö ni nihče, da bi sam dal svojemu sovražniku kol
v roke, da bi ga oni 2 njim pobijal!
— Celjska nemška hranilnica — nemški agitacijski fond Celjski^ Nemcem bi se pro-kleto trda godila, ako ne, bi imeli mestne hranilnice, ki s svojim denafj^m, ki je večinoma denar slovenskih kmetov, fiaaši luknje celjske mestne blagajnel.^e^^j^odje na magistrata predaleč posežejo Vtój^akb je treba pokriti kake izvenredne potrebfčine (po dr. Negriju). — Tisoči in tisoči izginjajo v nenasitno mestno blagajno, a mesto ima vzlic temu nad dva in pol milijona dolga, kar je za tako mesto, kakor je Celje, več kot preveč. Ali ne samo to. Celjski Nemci delajo po gotovem načrtu. — Slovenska občina celjske okolice jim je grozdje, sicer precej hudo „kislo", ali vzlic temu delajo na vse kri-pije, da bi se jim posrečilo dobiti občino v svoje roke. Načrt njihov je takšen. Vsak, kdor le količkaj more, naj kupi v okoliški občini ped zemlje in zida kočo ali karaibodi, samo da postane volilec. Ker pa zemlje ne da nihče zastonj in tudi denar ne pada iz nebes, zato je treba zaveda, ki naj proizvaja denarno roso, in ta zavod je mestna hranilnica. Hranilnični sluga pa je mešetar. Zgodilo se je, da je neka stranka mi siila prositi posojila v znesku 50 gld. Prišel pa je mešetar in dejal: „Zakaj samo 50 vzamite 150, saj vam jih radi dajo!" Tako so v'zadnjem času po blagodejnem dežju mestne hranilnice vzrastle, ali vsaj bodo vzrastle ob teharski cesti tri take gobe, reete nemški volilci, kajti to je popolnoma umevno, da mora dolžnik mestne hranilnice nemško voliti. Bo jšega agitacijskega fonda pač ni želeti celjskim Nemcem.
—	Klub slovenski! kolesarjev „Celje". Ker se odpira sezona, se vljudno vabijo vsi tovariši člani na pomenek v „Skalni kleti" v petek zvečer dne 15. t. m. Pogovor bo o letošnjem delovanju. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
—	V zadevi mitničarja ob kapucinskem mostu potrjujemo še enkrat, da je vzlic vahtar-čnemu poročilu mitničar sam odvzel dotičnemu hlapcu uro z verižico vred iz žepa, ne pa, da mu jo je dal isti prostovoljno. Dokažemo lahko s pričami !
—	Porotniki za drugo letošnje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču so sledeči : Gande Filip, gostilničar v Šoštanju; Werdnig Josip, Meže; Presker Matej, trgovec v Rajhen-burgu; Mathais Franc, trgovec, Brežice; dr. G. Ipavic, zdravnik, Št. Jurij ob j. ž. ; Vinko Vabič, trgovec. Žalec; Alojzij Kukowetz, trg. pomočnik, Celje; Ivan Schoster, krojač, Celje; Franc Pirch, mesar, Vitanje; Ludv. Miglitsch, inženir, Slatina; Ivan Schöadoifer, posestnik, Staritrg; Julij Ra-kuseh, župan, Celje; Ivan Strašnik, mesar, Te-pina; Franc Bogovič, pek, Brežice; Jernej Gor-janc, Trnovlje ; Mihael Kollaritsch, posestnik, Gor. Pristova; Franc Špes, posestnik, Miklavški hrib; Martin Kowatsch, slikar, Konjice; Hugo Deti-tschegg, trgovec, Konjice; Ivan Stoinschegg, posestnik, Slatina; Franc Strmšek, gostilničar v
Oplotnici; Josip Tabor, posestnik, Briše; Ivan Friedl, veleposestnik, Slov. gradeč; Jurij Staut, veleposestnik, Prežin; Kari Gradt, mesar, Laško; Kari Koželj, posestnik, Štore; Kari Jaklin, trgo vec, Vitanje; Josip Košar, posestnik, Rajhenburg; Kari Bastiantschitz, trgovec, Slovenji gradeč; Vinko Grebene, posestnik, Brežice; Ivan Merčun, orož. stražmojster v. p., Konjice; Ludvik Kossär, mesar, Cèlje ; Alojzij Walland, trgovec, Oplotnica : Daniel Zeischka, urednik, Celje; Franc Piki, po aestmk, Žalec: Ivan Rebek, ključalničar, Celje Namestniki: Josip Tabor, posestnik; dr. Alojzij Brenčič, odvetnik v Celju; Kari Jošt, trgovec Vojnik; Anton Kapla, sedlar, Celje; Ignacij Dre-mei, posestnik, okolica Vojnik; M bael Bikovšek, posestnik, Gradiše; Janez R egersperger, barvar; Jurij Strauss I, posestnik; Fran Lončar, tajnik posojilnice, Celje,
— „Deseti brat" v Žalcu V nedeljo je priredil žalski odsek „Celjskega Sokola" v društvene namene gledališko predstavo v Žalcu, Prijetno vreme je privabilo v prijazni Žalec dokaj izletnikov. Posebno Celjani so bili navzoči ' v prav lepem številu. Pravzaprav smo bili pre- j senečeni, ko smo izvedeli, da hočejo prirediti „Desetega brata", igro, ki ni najlažja tadi za izurjene igralce, in z nekakim strahom smo pričakovali, da se dvigne zagrinjalo. Hodnikova j dvorana je sicer prostorna, ali za dramatične prireditve ni najprimernejša, kajti nizki strop je j kriv, da oder ne pride do veljave. Akustika je ! slaba, vsled česar poslušalci v zadnjih vrstah j največkrat, ne slišijo skoro čisto nič, kar se go- j vori na odru. Kakor se čuje, ne bo dclgo, da ; bodo žalskim diletantom primernejši prostori na razpolago. Toda sedaj k igri. Splošno moramo pripomniti, da je bila igra jako dobro memorirana. Videlo se je, da so se igralci z veseljem lotili j svojih ulog in jih z istim veseljem vsak po svoji moči skušali izvesti. Vsa čast gospodu režiserju Vrečerju, kajti imel je gotovo nemalo truda, in treba je bilo pač mnogo požrtvovalnosti, kajti petdejanka z nekaterimi izpremembami še povrhu ni šala za take razmere. Med igralci je bilo pač nekaj moči, ki niso bile prvič na odru, a nadpolovična večina jih je bilo treba še le navaditi na pogled z odra v občinstvo. Kdor je imel kedaj priliko biti v takem položaju, ve, da to delo ni naj prijetnejše. Igra je bila splošno prav dobra, pač pa se je poznalo, da je proti koncu začela pojemati napetost, kajti peto dejanje je bilo razmerno s prvim dokaj slabše. Kar se mora reči v splošnem, ne veija pri po sameznih osebah Krjavelj (g. Pristovšek) je bil ves čas izboren. Bil je gotovo glede maske i glede igte najboljši med vsemi. Kar nam je posebno ugajalo, je bil pristni dialekt Krjavlja, kakor si ga je mislil Jurčič, Dolenjca iz svojega kraja. G. Pristovšek je izborna moč. Igral je dobro, premišljeno in ni pretiraval, kar največ-večkrat pokvari dober vtis najboljše uloge. Drugi original, Martin Spak (g. Vratarič) je bil v nekaterih prizorih prav dober, n. pr. pri Obrščaku, v boju z Marijanom in na smrtni postelji, ponesrečen pa je bil nekoliko prizor na Polesku s Piškavom (g. Kalan), kar pa ni toliko njegova krivda, kakor Piškavova, ki je bil za svojo ulogo nesrečno maskiran in se tudi ni popolnoma vživel v resnost svoje uloge. Sicer tudi Piškav ni bil slab. Manica (gca. Ljubica Lipoldova) je bila prav ljubka. Igrala je z vnemo in priznati se mora, da je svojo ulogo izvršila najboljše Kvas (g. Košar) nam je prav debro ugajal, le nekoliko več ognja bi mu bili tupatam želeli. Seveda se mora ta ali ona hiba pripisati na račun preozkim razmeram na odru. Ali, kakor smo rekli, i Manica i Lovro smeta biti ponosna na svoji ulogi in upamo, da ne bo dolgo, da ju zopet vidimo v sličnih ulogah na žalskem gledališkem odru. Stari študent Dolef (g. Perger) je imel nekaj re lativno prav dobrih momentov. Dolefova uloga je pač ena izmed onih, pri katerih se mora najbolj paziti, da se vedno ostane pri zlati srednji poti. Vsako pretiravanje škoduje in tej ulogi najbolj, zato je ta uloga tupatam nekoliko trpela, a bilo je zopet, da se je z dobro premišljeno igro zopet izbrisal prejšnji nedostatek. Ženske uloge so bile poleg Manice, o kateri smo že posebej govorili, v sp.etnih rokah. Venceljnova Marička (gca. Z. Seničeva) je bila prav srčkana.
Krivčevka (gca. Privšekova) je bila resolutna ženska, pred kakršno bi se marsikdo prekrižal, in njena hči Franica (gca. A. Virantova) je bila prav ljubka kmetska nevestica. „Dekle na vrtu zelenem sedi" je pela prav z občutkom. Marijan (g. Piki) je svojo dosti težavno ulogo izvršil najbolje. Benjaminu (g. Oset) in sodniku Mežonu (g. Kočevar) se je videlo, da sta se ulogi dobro naučila, v igri bi bilo pa treba malo več gibanja. Obrščak (g. Zupane) je bil imeniten kmetski oštir. Zdravico je pel dobro, le poznalo se je, da je tenorist, ker nižine ni prav lahko zmagoval. Za bodoče bi bilo najboljše, da bi se zanj pesem transponirala nekoliko višje, da pride njegov tenor do boljše veljave. Peharček (g Šuštarič) je prav dobro pogodil kmetskega očanca, Ma-tevžeku pa se je poznalo, da mu je nenaravni glas delal preglavico, pač pa je čevljar Krivec (g. Jug) izborno podal svojo ulogo. Dražarjev France (g. Strahovnik) ni zaostajal za drugimi. Pozabiti ne smemo malega Baička, ki je bil prav ljub učenčak. — Kakor smo že rekli, nam je igra ugajala, in moramo le častitati prirediteljem na njihovem uspehu Seveda one uglaje nosti tupatam ni bilo, kakor se jo sme zahte vati od vajenih igralcev, ali splošnega vtisa ni to nikakor kvarilo. Vsekako pa upamo, da nam bodo žalski diletantje kmalu zopet ponudili pri liko, da se prepričamo o njihovem nadaljnem napredku. — Udeležba je bila prav dobra. Izmed žalskih rodbin gotovo ni izostala nobena, a tudi od drugod je bilo dokaj občinstva. K moralnemu se je torej pridružil tudi lep gmoten uspeh. Žalskemu odseku „Celjskega Sokola" torej najod kritosrčnejše častitke !
—	Polzelska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 17. aprila predstavo „Revček Andrejček" v prostorih gosp. Žigana. Iz prijaznosti spremlja pevske točke na klavirju g. B. Drolc — Začetek točno ob 3 uri. Vstopnina: Sedeži 1.—3. vrste 1 K, od 4. vrste naprej 60 v; stojišča 30 v.
—	Iz zadreške doline. Kmetijsko bralno društvo v Bočni priredilo je na letošnji velikonočni ponedeljek igrokäZv„LurSka pastaricaVIgra, ki je nabožne vsebine, se je igrala v splošno zadovoljstvo. pričujočega občinstva. Ker je bil naval ljudstva takorekoč velikanski, moralo se je igrati dvakrat: ob 4. uri pop. za zunanje občinstvo, ob 7. zvečer pa za domačine. To je najboljši dokaz, kako hrepeni ljudstvo po duševnem razvedrilu, toda premalo gibanje je med poklicanimi! Ljudstva je bilo iz vseh bližnjih krajev, a tudi inteligence ni manjkalo. Obče se mora pripoznati, da so dekleta, večinoma šolarice, prav dobro reševale svoje uloge. Posebno je vsem prijalo vedenje in kretanje pastarice in slepe grofičine. Priprave in obleke so bile tudi primeroma prav dobro odbrane. Posebno začudenje je obudila končna deklamacija. Še ne 4 leta stara deklica družine Rop je deklamirala 15 kitic obsegajočo pesen „Vesela pevka" v obče začudenje in presenečenje navzočih. Še dobro ne govori, spomin pa tako velikanski, res občudovanja vredno! Omenjena predstava, oziroma celotna veselica nam je dokazala, da je mogoče vprizoriti kaj lepega in napredujočega tudi v najskrajnejši vasi, če sta le veselje in prava volja doma, kakor nam je to v Bočni ravno pokazala gospa A. Rop in družina sploh, ki je vse to sama aranžirala. Čast komur čast! No upamo, da nas kmetijsko bralno društvo še kedaj preseneti s kako veselico tudi druge vsebine in to občinstvu v raz vedrilo, sosednim krajem pa v glasen opomin, da se zbudé in zdramijo iz narodnostnega spanja.
—	Iz Trbovelj. Ker se je v sobotnem „Narodu" neki brezimni dopisnik zopet nesramno zaletaval v nedolžne ljudi, izjavljam še enkrat, da sem celo akcijo za novo cerkev vodil jaz in tudi dopis v „Domovini" sem pisal edino le jaz, Obenem pa pozivljem dopisnika, naj se vendar podpiše s svojim polnim, poštenim imenom, da bom vedel, 8 kom imam opraviti in da si naročim rokavice. Ako tega ne stori, ga ne smatram resnim. Iz zasede napadati je bojazljivo in sramotno. Kar se tiče govede, mu jo vržem nazaj, ker je dopisnik prišel prvi z večjo govedo nego jaz. Torej na dan, Vi nevošljivi „fix* poštenjakovič!
Jožef GoropevSek posestnik v Trbovljah.
I — „Štajerc" slepar. Nemškutarski „Štajerc", ki se kaj rad izdaja za „kmetskega prijatelja", sprejema v svoj umazani list — seveda za dobro plačilo — lažnjive židovske inserate, v katerih prinaša „velikanska presenečenja* in obeta 500 komadov različnih stvari samo za 1 gld. 80 kr., štiri pare čevljev samo za 2 gld. 50 kr. itd. Nekateri nevedni kmetje se dado seveda po teh lažnjivih „Štajerčevih" inseratih zapeljati ter naročijo navedeno blago. Šele po sprejemu blaga uvidijo, da so bili opeharjeni in da ni vse skupaj vredno „počenega groša". „Štajerc" in Žid se pa seveda smejita t pest, ker sta opeharila revnega slovenskega kmeta.
—	Politično društvo „Pozor" v Ptuju, priredi svoj občni zbor v četrtek dne 14 aprila t. 1. ob 2. uri popoldne v „Narodnem domu". K mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
—	„Štajerc" in semnji na Kran skem — Občinski urad v Škocjanu na Dolenjskem, ozir. župan te občine g. Kosina, poslal je „Š ajercu" naznanilo o tamošnjih semnjib. Mi ne verjamemo, da bi „Štajerc" prignal svoje „osle in telet»" na kranjski semenj, zato tudi ne razumemo, kako more župan slovenske kranjske občine pošiljati nemškutarskem „Štajercu" inserate.
—	Od šole. C. kr. deželni šolski svet šta jarski je z ukazom z dne 17. marca t. 1. št. 3012, odredil, da se razširi petrazredna ljudska šola pri Sv. Marku niže Ptuja v šestrazrednico.
—	Iz Slovenskih goric. V nedeljo, 10 t. m. okolu pete ure popoldne je nastala velika nevihta, ki se je valila od Mure čez Slov. gorice proti Dravi. Šentjursko in šentlenartsko faro je obiskala tudi huda toča. Dobrih pet minut so padala ledena zrna orehove velikosti. Zopet se je uresničil ljudski pregovor, ki pravi, da kjer je sv. misijon, ondi potolče navadno tudi toča; no, pri Sv. Lenarru se je isti to nedeljo pričel. Toča je škodovala posebno hruškam in marulam, ki so že močno gnale oziroma cvetele. Pa tudi trs proti takim udarcem ni neobčutljiv.
Druge slovenske novice. —
—	Naši vojaki stražijo italijansko mejo.
V Naborjet, zajezersko, predilsko in bovško trdnjavico so prišle tri atotnije našega 17. polka iz Celovca, kjer ostanejo do oktobra, potem pa jih zamenjajo tri stotnije lovcev. Vojaki ao opremljeni s strelivom, kakor za čas vojne. Taka odredba vojnega ministrstva se nikakor ne zlaga z zatrjevanjem, kako izborni so odnošaji meü Avstro-Ogrsko in Italijo.
—	Švedski kralj in kraljica sta si ogledala postojinsko jamo. V Postojni jih je pozdravil deželni predsednik baron Hein.
—	Ukaz za šolska vodstva in za učence. Ker prepogosto ravno šolarji trpinčijo živali, pc-aebno pa zasledujejo ptice pevke, dalje poškodujejo razne rastline, drevje in nasade, izdalo je naučno ministrstvo ukaz. naj se v šoli ne le pri naravoslovju temveč pri raznih drugih predmetih učence od tega početka odvrača in svari. — Za učitelja bo to tem hvaležnejši predmet, ker se s tem mladini vcepi veselje in čut za naravo. — Posebno priporoča minister dobre naravoslovne knjige za šolske knjižnice. Koristno bi bilo, da bi se tudi v šoli prebirali primerni odstavki iz takih knjig
—	Dohod laških delavcev. V nedeljo ponoči pripeljalo se je s posebnim vlakom 520 italijanskih delavcev v Ljubljano; nekoliko jih je ostalo tamkaj, drugi pa so se odpeljali v Gradec in na Dunaj. — Domačini se izseljujejo, tujci pa prihajajo k nam.
—	Slika iz tržaškega življenja. „Edinost" poroča: V neki hiši v ulici Nuova bivata mati in sin. Sin ima seveda svojo ljubico, 19 letno dekle. Nekega popoldne je klofutal svojo mater. Na krik matere je prihitel nekdo, ki biva v bližnji sobi .in je hotel rešiti mater iz sinovih rok. To pa je 19 letno devico tako razjarilo, da je pograbila po kuhinjskem .nožu in je ž njim ranila nad očesom branitelja stare žene. Temu poslednjemu se je posrečilo iztrgati zbesneli. punici nož iz rok. To pa je zopet razjarilo nje ljubimca in pretepalca svoje lastne matere, da je pograbil po neki sekiri, a katero je grozil branitelju svoje matere. No branitelj je ukrotil
tudi sina in potem šel na policijo povedat, kaj se je zgodilo. Sina in njegovo ljubico so spravili v zapor.
—	Z dunajskega vseučilišča. — Zloglasni rektor Escherich se je vendar ponižal ter začel vabiti k sebi predsednike nenemških dijaških zvez ter se ž njimi pogajati. Dosedaj je govoril z zastopniki Hrvatov, Srbov in Italijanov, ki so mu vsi obljubili, da ne bodo z demonstracijami motili predavanj, ako se jim izkaže ravnoprav-nost. Rektor je zatrjeval, da ne pozna gostov, temuč le redne in izredne slušatelje. Predsedniku hrvatskega dijaškega društva „Zvonimir" je rektor tudi izjavil, da zahteva Slovencev po lastnem vseučilišču nima za Hrvate istega pomena kot za Slovence. — Slovenci se še niso izjavili.
—	Vegove razglednice. Dunajskim Slovencem naznanjamo, da je prevzela prodajalna umetnin „Zur Oper", Kärtner Ring št. 2, prodajo Vegovih razglednic in Vegove slike. Danajčani prav pridno kupujejo Vegove razglednice.
—	Društvo „Vesna" priredi svoj II. redni občni zbor 16. aprila t. 1. v restavraciji R'chter, Dunaj III., Rennweg 3. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega izvenrednega občnega zbora. 2, Odborovo poročilo. 3. Poročilo odsekov. 4, Slu {ajnosti. — Slovanski gostje dobro došli!
—	Društvo „Vesna" naznanja, da si je najelo s 1. aprilom društveno stanovanje. Pri tej priliki prosi podpisani odbor vse stare podpornike, naj blagovolijo ponoviti podpornino, K 5 za tekoči tretji društveni tečaj. Prosi pa tudi vse prijatelje društva, naj pošljejo društvu, ki je v jako slabih gmotn>h razmerah, blagohotnih podpor v gotovini ali pa knjig za društveno knjižnico Društveni naslov je: III B Tbongasse 10.
Z odličnim spoštovanjem za odbor :
J. Kuželički,	M. Gaspari,
t. č. podpredsednik.	tajnjkov namest.
izrek. Zraven tega sem jo naučil plesti košarice in strgati ali stružiti mladovje.
Tako je prešlo nekaj let in Muki je znal mnogo nemškega jezika, samo žal, da ga nisem pravilnega pisanja naučil; tolažim se pa s tem, da še „človeki" ne znajo pravilno pisati.
Sedaj, ko sva se v moji domovini udomačila, je Muki vedno na ulici in klobasa z otroci in velikimi ker ji ni domači jezik znan, nemščino, katero tudi naši tržani v zadnjem času kaj radi klobasarijo — in glejte, opica napreduje v dopadajenju pri tržanih, še kurat jo ima kaj rad in se pogovarja ž njo v nemščini, katerega jezika ni nikdar kaj ljubil in spoštoval.
Čudili se bodete, kakor sem se jaz, ko sem prvikrat slišal. Muki namreč ne reče več kakor nekdaj: „guten Morgen" ali „guten Tag" — po-zdravlja me zjutraj ko vstanem s „He/il" in če ne odgovorim takoj, ponavlja ta izrek trikrat in še večkrat.
Sedaj se ne čudim, da se je ljudstvo tega pozdrava tako poprijelo, ker se ga je celo moj Muki s tako strogostjo poprijel, akoravno mu vsak dan popravljam napačnost. Skoraj mi je že žal, da sem ga nemščine učil — mislim si pa: ah, naj, saj ni moj otrok, saj je samo „afna".
ii O p 1 S 1.
Iz Šaleške doline. Po dolgoletnem po-tovanju po južnih krajih in preko morja prijadral s svojo prtljago in ljubim Mukijem v pristanišče domovine.
Tržani razveselili so se mojega prihoda, pozdravljali me, kakor bi bil njih najljubši so-tržan. — Mnogo mladih mož turalo se je okolu mene ter so radovedno poslušali moje pripovedke. Še bolj kakor moje pripovedke, zanimal jih je „Muki", nežna opica, katero sem si v Indiji sam vlovil in vzgojil. Živalica je bila tako krotka in toliko živahna, da se je moral vsakdo začuditi, kako je le mogoče divji živali priučiti tolike izobrazbe.
Ker vem. da bode tudi vas, dragi bralci, zanimalo kaj natančnejega slišati o „Mukiju", ho čem popisati njegov životopis
Nekega dne, ko sem s tovariši bil na lovu, slišali smo neki glas iz šume, enak glasu malega otroka. Nehote spomnil sem se svojih otrok, in kot oče, kateri ne more ubogega otroka jokati slišati, hitel sem v goščo, da doženem vzrok milega jglasu, in tu sem zapazil pod neko banano na tanki vrvi viseti za repek privezano «pico, katera je te mile glasove kričala. Nikjer nisem zapazil človeka, kateri bi bil opico pri vezal. Da rešim stvarico neugodnega položaja, odrezal sem vrv in opico v naročje vzel, — Ne morem popisati, kako ljubko se je stiskala pod suknjo in kako milo me je gledala Vesel tega lova, šel sem iz šume, da se pridružim drugim Prav iznenadeni so bili, ko jim pokažem opico in popišem v kakem položaju sem jo našel.
Doma sem napravil iz bambusovine hišico io v tej se je Muki hitro vdomačil. Ker mi je bilo znano, da se opice vse naučijo, kar le človek hoče, pričel sem jo razne burke učiti, in uk je hitro napredoval.
Ker je pouk dobro uspeval, prišel sem do zaključka, da je mogoče pri vztrajnem uku opico naučiti govoriti, in ker se dandanes vse suče okola svetovnega jezika, pričel sem jo poučevati t nemščini, ker se mi je ta mehki jezik zdel najprikladnejši vitkemu jezičku opice — in glejte — uspeh sem imel. Opica je napredovala vidssno; skoraj vsak dan si je zapomnila kak
Politični pregled.
—	Državni zbor. V petek je cesar sprejel ministrskega predsednika dr. pl. Körberja v posebni avdijenci. Termin, kdaj se skliče državni zbor, še ni določen, določeno je samo, da se 14. t. m. prično posvetovanja obojestranskih na godbenih odborov. V soboto je imel dr. Körber dolgo posvetovanje z voditeljem češkega vele posestva grofom Sylva Tarouca.
—	Trgovinska pogodba z Italijo. Poročila iz R ma in Budimpešte javljajo, da se je med ministroma Goluchovskim in Tittonijem doseglo popolno porazumljenje glede vinske klavzule. Italiji se dovoli uvoz določenega kvantuma vina gotove kakovosti po izjemno nizkem carinskem tarifu, za kar da Italija na drugih poljih pri merne koncesije.
—	Avstrijski častniki v perzijski vojski. Perzijska vlada je naprosila avstrijsko, naj ji pošlje 12 aktivnih častnikov za preosnovo perzijske vojske. — Avstrijska vlada je to prošnjo odbila z izjavo;, da potrebuje sedaj vse svoje častnike.
—	Bolgarsko-turški dogovor. Bolgarsko turški dogovor je podpisan Dogovor obsega sle deče glavne točke: Bolgarija slovesno obljubi, da prepreči vhajanje vstaških čet čez mejo in vtihotapljenje razstreliva, kar bo nadzorovala mešana komisija, Turčija se zaveže, da izvede v Mürzstegu določene reforme v popolnem obsegu, da pomiiosti vse vjetnike, da podpira vrnivše se begunce in kristjanske podložne, ki so vsled vstaje trpeli škodo. Nadalje odpravi na mejah vse carinske šikane, obnovi svobodni promet po železnicah, da ne nadleguje Bolgarov, ki imajo potne liste, ter sposobne Bolgare sprejme v justično in upravno službo.
Rusko-japonska vojna.	•
Iz Port Arturja se poroča: Posadka v trdnjavi je v najboljšem stanju in vsakdo z zaupnostjo pričakuje bodočih dogodkov. Izkrcanje Japoncev v bližini Port Arturja je popolnoma izključeno, odnosno bi bil predpogoj v to popolno uničenje ruske vojne mornarice. Pa tudi v tem slučaju bi bilo za Japonce izkrcanje na polotoku Liaotong usodepolno, ker se tukaj nahaja nebroj ruskega vojaštva. V mestu je vse v navadnem tiru, prodajalne in uradi »o vsak dan odprti in se zapro ob mraku. Na trgu igra kakor preje vsak teden dvakrat vojaška godba. Cene živil so položaju primerne. Trdnjava je najmanj za eno leto preskrbljena. Oklopnica „Retvizan" je sedaj popolnoma popravljena in sposobna za boj.
Japonska mornarica križari v Rumenem morju, blokira iz velike daljave Port Artur in se semterja prikaže pred obzidjem trdnjave.
Del ruske portarturške mornarice križari po Rumenem morju in sicer tako južno od polotoka Kvantung v Korejskem zalivu, kakor tudi v zalivu Pečili 6. t. m. je ruska križarka „Bajan" ustavila ladjo „Hai Nun" v bližini mesta Daljni, 56 km od Port Arcurja in jo preiskala. Zanimivo
je, da je nenadoma zopet oživela ruska križarka „Bajan", katera se je po zatrdilu angleških in židovskih listov baje že zdavno potopila.
Seul, 8. mal. travna. Iz Koreje se poroča, da so Rusi zasedli šest največjih obmejnih mest ob reki Tumen. Korejski prefekt v Koščungu poroča, da so se mnogoštevilne ruske čete umaknile iz Jongampho proti Antungu na desni breg reke Jalu.
Berolin 8. mal. travna. „Lokalanzeiger" poroča iz Jokohame, da se tam govori o velikih spopadih med Rusi in Japonci. Natančnosti še niso znane.
Petrograd 8. mal. travna. „Novosti" se brzojavlja iz Irkutska: Železniška proga čez Bajkalsko jezero se zopet odstrani, ker se je led že pričel tajati.
In kav, 11. aprila. General Kuropatkin je odredil, da se je posadka v Niučvangu pomnožila za 10.000 mož, ki pridejo tja že v dveh dneh. Ofioijelno se poroča, da je nadaljnih 15 000 mož pripravljenih, da vsak trenotek pridejo pomagat branit Niučvang. Vhod v luko je pri Niučvangu sedaj zaprt z minami.
Dunaj, 11. aprila. Londonski listi priob čujejo jako neverjetna poročila, da so Japonci v četrtek prekoračili reko Jalu Isti listi poročajo, da je bil med ruskimi in japonskimi predstra-žami pri Tatungtauvu boj. Verjetnejša je vest Reuterjevega urada, da je japonski poslanik v Seulu naznanil korejskemu zunanjemu ministru, da so se Rusi umaknili preko Jalu in da so japonske čete zasedle mejo ob reki Jalu.
Petrograd, 11. aprila. Rusko ladjevje, ki se nahaja v baltiškem morju, bo meseca junija pod vodstvom admirala Bošdestvensky-ja odplulo proti Vzhodni Aziji. To ladjevje obstoji iz štirih velikih oklopnic, ki ima vsaka po 16.000 ton, iz dveh oklopnih križaric, iz petih križaric, dveh transportnih ladij, devetih podmorskih torpedovk, dveh kontretorpedovk in petih tor-pedočolnov najnovejšega zistema. V Sueškem prekopu se bosta tej eskadri pridružili še dve oklopnici, in Rdečem morju križarica „Aurora".
London, 11. aprila. Iz Tientsina prihaja vest, da se je vršila med Rusi in Japonci velika bitka. Celi vlaki ranjencev so šli preko Harbina v Mukden. (Brzojavka ne pove, kje se je bitka vršila. Gotovo je ta brzojavka ena onih laži, katere Angleži pošiljajo v svet ob pomankanju resničnih poročil.)
Seul, 11. aprila. Potrjuje se, da so se Rusi umaknili preko reke Jalu. Tudi tu previa* duje mnenje, da hočejo Japonce izvabiti v Mandžurijo in ondi šele biti glavno bitko.
Književnost in umetnost.
— Josip Kostanjevec: — „Iz knjige življenja". II. zvezek. Založil pisatelj (v Ljubljani). Tiskal Rudolf Šeber v Postojni. 1904. 80 243 str. Cena 3 K, eleg. vez. 4 K 20 v.
Pred par leti je poslal Kostanjevec brez kričeče reklame na knjižni trg prvi zvezek novel „Iz knjige življenja", in kritika je izrekla pisatelju najlepše priznanje. Od tedaj ga srečarao med odličnimi beletristi v „Ljubljanskem Zvonu", „Slovanu", „Knezovi knjižnici" .... Za letošnjo Veliko noč je zbral nekaj svojih najlepših umotvorov manjšega obsega v elegantno opremljeni drugi zvezek. Vid Dobrin, Utrinki : 1. Začetek ali konec? 2. Prijateljeva povest. 3 „Pet pedi". 4 V poštnem vozu. 5. Brez naslova. Bila je pomlad. Kaj je prinesel Božidarčku Miklavž? Ko-tanjska elita — so nam večinoma že znani naslovi; vendar je dal pisatelj vsebini na mnogih mestih bolj umetniško obliko, lepši slog. Povesti so pisane elegantno, poetično, z dovršeno tehniko ; zato pač ne bo zavednega Slovenca, ki bi si z veseljem ne naročil krasne knjige in zmanjšal pisatelju-založniku skladišča. — r. —
Bazne stvari.
— Bivališče Slovencev v preteklosti. T sedanjih časih, ko se Slovenci že v Spodnjem Štajarju morejo boriti za obstanek je zanimivo vedeti, kje da so Slovenci poprej, pred več kot 1000 leti, stanovali. Na Spodnjem Avstrijskem ae najdejo sledeča imena: Feistritz, Mödling (Mete-lioha v srednjem veku, Metlika) Pernitz, Terni te,
Gloggnitz, Vöslau (Veslava); na Zgornjem Avstrij- ) skem: Windiscb Garsten; na Zgornjem Štajerskem: Stanz, (Stanica) 2krat, Semmering, Pretal, i Pogusch, Pogir, Janring, (Javornik), Prelas, Missi j dui (Mišjidol), Göritz (Gorica) Gröbming (Grebenik) Sekkan (Sekano, namreč v gozdu) Grdalaku ; (grda luknja). Na Solnogradskem: Göriach. Lessach, Mignitz, Misslitz, Lignitz Na Tirolskem: Planitzing, Stanz, Söll (Selo) Göriach, Görtschach, Feistritz, Straniska, Gritzen. Gsaritzen. Melitz, Klaunz (Rlanjec), Prosek, Windisch Matrei. Ta imena imajo vsa slovensko korenino in je torej dokazano, da so Slovenci nekdaj po celem Štajerskem, Koroškem, na južnih delih Spodnje in Gornje Avstrije, na Solnogradskem in na Tirolskem stanovali, kje stanujejo pa sedaj? Če se premisli, da so Slovenci nekdaj tudi daleč tja po Ogrskem stanovali, pripoznati se mora, da je sedanja slovenska zemlja komaj četrtina nekdanje slovenske domovine. In kaj je krivda tega propada? Krivda tega propada je prevelika slovenska pohlevnost, ker Slovenec vsakega drugega bolj časti kakor sam sebe. Od Karola (za Nemce) Velikega do Körberja se je ta slovenska čednost izrabljala, da smo prišli tja, kjer smo sedaj.
—	Kmetski fant — vojvoda. Sloveči italijanski tenorist Bubini je bil rojen v Bergamu leta 1795 kot sin revnih kmetskih ljudi. Pozneje je zaslovel vsled svojega glasu tako, da so ga splošno imenovali „kralja tenorjev*. Za svojo slavo se ima zahvaliti opernemu ravnatelju Bar-baji, ki je postal vsled srečne igre iz kavarnar-skega natakarja večkratni milijonar. V njegovi službi si je tudi Rubini pridobil velikansko pre moženje in svetovno slavo. Postal je vite» častne legije, častni profesor rimske akademije, generalni ravnatelj petja na Ruskem in vrhovni nadzornik petja na Francoskem. Leta 1842 se je pridružil Rubini slovečemu virtuozu Lisztu ter sta prirejala koncerte po vsem svetu Pri tem je njegovo premoženje narastlo na milijon. Ker pa je bilo takrat v Italiji za denar dobiti vse. „kupil" si je Rubini vojvodski naslov. V njegovem rojstnem kraju so mu že za življenja postavili spomenik.
—	Zavod za „prijetne" samomore. Francoski zdravnik dr. Charles Jakobs je Specialist za živčne bolezni. Mnogo let je proučeval samo mor, ki ga smatra za neozdravljivo bolezen — Preselil se je v Čikago ter razglaša v nekem ondotnem listu: „Prišel sem v Čikago, da na pravim samomor lahek, ako ne celo vabljiv, Dandanes nas vznemirja neprestano, ako najdemo vtopljence v morju ali ustreljene ali obešene po mestnih logeh. V tem mestu je vsak trenotek na stotine oseb, ki so odločene, da se usmrtijo. Primorani so, da si izvolijo strašni konec potom vrvi, revolverja ali najmočnejših strupov. Nečloveško bi bilo, ako bi se tem ljudem odreklo manj strašno sredstvo. Vsled tega nameravam ustanoviti zavod, v katerem se bo dosegla hitrejša in manj mučna smrt. Mož, ki se je odločil j da umre, ki ne vidi druge pomoči, lahko pride v moj zavod, se vsede v udoben naslonjač, pri tisne gumb ter pošlje svojo dušo na oni svet
—	Življenje mormonskih apostolov v dr žavi Utah. V Salt Lake C>ty, Utah se je dognalo, da "baš cerkveni glavarji mormonske cerkve žive kakor pravi turški paše. Predsednik mormonske cerkve Smith in sedem apostolov imajo skupaj kar — 33 žen in par sto otrok. Največ žen ima apostol Merrili, namreč 8 žen in 45 otrok, — 26 njegovih otrok je že poročenih in vsi žive po uzoru svojega očeta, v mnogoženstvu. Apostol Teaadale ima tudi sedem soprog. Dve sta sestri, s katerima se je istega dne pred istim altarjem in istočasno poročil. — Apostol Taylor se je zadovoljil s tremi soprogami, toda pri tem je imel srečo, da sta dve njegovi soprogi enega in istega dne porodili — dvojčke. Kako moralo ima mor-morski papež Smith, nam dokazuje dejstvo, da se je od svoje prve soproge 1 1867 samostalno ločil in jo prepodil iz svoje hiše, ker ni hotela odobriti njegovega poligamičnega razmerja s se strama Julino in EJno Lemsonovo. Smith ima s petnajstimi soprogami 43 otrok. Tudi vsi ostali mormonski »postoli imajo najmanj po dve so progi. Najbolj čudno j« pri tem, da ima mnogo mormoncev po dve sestri za soproge.
—	Čuden bolnik. V bolnici v San Francisco. Cai. imajo že več dni bolnika, kateri je pozabil, kako mu je ime in kje je doma. Pri njem so usahnili vsi spomini na njegovo pre teklost. V bolnici so ga vknjižili kot John Me-yersa ker so pri njem našli mali molitvenik, na katerem je bilo imenovano ime zapisano. Zdrav niki so se zaman trudili, z vprašanji mu obnoviti njegov spomin. Bolnik meni da je bil rojen v New Yorku. Oa tudi misli, da je obiskoval vseučilišče Yale in da je bil nekoč pisatelj Iz nje goveg% govora je sklepati, da je dalj časa obi skoval šolo.
Loterijske številke. Gradec, dne 9 aprila 1904: 14, 77, 35, 25, 68.
21, 57, 26, 36, 2.
ZAHVALA.»
Za izkazano sočutje ob nenadni smrti našega preljubega
JVIETODA
učenca III. gimn. razreda
izrekamo vsem p. n. prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo še bi. g. c. kr profesorjema v Celju Jos. Kožuhu in Ant. Kosi-ju, katera sta prihitela s svojimi učenci izkazat zadnjo čast dragemu pokojniku.
Najprisrčnejša zahvala bodi vsem darova-teljem prekrasnih vencev, vsem mnogobrojnim udeležencem veličastnega pogreba ter vsem ki so na ta ali oni način pokazali svojo ljubezen do nas in nepozabnega nam Metoda.
VOJNIK, dne 9. aprila 1904.
Žalujoča rodbina
(161) 1
Brezovnik.
Zahvala.
Prisrčno zahvaljujeva predrage nama tovariše in tovarišice šmarskega in rogaškega okraja, mile nama prijatelje in znance zibiške, trga šmarskega in drugo cenjeno občinstvo šmarskega okraja za vso ljubav prijateljstvo, prijaznost in naklonjenost, katero ste nama izkazovali za časa najinega bivanja v skriti Zibiki.
Posebej Vas še prav iskreno zahvaliva za prelepo, za naju toli laskavo odhodnico. Težko sva se ločila od Vas, ne pozabiva Vas nikoli. Prosiva Vas, ohranite naju tudi Vi v blagem spominu !
Zahvaliva na tem mestu tudi veleč. g. Ed. Suppanza, veletržca v Pristovi, in njegovo mil. gospo soprogo, da sta nama ob najini težavni preselitvi šla z nepričakovano požrtvovalnostjo na roko.
Zahvaliva tudi vse cenjene nama tovariše, prijatelje in znance, ki so nama častitali k najinemu imenovanju v lepe Gotovlje.
V GOTOVLJAH, dne 7. aprila 1904.
Franc in Matilda Brinar.
Prodajalka
se sprejme na deželo. Zmožna mora biti nemškega in slovenskega jezika; prednost imajo tiste, katere znajo šivati ali kaka druga mala, lahka dela opravljati. V slučaju zadovoljnosti se odda pozneje tudi na račun. Vstop precej. — Ponudbe sprejema Ivan Jakša, v Loki (164) 2-1	pri Zidanem mostu.
5prejmeta se <159,2-1
dva učenca v pekarijo
pri g. Lovrencu Kruleju v Sevnici.
(151) 3-2
Naprodaj je
plemenska kobila
z žrebetom
brez pogreška, 4 leta stara, 16 pesti visoka
rujave barve. Vpraša se naj pri upravništvu „DOMOVINE".
Sejmi
v Loki pri Žusmu
(157) 2-2	se bodo vršili:
13. aprila, 20. julija, £5. avgusta in 12. septfembra vsakega leta.
Lepa prilika se ponuja podjetnikom:
Dne 17. aprila t. 1. prodajala bode občina Topolšica občinski travnik, ki leži okrog to-polške šole
Ker je travni k ob cesti ter jako blizu dobro obiskanih in procvitajočih toplic, je radi tega jako primeren za stavbo.
Posebno primeren je za gostilničarja ali I trgovca, oziroma za obadva, kajti oba sta sedaj še brez konkurence.
Dosedaj je namreč le restavrant za goste (tujce), trgovca pa sploh ni.
Pa tudi hiša s sobami za tujce bi se prav dobro izplačala, ker vkljub temu, da lastnik prav pridno zida. mu večkrat pomanjkuje sob, in tujci sami kaj radi vprašajo po privatnih sobah.
Dražba se vrši ob pol 2. uri popoldne v šoli. Zemljišča je okrog 2 orala.
Izklicna cena 600 goldinarjev.
Razjasnila se dobivajo pri županstvu pismeno ali tudi ustmeno.
Občinski urad Topolšica, dne 29 sušca 19041 (149) 3-2	"V. Žager.
Proda se
takoj petletna črna kobila
z novo angleško opravo in koleseljnom.
053) 3-2	Ponudbe:
FRAN BRAČIČ, Št. Vid pri Planini.
m
i"rìP®f


Poljske in travniške brane, plug-e
za težko in lahko zemljo, z dvema lemežema in za oranje na globoko, raznovrstne poljedelske stroje, lemeže in deske za pluge, zobe za brane, lopate in motike, trtne škarje in drevesna
žaglce priporoča
trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdic, Celje.
•V
Za stavbe : traverze, eement in eevi iz kamenšeine. Ziene mreže
za ograje in trnjeve žiee.
-A
-