Stane: Za celo lelo.....K 20 — za pol leta......« 10 — za Cetrt leta.....« 5'— za 1 mesec......« 1'70 Posamezna Stevilka 60 vin. UredniStyo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Nekaj o ureditvi valute. ! Stev. 1 Ptuj, 4. januarja 1920 IL letnik Drzavni kancelar Goschen je rekel ne-koc, da spadajo valuta, religija in ljubezen v wsto onih problemov cloveStva, ki jih ne bo mogoce nikdar reSiti do kraja. Nad GO0O strokovnih in nestrokovnih piscev se je v ladnjem stoletju pccalo a praSanjem denar-ne vrednote in vendar kolika negotovost v tozadevnih ukrepih raznih viad ! V Jugoslaviji imamo v valutnem oziru nekaj posebnega. Ujedinjeni smo v enotno drzavno telo in vendar tvori ta politicna enota dva gosdodarska teritorija, na katerih imamo dve razlifini valuti, ki ju loci nepre-stopna stena menienega kurza. V easu, ko je mogoce doseci najviSjo produktivnost na-rodnega gospodarstva le potom intenzivnega roSirjenja gospodarskega teritorija, je go-spodarski promet med Srbijo in ostalimi po-krajinami Jugoslavije podvrzen neprestanemu in neverjetnemu kolebanju menienega kurza. Ta nestalnost onemogoca trgovcu in indu-strijeu vsakrSno kalkulacijo. Ljudstvo zahteva izenacenje valute. PraSanje jo le, na kaki podlagi naj se izvrsi prehod od stare valute na novo. Ce se misli posploSiti dinarska vrednost, kronska pa od-praviti, ali naj se vzame za podlago kupna moe, kakrsno imata dinar in krona doma, ali nestaini meni&ni kurz ? Znano je, da ima Povest o „crnem." Po P. K. Roscgger-ju. ; ........................................................1 V t»aSi krerni se je govorilo o „crnem." Ali ni se mislilo na 6rno jabolko, crno vino ali na crni namoceni tobak. — „So med pebom in zeraljo tudi Se drugi crni vragovi, o katerih se Vam solsko izobrazenemu uceniku 5e ne sanja ne," rekel je uceni Cevljar ucitelju. „Res je" vtakne se Peter Crninus vmes, „jaz bi vam znal o tern nekaj povedati." „Le povej !" prigovarjajo drugi. In praskaC dimnikar je pricel: „Sakrabolt, ako se jaz na to spomnim ! Ta ubogi krojac! Krojac Jaka Pink iz Srebrnice, kigspovedni iistek od sv. Roka v vodo nauka, ker taka voda je dobra, ce se kdo ustrasi, in pomaga proti tezki vesti, ako kdo preveS sukna za se odreze — ta ubogi Pink je nekoc nekaj takega dozivel. Smejati in jokati bi se mogel ob enem, ako na to pomislim ; no, pa Skodilo mu ni nic. Zgodilo se je to tako. Na pustni torek sem malo preveS pil. Pri Korencu sem dim-nik izpraskal; ko sem Sel Cez klanec, mi je postalo hladno. Tu so domislim: spil bom par 6aSic zganja, da mi bo gorkeje. Potegnil sem pa v naglici malo prevefi in ko grem po klancu navzdol, zadelo mi je uekako cudno postajati in Slo mi je na spanec. Stemnilo se je. „Domov danes ne pridem vec", sem si mislil, „ampak Sel bom k mle-karici in prosil za prenociSce." Je dobra fcena ta mlekarica; pa saj jo poznate. Ravno je vlekla sveze pe6eni krub iz pe6i, in to velike hlebe. Ponudila mi je velik kos. „Hvala" dinar v Srbiji priblizno isto kupno mo5, ka-kor krona v Sloveniji. Ce bi se pa vzel za podlago valutnega preustroja belgrajski borz-ni kurz, bi Hrvatska in Slovenija toliko casa gubila na denarni vrednosti, da bi se v Srbiji cona vseh produktov prilagodila zakoni-to doloceni viSji kupni rnoci dinarjevi, to je, da bi se za 1 dinar v Srbiji dobilo priblizno Stirikrat toliko, kakor danes. V istem raz-merju bi seveda v Sloveniji in Hrvatski vsled padca denarne vrednosti cene produk-tom rastle. Ce znaSa danes dnevnica recimo 40 K, in bi se dinar v razmerju 1 : 4 posplo-Sil, je jasno, da bi dnevnica po uvedli di-narske vrednosti znaSala 40 dinarjev. Saj uvedba dinarj a ne znaci drugega, kakor [da se v momentu nastopa nove valute gotovo Stevilo kron izenaci enemu dinarju. Po za-menjavi krone za dinar bi bilo v drzavi ravno toliko denarja, kakor do zdaj. To bi bilo isto, kakor ce bi n. pr. dve-, deset-, dvajsetkronake bankovce zamenjali vse za stokronske. Nizjo enote bi zginile, kon6na svota pa bi po izmenjavi ostala ista. Znizanje cen v Sloveniji in Hrvatski s tern nikakor ni v zvezi. Ce se hoce doseCi to, je tieba 1'adikalnega sredstva premozenjske oddaje in visoke davScine od premozenjskega prirastka, da se omeji s tern ogromna cirku-lacija banknot. Se le po tej radikalni opera-ciji naj bi se izvedla dinarska valuta in sicer v razmerju faktifine kupne moci dinarja in krone, ne gleda na inozemske valute. Gospodarstvo. (Slov. N.) Vinska kupCija v lUliji je letos doslej precej mrtva. Blaga je pa dovolj in dobrega. Vzrok, da se kup&ija ne more prej razvijati, bo paS v tern, da interesentje ra-Cunajo Se z visjimi cenami za prihodnje leto. V Juzni Italiji (Barletta) so zahteve vino-gradnikov vedno vecje. V provinci Romagna se sploSno zahteva za lahka, navadna vina (10 do 13 stopinj) od stopinje 16 do 20 lire, za boljSa, od 14 stopinj dalje 20—22 lir za stopinjo. Tako se dosezejo za hektoliter cene od 160—220 lir. V provinci Romagna se cuti ponudba juznotirolskega vina. Iz Svi-carskih vinorodnih kantonov se porooa, da je pridelek dober in zadovoljiv. Cene novine so bile v jeseni 1*20—150 frcs. so pa hitro Sle kviSku na 180-220 frcs. Kupfiija je proti koncu leta postala bolj trda, vino zadr-zujejo v nadi na Se boljSe cene v novem letu. Vina letnik 1918 se je iz juzno-vzhodnih pokrajin pi'odalo precej na NemSko. Kompenzacijska pogodba z Avstrijo. (Slov. N.) Z Dunaja poroCajo : Z ozirom na pogajanja z avstrijskimi zastopniki je jugoslovanska vla-da opustila namen odpovedati sedaj veljavno kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo. Doticna kompenzacijska pogodba se spremeni na te-melju obojestranskega dogovora. Prvotna pogodba je bila sestavljena na pariteti avstrijske recem ; „sveze pecenega kruha ne jem, pac pa prosimza posteljo, ako jo imaS." — Ona sklene roke nad glavo in pravi: „Ne morem. KrojaCa imam v hiSi in ta spi v postelji za popotnike, v hlevu je premrzlo, na trdi klopi pa ni, da bi lezal". -- „Naj bo kakor hoce, sem rekel; „pusti me zlesti v pec, notri bo ze gorko ; ne sramujem se pa tudi ne." „Ti norec!" pravi mlekarica. „V peS ho5eS zlesti ? No, radi mene le zlezi, mrzla ti ne bo, samo trdo je." — »Kaj Se", recem. „Ako je clovek truden in zaspan, je tudi opeka dobra." „Prav imaS", mi pritrdi mlekarica. Jaz, ne bodi len, zlezem v spalnico. Lepo tople je; kmecko pe6 itak poznate ; doura je za vse. Prostora je notri za celo druzino. Ali prokleto temno je notri. — No, jaz zlezem dalec noter; mlekarica pa lepo zakrije z za-krivalom odprtino peci in pravi: „Dimnikar, zdaj se pa le dobro naspi." Spal sem vso no6 kakor macek na soln-cu; ne bote mi verjeli, da sem jaz Srni dimnikar v temni in okajeni peci vso no6 sanjal o sneznobeli devici; Se sedaj se cudim, da bela deklica ni dobila nobenega crnega ma-doza. — Naenkrat zacne nekaj diSati. Zdelo se mi je, kakor da sem v dimniku, spodaj pa da kurii in mene namesto krac suSijo. Zdramim se. Okoli mene se rudace zari; vidim, da gori poleg mene narocaj polen. Ker ima krojac v svoji sobici rad toplo, je kravarica na vse zgodaj zakurila in ni pogledala, 6e je kdo notri. In jaz crni zlodej sem bil v peklu. Vraga! mislim si, glej da ti zdaj kaj pametnega v buco pade, da prideS ven, saj dolgo premiSljevati ne sme§. Pa kod ? Pri luknji ? To ne gre ; tu bi moral Sez gore6a polena. HudiCi; to je prava pepel-nica. Ta pe6 me bo res spremenila v pepel. Udarim z rokami in nogami in z glavo proti steni, in — luknja skozi pecnice v sobo je gotova. Planem ven — in zapa-zim, kako kroja6 Jaka Pink, ki pri mizi krpa, v trenotku kviSko skoci, grozno zatuli in puhne skozi vrata ven, da se je ves pobil. „Jaka Pink, pocakaj," krifiim za njim, „kaj ti je ? Jaz sem dimnikar Crninus !" Ni6 ni pomagalo — ni me sliSal. Bezal je cez dvoriSCe in cez travnik. Tako dolgo je bezal, da se je spotaknil in onemogel pal na tla. — Ljudje so za njim hiteli in sogaozivili. — Ko je priSel k sebi, je se tresel po celem fcivotu. Drzalje roke na obraz in zdihoval: „ Vidim ga, vidim ga ! Vse krpe dam nazaj, kar sem jih ukradel. Za bozjo voljo, samo sedaj mi naj Se prizaness." „Kaj pa misliS ?" ga vpraSajo. „Tako je", pravi Pink in sklene roke. „Tako se zgodi, ako se na dan svete Pepel-nice v cerkev ne gre kolikokrat mi je spo-vednik svetoval, da se naj odvadim krasti, pa hudi6-skuSnjavec je vedno blizu. Ravno na to sem mislil, ko naenkrat v peel grozno poCi, zelene pednice se razletijo in ven se se privali dim — in kriz bozji — okajena satanova bu6a." „Zajfe, zajfe!" vpijem jaz, da sem se mogel pred Jakatovimi oCmi umiti, da bi spoznal, da je postal iz hudica dimnikar Crninus ! Zdaj Sele je Crninusa spoznal; a od tistega dne ni Jaka Pink nikoli ukradel ne krpe ve6. Vidite, jaz sem ga spreobrnil. Tako mora Clovek vcasih postati tudi hudic, ako hoce kaj dobrega storiti. in jugoslovenske krone. V tem oziru se po-godba spremeni v toliko, da bo Jugoslavia plafievala v Avstriji nakupljeno blago v svoji valuti na temelju kurza, ki ga je dva dni preje notirala zagrebSka borza. Pogodba torej ostane v veljavi, lahko pa se jo odpove vsak mesec. Dopisi. Shodi v Ptujskem okraju. Prihodnje dni se vrSijo sledeci shodi v Ptujskem okraju in sicer: 11. junuarja 1920 po rani rnaSi v HajSpergu in isti dan po vecernicah pri sv. Lovrencu Dr. p. ; 18. t. m. po rani maSi na Hajdinu, pri sv. Barbari v Halozah in na PolenSaku. Govorniki: za MajSperg, sv. Lov-renc Dr. p. in Hajdina, vinorejski instruktor g. Zupanc, za sv. Barbaro vladni komisar g. Brencifc, za PolenSak pa pride govornik iz Maribora. Velik javni shed JDS v SrediSfcu se vrsi v torek, dne 6. januarja t. 1. v Sokolski te-lovadnici ob Va3. uri popoldne. Porocali bodo gg. dr. Vek. Kukovec, Spindler in Petovar. Vabimo k obilni udelezbi. Smrtna nezgoda v Dreveniku. Due 13. t. m. je padel Martin Kokelj, kocar v Dreveniku, obfiina Kostrivnica v 5 metrov globok jarek z glavo na kamen in tarn mrtev oblezal. V Slovenjgradcu sta ustanovila gg. Andrej Oset in Franjo Cajnko trgovino z vinom. Ker je to prva slovenska vinska trgovina v Slovenjgradcu in ker bosta imela na zalogi res pristna Stajerska, banatska in dalmatinska vina, priporocamo to narodno vinsko trgovino vsem gg. gostilnicarjern in drugim najtopleje. Opozarjamo na danaSnji inserat! Politiine vesti. Resltev jadranskega vpraSanja §e pred koncem januarja. Zagreb, (8. N.) ,,Rijec SHS" prina&a od svojega dopisnika iz Pariza sledecu vest: ReSitev jadranskega vpraSanja in nato naSega spora z Italijo se bliza svo-jemu zakljucku. To nam svedoci Nittijev go-vor s svojo Se precejSnjo koncilijanostjo. V javnih in politicnih krogih v Parizu se ta Nittijev govor ozna6uje kot umik italijanske imperijalisticne politike. Ta umik je v prvi vrsti uspeh avtorotivne intervencije naSega regenta, prestolonaslednikaJAleksandra in ener-gicnega nastopa in nepopustljivosti nase demo-kratsko-socijalisticne vlade, uadalje dela mini-stra DraSkovica in Stojanovica (in naSe mi-rovne delegacije, a tudi nepopustljivosti Ame-rike, staliSca Francije in Anglije v tem vpra-Sanju in koncno izida volitev v Italiji sami. ReSitev jadranskega vpraSanja se pricakuje se pred koncem januarja. O Dalmaciji se v Italiji niti ne govori vec. Italijani so pred kratkim zahtevali Se 4 otke ob dalmatinski obali: Kor6ulo, Hvar, Lastavo in Vis. Nato so svoje zahteve reducirali na Lastavo in Vis, danes pa izgleda, da Italijani zahtevajo od nas samo Se Vis. Kar se tifie dalmatinske obali, se govori samo Se o Zadru. Zdi se, da bi Italijani pristali na to, da dobi Zader nekako avtonomijo, na vsak nacin pa bi priSel Zader pod naSo Buvereniteto. Tudi vpraSanje reSke drzave je padlo ze skoro v vodo. Reka dobi avtonomijo pod naSo suvereniteto, ali pa dobi samo mesto, brez luke in SuSaka neke vrste samostalnost oziroma avtonomijo pod zaS6ito lige narodov. V Istri bi Sla naSa me-ja napram Italiji ob reki RaSi, samo ustjo RaSe bi pripadalo Italiji. Nadalje bi Sla naSa meja od Ra$e na U6ko goro, od Podgra-da pa z ravno crto na Triglav, puScajoc nam Idrijo. Postojno in vazno zelezniSko kriziifte St. Peter na Krasu. Neki italijanski diplomat je izjavil napram nekemu naSemu drzavniku, da zeli Italija ziveti z nami v prijateljstvu in sporazumu in da bo Italija skuSala stopi-ti cimprej 7 trgovsko zvezo z onimi drzava-mi, ki zele uporabljati Trst za svoje trgov- ske tranzite. — Kon5no pa se ze vefc kakor leto dni zdi, da bo doSlo med nami in Italijani do sporazuma, ki bo morda za nas sprejomljiv. — Po reSitvi jadranskega prob-lema bo priSlo na dnevni red mirovne kon-ference arnavtsko vpraSanje, ki je istotako velevazno za bodoci razvoj naSe drzave. DruStvene vesti. Planinski pies se vr&i v Mariboru dne 1. svecana 1920 v gornjib. prostorib. „Narod-nega doma.u Odbor ima namen, nuditi na istem vsem svojim prijateljem poseben uzi-tek. V to svrho vabi vse c. gg. vinogradnike, da se udeleze razstave vin naSega Spodnje-ga Stajerja. Da se pa to omogoCi, naj vpoS-Ijejo vsi, ki nameravajo pri tej razstavi so-delovati, od vsake vrste svojih najboljSih vin nekaj buteljk, opremljenib z etiketo, na ka-teri je razvidno ime vinogradnika, vina in letnik na trgovca g. Ellinger Armin, Mari-bor, Magdalenski trg. Obonem prosimo, da pri-lozijo vsaki taki poSiljki racun, da se more poravnati. Mariborska podruznica SPI). Ptujski Visokoitlci prirede dne 5. prosin-ca v dvorani „Dru5tvenega domau akademski pies. Oni, ki niso dobili vabil, naj se obrnejo na pripravljalni odbor. Narodna iitalnica v Ptuju ima svoj obcni zbor v torek G. januarju 1920 popoldne v Narodnem domu. Za6otek ob '/a15. Vsi druSt-veniki se vabijo, da se udeleze obcnega zbora. DruStveni odbor. 1920 Bog nam daj sreftc! Zepet prihaja novo leto! Vsi podpisani si usojajo ob tej priliki svojim prijateljem, znancem, kupcem in odjemalcem vosciti obilo srzie in veselja! Urednistvo in upravnistvo „piujskega lista" Earl Aekermann urar, trgovina z zlatim in srebrnim blagom, Ptuj (gledaliSko poslopje). Anton Emersic^ gostilna pri „Jagnjetuu (poprej Vereins-haus) v Ptuju, Jos. VoSnjakova ulica 3. Brata Slawitsch veletrgovina v Ptuju, (Florjanski trg). Slawitsch in Heller trgovina z manitakturo v Ptuju (Florijanski trg). Alojz Senear trgovina s Specerijo v Ptuju (Slovenski trg). Julijana Franz tobacna traiika v Ptuju (Slovenski trg). Franc Podgorsek meBarija (poprej Luttenberger) v Ptuju. Nacelstyo Tvorne (Sevljar-ske zadruge v Ptuju. Rudolf Havel ka trgovina z manufakturo v Ptuju (SlomSkova ul.) Machalka in Korze trgovina s Specerijo v Ptuju (Krekova ul.) Valerian Spruschina mehanik v Ptuju (MikloSieeva ul.) J. Omulez trgovina z barvami v Ptuju (ASker6eva ul.) Franc Plazotta klobiicar, Ptuj (Minoritski trg). Jozef Gorisek brivec, Ptuj (Minoritski trg). Franc Reisman urar, trgovina z zlatim in srebrnim blagom, Ptuj (Krekova ulica). Franjo Cucek trgovina z vinom v Ptuju. Alojz Majcen klepar v Ptuju (Hrvatski trg). Jozef RamSek pekarija v Ptuju (SlomSkova ul.) F. Werhonig urar, trgovina a zlatim in srebrnim bla-gom, Ptuj. Jo2ef Pirich usnjarna v Pttljll. Franc VaupotiC sedlar in tapetar v Ptuju (Krekova ul.) Janko Vucak kavarna „BALKAN" v Ptuju. Franc Kravina gostilna pvi „NOVEM SVETU" v Ptuju. Podpisana Marija Bohak, posestnica v Krcevini pri Ptuju izjavljam, da sem dne 4. novembra 1919 v poslopju kazenske sodnije v Ptuju pred Yec ose-bami gospo Alojxijo Skuliala, posestnico v Krcevini pri Ptuju brez vsake stvarne podlage obdolzila, da bi bila mene in druge stranke, ki so prisle v kazensko preiskavo zaradi podiranja in odvazanja drevja z Dravskega otoka pri Vicavi in Oresju, pri oblasti ovadila, zatozila, denuncirala; prekliLem to svojo obdolzitev kot izmisljeno ter prosim gospo Alojzijo Skuhala od-puscanja. Obljubim placati globe 10 kron za Dijasko kuhinjo v Ptuju, vse stroske kazenske tozbe zoper mene in stroske enkratnega objavljanja te moje izjave v „Ptujskem listu." Konecno se zahvalim gospe Alojziji Skuhala, da je meni na ljubo odstopila od kazenske tozbe. Ptujj dne 10. decembra 1919. Marija Bohak. MLzarfi pozorl Izdelal sem po najnovejSi sestavi okvire za postelje, katere lahko vsak neizurjen delavec hitro pribije. Posiljam same za mizarje, najmanj za dve po- etelji po povzetju. Ena garnitura stane 12 K. 6 spostoTanjeni PRANC KUKOVEZ, kljucayni- carski mojster v Ptuju. NaSim naroinikom! Draginja vlada povsod, tudi pri tiskarskik potreb86inah. — PriCakovali smo, da bo iz-ginila. A cene rastejo od dne do dne. Tiskarjem so se morale zviSati place, barya in surovo olje se je podrazilo itd. Zato smo primorani z novim letom na-rocnino zviSati. Narocnina znaSa za celo leto 20 E, za pol leta 10 K, za ceti-t leta 5 K. ZviSanje je tako minimalno, da jo bo pac vsak narocnik labko utrpel. UpravniStvo in uredniStvo „PTUJSKEGA LISTA." in da je vsled tega tvoja dolznost, drSati se sledecih navodil: 1. Vsakdo naj takoj poravna svoj dolg na narocnini. List se placuje v naprej! 2. Vsakdo naj nabira narocnike listu ! V skupnem delu je moc; cim ved novih narocni-kov bodete nabrali, tern boljsi in tern vecji bo nas list! UrednlHvo in upravnistvo ,,Ptujskega lista." Sadni jesih kupi trgovina BRAT A SLAWITSCH, PTUJ. Vmiear, zmozen, z vec delavskimi mocmi, ue sprejme za VpraSa se pri g. UssarH utter V Ptuju. Zavrfie. V najem se da lepo posestvo, z gospodarskim in stanovanj-skim poslopjem, obstoje6e|iz Telike kleti, 16 oralov travnikov in njiv, ii oralov gozda, 8 km od Ptuja oddaljeno. (Haloze.) Ob okraj-ni cesti. Primerno za kupcijo, trgovino ali gostilno. Ve6 povo g. prof. Kasimir v Ptuju. 2ST a, r o 6 To si. t=)t=t KAVARNA „BALKAN • V PTUJU. I II l Dne 6. januarja 1920! Dne 6. januarja 1290! Veliki zabavni vecer s tombolo in plesom v dvoranl kavarne. Igra ptujska mestna godba. Vstopnlna 3 K. ZaCetek ob 20. url. Konec ob 4. uri zjutraj. Za obilen obisk se prlporoCa JANKO VUCAK, kavarnar. ™ Vesc znasitelj za sadne drevesa se od 15. januarja 1920 naprej pod dobrimi pogoji sprejme. Naslov pove uprava lista. Od 1. januarja 1920 so na mestnem uradu uradne ure: od 8. do 12. dopoldne in od 13. do 16. popoldne. Za stranke samo od 9. do 12. ure predpoldne in od 15. do 16. popoldne. Mestni magistrat Ptuj, dne BI. decembra 1919. Vladni komisar: Dr. Senfiar m. p. f Komur smo dozlaj peiiljali list, pa si ga ne misli nareeiti, presimo, naj nam ga vrne, ker ga sictr smatrame za narofinika. f Vabilo na narocbo. Kdor zeli, da se mu redno poSilja „Ptuj-ski list", naj prijari stoj naalor upravniStvu v Ptuj, Slorenski trg (atari rotovz) Stev. 1J, pritliCje 1«to. i m Naa^nanilo. Naznanjam cenj. prebivalstvit v Ptuju in okolici, da sera otvoril v svoji hiSi, Cankarjeva ulica 16 loncarsko obrt. Priporocam se za cenjena narocila, za napraro vseh vrst v to stroko spadajocih del; mogoce mi bo radi mnogoletne skuSnje cenjene odjemalce strokovno in s solidno postrezbo v Tsakem oziru najboljse zadoroljiti. Z velespoStovanjem ^i.3rLdxe3 Hemja lonearski mejeter v Ptuju, Cankarjeva uliea 16. v mMm gleflalliEbem poslepin V Ptiljl! se priporo&a cenj. obbinstvu za vse poprave ur in kupuje staro zlato, srebro, kakor tudi vse vrste zlati in srebrni