Leto XVIL, št. 132
Ljubljana, torek 9. jnnija 1936
Cena 2 Din
U pra vniSCvo: i^juoijaaa, £UuUUjeva ulica 6. — Telefon St. S122, 3123. 3124, 3125, S126T toseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. i. — Tel 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St- 11. — Telefon 9t- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St- 190. tfačuni pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čisto 78.180, W1en 5t 105541
Kolonizacija
Abesinije
Velesile rade zakrivajo imperialistične težnje z modernim argumentom, (ia morajo ob naraščajoči populaciji svojega prebivalstva iskati prostora, kamor bi lahko oddajale svoj ljudski previs ek, Od te trditve do sklepa, da bi se sicer morale zadušiti ali eksplodirati, je prav kratka pot in ta dva argumenta gresta navadno roko v roki in ne ostajata brez učinka niti v domači državi, niti v tujem svetu. Nemci so iz te le navidezno resnične teze napravili znanost, ki jo spravljajo pod skupni termin »Volk ohne Raum« (narod brez življenskega prostora). Svet Nemčiji kar brez kritike priznava upravičenost njenih želja, oso-bito ker so v Berlinu našli popolnoma novo torišče Ukrajino, ki bi jo hoteli kolonizirati in izkoriščati njena prirodna bogastva. Ker se s tem zde zavarovane kolonije zapadnih držav, so slednje sko-roda pripravljene dovoliti, da se nemški pritisk usmeri na točko »najmanjšega odpora«.
Ravno nemška teza pa je dokaz, kako prazen je nemški krik po prostoru, kamor bi Nemci lahko oddajali svoj ljudski previšek. Ta pre višek je danes Je še legenda preteklosti, ko pa je bil še stvarnosti, Nemci svojih ljudskih množic niso oddajali v kolonije, marveč v Ameriko. Nemška vzhodna Afrika je bila brez belih naseljencev; le redko nadah-njeni posamezniki so si iskali novega doma na tleh nekdanje nemške Afrike, ki jo skušajo sedaj z belci naseliti Angleži. Tako se je bajka o potrebnem prostoru za ljudski pre višek razblinila v nič, kajti Nemci niso mogli preusmeriti izseljeniškega toka v Afriko.
Drug dokaz o neutemeljenosti teze, da preobljudenost kake države neizogibno zahteva novih osvojitev, je Japonska. Skoro trideset let je že japonskim naseljencem odprta Mandžurija. V njej se je v tem času naselilo več ko 15 milijonov Kitajcev in 800.000 Korejcev, toda te 200.000 pripadnikov japonskega naroda, ki trdi, da si mora za svoi liudski prebitek poiskati novega prostora. V ostalem Japonci niti svojega, otočja niso teko poselili, kakor bi bilo treba. Njihov najsevernejši otok Hokaido je naseljen še danes tako redko, da bi za dobro de-setletje lahko dal prostora vsemu japonskemu previšku, — ako bi se Japonec hotel seliti proti severu pod območje mrzlega Beringovega morskega toka. Toda Japonca vleče na jug, tam je pravo njegovo koionizatorsko področje. Japonski vojaški imperializem pa kljub temu osvaja vedno nove pokrajine na azijski oslini, ki je znana po svojem ostrem, za Japonca neprijetnem podnebju. Tezo o pretesnem življenjskem prostoru so tedaj tudi Japonci sami temeljito desavu-irali, vsaj kar se tiče njihovega prodiranja na sever in azijsko kopnino.
Sličen je položaj z Italijo. Njena kolonialna posest je že doslej, torej brez Abesinije, merila okoli dveh milijonov kvadratnih kilometrov. Res Libija, Eritreja in Somalija morda v svojem današnjem stanju niso pripravljene za naselitev večjih skupin belega plemena, vendar so ponekod le takega značaja, da bi dopuščale večjo naselitev. Uspeh skoro polstoletne italijanske kolonizacije v Eritreji pa je le kakih 3500 italijansikiih miselnikov, v Somaliji pa celo le okoli 2000. Malo več je naseljencev v Libiji, a tudi tam ne gredo v stotisoče. Čeprav iz Rima naglašajo potrebo po obljudenju kolonij z belimi naseljenci, se Italijan še vedno rajši seli v Južno Ameriko in v francoski Tunis, kakor v Libijo, da ne govorimo o daljni Eritreji ali Somaliji.
Trenutno se bani fašistična vlada s kolonizacijskim načrtom največjega obsega. Abesinija je geslo dneva. Prostora je v njej več ko dovolj, pa naj bi se tam iKiselili milijoni Italijanov ter pridelovali bombaž, kavčuk, kavo in razne druge kolonialne pridelke, ki jih je Italija doslej kupovala od drugod. Stvar sama na sebi v resnici ni tako fantastična, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Obširne al>esinske pokrajine so v klimatskem oziru najidealnejši predeli za naseljevanje belega plemena Dasi leže v vročem P?lsu, je njihova nadmorska višina tolika, da imajo podnebje, ki se mnogo ne razlikuje od sredozemskega. Pokrajine Godžam, Volega, Šoa, Kafa, Sidam in skoraj vsa Amhara imajo dovolj dežja, dobro podnebje in so zaradi visoke lege nad morjem proste opasnih tropskih bolezni, ki v drugih predelih Afrike onemogočajo belemu človeku stalno naselitev
Zopet se tako postavlja pred Italijane važno vprašanje, ali bodo hoteli v množicah zapustiti domovino in iti kot pionirji v Afriko. Pri današnjem avtoritarnem režimu in trdni organizaciji 30 izgledi za to daleko ugodnejši, nego kdaj-koli prej. Zabrana izseljevanja, ki jo je fašizem izvajal prav strogo, bo zdaj prišla prav in bo usmerila italijanski ljudski tak v Afriko, kjer bo obilo dela za pridne roke. Tudi v pogledu rudnin dela vlada račune za bodočnost. Abesinija ima mnogo nahodišč žlahtnih kovin, obenem pa tudi mnogo ležišč surovin, ki Italiji tako zelo primanjikujejo: železa, premoga, svinca in oelo nafte. Sicer 90
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
MANIFESTACIJA SLOGE V BUKAREŠTI
Konferenca poglavarjev držav Male antante je pokazala popolno soglasje v naziranju
Podana je tudi popolna skupnost akcije
Bukarešta, 8. junija, a. O včerajšnjih razgovorih šefov držav Male antante je bil objavljen naslednji komunike:
»Včeraj ob 12. so se poglavarji držav Male antante odpeljali s svojim spremstvom, predsednikom vlade Tatarescom ter zunanjima ministroma dr. Krofto in Titulescom v grad Skrovište, 30 km od Bukarešte. Po kosilu se je vršila konferenca treh državnih poglavarjev, na kateri sta govorila zlasti Nj. Vis. knez namestnik Pavle in prezident dr. Beneš. Konferenci so prisostvovali tudi predsednik vlade Tatarescu in zunanja ministra Titulescu in dr. Krof ta. Obravnavali so vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu in je bilo ugotovljeno, da obstoja najpopolnejša enotnost naziranj in da je glede na to podana tudi popolna skupnost akcije.
Popolna enotnost
Objavljajoč komunike o včerajšnji konferenci šefov držav Male antante, ki so ji prisostvovali tudi predsednik rumunske vlade Tatarescu, zunanji minister Titulescu, zunanji minister dr. Krofta in jugoslovenski poslanik na rumunskem dvoru Kasidolac, poudarjajo popolno enodušnost držav Male antante v vseh vprašanjih ohranitve in obrambe meja, spoštovanja mednarodnih obveznosti ter povzdige prestiža Male antante z uvedbo novih zvez med narodi treh prijateljskih in zavezniških držav. Poglavarji držav so si edini, da bodo vzajemno nastopih proti poizkusu kršitve načela enakosti evropskih držav in glede vprašanja ohranitve načel, ki lahko okrepe lojalno in prijateljsko sodelovanje Male antante z vsemi velikimi in malimi državami, bodisi sosednimi bodisi oddaljenimi.
Večerja v češkoslovaškem poslaništva
Kralj Karol, prezident dr. Beneš, knez-namestnik Pavle, vojvoda Mihael, kraljica Marija in princ Nikola so bili snoči gosti na svečani večerji v češkoslovaškem poslaništvu v Bukarešti. Večerje so se udeležili tudi češkoslovaški zunanji miirster dr. Krofta, jugoslovenski prometni minister dr. Spaho, ministrski predsednik Tatarescu, zunanji minister Titulescu, rumunski notranji minister Inculez, jugoslovenski poslanik Kasidolac, rumunski poslanik na jugoslovenskem dvoru Gura-
nescu. rumunski poslanik v Pragi Emandi « drugi dostojanstveniki. Po večerji je bil slovesen sprejem
Včerajšnje svečanosti
Dopoldne so se začele pred dvorcem Co-troceni svečanosti v proslavo Sestletnice, odkar je kralj Karol .TL stopil na prestol.
Kralj in njegovi vi» ki gostje so prisostvovali paradi 25.000 članov rumunske telovadne organizacije stražarjev, ki so se zbrali iz vse države. Ob tej priliki je bilo razvitih 300 zastav posameznih krajevnih in oblastnih odsekov te organizacije. Po blagoslovitvi zastav je imel kralj Karol govor, nato pa so izvajali telovadci vaje, pri katerih je nastopilo 10.000 članov njihove organizacije.
Med svečanostmi se je podrla slabo zgrajena tribuna, ki ni mogla vzdržati velikega števila gledalcev. Več oseb je bilo lažje in huje ranjenih. Kralj Karol n., ki je bil na častni tribuni s knezom namestnikom Pavlom in prezidentom dr. Bene-šem, je takoj posetil ponesrečene meščane.
Ker so bile svečanosti tedaj že Itak končane, so se visoki gosti vrnil! v dvor v Bukarešti.
Jubilej kralja Karola
Vsi današnji listi posvečajo prve strani dinastiji in Nj. Vel. kralju Karolu II., ki praznuje danes šestletnico svojega prihoda na prestol. Radost ljudstva je pri tej priliki še prav posebno velika, ker se nahaja njegov vladar na dan svojega največjega praznika v krogu svojih najboljših prijateljev.
»Ordinea« je objavil v posebni izdaji slike Nj. Vel. kralja Karola. Nj. Vel. kraljice Marije, kraljice Marije-matere, prezidenta dr. Beneša, ter sliko, izjavo in podpis Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ki v svojih besedah, posvečenih rumunskemu kralju Karolu, toplo pozdravlja današnjo obletnico njegovega vladanja.
»Univereul« je objavil na prvi strani izjavo in avtogram kneza namestnika Pavla o šestletnici vladanja Nj. Vel. kralja Karola II. in o sestanku držav Male antante.
Krst parnika
„Kralj Karol II.U
»Universul« javlja iz Tura Severina, da so tamkaj končane priprave za sprejem kralja Karola. prezidenta dr. Beneša, članov rumunske vlade in spremstev, ki bodo jutri prisostvovali krstu parnika »Kralj Karol II.«
Knez namestnik Pavle o zvezi z Rumunijo
Današnji »Universul« je objavil na prvi strani naslednjo izjavo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla;
»Srečen sem, ker se mi je ponudila prilika, da obiščem prijateljsko in zavezniško Rumunijo, da vidim bogastvo in lepote njenih krajev, da morem ugotoviti napredek in razmah njene prestolnice in da pridem v stike z odličnimi predstavniki njenega političnega in družabnega življenja.
Dolgoletno in uspešno sodelovanje in iskreno prijateljstvo med obema državama je rodilo navado, da se v neposrednem stiku vodijo razgovori in čim bolj odkritosrčna posvetovanja. To je ena izmed dobrih tradicij, ki jo je pospeševal in razvil še s posebnimi sorodniškimi zvezami že blagopo-kojni kralj Aleksander, po čegar svetlem vzoru se tudi mi ravnamo.
Prav tako ne moremo pozabiti krvnih stikov, ki družijo po njegovi materi našega mladega kralja z zavezniško ln prijateljsko Rumunijo. Vse, kar sem videl in slišal med mojim bivanjem pri vas. me utrjuje v prepričanju, da je naše sodelovanje v okviru Male antante velika dobrota za oba naša naroda. Naše sodelovanje ni od včeraj in tudi ni ustvarjeno zgolj za potrebe povojf-neffa časa, v katerem je treba storiti in žrtvovati vse za varstvo trajnega miru in za ohranitev ustvarjenega reda.
Naša dva naroda sta stoletja živela v prijateljstvu. Vsa vprašanja, ki so jih nanizali zgodovinski dogodki s svojim razvojem, sta urejevala z miroljubnimi in prijateljskimi sporazumi. Zgodovina rumunsko-jugo-slovenskih stikov je najlepši primer, zlasti v sedanjem času, kako je mogoče z miroljubnostjo in z dobro voljo ustvariti pogoje dobrega prijateljstva med sosednimi narodi.
Globoko sem hvaležen vašemu vzvišene-
mnoga znana nahodišča že obremenjena s tujimi koncesijami, toda Italija bo itak rabila mnogo tujega kapitala, ko bo začela razvijati gospodarske možnosti no-vozasedenih pokrajin.
Tako je sedaj vrsta na Italiji, da dokaže, da njena zahteva po kolonizacij-skem ozemlju ni bila le krinka za pohod v Afriko in da so njene potrebe realnejšega značaja, nego so nemški in japonski izgovori, ki so se iakazali za popolnoma neresnične.
mu vladarju Nj. Vel. kralju Karolu, kakor tudi rumunski kraljevski vladi in rumunskemu ljudstvu za vse brezštevilne znake pozornosti, ki sem jih bil deležen med svojim prebivanjem v Rumuniji. Vem, da veljajo te prijateljske simpatije jugoslovenskem« narodu, ki ostane odločen pristaš ideje najpopolnejše solidarnosti z romunskim narodom tako pri dogodkih sedanjosti kakor v bodočnosti.«
Rumunski tisk o knezu Pavlu
O Nj Vis. knezu namestniku Pavlu je objavil »Independance Roumaine« članek, v katerem pravi med drugim:
Navzočnost Nj. Vis. kneza Pavla med nami v teh težkih mednarodnih okolščinah in izmenjava misli, ki jo bo imel z našim ljubljenim vladarjem in prezidentom dr. Benešom, sta dokaz popolne privrženosti Jugoslavije tako nasproti Rumuniji, kakor Mali antanti. Knez Pavle je bil vedno intimen sodelavec kralja Aleksandra, katerega je v mnogih funkcijah nadomeščal ter je bil pogosto tudi njegov zastopnik v tujih državah s poslednjim poslanstvom. Vžival je vedno njegovo največje zaupanje. Tako je mogel leta in leta od blizu spremljati razvoj javnega življenja v Jugoslaviji in zato ga je kralj Aleksander odločil za prvega namestnika v svoji oporoki.
Knez Pavle je popolnoma poznal vse politične in druge namere svojega kraljevskega bratranca. Po kraljevi tragični smrti je knez Pavle po oporoki prevzel mesto prvega namestnika. Vest, da ga je imenoval kralj za prvega namestnika, je napravila na ves jugoslovanski narod odličen vtis v trenutkih žalosti, nastale s kraljevo smrtjo. Knez-namestnik je s svojim modrim in premišljenim nastopom up?avičil vse velike na-de in zaupanje države vanj. Pri tej priliki je neki list zapisal, da je knez Pavle zlata podlaga Jugoslavije m da se je treba zahvaliti Bogu, da on vodi državo. Knez Pavle uživa v vsej državi neomajno zaupanje narodnih množic. Ljudstvo vidi v njem zvestega izvrševalca političnih namer pokojnega kralja, in moža, ki je najbolje kvalificiran, da ohrani politično dedščino, ki jo je marsejski mučenik zapustil narodu. Razen tega uživa knez Pavle spoštovajne vse Kvrope. Njegove velike vrline so znane tako v Londonu kakor v Parizu. Naslanjajoč se na poštenost, ki je glavna črta
njegovega značaja, in na njegovo zvestobo, ki zbuja občudovanje, združuje knez namestnik Pavle v svoji osebnosti veliko nvdrost in osebne izkušnje, zavest časti in poguma ki ga označujejo kot odličnega za-; stopnika naroda Jugoslovenov, ki ljubi svojo domovino in svoj narod in ki daje tej domovini v službo vse svoje velike vrline. Rumunski narod je ponosen, da lahko kneza namestnika Pavla sprejema s toplo simpatijo, ki jo zbuja njegova visoka osebnost, z vsemi častmi in spoštovanjem, ki smo jih dolžni.
Beneš o slogi in edinstvu med ČSR ln Jugoslavijo
Beograd, 8. junija, p. »Pravda« objavlja naslednjo izjavo, ki jo je po včerajšnjih razgovorih poglavarjev držav Male antante v Bukarešti dal prezident Češkoslovaške republike dr. Beneš njenemu posebnemu dopisniku v Bukarešti:
»Razgovori, ki smo jih imeli, zlasti pa razgovor z Nj. Vis. knezom namestnikom Pavlom, so me utrdili v prepričanju, da sloga ln edinstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo še nikdar nista bila tako popolna, kakor sedaj. Mislim, da je že sama ta ugotovitev dovolj jasna po tolikoletnem iskrenem sodelovanju med obema državama. Naše medsebojno zaupanje Je popolno.«
Vrhunec v razvoju Male antante
Praga, 8. junija. AA. Listi objavljajo obširne komentarje o sestanku državnih poglavarjev Male antante in poudarjajo prisrčen sprejem, ki sta ga bila deležna prezident dr. Beneš in knez namestnik Pavle v Bukarešti. Sestanek v Bukarešti označujejo kot vrhunec v razvoju sodelovanja treh držav z namenom, da se organizira mir v srednji Evropi in v Evropi sploh. Prav tako ugodno pišejo o sklepu, da naj se sestanki državnih poglavarjev držav Male antante vrše vsako leto. Dogodki v Bukarešti napolnjujejo z radostjo Malo antanto in vse njene resnične prijatelje.
Prozorna intriga
Bukarešta, 8. junija, o- Iz gotovih krogov, ki niso prijateljsko razpoloženi napram
Mali antanti. so se razširjali Tazni komentarji o tem, da konferencam državnih poglavarjev in vodiilnih državnikov Male antante v Bukarešti ni prisostvoval zunanji minister kraljevine Jugoslavije dr. Stojadinovič. Ti komentarji so bili razširjeni po vsej Evropi z oči vidnim namenom zmanjšati vtis manifestacij v Bukarešti. Oficael-na rumunska časopisna agencija je zato izdala poseben komunike, v katerem je rečeno, da je bilo že 6. maja dogovorjeno, da bo prišel s knezom namestnikom v Bukarešto minister prometa dr. Spaho, ker predsednik vlade dr. Stojadinovič ne more zapustiti države v čaSu, ko kneza namestnika ni doma. V ostalem podčrtava komunike Male antante, ki ga je izdal ministrski pred sodnik dr. Stojadinovič povodom njenega zasedanja v Beogradu 7. maja 1936. njeno popolno solidarnost v vseh vprašanjih- Sicer pa pride predsednik vlade dr. Stojadinovič v kraitkem v oficiefnem pose-tu v Bukarešto.
Kralj Karol
bo posetil Prago
Bukarešta. 8. junija, o. Kralj Karol n. bo prišel jeseni v Prago, da vrne poset prezidentu dr. Benešu. Dan poanta bo določen po diplomatski poti.
Velesila
Sofija, 8. junija. AA. »Zorne piše, da je Mala antanta postala s svojo skupno vojaško močjo velesila.
Pogajanja o zgraditvi mostu preko Dunava
Bukarešta, 8. junija, AA Ze v soboto se je pričela jugoslovensko-rumunska konferenca o zgraditvi železniškega mostu preko Dunava, ki bi vezal Rumunijo in Jugoslavijo. Delegaciji obeh držav vodita prometna ministra Franasovici in dr. Mehmed Spaho. V soboto je imel prometni minister Frana sovi oi kratek otvoritveni govor, včeraj dopoldne pa se je konferenca nadaljevala. Čeprav je bilo izraženo upanje, da bi se pogajanja zaključila uspešno, konkretnih rezultatov zasedaj ni treba pričakovati. Gotovo je le. da sta se stališči obeh delegacij na včerajšnji seji nekoliko zbližali.
Angleška
Diplomatska akcija za sporazumen nastop Anglije in Francije na zasedanju Društva narodov
Pariz, 8. junija, o. Angleška vlada je izročila francoski vladi obširno noto. v kateri obravnava zadeve, o katerih bo razpravlja;! svet Društva narodov na svojem pri; ho din jem zasedanju. Nota se nanaša v prvi vrsti na abesinski problem. V francoskem zunanjem ministrstvu proučujejo sedaj to noto in sestavljajo odgovor. Kakor zatrjujejo v dtobro poučenih krogih, bo zunanji irainisrter Delbcs v kratkem, naijbrže še proti koncu tedna odpotoval v London, da stopi v osebne stike z angleškim zunanjim ministrom ter z njim prouči vse probleme, o katerih bi bilo treba doseči sporazum med Anglijo in Francijo Ni izključeno, da bo tudi ministrski predsednik Leon Blum potoval v London, da končno veljavno razčisti odnošaje med Londonom in Parizom.
V	diplomatskih krogih se zatrjuje, da je francoska vlada odločno proti ukinitvi Sankcij proti Italiji, ker bi to pomenilo kapitulacijo Društva narodov in bi omajalo vero vseh malih narodov in držav v ženevsko ustanovo. Zato je francoska vlada odločena podpreti v Ženevi vsak predlog, ki bi stremel po poostritvi sankcij.
V	tem smislu bo tudi sestavljen odgovor francoske vlade na angleško noto. Zunanji minister Delbos je imel danes dolg razgovor s predsednikom ženevskega sankcijske-ga odbora Madarkugo, ki mu je poročal o trenutnem položaju kakor tudi o kompromisnem predlogu prezidenta dir. Benesa. ki je trenutno še vedno predsednik Društva narodov.
Ka] pričakujejo v Rlnra?
Rim, 8. junija, o. V tukajšnjih političnih krogih računajo, da bo zatišje, ki je nastalo zaradi odgoditve zasedanja sveta Društva narodov do konca meseca, izkoriščeno za diplomatska pogajanja, ki bi se mogla pričeti na podlagi predlogov, ki jih je nedavno sporočil italijanski poslanik Grandi v Mussolini jevem imenu angleškemu zunanjemu ministru Edenu. V zvezi s tem je tudi nenadni odhod francoskega poslanika v Rimu Ohambruna v Pariz, kjer bo podrobno poročal ministrskemu predsedniku Blumu in zunanjemu ministru Delbosu o stališču Italije ▼ italijansko-abesinskem sporu in o vseh aktualnih mednarodnih problemih. Italijanski Ksti izražajo upanje, da bo še do konca tedna prišlo do važnih izprememb v mednarodni po!-:i»'ki ter da bo napetost znatno popustila. Prvi korak k zboljšanju položaja naj bi bila odločitev, ki jo bo sprejela angleška vlada na svoji jutrišnje seji. Upajo, da se bo angleška vlada odločila za ukinitev sankcij proti Italiji, nakar bi se mogla takoj pričeti diplomatska
pogajanja z vsemi zainteresiranimi državami. da bi mogel svet Društva narodov ki se bo sestal 26. junija, takoj formulirati sklep o ukinitvi sankcij. Pogajanja za ureditev abesinskega vprašanja naj bi se med Frana jo, Anglijo in Italijo vršila na osnovi pogodbe iz 1. 1906, toda Anglija in Francija bd morali prej brezpogojno priznati anekeijo Abesinije po Italiji. >Tr«'buna« poroča, da je tudi odhod abesinskega cesarja iz Anglije dOber znak. Neguš bo prihodnji teden odpotoval v Švico, ne bo pa šel v ženevo, k jej. bo še nadalje zastopal Abesinijo pariški untv. profesor Jeze, ki se mudi sedaj v Londonu in skupno z abeailnskim cesarjem proučuje stališče, ki naj ga zavzame pred svetom Društva narodov.
Nove smernice angleške zunanje politike
London, 8. junija, o. Vsi današnji Usti komentirajo včerajšnji Edenov govor, na nekem zborovanju, kjer je obravnava« za-nanjo politiko angleške viade. »Ttaes« deli program, ki ga je pri tem razvil Eden, na štiri glavne točke to sicer: 1. Nadaljevanje politiikg v okviru Drodtva narodov. 2. Reforma Društva narodov tako, da se v bodoče član Društva narodov ne bo mogel več predajati upanju, da bo ostala akcija proti napadalcu brezuspešna. List tolmači to kot dokaz, da se bo Anglija zavzela za poostritev sankcijskih določb. 3. Točna definicija angleških med. narodnih obveznosti. 4. Izpopolnitev angleškega obrambnega sistema.
List misli, da vsebujejo te štiri tofike glavne smernice bodoče angleške politike. V zvezi s tem prepisuje veliko važnost najavljenemu posetu francoskega zunanjega ministra Delbosa v Londonu, ker ae bodo pri tej priliki definitivno razčistili odnošaji med Parizom in Londonom.
Maksimiranje cen
oljnega semenja
Beograd, 7. junija, p. Nedavno je mmi-strstvo za trgovino v sporazumu z ministrom za kmetijstvo sklicalo konferenco, na kateri so razpravljali o odkupu oljnega semenja. Na podlagi sklepov konference je bila sestavljena uredba o maksimiranju cen oljnega semenja, da bi se na ta način preprečilo na eni strani oškodovanje pridelovalcev, na drugi strani pa kupcev. Danes je ministrski gospodarako-finančni odbor predlagano uredbo odklonil in vrnil zadevo trgovinskemu ministrstvu v ponovno proučitev.
Stavkovno gibanje
v Franciji popušča
Dosežen je bil načelni sporazum med zastopniki delavcev in podjetnikov
Pariz, 8. junija, o. Sele preteklo noč je | prinesla preobrat v stavkovnem gibanju, ki je zavrelo malone že katastrofalen obseg, saj je stavkalo nad milijon ljudi. V notranjem ministrstvu je bila po nekaj dneh napornih pogajanj končno podpisana pogodba o ukinitvi stavke po vsej državi. Podpisali so jo zastopniki oblasti, industrijske zveze, glavne delavske zveze in delavske strokovne zveze. Pri pogajanjih sta največ posredovala novi notranji minister Salendro in novi minister za delo Lebas. Ponovno je v pogajanja posegel tudi sam ministrski predsednik Leon Blum. Največje težave so nastale, ker zastopniki delavcev niso mogli sprejeti obveznosti, da se bodo delavci res vrnili na delo in opustili blokado posameznih tovarn in objektov. Potrebna jamstva je dal šele notranji minister, nakar so tudi zastopniki delodajalcev pristali na sporazum.
Novi sporazum
ki je stopil v veljavo z današnjim dnem, določa:
1. Skleniti se morajo takoj kolektivne delovne pogodbe med posameznimi podjetji in delavci. 2. Zagotoviti se mora svoboda opredelitve delavstva v političnem in strokovnem pogledu. 3. Plače se povišajo za 7 do 15 odstotkov, tako. da skupno povišanje plač pri posameznem podjetju ne bo presegalo 12 odstotkov. 4. Določiti se morajo delovni pogoji pri vsakem posameznem podjetju. 5. 40-urno delo na teden. 6. Plačan dopust. 7. Jamstva, da delavci, ki so stavkali, ne bodo odpuščeni. 8. Poziv glavne delavske zveze vsem stavkujo-čim, da se nemudoma vrnejo na delo v svoje tovarne in podjetja, čim bodo lastniki podjetij uresničili določbe sporazuma.
Posredovanje vlade
Vlada je v zadnjih dveh dneh odločno intervenirala pri pogajanjih, ker je šlo v prvi vrsti za njen lastni prestiž. Če bo namreč delavstvo v celoti pokazalo discipliniranost napram svojim socialističnim, komunističnim in drugim političnim voditeljem, bi to pomenilo vsekakor izredno velik uspeh sedanjega režima; če pa se bo upiralo še nadalje, bi s tem stvarno uničilo vso veliko zmago, ki jo je Ljudska fronta izvojevala pri poslednjih parlamentarnih volitvah z delavskimi množicami.
Zato je vlada tudi v vsej naglici pripravila nove zakonske načrte o ureditvi socialnih problemov, na katere se naslanja v pretekli noči sklenjeni sporazum. Tako bo že jutri predložen poslanski zbornici v obravnavo načrt zakona o uvedbi splošnega obveznega delovnega urnika, ki določa 40 ur rednega dela na teden. Drugi zakonski načrt določa obvezno sklepanje kolektivnih pogodb med posameznimi podjetji,, ki imajo nad 10 nameščencev. Vsekakor je jasno, da bo morala vlada v primeru, če bi stavkovno gibanje ne pojenjalo, poseči vmes tudi z oboroženo silo in spraviti delavce iz tovarn, v katerih so se utaborili.
Poziv glavne delavske zveze
V ostalem je glavna delavska zveza že snoči pozvala vse stavkujoče delavstvo, naj se vrne na delo, ker je sklenjen spo-
razum. Nekatere kategorije delavcev so se že davi vrnile na delo, mnogo delavcev pa ni hotelo verjeti, da je sporazum dosežen, zaradi česar tudi niso izpraznili tovarniških objektov. V splošnem pa upajo, da se bo delavstvo v veliki večini jutri zopet vrnilo k strojem.
Liste so morali davi tiskarne odpraviti po Parizu in na deželi še z lastnimi prevoznimi sredstvi. Pri podjetju Chachett je stavka davi še trajala. Osobje tega prevozniškega podjetja je imelo dopoldne zborovanje, na katerem je sprejelo načelni sporazum, sklenjen v pretekli noči v notranjem ministrstvu ter odločilo, da se vrne na delo, čim bo v smislu omenjenega sporazuma podpisana tudi nova kolektivna delovna pogodba s podjetjem. Napetost je vsekakor popustila in je pričakovati, da bodo liste pričeli jutri zopet redno izdajati in razpečavati. Tudi v drugih mestih so bila danes zborovanja razpečevalcev listov, na katerih so sprejeli načelne določbe pariškega sporazuma, nakar so se takoj pričela pogajanja v smislu sporazuma med delavskimi zastopniki in posameznimi podjetji.
V gradbeni stroki
še ni sporazuma
Sporazum pa ne velja za nameščence velikih trgovskih podjetij niti za gradbeno delavstvo. Gradbeno delavstvo se je pridružilo stavki šele v poslednjih dneh. V celoti je opustilo delo 200.000 gradbenih delavcev, zlasti v departementih Seine Sei-ne et Oise in Seine-Marne. Stavkovno gibanje gradbenega delavstva se je davi v podeželskih krajih celo razširilo, vendar pa se kaže, da je po današnjih zborovanjih stavkujočih napetost tudi v njihovih vrstah pričela popuščati. Tudi delavstvo letalskih in avtomobilskih tovarn v pariški okolici se pripravlja, da se jutri vrne na delo.
Le v Dunkerqueu in v Clermont-Ferran-du je položaj še zelo napet. Davi je v Dun-kerqueu skupina stavkujočih delavcev z rdečo zastavo na čelu zasedla vse dohode v tamkajšnjo ladjedelnico in onemogočila vsakomur pristop v delavnice. Ob 9.30 je na znamenje siren 2.000 delavcev opustilo delo v ladjedelnicah. V Clermon-Ferrandu so delodajalci znane tovarne pnevmatike Michelin izprli 8.000 delavcev, ker so nameščenci njihove električne centrale^ na poziv ljudi, ki pri podjetju niso nameščene, pričeli stavkati in tako onemogočili delo tudi v ostalih objektih.
Manifestacijski shod socialistov
Velik vtis je napravil na delavske množice v Parizu in okolici tudi manifestacijski shod. ki So ga socialistične organizacije priredile na velodromu De River, kjer se je zbralo oad 25.000 ljudi. Garda socialistične mladine je nastopila z modrimi srajcami in rdečimi kravatami, na zborovanje pa je prišlo tudi zelo mnogo komunistov. Govorili so kolonialni minister Moutet, veteran socialističnih politikov Bracke, komunistični voditelj Thores, državna podtajni-ca za mladinsko sodstvo Lecor in drugi. Prisoten je bil tudi Blum.
Reforma Društva narodov za ceno Abesinije?
Anglija je pripravljena žrtvovati Abesinijo, če se po-ostre obveznosti članic Društva narodov
Pariz, 8. junija, o. Vlada se je z vso vnemo lotila urejevanja zunanjih političnih vprašanj, ker mora Francija že zaradi svojega prestiža aktivno sodelovati zlasti v zadevi sankcij in italijansko-abesinskega spora, obenem pa spraviti z mrtve točke tudi lokarnski spor. Glede na Italijo, ki bo bržkone prisilila tudi Društvo narodov h kapitulaciji, Franciji očividno ne kaže drugega, kakor obnoviti nekdanjo entente cordiale z Angleži, pri čemer bo lahko zahtevala od njih izdatnejše sodelovanje v akciji napram Nemčiji.
Ze včeraj sta imela Leon Blum in novi zunanji minister Yvon Delbos dolgo posvetovanje, na katerem sta določila diplomatsko akcijo v bližnji bodočnosti. Predvsem sta sklenila pozvati v Pariz francoske poslanike iz glavnih evropskih mest, da se podrobno poučita o položaju v Londonu, Rimu, Berlinu in drugod.
Rimski poslanik Chambrun je že davi prispel v Pariz in so se dopoldne v zunanjem ministrstvu sestali Blum, Delbos, Leger in Chambrun, ki je sporočil, da je Mussolini sestavil tudi predloge za sporazum z Anglijo izven Društva narodov. Po kratki razpravi so te predloge takoj sporočili dalje v London.
Po informacijah iz Londona je tudi angleška vlada že izpremenila svoje stališče glede na italijansko-abesinski spor, o čemer bo francoskim državnikom podrobneje poročal poslanik Corbin. ki je že na poti v Pariz. Anglija bo pristala na Izvršeno italijansko dejanje v vzhodni Afriki, zato pa bo zahtevala takojšnjo reformo Društva narodov v tem smislu, da ne bo mogla nobena država v bodoče na svojo lastno pest In samo glede na svoje interese urejati tako važnih vprašanj, kakor je bilo abesinsko. Pakt Društva narodov se ima revidirati tako. da bodo članice v bodoče povsem konkretno obvezane nastopiti proti vsaki državi, ki bi ogrožala mir, z efektivnimi gospodarskimi. finančnimi in vojaškimi sankcijami. Francoska vlada se taki angleški zahtevi vsekakor ne bo upirala. Sedaj gre le še za to, s kakšno formulacijo naj b? se tudi v Ženevi likvidiral abesinski problem. Od Italije ni pričakovati nikakršnega odpora proti novim obveznostim v okviru Društva narodov, ker bo imela desetletja do-
volj posla z Abesinijo. Zanjo je važno le, da se ukinejo sankcije, ki očividno vedno bolj ogrožajo nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva, kakor menijo to nekateri politični krogi v inozemstvu na osnovi poročil italijanskega propagandnega ministrstva. Corbin bo v Parizu dobil tudi podrobna navodila, da pripravi vse potrebno za Delbo-sovo potovanje v London, kjer se namerava novi francoski zunanji minister še pred zasedanjem sveta in skupščine Društva narodov z Edenom razgovoriti o skupni akciji v Ženevi.
Jutri bo prispel v Pariz tudi berlinski poslanik Francois Poncet. Njegovi konferenci z Blumom in Delbosom pripisujejo politični krogi še prav poseben pomen, ker se imajo na njej določiti osnovne smernice bodoče akcije za razvoj nadaljnjih odnošajev med Parizom in Londonom na eni ter Berlinom na drugi strani. Tudi lokarnski spor naj bi se premaknil z mrtve točke še pred izrednim zasedanjem sveta Društva narodov.
Vandervelde vrnil mandat
Bruselj, 8. junija. AA. Vandervelde je na podlagi razgovorov z zastopniki glavnega odbora katoliške 6tranke, flamslkih katoličanov in krščansikih demokratov prišel do sklepa, da katoliške skupine ne bodo podpirale morebitne nove vlade, v kat©ri bi imeE prvo besedo socialisti. Zato je popoldne vrnil kralju Leopoldu HI. poverjeni mandat. Kralj je na to poveril mandat za sestavo nove vlade zopet Van-Zeelandu.
Kongres mednarodne zveze občin
Berlin, 8. junija. AA. V okrašeni dvorani Krollove opere so davi otvorili 6. kongres mednarodne zveze občin. Otvoritvi je prisostvoval tudi notranji minister dr. Frick. Dopoldne so razpravljali o raznih občinskih vprašanjih/popoldne pa so bila na dnevnem redu razna vprašanja, ki se tičejo izključno pemške prestolnice.
1 Beležke
Živahna politična nedelja
V	nedeljo je bilo v državi vse polno političnih shodov in sestankov. V Sarajevu je bila banovinska skupščina JNS za drinsko banovino. Udeležba delegatov iz vseh sre-zov je bila tako velika, da se je skupščina pretvorila v pravi manifestacijski shod. Glavni govornik je bil senator Jovo Ba-njanln.
V	Banjalakl je bil shod zemijoradniSce-
ga krila združene opozicije. Glavni govornik je bil dr. Milan Gavrilovič. Vojvodinsko krilo združene opozicije je priredilo shod v Indjiji, kjer je govoril zemunski odvetnik dr. Milan Kostič. V belovarskem srezu na Hrvatskem sta priredila dva shoda dr. Srdjan Budisavljevič in Večeslav Vilder, voditelja pribičevičevskega krila zagrebške opozicije.
V	Novem Sadu je bil sestanek pristašev stranke Zbor, v Mostarju in okolici pa je bil bivši prometni minister inž. Vujič z nekaterimi drugimi narodnimi poslanci.
Še o kukavičjem jajcu
Svoj čas je dobro znani poUtičm »inior-mator« potegnil beograjsko »Samoupravo« z izmišljotino, da je pod režimom JNS bilo društvom Prosvetne " zveze v Sloveniji prepovedano prirejanje prvodecembrskih proslav in pridržano stranki JNS. Na našo ugotovitev, da je to zopet ena onih podlih klevet ki ee jih gotova gospoda ne more odvaditi, ker se je drže kakor železna srajca, se sedaj avtor te izmišljotine brani, češ, da JNS sicer ni prepovedala Prosvetni zvezi proslavljanja 1. decembra s kakim »službenim aktom« banske uprave, pač pa via fac-ti. V »dokaz« navaja, da je Prosvetno društvo v Bohinjski Bistrici 1. decembra 1933. priredilo slavnostni sprevod- Komaj pa so pevci odpeli pesem »Hej Slovenci«, je interveniral komandir orožniške postaje ter je s potegnjeno sabljo povonko v imenu zakona prepovedal.
Ker je torej neki orožniški narednik v neki vasi razpustil ie vršečo se slavnostno povorko, ki je prepevala v tedanjih časih na svoj način pomembno himno >Hej Slovenci«, je dokazano, da je JNS sistematično prepovedovala Prosvetni zvezi proslavljanje 1. decembra! Pri tem. nota bene, v t sti dobi Prosvetna zveza sploh ni obstojala, ker je bila razpuščena in torej ni mogla kot taka proslav prirejati. V ostalem ziveza tega ni delala niti poprej, ko je pravno še obstojala. Poleg vsega tega se pa iz samih navedb v »Samoupravi« vidi. da svečana povorka v Boh. Bistrici ni bila prepovedana, temveč, da 6e je že vršila in jo je orož-ništvo očividno radi nekakih incidentov za časa njenega obhoda razpustilo. V arhivih, ki so »Samoupravi« gotovo bližji, kakor nam, se bo dalo tudi še danes ugotoviti, kakšni so bil razlogi za ta ukrep orožni-
štva.	. , „__
Seveda je tudi iz trte izvito, da je JNS sebi pridržala proslavo 1. decembra. Ve se, kdo pri nas vodi proslave praznika zedi-njenja. To je tudi sokolski praznik in njegove proslave so povsod pri nas v sokol-skih rokah. Pristaši JNS so se jih sigurno povsod udeleževali, poleg pristašev drugih stranik toda JNS nikjer ni skušala jih vzeti v svoje roke. Kdor kaj drugega trdi. očitno laže, računajoč na notorično nepo-znanje naših prilik v gotovih beograjskih krogih.
Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze
V	nedeljo je bil t Ljubljani občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Udefležilo se ga je 128 delegatov, ki so zastopali 6430 članov. Izvoljen je bil po večini stari odbor.
Jugoslovanska strokovna zveza, organizacija krščansko-socialnega delavstva, v zadmjem času, kakor je našim čitateljem že znano, ni v posebni milosti pri političnem vodstvu svojega tabora. To se zrcali tuji: v časopisju. Ponedeljski »Slovenec« za poročilo o njenem občnem zboru ^ploh ni našel prostora, »Slovenski dom« pa miu je posvetil celih 33 vrstic. Nekdaj so listi iz Jugoslovanske tiskarne prinašali o zborovanjih JSZ poročila na celih straneh.
Dr. Gavrilovič o zahtevah dr. Mačka
V	Banjaluki se je vršila v nedeljo konferenca zemljoradniške stranke za vrbasko banovino. Glavni govornik je bil dr. Milan Gavrilovič, ki je med drugim dejal: >Zelo važno je, da so na čelu naroda ljudje, ki jih je težko prevariti in ki ne menjavajo svojega prepričanja.« Glede politike dr. Mačka, s katerim je imel dr. Gavrilovič ponovno priliko govoriti kot član delovnega odbora združene opozicije, je posebej izjavil: »Dr. Maček je jasno dejal: Hočem državo, hočem monarhijo, hočem ureditev države, ki jo bodo lahko odobrili tako Hrvati kakor Srbi. Dr. Maček ne žeU nobene ureditve države brez pristanka Srbov. Bilo bi proti njegovi želji, če bi se z rešitvijo hrvatskega vprašanja pojavilo srbsko vprašanje.«
Zanimiva tožba
Te dni je vložil, kakor posnemamo po beograjskih listih, zastopnik nar. posl. Tase Diniča, beograjski odvetnik dr. Sava Besa-rovič tožbo zaradi klevete proti odgovornemu uredniku beograjskega »Vremena«. »Vreme« je bilo namreč trdilo, da je g- Ta-sa Dinič, ki 6e nahaja v Pragi, pobegnil kot načelnik »Pofai iz Jugoslavije po atentatu na predsednika vlade dr. Stojadinovi-ča ter odnesel s seboj tajni arhiv organizacije.
Molotov v Varšavi
Varšava, 8. junija, g. Danes je predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov potoval ©kozi Varšavo Na postaji je imel kratek razgovor z ruskim poslanikom v Varšavi. Cilj Molotovega potovanja v inozemstvu ni znan.
Maksim Gorici v agoniji
Moskva, 8. junija, d. V bolezni Maksima Gorkija se kažejo znaki izrazite slabosti srca. Bitje žile dosega od časa do časa 120 utripov, je neredno in pogosto tudi preneha. Vnetje pljuč se ne razširja.
Zdravniki so izgubili vsako upanje in pričakujejo smrt vsaki hip. Gorkega zdržu-jejo pri življenju samo še z injekcijami.
Govori na shodu JRZ v Mengša
V nedeljo je bfl v Mengšu shod JRZ. Med
drugimi so se ga udeležili ministra dr. Marko Kožul in dr. Miha Krek, ban dr. Natlačen in predsednik apelacijskega sodišča dr. Golja. Shod je bfl zamišljen kot naknadna proslava dr. Koroščeve 60-letnice
V posebnem
6prevodu je šel zato močen oddelek fantov, okrašenih s tem simbolom. Zboru je
prisostvovalo tudi 12 bivših obtožencev iz znanih procesov pred državnim sodiščem.
Bivši visoki funkcionar Presbiroja pod diktatorskim režimom g. Fran Smodej je napadal jugoslovenske nacionaliste kot največje nasprotnike demokracije, ki so kompromitirali jugoslovensko misel. Rekel je. da so moralno manj vreden element, ker človek, ki zataji svoj narod ter prodaja narod in sebe drugim pod firmo jujroslovan-stva. ni in ne more biti dober Jugosloven. Minister dr. Kožul,
je, kakor poroča »Slovenec« na kratko obračunal s prejšnjimi režimi ter je izjavil, da je vodja Slovencev samo dr. Korošec. Na koncu je toplo priporočal JRZ, za katero 6e je odločil dr. Korošec v interesu slovenskega naroda.
Minister dr. Krek je uvodoma opravičeval dogodke iz L 1932./33. češ to niso bile demonstracije protidržavnega značaja, temveč samo iz svobodoljubja porojene manifestacije za edinega našega voditelja. Danes je svoboda zopet tu in svobodno zopet odmeva slovenska pesem. Vlada JRZ vztrajno popravlja osebne in obče krivice, prizadete v neizmerni meri našemu narodu. Vračajo se preganjani uradniki. Zaničevani učitelji dobivajo zadoščenja in popravljajo se občinske meje. Vso javno upravo je prevzel nov duh. Na gospodarskem polju je vlada uvedla red, zakonitost in poštenje in je javno upravo tako dovršila, da je vsaka najmanjša korupcija izključena. Poleg teea pa je dvakrat znižala zemljarino, znižala in
odpravila razne takse in druge javne dajatve. Glede kmetskega stanu je predsednik vlade dr. Stojadinovič na kongresu JRZ dal več kakor razveseljive programatične izjave, ko je rekel, da je treba urediti vprašanje prezadolženosti kmeta, likvidnosti kmečkega zadružništva in vprašanja cen kmečkih produktov. Vse to pa je tako zapleteno vprašanje, da redko kdo veruje, da bi mogla vlada kaj odločilnega storiti. Toda ravno tako mnogi niso verjeli, da bo vlada stalna in trdna, da bo uspela organizacija JRZ, da se bodo mogle preko zime prehraniti vse pokrajine države. In vendar se je vse to doseglo. Enako bo tudi s kmečkim vpraša-njem. Vlada intenzivno pospešuje javna dela. V dravski banovini ni okraja, kjer se ne bi investiralo 100.000 dinarjev, kar da skupno že več kakor 2 in pol milijona dinarjev. Letos se izvršujeta dva velika načrta javnih del: trasira se avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak in začne se trasirati zveza Slovenije z morjem. Če se pomisli še, da bo vlada letos pristopila k zgradbi vse-učiliške knjižnice, k dograditvi bolnice in kmetijske kontrolne postaje, bo moral vsakdo priznati. da je vlada izčrpala vsa sredstva in vse napore, da bi v javnih delih zaposlila čim več ljudi ter obnovila in poživila celo gospodarsko življenje. Pravičnost novega režima, skrbnost in red v javni upravi, pomirljivost v političnem življenju vplivajo tako koristno na naše gospodarstvo. da se tudi ono očitno dviga.
Prehajajoč na nove politične zakone, je minister Krek izjavil, da jih je vlada vsak čas pripravljena predložiti, toda večina v senatu je protivna in je velika ovira, da vlada ne more na dan z zakoni, ki jih je obljubila. Vendar je vlada prepričana, da bo tudi v senatu dobila večino, nakar se bodo mogli vsi potrebni in zaželjeni zakoni izglasovati. Na koncu je minister dr. Krek proglasil. da so vsi dobri Slovenci z dr. Korošcem v bojnih vrstah .TRZ. na katere poziv odgovarjajo: Tukaj smo! Pripravljeni smo!
Krasna zmaga Jugoslavije v Parizu
Obe včerajšnji single partiji sta dobila naša igralca ter s tem proti Franciji dosegla zmago 3:2 — Ostra in ogorčena borba — Jugoslavija igra v semifinaJa
proti Avstriji
Pariz, 8. junija.
Danee popoldne sta se vršili zadnji dve single partiji med Jugoslavijo in Francijo v tekmovanju za Davisov pokal, ki sta bili odločilni za nadalnji, razvoj te borbe. Prvič, odkar nastopa Jugoslavija v tej tekmi za dragoceno trofejo, ji je uspelo, priboriti si vstop v semifinalno borbo. Dosedaj je Jugoslavija vedno že izpadla v drugem kolu. Današnja zmaga zastopnikov Jugoslavije pa je tembolj pomembna, ker je bila dosežena proti Franciji, torej večkratni končni zmagovalki. Današnja zmaga pa tudi de-mentira razne govorice, ki so se širile v inozemstvu o naši zmagi nad Cehoslovaki v Zagrebu. Naši teniški igralci so dokazali, da znajo zmagati tudi na vročem terenu v inozemstvu. Dosedaj se je idnole Angležem in Američanom posrečilo, da so premagali Francoze v Parizu.
Kako ogorčena je bila borba, vidimo lz tega, da je edinole Pallada dobil svoji partiji v štirih setih, vse druge igre pa so bile odločene šele po petih setih.
PaOada—Destremeao
Kot prvi par sta nastopila Pallada fn Destremeau. Jugosloven je takoj začetkoma prevzel iniciativo ter dobil prvi set s 6:1. V drugem setu se je Destremeau zelo popravil ter zmagal z istim rezultatom. V tretjem setu sta oba igralca igrala s spremenljivo srečo. Končno pa je Pallada zmagal z 8:6. V zadnjem setu je Pallada igral sijajno a tudi njegov nasprotnik ni popustil ter tudi izenačil. Toda Pallada se ni vdal
Dva šahovska turnirja
Moskva
Moskva. 8. junija, i. Za današnje zadnje kolo je vladalo med občinstvom ogromno zanimanje- Dom strokovnih organizacij, kjer se igra turnir, \e bil poln gledalcev, a tudi na cestah okoli poslopja je bil tolikšen naval, da je bil preme« docela ustavljen. Zlasti oikoli miz Capablonce in Bot-vdnika je bila gneča žirv^jenjsko nevarna. Prva sita končala Flohr in Kan, ki srta ae že po 20 minutah zedinila v 21. portezi na remis. Enak rezultat sta imeli partiji Ra" gozin - Lilienthal in Rjumin - Lasker. Si-cilijans!ka partija Lowenfiisch - Botviniik do odmora še ni bila končana. Lowenfisch je kot beli izbral sistem, ki ga je zmagovito igral Botvmik proti Kanu. Capa b lan ca igra proti Eliskasesu na zmago in so vse figure koncentrirane na kraljevem krilu. Tudi ta igra do odmora še ni bila končana
V nadaljevanju prekinjene partije Bot-vinik - Flohr se je slednji že po nekai potezah udal. Brni vi ni ka loči s tem le pol točke od Capablancc.
Moskva 8. junija, i. Po odmoru sta bili kmalu končani še preostala partiji. Lčwen-fiech, ki je proti Botviniku izgubil kmeta, je z duhovito kombinacijo zamenjal vse figure in izsilil remis. Eliskases je poizikusil več napadov je pa pri tem tako oslabil svojo pozicijo, da je Capablanca brez težave zmagal.
Kočno stanje: 1. Capablanca 18. 2. Botanik 12 S. Flohr 9 in pol. 4. Lilienthal P. 5. Rasozin 8 in pol. 6. dr Lasker 8. 7. — 10. Rjumin. Lowenfisch. Eliskases. Kaa po 7 in pol. Prvih pet zmagovalcev je prejelo denarne nagrade v višini 1000 do 5000 rub-Ijev.
Dresden
Dresden, 8. junija. AA. Včeraj se je začel tu mednarodni šahovski turnir, tretji v vrsti turnirjev, ki jih je glede na bližnji glavni olimpijski turnir priredila nemška šahovska zveza. Izid prvega kola je naslednji:
Aljehin (Francija) je premagal Hellinga (Nemčija), Stahlberg (Švedska) Keresa (Estonska), Bogoljubov (Nemčija) Engel-sa (Nemčija), Partija med Nemcema Red-lom in Saemischem je končala neodločeno. Partija Maroczy (Madžarska) — Grob (Švica) je bila prekinjena.
ter s sijajno igro končno porazil Destro* meauja s 6:4 in s tem izenačil stanje aa 2:2.
Punčeei Bous9as Odločitev je bila torej pridržana zadnji igri med Punčecem in najboljšim francoskim igralcem Boussusom. Prvi set je Pun~ čee izgubil g 3:6. Že drugi set mu je prinesel zmago 6:1. Tretji set je s 4:6 zop*>t pripadel Francozu. Sledil je odmor in napetost občinstva je dosegla svoj višek. Pnn-čec je v odmoru zbral vse sile ter dobil i dobro premišljeno igro oba zadnja seta s 7;5 in 6:1 ter s tem tudi zmago za Jngu-slavijo. Iz rezultata zadnjega seta se vidi, da je Boussus proti koncu izgubil zadnje moči in najbrže tudi iivce. Mnogobrojno občinstvo, med njimi veliko Jugoslovenov, je burno aklamiralo naše igralce, ki so si zasluženo priborili tako pomembno zmago, po kateri bodo v semifin«!u igrali z zmagovalko med Belgijo-Avstrijo.
Angleško- egip tska pogajanja brez uspeha
London, 8- junija, p. Angleški vrhovni komisar \ Egiptu lord Lamp9on je poslal zunanjemu ministru poročilo, v katerem navaja, da so bila dosedanja pogajanja z egiptako vlado docela brezuspešna Eg i piska vlada postavlja zahteve, ki eo za Anglijo nesprejemljive, ker bi pomenile v političnem in vojaškem pogledu popolno (Vrnitev angleškega vpliva Med drugim zahteva, naj se angleške čete umaknejo z vseh važnejših postojank ter tudi v Sudaau zamenjajo z egiptskimi četami. Ukinejo naj se dosedanje angleške garnizije tudi v Kairu in Aleksandriji ter premeste angleška letališča v Heliopolisu in Abukirju na rob puščave ali vzdolž Sueškega prekopa. Egiprt-ska vlada napoveduje obenem veliko povečanje stalnega kadra egiptske armade in mota niza ci jo skoro vseh oddelkov, za kar so že določeni potrebni krediti v tekočem in bodočem proračunu.
Velika nesreča pri paradi v Pni ju
Tinin, 8. junija, g. »Stampa« poroča, is
Pulja, da je pri vojaški paradi ob proslavi ustave za vozila motorizirana haubi. ca med gledalce. Pet ljudi je br.lo ubitih, 2>o pa hudo ranjenih. Po drugI verziji jo bilo ubitih 8 ljudi, 36 pa ranjenih.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 8. junija. AA. Imenovan je zai primarija splošne državne bolnice v Ljub, ljani asistent dr. Ivan Marinčič.
Napredoval je v 4. skupino M. stponjo šefzdravnik državne ženske bolnice v Ljubljani dr. Alojzij Zalokar.
KRONIČNO ZAGATENJE CN NJEGOVE SLABE POSLEDICE, POSEBNO MOTNJE V PREBAVI, »e lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno
FRANZ - JOSEFOVO
grenčico, KI se tudi po daljši uporabi od-« Učno izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, eo zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
OgL mg. & br. 15485/35
Zemunska vremenska napoved za torek;
Večinoma oblačno, nalivi, ponekod nevihte.
Zagrebška vremenska napoved za danes; Še precej nestalno, vendar pa se bo polagoma razvedrilo, za sedaj še zmerno tonil.
Dunajska vremenska napoved za torek: Oblačno, temperatura ne bo mnogo izpie* menjena,
Jugoslavija na razstavi v Bukarešti
lepota naših krajec se je učinkovito uveljavita ln vzbudila največjo pozornost
JEna izmed lepih perspektiv bukareških ulic: pred poštno palačo
Bukarešta, Junija.
V otkvtrn Veleeejma romunske prestolnice je bi-:a letos prvič prirejena tudi razstava tujskega prometa držav Male antante, ki Je v vseh treh prijateljskih državah že pred dolgimi meseci, ko se je o n je-i prvič spregovorilo, vzbudita veliko pozornost. Po svojem obsegu, zamrli in izvedbi je izvršila ogromno propagandno nalogo, stotisočem Rumunov in ciesettisočem tujcev, ki so te dni prihito'1 v rumun-Bko velemesto, je predstavila lepote pokrajin in mest treh bistveno popolnoma različnih držav in je prvič v celoto strnila ono, kar naj pokaže turistična stremljenja Češkoslovaške, Rumunije m Jugoslavije.
Ob kraljevskem paviljonu
Nedaleč od milijonarskega boulevarda, Id ga je pred osemdesetimi leti s svojimi Vojaki tlakoval ruski general K;selov tako trajno, da ga šg danes skušajo posnemati, r ga ne morejo doseči, je velesejmsko raz-iBtavišče, ogromno po svoji obsežnosti, ka-,kor tudi po monumentalnosti zgradb. Zadosti je povedano s številko: osem sto milijonov lejev je Rumunija žrtvovala, da domačinom tn tujcem predstavi lepote in življenje svoje lastne in dveh zavezniških držav. NajinonumentalnejSi med razstavnimi zgradbami je kraljevski paviljon romunske dinastije- Levo in desno po&lvata dve letali, ki je na njima doletel sedanji romunski kralj nazaj v domovino, da spet prevzame oblast in žezlo svojih prednikov. V paviljonu številne obledele in preperele zastave romunskih polkov, fotografije iz časov, ko so Bukarešto obiskali Prane Jožef, ruski eaT Nikolaj, Franc Ferdinand im člani drugih vladarskih rodbin, velika doprsna kipa očeta in matere romunskega kralja in razni drogi spomeniki, ki so v zvezi z dinastijo igrali v življenju Bukarešte veliko vlogo. Za kraljevskim paviljonom je ogromno umetno jezero, ki se na njegovih valovih vrše regate im razne druge zabave, kakoj. na našem Blejskem jezera.
Nov način naše propagande
Drogi, tridelni paviljon, ki po oteežnosti ln lepoti prav tako vzbuja veliko pozornost obiskovalcev, vsebuje razstavo tujskega prometa držav Male antanste. Glavno krilo je zavzela Rumunija, desno Češkoslovaška ta levo Jugosdavija. Največ občudovanja vzbuja Jugoslovenski del paviljona, ki moramo zanj izreči priznanje, da združuje v sebi na tako edinstven način vso romantiko pokrajin naše domovine. kakor še nobena razstava doslej. Rumunija ie Češkoslovaška sta predstavili svoje lepote na običajen način. JugoSlavL ja pa je pokazala popolnoma novo pot turistične propagande, ki je vzbudila zani-
.KINO UNION, tet 22-21m
DANES POSLEDNJIČ ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Stradivari —
nesmrtne gosli
Gustav Frohlich, Sybila Schmitz in Albrecht Schonhals.
man je in priznanje ter dosegla velik uspeh, škoda je le. da ni bilo na razpolago zadosti lepih propagandnih prospektov iz najlepših krajev našf države. Uspeh razstave bi bil tedaj nedvomno še mnogo večji, saj bi veliko število Rumunov, ki so navadno gost)' desne obale Jadrana, privabili v naša kopališča. Važen je tudi nedostatek, ki ga v romunskem in češkoslovaškem delu paviljona ni bilo moc« zapaziti; manjkal je velik zemljevid Jugoslavije, ki bj na njem bili posebno vidno označeni naši najvažnejši turistični kraji katere je razstava sicer predstavila na res edinstven najin. Obiskovalcem bi bila s takim zemljev'dom orientacija še mnogo lažja in bi bil zato učinek mnogo večji.
Kaj vse smo pokazali
Jugoslovenska razstava turizma je obsegala več nekaj metrov visokih in širokih plastičnih montaž z lepotami naših krajev, več steklenih koj z narodnimi nošami in posameznih naših pokrajin, med katerimi je bila zastopana tudi Gorenjska, več dekorativnih slik znanega našega »'ikaria Beciča in nekatere izdelke naše lesne industrije, kar vse je bflo strnjeno v izredno skladno, zanimanje vzbujajočo lepoto. Vsak del naše razstave je do neverjetnosti izpopolnjeval drugega. Nekatere izmed plastičnih montaž so predstavljale posamezne pokrajine naše države, dočim
so bile na drugih strnjene lepote Cele države. Triglavsko pogorje je padalo do Blejskega jezera, ki se je v srebrnih barvah prelivalo do Plitvičkrh jezer, slapov Krke, našega Jadrana, najlepših džamij Bosne in Hercegovine in puščavskega skalovja črne gore do plodnih ravnin naše Južne Srbije, kjer njive trikrat rodg in prav zdaj v majhnih, belih slapovih cveto bombaž, rti in druge južne biljke. Velike ■viseče plastične montaže so okusno dopolnjevale narodne noše. Gorenjska s škor-njami in čez rame vrženim suknjičem je sama zgovorno pripovedovala, da je doma v hriboviti pokrajini širokohlače vojvodinske in hrvatske noše so kazale, da jih nosijo v nepreglednih ravninah. kjer sonce časih žge, kakor v naših krajih nikoli, po črnogorski je bi'o lahko presoditi borbenost teh ljudi, a tudi po vseh ostalih značilnosti pokrajin, kjer jih nosrjo Dosti zanimanja so vzbujale Becčeve umetnine, a prav tako tudi lesni izdelki, ki so se oili kovali po svoji masivnosti \n estetski skladnosti. Jugos'ovenska razstava turizma v Bukarešti je v vsakem pogledu dosegla popoln uspeh, ki se z nJim nobena dosedanja naša razstava v inozemstvu ne more v tako veliki meri pohvaliti.
Ne samo fotografije!
češkoslovaška in romunska razstava nista pokazali' ničesar novega in je spričo originalnosti in obska naše raz^ave zanimanje za obe bi'o precej p:člo. V obeh so bile razstavljene stereotipne fotografije. različni diagrami, steklenice z zdravilnimi vodami in razni narodni izdelki, kar pa je v pogledu skladnosti in pestrosti razporeda daleč zaostajajo za našo razsta vo. Razstava turizma držav Male antante v Bukarešti' je bila pouk, da se turistična propaganda za celo državo ali pokrajino ne sme vršiti le z neštetimi enako velikimi in enako izdelanimi fotografijami, ki gledal utnrajo, temveč na način, kakor je to storila Jugoslavja, ki je z devetimi velikimi visečimi plastičnimi montažami pokazala vso lepoto naše domovine in dosegla namen, ki ji je bil do'očen. Našo propagando v inozemstvu, a tu i' v domovini, je treba usmeriti tako, kakor jg sijajno pokazala bukareška razstava, ker je tudi v turistični propagandi treba iskati vedno novih poti ta smeri, a ne leta ln leta dolgo predstavljati iste kraje z istimi, pogosto že zastarelimi slikami.
Veličastno slovo Ernesta Vargazona
Ob ogTomni udeležbi prijateljev, tovarišev in narodnega, občinstva je načelnik Ernest Vargazon v soboto ob 1*7. poromal svojo poslednjo pot. Pred hišo žalosti na Miklošičevi cesti se je zbrala množica ljudi, da je bil za nekaj časa zaustavljen ves promet. Ko so očetje frančiškani opravili na pragu pokojnikovega doma prve pogrebne molitve, so pevci »Sloge« pod vodstvom dirigenta Premelča v ginljivi ubranosti zapeli »Poljana toži«, nakar so oficirji položili krsto, ki je bila vsa pokrita s cvetjem, na prav tako okrašeno lafeto. Vojaška godba je zaigrala žalno koračnico in po Pražakovi ulici ter po Tvrševi in Masarvkovi cesti se je razvil do kolodvora žalni sprevod, ki je zgovorno izpričal, koliko iskrenih simpatij je načelnik Vargazon užival v vseh krogih naše javnosti.
Za krsto je stopala globoko užaloščena
gospa vdova 8 sinoma in ostalim sorodstvom. Poleg drugih predstavnikov javnih korporacij in organizacij smo ▼ sprevodu opazili senatorja dr. Kramerja i narodnim poslancem Turkom, železniškega direktorja dr. Faturja s podravnateljem inž. Kavčičem in šefi ter uradniki posameznih oddelkov direkcije, številno deputacijo Ljubljanskega oficirskega zbora, predsednika Združenja jn-goslovenskih rezervnih oficirjev inž. Bevca z odborom, odvetnika dr. Lulika in ostale funkcionarje Narodne odbrane, zastopnike Sokola I. številne člane predsedstva banovinske organizacije JNS s tajnikom dr. Zajcem., predsednika Vodnikove družbe ravnatelja Pustoslomškea ter nniv. prof. dr. Ozvalda in še mnoge pokojnikove ožje rojake. Na kolodvoru je duhovščina opravila žalne svečanosti, nato pa je imel inšpektor Jenko v imenu Združenja železniških urad-
nikov nacionalnega in prijateljskega čuv-stva prežet govor, v katerem je očrtal nepozabne zasluge, ki si jih je bil njega častni član pokojni načelnik Vargazon priboril za narodno stvar, ko je zlasti kot železniški uradnik pod nekdanjo nemško upravo na najbolj eksponiranih mestih hrabro branil slovensko in jugoslovensko misel. Pevci so zapeli še žalostinko in ob sviranju godbe so dvignili krsto v vagon. Častna četa vojakov je s salvo izkazala rezervnemu oficirju poslednjo čast...
Z večernim potniškim vlakom so krsto s truplom načelnika Vargazona odpeljali v Središče, kjer bo —> v nedeljo oh veliki udeležbi prebivalcu a položili v grob.
IZDELEK; UNION. ZAGREB
Stavka stavbnih delavcev razširjena
Danes stopijo v stavko stavbni delavci v vsej banovini
Ljubljana, 8. Junija Po anketi, ki se je vr£Ma v petek dopoldne pod vodstvom šefa inšpekcije dela, in po velikem zborovanju gradbenega delavstva, ki je sledilo v soboto dopoldne v dvorani Delavske zbornice, so vsa znamenja kazala, da bo med delavci ln stavbeniki prišlo do končnega sporazuma in da se bo jutri delo na stavbah že obnovijo. Takoj v soboto so že štiri pettae delodajalcev pristale na osnutek sporazuma, ki ga je stilizirala anketa, in prav tako ga je odobrila tud" množica delavcev, čeprav jim sprejeta rešitev ni ponesla znatnega zboljšanja. Neznatna manjšina delodajalcev pa se je duhu sporazuma odločno postavila po robu in njen odpor je v teh dneh potegnil za sabo tudi podjetnike, ki so si Izprva sami žele'i kompromisa. Tako je pretežna večina ljubljanskih ta okoliških stavbenikov do danes sporočila zastopnikom delavstva da si žele predvsem glede termina, kdaj naj nove mezde stopijo v veljavo nekaterih tehtnih korektur. Z ozirom na vsa ta dejstva Je stavkovni odbor zasedal danes ves dan in do večera je bilo sklenjeno, da se jutri delo nele ne bo obnovilo, temveč bo štrajk zavzel Se vse večji obseg. Medtem ko je doslej od. ložilo de'o samo okrog 2.500 gradbenih delavcev v Ljubljani ta okolici, bodo jutri
začeli štrajkati delavci na ^-seh stavbah dravske banovine.
š«» posebej je zamotan položaj zaradi zahtev nekaterih specialnih delavcev, k4 so zaposleni pri Izdelovanju cementnih izdelkov, ter kamnosekov, fasadarjev in štukatarjev. Ti delavci so zase sklenili, da bodo stavkali brez ozira na to, ali bodo njihovi tovariši iz ostalih gradbenih panog vnovič prijeli za delo ali ne, in zahtevaj! predvsem ukinitev akordnega dela in uvedbo 8-urnega deflovnika (48 ur na teden). V primero nujnega čezurnega dela zahtevajo 50 procemtni po višek mezde, nedeljsko delo pa se jim mora plačati s 10Q% poviškom. Za delo za katero so ti delavci klicani izven Ljubljane, jim je treba plačati vožnjo, stanovanje ta hrane. Kakor smo že zadnjič zabeležili zahtevajo izdelovalci umetnega kamna najmanj 7 Din na uro, njihovi pomožni delavci pa 4 Din. V ostalih strokah morajo znašati za kvalificirane delavce urn€ mezde najmanj 5.50 IVn, vsak delavec, k; je prejemal doslej nad 5 50 Din. pa mora dobiti še 50 par poviška. Orodje mora delavcem nabaviti podjetje. Črne knjige se morajo ukiniti. Delo se ne sme začeti pred določenim časom in s emora ob določenem času končati. Delovne ure se morajo točno vnašati r delovno knjigo
Po begu
mladih ljubimcev
Z lepo Edito so se starši vrnili v Brno, študent Gregorič
pa z očetom v Zagreb
Maribor, 8. junija.
V sobotnem »Jutru« smo poročali o srečnem begu mladega absolventa tekstilne šole Franca Greguriča z lepo izvoljen-ko 16 letno Ž k« njo Edito Lieberjevo iz Brna v Jugoslavijo. Njun srečni beg pa Je Imel svoj nesrečni konec v Mariboru na policiji. Pod pretvezo da se bodo v Mariboru dogovorili glede poroke. je velein-dnretrijec I/eber izvabil svojo pobeglo hčerko Edfto iz Bedekovščine, kjer Je preživela nekaj prav srečnih uric na domu svojega izvoljenca, v Maribor. Z Edito pa sta prišla v Maribor tudi zaljubljeni France in njegov oče, ki Je bogat trgovec. Nastanili so se vsi trije v hotelu »Mariborskem dvoru«. Medtem pa je bila mariborska policija brzojavno obveščena o begu mlade in lepe Židinje, obenem z naročilom, naj jo pridrži in nadzoruje toliko časa, dokler ne pride ponjo njen oče 'z Brna. Mariborska policija je storila svojo "Vulžnost in nadzorovala ves čas zaljubijo ni parček.
Gregurič ie bil svoje dni v neki mariborski tekstilni tovarni. Zato je bil znan po Mariboru ta je svoji izvoljemki razkazoval lepote in zanimivosti Maribora. Za njima pa je seveda vedno hodilo oko postave. Mlada zaljubljenca sta obiskovala kavarne in se zelo živahno ponašala. Kdor ju Je videl in srečal na uJici, Je dobil vtis, da Be imata srčno rada. Toda njun^ sreče je
bilo v Mariboru kmalu konec.
V nedeljo pepo'dne sta z brzovlakom prispela iz Brna preko Dunaja oče 'ln mati pobegle Edite. Hčerka je svoje 6tarše v spremstvu svojega izvoljenca in njegovega očeta pričakovala na kolodvoru. Nič kaj prisrčno ni bilo svidenje na naših tleh. Skrbno mater so oblile solze. Nato so se z avtotaksijem podalj na policijo Tu je Ectftin oie odločno zahteval, da se mora Edita vrniti domov. Mlada zaljubljenca sta 6,pričo staršev zatrjevala, da se imata zelo rada in da ne bosta mogla drug brez drugega živeti. Ko je zaljubljeni France na policiji priznal Editinim staršem, da bo mlada Edita postala mati je to njegovo iskreno izjavo apatično vzel na znanje njen oče Lieber. Skrbna mati je prinesla s seboj za svojo hčerko novo oblačilo in Edita se je morala na policiji preobleči. Tudi je Editin oče priporočal izvoljencu, naj prestopi v židovsko vero, če sr hoče priboriti Edito. še pred slovesom pa je Edita pred svojimi starši izjavila, da ne bo do'go, ko bo spet srečna priletela v objem svojega dragega izvoljenca Franceta, ki ga ne bo nikdar pozabila in zapustila.
S popoOdanslelm brzovlakom so se starši z Edito vrnili preko Gradca in Dunaja v Brno, zaljubljeni France in njegov oče pa sta se odpravila na pot proti Zagrebu pod rodno streho.
Najlepši film sezone! Zato Vam jamčijo imena Filmsko čudo XX. stoletja MVItkf PO SHAKESPRAREJU
KRESNE NOČI
DANES PREMIERA!
MAKS BEINHABDT kot režiser, F. Mandelsohn in Wolf Korngold za glasbo ln Broni-slava Nižinska za balet.
Vsled velike dolžine filma se vrše predstave ob delavnikih ob 16,18.30 in 21. url
Takega filma zlepa ne boste več videli!
Dolžnost slehernega izobraženca je, da si ga ogleda v KINU SLOGI!
Naročite takoj potrebne vstopnice !
Žene padajo med obredom
Versko histerični vzroki „padanja44 v vasi Duboki
Kakor vsa draga leta, se je tudi na letošnje pravoslavne bi rak oš t ne (duhov ske) praznike obnovil v vasi Duboki pojav, da so posamezne ženske (Romunke) ob starem verskem in plesnem ritualu padale v histerično verski zanos. v neke vrste transa, ki je znan raznim raziskovalcem. 0 letošnjem »padanju« poroča dr. Milorad Dragič v »Politiki«:
Ko se približuje poldne, je na cestah vedno več vozov, na katerih se peljejo kmetje in kmetice t otroki iz vseh bližnjih vasi v Duboko na žegnanje. To so prijatelji in sorodniki Dubočanov, ki prihajajo domačinom čestitat praznik in se bodo udeležili žegnanskega kosila. Na kraj. kjer se bo vršilo praznovanje, je prišla samo šolska mladina, župan Adam z občinskimi odborniki in kolačar. kakor se imenuje »domačin« slave. Skupno opravijo molitev pri nekem drevesu, v katero so z nožem zarezali križ in ga polili s črnim vinom. Nato se odpravijo s cerkvenim banderom skozi vas k staremu, velikemu hrastu. Trikrat gredo okoli njega, zarežejo križ in ga spet polije-jo s črnim vinom. Ko je minilo poldne, se opaža vsepovsod, kjer bodo praznovali, znat-
na živahnost. Iz oddaljenih delov vasi prihajajo gospodarji s svojimi ženami in otroki, da sprejmejo goste in z njimi obedujejo. Postavljene so pred hišami mize, da je tako mogoče vsem postreči. Roke so polne cul. ženske so prinesle kuhane jedi. kruh. slavske kolače, pirhe, voščene sveče in kadilo. Možje pa jagnje in prase na ražnju, rakijo, vino in druge potrebščine, vse po prastarem običaju. Prinesli so tudi kuhano žito, da počastijo spomin pokojnih.
V vseh hišah prižigajo sveče, s kadilnico omahujejo jedila, posvečeno dušam pokojnih. Domačini m gostje sedijo za mizami pod napušči, sveče gorijo, začujejo se neke otožne melodije. Svirači prepevajo na željo posameznih družin pesmi o prejšnjem življenju pokojnih, o njihovem bolehanju. nesrečah in ločitvi od sveta. Vsepovsod se čuti notranja duševna vez. ki vlada ta trenutek med živimi in mrtvimi člani posameznih družin.
Takšno stanje traja do 4. popoldne. Naenkrat odjekne globok, bolesten krik. Neka ženska je. kakor odtrgana od svoje družbe, s stisnjenimi pestmi in dvignjenimi rokami planila in se vrgla na zemljo. To je prva dubočka »padalica«. 22 let je stara in leži
na zemlji, nad njo so se nagnili sorodniki in jo krepko držijo. Mlada močna ženska se premetava, udarja z rokami, ki so krčevito stisnjene v pesti. Trga se. kakor da hoče nekam pobegniti. Lice se ji strašno pači. Neka žena iz sorodstva je prevzela v naročje njenega 2-letnega sinčka, ki začuden gleda, kaj se dogaja z njegovo materjo. Ta pa se dalje premetuje. hitro diha. število srčnih utripov je znatno naraslo. Po polurnem krčevitem trganju in vzklikanju se padavica pomiri in se na tleh ležeča prekriža: »Santa Marija... Nu poče ... ne morem več. Drugi so to napravili, pustite me, bratje, nikar me ne mučite«... Zdaj začne jokati in se spet križa, trdeč, da vidi otroka. ki ji je v teku leta umrl in se z njim razgovarja.
Malo dalje se začuje drugi krik. Potem tretji, četrti, peti. šesti, ženske iz Duboke so začele padati v trans in se krčevito mečejo po posraženi travi. Stara Kalina šteje že nad 60 let. Sedela je pred svojo hišo. Naenkrat je poskočila s strašnim krikom. Visoko je dvignila roke. stisnjene v pesti. Prav ni? ne reagira, ko jo neopazno vba-dam z iglo po rokah. Tako se premetuje in leži celo uro. Naposled se križa in poljublja svojo roko. govoreč v presledkih: »Oprosti nam Bože in Velika Gospa! Ne dajta. da gorim! Trikrat je že padla toča v našem okraju, prišle bodo še bolezni ki jih zdravniki ne hi mogli preprečiti. Vse mora biti tako kakor hoče Bog.«
Kmalu nato se začuje krik na drugi strani. Padla je 27-letna Draginja, po rodu iz Duboke, a poročena v Voluji. Tokrat je padla prvič. Prejšnja leta pa je padala njena mati. ki zdaj ne pada več. Draginja ima na glavi črno ruto. ker ji je nedavno umri oče. Najprej se premetuje in vzklika, nato pa v zanosu govori o pokojnem očetu.
Družine padlih žensk na vse strani iščejo kara ha še (godce), ki bodo s svojo igro prebudili ženske iz transa. In res. kmalu nato stoji ob vsaki padalici godec z gajda-mi ali pa »kraljice«: trije moški m tri de-vojke. Prvi izmed njih drži v roki nož. beli luk. pelin in cvetove gomilic. Zdaj se razvija znani prastari magični obred dviganja padalioe. »Kraljičarji« zaplešejo trikrat okrog ženske, ki leži na zemlji, in pri tem po jo:
Opša iaraša. šinko date jaraša. aša Bela. ša, šinde gura. hej.
Te besede pomenijo: Padla je tako. še enkrat tako, tako Bela, ej. iz ust istotako, pojdi. Bela. hej!... Ko igrači svirajo staro ritualno melodijo, plešejo kraljičarji trikrat na eno in trikrat na drugo stran, dotikajoč se pri tem ležeče ženske s konicami svojih nog. a vodja kraljičarjev napravlja s konico svojega noža znamenje križa na prsih ležeče ženske. Nato pristopita k njej dva,
ovije ta njene roke vsak okrog svoje glave m jo preneseta na drugo mesto, kjer se izvrši isti obred. In spet jo prenesejo dalje do potoka, kjer znova zaplešejo okrog nje, ji položijo v usta beli luk in pelin, vlijejo vode in jo nato z zmečkanim belim lukom in pelinom pomažejo po licu. Padavica se zdaj jame prebujati. Topo gleda okrog sebe in ji je prav vseeno, kaj počno z njo in kamorkoli jo vodijo. Kraljičarji dalje plešejo okrog nje in prepevajo gornjo pesem. Zdaj jo že vodijo pod roko. ker že lahko spet stopa. Nad njo se samo še križajo noži. ki se jib mora ona dotikati & svojo roko. vrteča se okrog sebe. Tako pride padalica nazaj na kraj. kjer je bila padla. Tu se padalica poslednjič obrne pod prekrižanimi noži. kraljičarji poslednjič zapojo »Opša jaraša«. a svirači prenehajo 8 svojimi gajdami.
Celotni obred dviganja pada lic traja nad eno nro. Padavica se je vrnila v življenje. Vsega Be spet zaveda toda še vedno gleda brez volje okrog sebe. Toži. da je trudna. Hočem poizkusiti, kako reagira in jo z iglo zbadam v roko. po telesu in po obrazu. Ne zgane se in mi trdi. da ničesar ne čuti.
Ko začne legati mrak, ni padalic nikjer več. Pač pa še naslednji in tretji dan praznikov padajo druge ženske. To je nenavaden histerično religiozen trans. Po vsem Du-bokem odmeva tri dni prestara melodija magičnih in ritualnih vzklikov: Opša jaraša, Sinko date. jaraša...
Torek. 9. YL W36.
Domače Vesti
*	Velika smotra hrvatskih pevskih zborov
je bila v nedeljo v Zagrebu. Iz vseh krajev so prispele skupine, vsega 80 ztorov. ki ao z zivopisnimi narodnimi nošami nenavadno povečale slikovitost Zagreba. Glavna emotra je tila v Narodnem kazalištu, kjer jo je vodil režiser Aleksander Freuden-reich. Zlasti toplo je pozdravil gradiščan-ske Hrvate, ki eo tudi prvi nastopili- Za njimi se je zvrstilo nič manj kakor 24 kmečkih pevskih zborov. Istočasno so nastopili ostali pevski zbori v dvorani Kola in na zagrebškem velesejmu. Po nastopih je vladalo po Zagrebu kar najživahnejse vrvenje popoldne pa so pevska društva nastopila "še na dveh športnih igrališčih, kjer so zlasti vzbujala občudovanje noš iz vseh hrvatskih predelov. Popoldne je bila tudi izredna skupščina Hrvatske pevske zveze, ki jo je vodi] predsednik NikoJa Faller-Dejal je, da še svoje življenje ni videl kaj takega, kakor je bila ta smotra.
•	Spomenik Janku Veselinoviču- Združene Podrincev v Beogradu je v nedeljo na Kalemegdanu odkrilo spomenik popularnemu pisatelju, dramatiku in dramaturgu Janku Veselinoviču. Na predvečer je bila v Narodnem gledališču svečana predstava njegovega »Gjidet, slavnostni govor je imel Branisjav Nušič. V nedeljo dopoldne so svečanosti prisostvovali najvidnejši predstavniki, med njimi zastopnik Nj. Vel. kralja, prosvetni minister Stoševič, lepo število književnikov in drugih umetnikov ter množica Beograjčanov. Spomenik je odkril predsednik združenja Podrincev general Maksi-movič. Zvrstila se je dolga vrsta govornikov. Pod oprsjem na piedestalu je napis: >Janku Veselinoviču književniku, 1862-1905.«
Sladni preparat
!a/ruma/l
za bolne na želodcu, slabokrvne, tuberkulozne, rekonvalescente, z a otroke za razvoj kosti itd.
100 g Din 10.— Cena za škatlico: 250 g Din 20.—
500 g Dm 38.—
Izdeluje: Zagrebška delniška pivovarna in tvorniea slada, Zagreb.
* Muzej v spomin pokojnemu carju Nikolaju II. je bil v nedeljo otvorjen v beograjskem Ruskem domu v navzočnosti odposlancev kralja, patriarha, vojnega ministra in drugih. Govori] je bivši ruski poslanik v Beogradu Vasilij Strandman. Prisotni so z velikim zanimanjem ogledali muzejske predmete, zbrane v teku let v Ameriki, Švici, Franciji Nemčiji, Finski, Jeruzalemu, po samostanih in drugod- Darove so poklonili med drugimi velika kneginja Ksenija, sestra pokojnega carja, veliki knez Dimitrij Pavlovič in razni aristokrati. Oljnate slike, fotografije, rokopisi, knjiga, ki jo je carica sama vezala, pisma, brzojavke, kolajne, denar in drugi predmeti iz carske dobe — vse to bo prav gotovo stalno vzbujajo zanimanje med Beograjčani in ostalimi obiskovalci.
Dentist PALOVEC,
KONGRESNI TRG ne sprejema od 15. junija do konca meseca.
*	Poročila sta se elektroinz. Stane Fras
in gdč. Dragica Knafličeva, profesorica v
Titlu.
*	V zahvali dr. Rupnika iz Šmarja pri
Jelšah, objavljeni v nedeljski številki, je pomotno izostala zahvala sokolski godbi in Sokolu za venec.
*	Nevarno vlomilsko tojpo so spravila pod ključ varnostna oblastva v okolici Vukova-ra. Pred dvema mesecema so neznani tatovi vlomi*i v vukovareko eresko sodišče in med drugim odnesli vse zaplenjeno orožje, ki je bilo tamkaj, a pred dnevi je bilo vlomljeno v blagajno, ki je bila v sobi občinskega beležnika v Bršadinu, in so vlomilci odnesli 46 000 Din. Denar pa je izdal vlomilce. Ignjat Pavlovič iz Bršadina je te dni popival po Vukovaru in zapravljal denar, kar je bilo sumljivo. Prijeli so ga in izvršili pri njem hišno preiskavo, pri čemer so našli za okrog 10.000 Din denar-
ja in zalogo orožja, v katerem so spoznali tisto, ki je bilo ukradeno v sreskem sodišču. Pri zaslišanju je Ignjat priznal vse in tudi izda] svoje vlomilske tovariše.
*	Nenavaden lov zemunske policije. V roke zemunske policije je padel prevejani 251etni gluhonemec Borivoj Stojtnovič. Doma je iz Kukujjevca blizu Pakraca in je v zadnjem času izvršil celo vrsto pustolovščin, potvoril je vdožne knjižice poštne hranilnice in jo oškodoval za 5 000 Din, ponaredil je tudi pečat združenja gluhonemih v Beogradu, se izdajal za detektiva in uganjal pustolovstva po hotelih.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno penilo v najlepšo izdelavo.
*	Eno srce _ ena radenska.
Iz Ljubljane
u_ Neljuba pomota v ljubljanskem občinskem svetu. Na zadnji seji je podelil občinski svet štipendije dijakom tehnične srednje šole. Najvišja teh štipendij (3-000 Din) je izrecno pridržana najboljšemu dijaku 4. letnika. Najboljši dijak je Anton Le-bar, ki je že od začetka vedno odličnjak. Fant je tudi zelo potreben, ker ima mati le neznatno pokojnino po pokojnem možu (orožniku v pokoju) in je razen sina šolala še eno hčerko v mestu, dočim obiskuje druga hčerka šolo doma v Sevnici. Skrbna mati je cele noči žrtvovala šivanju in krpanju, da je mogla skromno preh raniti družino Ta odlični in res revni dijak pa ni dobil omenjene štipendije, temveč je bila podeljena ljubljanskemu dijaku, ki ni odličnjak in za to štipendijo tudi ni prosil. Ker poznamo g- ravnatelja kot natančnega in skrajno objektivnega moža, je popolnoma izključeno, da bi ne bil pravega predlagal. Zgodila se je očividno neljuba pomota. — vsako politično ali strankarsko ozadje je izključeno, saj je prezrti odličnjak bil vsa leta in je še v zavodu očetov Salezajancev na Rakovniku, kjer je sodeloval pri vseh nabožnih prireditvah. Gospod župan nam bo to pomoto gotovo lahko pojasnil in storil tako. da bo prav.
u— Žene za splošno, enako in tajno volilno pravico. Poročilo o zborovanju banovinske sekcije Jugoslovenske ženske zveze, ki smo ga objavili v ponedeljski izdaji »Jutra«, naj izpopolnimo še s kratkim dostav-kom o zahtevi našega ženstva po priznanju volilne pravice. Predsednica Ženskega pokreta ga. Štebijeva je zborovalke opozorila na priliko, ki 6e jim nudi prav ta dan, ko se na mengeškem taboru proslavlja spomin na majniško deklaracijo, za kateiro so združene slovenske žen največ agitirale in zbrale tisoče in tisoče podpisov. Na njen predlog so zborovalke med živahnim odobravanjem sprejele naslednjo brzojavko, naslovljeno na dr. Korošca, ministra notranjih zadev; Žene, zbrane na občnem zboru dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze, se zavedamo velikih zaslug, ki jih imamo ra uspeh majniške deklaracije, i-n zato z ozirom na pomoč, ki smo jo takrat nudile našim politikom, zahtevamo splošno, enako in tajno volilno pravico-
u_ Iz koncertnega življenja. Drevi ob
18.15 bo v Filharmonični dvorani produkcija šole Glasbene Matice, pri kateri nastopi nad 20 gojencev, ki bodo izvajali najrazličnejše klavirske skladbe, dela za violino in klavir, a mali orkester bo izvajal Jerajev šopek gorenjskih narodnih pesmi. Posebnost bo izvedba Šivičevih skladb za mladino pod imenom »Mikijev god«. Spored za 3 Din velja kot vstopnica. Produkcija konservatorija na orglah bo jutri ob isti uri v Hubadovi dvorani- Nastopijo štirje gojenci iz šole msgr. Premrla, trije pa iz šole prof. Tomca. V operi bo v petek prva produkcija operne šole drž. konservatorija. — Pevski zbor G. M. ima vajo jutri ob 20.
u— Razstava bratov Vidmarjev je odprta v Jakopičevem paviljonu še do 15. t m. Vidmarja sta s to razstavo pokazala nazorno, da se vsaj del naše slikarske umetnosti otresa močnih internacionalizirajočih tokov povojne dobe in se vrača odločno k naši zemlji, k našemu človeku, njegovemu specifičnemu življenju. Domača pokrajina v vsej svoji idiliki in gorski mogočnosti, defc» skrbi, počitek, veselja in žalosti domačega človeka se izražajo domaja v vseh izmed preko 60 velikih del, ki so tu razstavljena. Med njimi so takšna, ki zaslužijo označbo najboljšega, kar sta doslej ustvarila oba mlada umetnika. Imata mnogo skupnosti v svoji tehniki, vsebinsko pa ju skoraj ni ločiti. Čas, ki zahteva od vsakega umetnika, da 6e poglobi v njegove težave in probleme, ni šel mimo njiju, ne da bi ju pritegnil nase. Vsakdo, ki ne verjame, da moreš živo čutiti s potrebami svojega časa in biti pri tem polnovreden umetnik, bi si moral ogledati to lepo razstavo.
14 ulturni pregled
Leharjeva „ Vesela vdova"
Opereta za starejšo generacijo v ljubljanski operi
Nič več ni tako vesela, kakor je bila pred tridesetimi leti. Postarala se je občutno, obledela, izgubila mnogo svoje vitalnosti, svoje šarmantne gracije svojega ljubeznivega humorja, svoje nekdanje glasbene udarnosti, ki je dvignila na noge lože. parter, balkon in galerijo, ki je vžgala streho nad
gledališčem. Postala je opereta za _ stare
ljudi.
Štritof je rojstni kraj »Vesele vdove in njenega spremstva prenesel in nekdanje fa-bulozne balkanske Montevedrinije v Gruzijo, vse drugo pa je ostalo pri starem. Prav žal nam je lahko, da mu Lehar ni dovolil poljubno zagoepodariti po partituri. In čudim se mu, da je to mirno vtaknil v žep. Če ni imel rešpekta pred Verdijem, bi ga pred Leharjem imel še mnogo manj. Gotovo bi postavil nekaj na oder, kar bi nemara tudi Leharju bilo všeč- Kjer ima štritof vezane roke tam se ne vname rad, in zdi se mi, da se tudi pri »Veseli vdovi« ni prav posebno razgrel. Približal jo je bolj serioznejši komični operi in končno je le Peeek skrfcel s svojo originalno ustvaritvijo navidezno bebastega, a v resnici prebrisanega kanclista Guriela za operetno zabavo. Potek dejanja je kazal padajočo interesno linijo od dejanja do dejanja, klub temu, da so se, kajpada vsi sodelujoči trudili, da bi dosegli nasprotno. Četudi je dal scenograf inž. Franz zadnji sjiki zelo okusno in široko potezno lice, vendar ni ta zadnji del s
svojim dvojnim koncem mogel zabrisati utiša srednje povolnega uspeha »Vesele vdove«. Prmiera je bila močnejša od repreze V službo operete čim dalje bolj aktivno poseza ga. Gjungjenčeva, kar pa ne zmanjšuje njenega ugleda in umetniškega nivoja v operi. Operna serioznast dviga vrednost njenih operetnih vlog, ob enem pa jim jemlje namenjeno lahkotnost, zabavno površnost, prozorno zračnost. Tako je tudi njena »vesela vdova« glasbeno, rekel bi skoro, preveč vredna, pretehtna in sega iz operetnega okvira. Isto tako je g- Levar po i grajski plati. — o svojem petju kot resna avto-kritična osebnost gotovo ravno tako sodi, kakor jaz, — prejunaško šekspirovski, pre-bučno herojski, imponira, a ne zabava, kakor to opereta hoče. Tako se iz prevelikih dobrot zamore roditi nekaj nasprotnega. Nemara smo mi vsi Slovenci pretežkokrvni za operetno skokonogost, za duhovito humor-nost, za nerazžaljivo nagajivost. Ako se hočemo šaliti, se nam posreči to le na gorjan-ski način. V »Veseli vdovi« ni prostora za ta način, pariškega pa ne zadenemo. Ako ne smemo po svoje, smo dolgočasni. In dolg čas je v soboto in nedeljo zvečer pa kdaj tudi bilo. Ne tom govoril o ostalih sodelujočih posebej, četudi bi na to smeli špe-f]ektirati n. pr. Banovec, Zupan, Levarjeva itd. Vsak zase in vsi skupaj so se pošteno trudili, da je bila »Veseia vdova« vendarle kolikortoiiko vesela. Posebej naj še omenim
u— Ustanovitev Društva privatoA
metrov v Ljubljani. V času, ko ima vsak
stan, vsaka še tako maloštevilna skupina ljudi s svojimi interesi tudi svojo organizacijo, so privatni geometri. ki imajo med geometri čisto svojevrstne interese, že dolgo pogrešali lastno organizacijo. Tej potrebi so privatni geometri zadostili z ustanovitvijo Društva privatnih geometrov v Ljubljani. Svoj ustanovni ofčni zbor so imeli 7. t-m.. katerega so se privatni geometri udeležili v polnem številu in se zavzela za smotre svojega društva.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi XVIII. znanstveni sestanek v 1. 1936. 12. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Spored: Dr. Josip Hebein: Žolčnl mehur z rentgenološkega vidika. To predavanje je zarvšno v letnem semestru poslovnega leta 1936. Predavanja v prihodnjem zimskem semestru se bodo otvorila istočasno s predavanji na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vabljeni zdravniki in medicinci!
u_ Ali ste že bili v filmskem ateljeju? Poznate Neubabelsberg? Ali Vas zanima, kolikšen je že olimpijski stadion, olimpijska vas? In druge zanimivost; Berlina? Morda vas zanima tehnična stran amaterskega filma? Vse to boste videli danes ob poj 21. v dvorani Delavske zbornice- Film je delo dr. Marjana Foersterja iz Ljubljane. Ves čisti dohodek je namenjen onim, ki vsega tega ne morejo videti _ slepim. Vstopnice so samo v predprodaji v obeh fototrgovinah Šmuc in obeh drogerijah Kane po 3 Din za 6edež.
u— Pozor, medicinci! Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani poziva medicince ki bi se hoteli udeležiti na svoje stroške vseslovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji v septembru letos, da nemud-no prijavijo upravi društva imena in naslove in si preskrbe potne liste.
u— Novi grobovi- Na Bleiwei90\ni cesti 25. je umrl g. Alojzij Lilleg, posestnik in bivši trgovec. Zlasti med starejšo generacijo Ljubjančanov je bil ugledni mož splošno znan in spoštovan. Poleg vdove ge. Katarine žaluje za vzornim očetom hčerka ga. Marica, poročena dr- Hacinova in sin dr. Milan. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 9. — Na Hradeckega cesti 43. je umrl g. Albert Flassig, višjii puškarski mojster v pokojai. K večnemu počitku pa bodo spremili jutri ob 16. na pokopališče v Stepa rt jd vasi- Zapustil je vdovo in hčerko. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje'
u_ Absojventi drž. dvorazredne trgovske
šole v Ljubljani iz leta 1926. naj javijo svoje naslove v svrho proslave lOletnice tov-Stepišniku. Mestna hranilnica v Ljubljani, do 20- junija.
u_ Rekruti-dijaki ljubljanskega vojnega
okrožja, ka bi bili radi letos pozvani v kader, se lahiko do 15. tm. brez pismene prošnje javijo za nastop v sobi 16- pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja v Maistrovi ulici. Po tem roku pa se bodo upoštevale le pravilno kolkovane prošnje-
u_ Vojaški obvezniki, ki so prejeli poziv
k priobčitvi vojnega razporeda za nedeljo 7. t. m., pa k priobčitvi niso prišM. se pozivajo, da se zglase najkasneje do 14. t. m-v vojaškem uradu, sicer bodo izročeni vojaškemu oblasbvu v kaznovanje.
u— Lastniki konj, avtomobilov itd-, ki se doslej še niso odzivali povabilu vojaškega urada k priobčitvi vojnega razporeda, naj se še v teku tega tedna zglase, sicer jih bo vojaško oblastvo najstrože kaznovalo.
u_ Za gnezdeče goličev v smrt Pri Kob-
lerjih. občina Stara Cerkev pri Kočevju, je prišlo v nedeljo do precej tragične nesreče, katere žrtev je postal 601etni tamošnji posestnik Jože Jaklič. Ko se je vračal proti domu, je v gozdu našeG ob poti gnezdeče z negodnimi mladiči, ki je padlo z drevesa. Stara dva sta obupno čivkala okrog in Jakliču so se ptičice zasmilile. Pobral je gnezdeče in z njim zlezel na drevo. Dospel je kake štiri metre visoko, ko se mu je odjornila veja in padel je tako nesrečno, da je priletel na glavo, si prebili lobanjo in nezavesten obležal. Nevarno ranjenega starčka eo brž prepeljali v ljubljansko bolnišnico, a okrog treh ponoči je kljub efcrb-ni negi zdravnikov poškodbam podlegel.
u— Lieejska osnovna šola vabi prijatelje šole danes ob pol 4. v Delavsko zbornico vesefcj popoldne.
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zm asi ramo noge v naši pedikuri.
Obidčite nas, prepričajte se!
Nega nog Din 10«—
Ljubljana, Selenburgova 7.
čeden Štritofov prevod ter izredno lepe toalete, ki so jih pokazali ga. Gjungjenčeva. gdč. Levarjeva in g. Levar.	—5.
Zapiski
Nove knjige in revije 8., bogato ilustrirana številka »Nagega roda«, mesečnika za šolsko mladino, je zelo bogata in pestra tudi po svojih napisanih prispevkih. Na uvodnem mestu pri-občuije J. Ribičič obligatno poučno zgodbico, Tone SeliškaT končuje, svojo mladinsko pustolovsko povest »Bratovščina Sinjega galeba« z ilustracijami A- Sirka, France Bevk priobčuije bretonsko legendo »Razbojnik in njegov kumče^. Franjo Čiček humoristi čno zgodbo »Prlek v pukšah«, »Z jakom po Tibetu« nas vodi Ernest Young v nadaljevanju svojih fantasHčno-poučniih potopisov, Ivan Primožič je zastopan z zgodbo »Bodeščeve Neže in njene cokle« iz turških časov Ludvik Mrzel nadaljuje »Praljico o malem Tr.inaijstiču. o drobni solzi z materinega groba in o velikem kralju«, Ksaver Meško ima pesniški prispevek »Orač«. Na štirih straneh »Za Cicibanov rod« čitamo zabavno zgodbo v slikah o Vsevedu in o gosjii vojski pri telovadbi, Jože Zupančič nas vodi »Pod praporom Jadranske straže« n« sinili Jadran, v kolonijo naše mladine, nadalje beremo črtico o račkah, a uredništvo »e je spomnilo tudi šestdesetletnice Cankarjevega rojstva. Na platnicah eo še rešritve ugank in križank in šenkovtumski rejci malih pišejo o papigioah skobčevkah. Kakor vidimo, res pestra vsebina, ki H tudi kvalitetno ni očitati ničesar, za to jamčijo že imena avtorjev. S to številko se zakUučuie VH. letnik naše najodličnejše mladRnsike revije, ki stane z ostalimi leitnimi knjižnimi publikacijami Mladinske matice samo 22.50 Din-
m— Driavna dvensredaa trgov** seU
v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko loto 1936-37. bo L, 2. in 3. septembra. V prvi razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili štiri razr rede gimnazije z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z dovršenim izpitom. K vpisovanju je treba prinesti prošnjo, koiko-vano s 5 Din rojstni list. izpričevalo in davčno potrdilo. Dne 5. septembra bo razglašeno, kdo je sprejet. Nato bodo sprejeti plačali vpisnino. Šolnino in odkupnino za
skripta-	„	. . . .
u— »Savski Tivoli« prodan nm godni dražbi. Pretekli četrtek je bila prisilna sodna prodaja ličnega posestva »Savskega Tivolija« na Črnučah, kakor ga je krstil graditelj in bivši lastnik mestni tesarski mojster g. Fran Pust. V stavbi, zidani v švicarskem slogu, je restavracija, na razpolago so pa tudi tujske sobe. Tudi vrt je izredno lep in prostran, saj sega skoro do Save Stavba je stala graditelja 550.000 Din. zdaj je bila ocenjena na 320-000 Din, kupila pa jo je Vzajemna posojilnica za celih 154.000 Din. Višji ponudniki imajo časa za definitivni nakup še do četrtka.
Iz Celja
Jodno
kopališče
UPIK
uspešno zdravi
pritisk krvi!
e— Ljubljanska drama bo uprizorila danes ob 20. Lichtenbergovo učinkovito veseloigro »Mladi gospod šef«, ki je dosegla v Ljubljani velik uspeh. Režija in zasedba vlog sta odlični. Neabonenti naj ei še danes dopoldne preskrbijo vstopnice v predprodaji v Frajletovi trafiki.
e— Na veliki gasilski tomboli, na kateri je bilo 14 glavnih tombolskih dobitkov. 21 desetink, 37 petink, 73 četrtink, 129 tretjink in 217 amb, je bila v nedeljo ogromna množica prebivalstva. Kot prvi tombolski dobitek sta bili določeni moško in žensko kolo, kot nadaljnjih 13 tombolskih dobitkov pa po eno kolo. Tombolske dobitke bo zadeli po vrstnem redu: zidar Anton Skorjanc iz Ilovice, organist Vinko Dimec iz Šmartnega v Rožni dolini, pletilka Marija Jenkova iz Gaberja, tovarniška delavka Matilda Kore-nova iz Čreta, ključavničarski mojster Ivan Gašperlin z Viča pri Ljubljani, krojaški pomočnik Viktor Cilenšek iz Braslovč, delavec Josip Korošec z Brega, delavec Jakob Tram iz Celja, kipar Miha Juršič iz Varaž-dina. tovarniški delavec Jakob Pilka iz Za-čreta. tovarniški učenec Franc Mlakar re Štor. monter celjske mestne elektrarne Marjan Zeleznikar. posestnikov sin Anton Brež-nik z Gorice pri Veliki Pirešici in gojenec celjske orglarske šole Milan Dobovičnik.
e— Umrla je včeraj v Gosposki ulici 30. v starosti 78 let bivša slaščičarka in vdova po slaščičarju ga. Marija Komauerjeva. V bolnišnici je umrl v soboto 55-letni kočar Karel Mastnak z Bohovega pri Ponikvi, v nedeljo pa 54-letm" posestnik Karel Gorečan iz Črešnovca pri Vojniku.
a— Nove moči pri mariborskem gledališču. Za gledališko sezono 1936/37. je angažirala vfteraj mariborska gledališka uprava kot režiserja in igralca g. Josipa Borka absolventa praške akademije, kot režiserja pa g. Petra Malca.
a— Le težko bo preživel nevarno poškodbo 13-letn.i Slavko Pristotnik iz Melj-ske ceste 15. ki so se mu pri vožnji na kolesu zlomile vilice in je treščil stako si.lo čez cesto z glavo ob tla. da si je prebil lobanjo in je nezavesten obležal v mlaka krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, a težko bo okreval.
a— Dva dni nezavesten leži v splošni bolniSnici 54 letni mizar Ignac Lederor i* Janževe gore. Ko je delal v elektrarni Fala, se mu je moralo nekaj pripetiti, bo-dir, da ga je ošinil električni tok. bodisi, da ga je kaj drugega udarilo. Poškodrbe na glavi in desni strani telesa so tako hud«, da md mogel zaradi nezavesti podati nL-kakšnth pojasnil.
a— Z državnega mosta v Dravo je hotel Skočiti v noči na nedeljo neki Gašpar C, ki j€ bil v svojem načrtu tako trdovraten, da go ga morali s silo spraviti v marfbo®. ske policijske zapore.
a— Samomor je hotel včeraj popoldne izvršifci 25-1 etni delavec Leopoid Lajufoc, uehižben pri Zelenki. Našla so ga v njego vem stanovanju v Tezenski ulici 19, na Po-brežju. Baje se je hotel zastrupiti Bito ma je že hudo slabo in so ga zato nemudoma prepeljali v splošno bolnico.
a— S smrtnonevarnlmi poŠkodamt ao prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico mesarskega pomočnika Konrada Maberja iz Sv. Lenarta v Slov. gor., kjer sta dva ljubavna rivala navalila v nočni uri nanj z noži, da je obležal nezavesten ln v krvi sredi ceste. Ranf.tve so smrtoovarne in Jo Maherjevo stanje zelo resno. Orožniki vršijo poizvedbe.
Danes ob 16. in 21.15 jj&^Kl^gl!
Elitni kino Matica — TeL 21-24
VELEFILM O LJUBEZNI IN BORBAH V AFRIKI I
VIHAR NAD AFRIKO
Ljubavm roman pod žgočim soncem Afrike. Dva oficirja angleške kolonialne armade sta v sredini. In žena med njima! Strahote in grozovitosti v carstvu vodnih bivolov. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15 ure naprej.
i Pride: Arena krvi in ljubezni" i
e— Birme v Celju 6« je udeležilo v soboto 711, v nedeljo pa 1522 birmancev in bir-mank, po večini iz Celja, pa tudi iz sosednih župnij.
e_ Ribargko društvo Celje bo imelo drevi ob 19.30 redni letni občni zbor v klubovi sobi Celjskega doma.
e— Kratka stavka v tovarni »Elka«. V
soboto okrog 14. je izbruhnila v tekstilni tovarni »Elka« v Celju stavka delavstva, ki je zahtevalo izboljšanje svojega položaja. Uvedena so bila takoj pogajanja med vodstvom tovarne in zastopniki delavstva, ki so bila kmalu zaključena z uspehom, nakar je bila stavka ob 18. končana.
e— Prometna nesreča na Mariborski cestL Ko je šla 80-letna zasebnica Rozalija Črn-kova h Gaberja v nedeljo dopoldne v cerkev, sta privozOa na križišču Mariborske ceste in Aškerčeve ulice dva voza nasproti, tretji voz pa je privozil za njo. Črnkova se je hotela izogniti vozovom, pri tem pa jo je tretji voz podrl na tla in ji zlomil desno roko. Ponesrečenko so oddali v bolnišnico.
e— Divjaški napad pri sedmini Pri sedmini v Vrtečah pri Sv. Krištofu nad Laškim so v nedeljo neznani moški napadli 40-1 et-nega dninarja Jakoba Ožeka, ga obdelovali s koli in noži ter ga težko poškodovali po glavi in desni roki. Ožeka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danee ob 16.30 in 20.80 velefilm »Nesmrtne gosli« (»Stradivari«) in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Dr. žmavc v Mariboru. V našem mestu »e mudi delegat Masarykove akademije v Pragi g. dr. žmavc, ki bo nocoj predaval v Ljudski univerzi o perečih vprašanjih narodne in svetovne krize.
a— Poučno predavanje ima drevi starešinstvo Jadrana in Triiglava pri »Orlu«- Dr. Rapotec.
a— Tombolska sreča. Na tomboli Jadranske straže v nedeljo so prejeli glavne do V tke: 1. tombolo (šivalni stroj, ali 2.000 Din) Marija Pnegtova, žena predilnega mojstra- 2. tombolo (moško kolo ali 1.500 Din) tkalka Ivanka Schwarzbauerjeva. 3. tombolo (žensko kolo) kletarjeva žena Ana Malekova. 4. tombolo (vozni listek I. razreda za potovanje Sušak—Kotor—Su-šak 10 dni) Ivanka Ašičeva, učiteljica ročnih del. Dalje so dobili: OtroSki voziček Anica He"čeva, učiteljica iz Limbuša, specerijo za 4 osebe za mesec dni Rajko štrukelj, dijak, 14 dnevno letovanju v domu v Bakru Vilko Ivančič. cVjak realne gimnazije, servis iz porcelana Leopold Markovič, zidar, servis Srečko Mar, nata. karski vajenec, dve posteljni odeji Franc Reich, pekovski pomočnik, balo platna Angela Lončaričeva, tovarniška delavka, dve ko£i Franc Fišer. brivski vajenec, balo platna Herman Osim, knjigoveški pomočnik^ kad za kopanje Vladimir Pivec.
a— Ponoči je padel in se ubiL V noči na ponedeljek se je v šupi posestnika Ivana Girkmaverja v Počehovi 21. pripetila huda nesreča. Ko je davi viničar Peter Zvir Bto-pil v šupo je našel na cementnih tleh mrtvega 73-letnega občinskega ubožca Franja Zumpa iz St. Hja. Imel je prebito lobanjo. V nedeljo zvečer je Zunko zaprosil gospodarja za prenočišče. Najprej so mu pripra^-vili ležišče v kleti. Ponoči pa se je hotel preseliti na mehko in se je spravil na pod šupe. kjer je bilo nekaj se>na. Na podu je velika luknja in bržkone je Zunko zdrknil skozi njo s poda in padel na cementna tla v hlevu, si prebil lobanjo in kmalu nato umrl Matija Zvir je prišel v šupo po deteljo. Ko je videl, kako je z nesrečnim Žun-kom. je takoj poklical orožnike. Prišel je tudi banovinski zdravnik dr. Turšič, ki je mogel ugotoviti samo smrt.
Pri hemoroidih (zlati žili),
zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po za-gatenju, prinaša uporaba
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice prijetno olajšanje.
Ogl reg S Br. »H7V36.
Krvavi tepež v Radvanju v noči na
nedeljo j« zahtevaj sodem žrtev, ki so odnesle 'vočje tn manjše poškodbe spopada. Naj. občutneje fc bfl prizadet 25 letni monter pri mestnem elektriškem podjetju Hugon Markon, -ki so ga morali pripeljati v mariborsko splošno bolnišnico.
a— Obsojena ciganska tolpa. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je včeraj obsodil štiri cigane iz Prekmurja rea kazen od 6 mesecev do 2 le*', robi je, ker so dne 7. maja 1935. v Murski Soboti vlomili v neki železniški vagon ter odnesli okoli 100 kg tkanine v vrednosti 7.000 dinarjev. Ista tolpa je vlomila tudi nekaj dni zatem v železniško skladišče v Mačkove* h ter ukradha razne poljedefljske stroje, spriti in življenske potrebščine. Tudi so cigani izvršili več tatvin ter predvsem ukradli številnim po sestnikom koko?* Obsojenci so: 24 letni Matija Horvat na 2 leti robije, 18 letni Adam C. na 1 leto robije, 20 letni Rudolf C. na 4 mesecev in 53 letni Januš Horvat na 6 mesecev strogega zapora.
Iz Krškega
kr— Podmladek Jadranske straže drž. meščanske šole v Krškem priredi tudi ob koncu šolskega leta poučni izlet na Jadran-Da omogoči udeležbo tudi siromašnim pod-mladkarjem, priredi v sredo 10. t m. ob 20-in v četrtek U. t. m. ob 16. pestro akademijo, obakrat v sokolski dvorani- Na sporedu bodo telovadne, pevske, violinske, klavirske in druge točke. Pridite!
KAVA HAG % VARUJE VAŠE SRCE
PRISTNA,ZDRAVA ZRNATA KAVA NAJFINEJŠE KAKOVOSTI ZAJAMČENO OPROŠČENA KOFEINA
Gospodarstvo
Za popolno organizacijo lesnega gospodarstva
Letna skupščina Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije
Pretekli petek je bila v Beogradu letna skupščina Centralnega odbora lesnega gospodarstva, ki jo je vodil predsednik dr. Milan Ulmanski v prisotnosti delegatov trgovinskega ministrstva ter ministrstva za šume in rudnike- V svojem govoru je predsednik dr. Uemansky poudarjal, da delovanje in prizadevanje Centralnega odbora v naši javnosti ni bilo vedno verno prikazano. Zato je potrebno, da Centralni odbor enkrat jasno in nedvoumno pove, kakšni so njegovi cilja.
Centralni odbor si je predvsem postavil kot cilj, da reši naše lesno gospodarstvo in m-J omogoči napredek Ta cilj se da doseči s preudarno akcijo vseh nadležnih činite-!jev. ki se mora naslanjati na dosledno izvedeno organizacijo lesnega gospodarstva v naši državi- To je ono, kar se občiajno o-značuje kot dirigirano gospodarstvo- K temu silijo lesno gospodarstvo splošne gospodarske in politične razmere v svetu. Povsod se kaže proces grupiranja sil. V težki gospodarski borbi, ki se opaža na vseh svetovnih tržiščih, neorganizirani posameznik ne more več najti pogojev za gospodarski obstanek, ker ga potisnejo v stran močne organizirane sile. ki so povsod v razvoju. Kakšne koristi nam lahko prinese dirigirano gospodarstvo v odnošajih z inozemstvom, nam kaže primer nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma s Španijo. Nikdar ne bi dosegli tako povoljnega sporazuma, ako se naši delegati ne bi mogli opirati na kontroliran uvoz Zato je potrebno, da se ta sistem nadalje zgradi in uporabi tako pri uvozu kakor tudi pri izvozu.
Danes, ko se ves svet poslužuje kontrole v zunanji in notranji trgovini, v času kontingentov, kliringov, preferec in drugih kontrolnih sredstev, bi bilo iluzorno govorit o kaki svobodi trgovine ali o borbi proti omejitvam v mednarodnem prometu-Računati moramo z realnim stanjem in se posluževati obrambnega orožja, kakor to dela io cflrutfi, ki so gospodarsko mnogo močnejši. Naše lesno gospodarstvo ie brez dvoma za čim popolnejšo svobodo dela in poslovanja. Pomenilo pa bi zapirati si oči pred stvarnostjo, če ne bi hoteli uvideti, da v današnjem času ni te svobode v mednarodni izmenjavi dobrin.
\Te preostaja nič dragega, kakor dia sledimo splošnemu razvoju razmer v Svetovnem gospodarstvu, ker bi bilo odve? govoriti o kaki borbi od naše strani proti splošnim svetovnim tendencam. Take borbe zlasti ne more voditi naše lesno gospodarstvo.
Ni točno, da obstaja v Angliji absolutna sprotno, prav v lesni stroki je v Angliji zelo močna organizacija, ki obvlada, četudi nima uradnega značaja, vso uvozno trgovino z lesom. V našem lesnem gospodarstvu ni mogoče izvesti ostre diferenciacije na
interesne sfere mehkega in trdega lesa- Interesi obeh dveh skupin so preveč med seboj povezani. Naše lesno gospodarstvo je prišlo v današnji položaj zaradi vpliva mnogih okolnosti. Med njimi je ena najvažnejših pomanjkanje organizacije lesnega gospodarstva. To dejstvo je prineslo našemu lesnemu gospodarstvu že ogromno škodo, ki se povečuje v geometrični pro-gresiji. Pogosto se zatrjuje, da mednarodni sporazumi o ureditvi izvoza lesa niso imeli nikakih rezultatov. Kot eklatantni primer netočnosti te trdlitve je treba navesti le kobenhavenski sporazum od lanskega novembra, ki je omogočil stabilizacijo^ in izboljšanje cen za mehki les na tržiščih severnozapadne Evrope. Naše prizadevanje gre za tem. da se sličen sporazum doseže tudi za bazen Sredozemskega morja. Zal to prizadevanje doslej ni moglo dovesti do rezultata, prav zaradi dejstva, ker pri nas ni obstajala organizacija, ki bi mogla garantirati izvajanje obveznosti, ki bi jih morali sprejeti. Pri vodstvu politike našega lesnega gospodarstva ne bi smeli motivi imeti nikake vloge, ker docela biti me-rodajna stvar, za katero gre- Razgovori se morajo voditi docela odkrito in z dobro namero, Naša gosipodereka politika je krenila na pravilna pota, toda ne smemo ostati na polovici pota.
Predsednik dr. Ulmansky je v svojih nadaljnjih izvajanjih podal poročilo o stanju posameznih inozemskih tržišč. Poudaril je važnost političnega momenta, ki ima danes usodno vlogo v mednarodni izmenjavi dobrin. Analiziral je stanje naše izvozne trgovine nasproti Italiji, Angliji, Španiji, Severni Afriki, Levantu in Argentini- Posebno pažnjo moramo posvetiti angleškemu trgu, ki lahko prevzame znatne količine našega mehkega lesa. Seveda se naše manjše tvrdlke na tem tržišče posamezno ne morejo pojavljati- V ta namen se morajo združiti in nastopiti kolektivno.
Po končanem govoru dr. Uhnamskega je tajnik Centralnega odbora inž. Dubravčič podal obširno poročilo o delavnosti odbora v lanskem letu. Poročiila so bila sprejeta s splošnim odobravanjem.
V diskusiji so v®i govorniki podčrtal! potrebo, da se v našem lesnem gospodarstvu izvede enotna in smotrena organizacija. To je pogoj za vsako koristno akcijo za zbolsanje obupnega sitanja, v katerem se nahaja naše lesno gospodarstvo. Občnd zbor je sklenil v tem smislu predložiti spomenico vsem predsrbojnim ministrstvom, predvsem pa ministru za trgovino in industrijo ter ministru za šume in rudnike. Pri volitvah je b.iil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Ulmanskim, s podpredsednikom inž. Lenarčičem in s tajnikom inž. Dubravčičem.
Zborovanje slovenskih vinogradnikov
Agilno vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru, v katerem je organizirana večina slovenskih vinogradnikov, je v dneh 6. in 7- junija praznovalo lOletnico svojega obstoja. V osrčju bizeljskih in sve-tokriških vinogradov — v prelepih Brežicah — so se zbrali vinogradniki in zborovali v sobo-to popoldne v Narodnem domu-X- občni zbor društva je otvoril predsednik g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, ki je v uvodu pozdravil vse prisotne vinogradnike. Pozdravil je predvsem predsednika mesta Brežic g. dr. Drnovška, narod poslanca M. Brenčiča in inž. S. Gorjupa. zastopnika kmetij, oddelka kr. banske uprave. Pri prehodu na dnevni red je predsednik društva podal letno poročilo iz katerega je povzeti, da je bilo vse delo odbora vsmerjeno za paboljšanje težavnega gmotnega stanja naših vinogradnikov. Racionalizacija vinogradništva. zatiranje samorodnic, vprašanje trošarin, vprašanje kmetijsik:h zbornic, vsp zadeve, ki se tičejo vinogradnikov, so bile glavna briga vinarskega društva v teku celega leta. Društvo je organizirano v 15 podružnicah z 2925 člani- Podružnice delujejo v vseh znamenitejših vinorodnih okoliših Tpmeljito poročilo tajnika viš- kletar, nadzornika v p. Josipa Zabavnika je ilu-strralo notranje delovanje društva in še vidneje pokazalo težke gmotne prilike našega sloven. vinogradništva. Delegati eo živahno posegali v debato, na podlagi katere je bila pripravljena resolucija za kongres. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen novi odbor: predsednik Lovro Petovar veleposestnik, Ivanjkovci, podpredsednik Ivan Jan žekovič narodni poslanec. Koša k i Maribor, odborniki: Josip Iljaš. pos., Bizeljsko, An-brož Gabrijel srez. kmet. ref. Krško, Klo-*ar Bouvier. vinogradnik in tovarnar. Gor. Radgona, Karel Korath pos. Gornja Radgona. Bučar Leopold nos. Kostanjevica, Peč-nik Franc vrnogr. R;zeljsko, Trojak Stanislav, posest. Gorn ja Radjgona, Serbinek Ivan posest. Sv- Kungota, Šega Anton ravnatelj
v p- Ptuj, Brumen Franc ml. posest. Ljutomer, Lipovec Ignac, posest., Ljutomer, Zabavnik Josip višji inšpektor v p. Maribor. Storjeni so bili vsi potrebni sklepi za poslovanje društva, in sicer soglasno. Predsednik je zaključil po 4 urnem trajanju nadvse uspeli občni zbor.
V nedeljo pa se je ob 9. uri pričel 8. vinarski kongres, ki ga je v izbranih besedah otvoril g. Lovro Petovar. Pozdravil je zastopnika g. bana srez. načelnika iz Brežic g- C- Poklukarja, srez. podnačelnika iz krškega g. dr. Tomšiča, podžupana Brežic I. Poljanska, narodne poslance gg. dr. Veble-ta, M. Brenčiča ter zastopnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave inž. S. Gorjupa. Vsi imenovani so se oglasili in v toplih besedah zaželeli čimveč uspehov vsem vinogradnikom v odločni borbi za izboljšanje njihovega položaja. Soglasno so bile odposlane udanostne brzojavke N'j. Vel. kralju Petru II., ministrskemu predsedniku dir-Stojadinoviču. kmetij ministru inž- Stan-koviču, notranjemu ministru dr- Korošcu in banu dravske banovine dr. Natlačenu. Nato so sledili izčrpni referati o važnosti selekcije v vinogradništvu, o kupčiji z vinom, o gnojenju vinogradov jn o vinogradniških razmerah na Bizeljskem. Referenti gg. inž. S. Gorjup iz Ljubljane, inž. L Zupančič iz Novega mesta, ravnatelj A. Šega iz Pbuja iin F. Kerin, vinogradnik iz Sv. Križa, so želi s svojima referati popolno priznanje- Kongres je tudi sprejel obširno resolucijo, ki bo na merodajnih mestih gotovo dosegla zaželjene koristi za vinogradnike.
Po kongresu je g- župan Ivan Urek iz Globokega pri Brežicah z lepim nagovorom oitvoril prvo vinsko razstavo v Brežicah. Razstava je z 240 razstavljenimi bizeljskimi in svetokriškimi vini pokazala smotreno delovanje naših dolenjskih in štajerskih vinogradnikov. Razstavljena vina bodo gotovo našla kupcev, žela m so že od vseih posestnikov razstave popolno priznanje-
Grozeči razpad
zlatega bloka
Na zapadnoevropskih deviznih tržiščih se je po začasnem delnem pomirjenju v soboto zopet pojavil nov val nesigumasti in nervozno3ti. ki je prišel do izraza pri vseh zlatih valutah. Reportni stavek za enomesečne francoske franke jse je dvignil na 65%. Nemir se je povečal, ko so pričele krožiti vesti, da bo francoska vlada prepovedala devizno terminsko kupči jo in da bo uvedla strogo cenzuro pri oddaji deviz, ki bi -»omenila devizno kontrolo. Presenečenje je vzbudlilo tudi dejstvo, da se deklaracija Blumove vlade v zbornici sploh ne dotika vprašanja franka. Zato 9e v saoniFranciji vedno bolj širi mnenje, da mora že v prihodnjih dneh pasti odločitev glede franka-
Medtem se odtok zlata iz Francije nadaljuje v znatnem obsegu. Angleški valutni intervencijski fond je v zadnjih tednih v
velikem obsegu interveniral v korist franka z nakupi teh frankov, ki jih je potem v Franciji zamenjal za zlato. Zadnje dni pa se čuje v londonskih finančnih krogih bojazen pred eventualno izvozno prepovedjo za zlato v Franciji, ki bi onemogočila prenos tega zlata v 'Anglijo. V poučenih krogih sodijo, da ima angleški valutni in-tervencijsiki fond v Franciji že za okrog 90 milijonov funtov zlata, to je za 6.8 milijarde frankov To zlato je deponirano pri Francoski banki na račun Angleške banke.
Rastoča nervoznost je v zadnjih dneh v veliki meri zajela tudi holandski goldinar. Zadnji izkaz holandiske banke zaznamuje nadaljnji odtok zlata v višini 44 milijonov goldinarjev. V poslednjih dneh pa je morala banka oddati še za nadaljnjih 30 milijonov goldinarjev zlata, tako da je v kratkem času izgubila preko 10% zlatih rezerv.
Tudi ostalih valut zlatega bloka zlasti švicarskega franka se polašča vedno- večja slabost. Vse kaže, da se zlati blok približuje popolnemu razpadu. Ta združitev db-
žav, ki sd je postavila kot nalogo vztrajata prizlatem standardu, je prvotno obsegala sedem držav (Francijo, Belgijo, Italijo, Nizozemsko, Švico, Poljsko in Češkoslovaško), trenotno pa se v celoti drže načel zlate valute le še tri države, namreč Francija, Nizozemska in Švica.
Zaključek 16. ljubljanskega velesejma
Včeraj zvečer so XVI ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem definitivno zaključili. V primeri z velesejmi prejšnjih let je letošnji velesejem kazal znake gospodarskega oživljenja, kar priča že dejstvo, da razstavni prostor 40.000 kvadr- metrov ni mogel sprejeti vseh tvrdk. ki so želele razstaviti. Razstavlialcev je bilo 700, od teh 204 inozemski. Velesejem je obiskalo nad 90.000 oseb. Po dobljenih informacijah je bilo od teh 18% kupcev in resnih interesentov Kupci so bili skoro iz vseh banovin naše države. Navzlic slabemu vremenu, ki je vladalo skoro ves čas velesejma, smo z doseženim rezultatom lahko zadovoljni, zlasti ker kupčijski promet sam zaradi tega ni trpel. Prihodnji jesenski Velenjem bomo imeli od 29. avgusta do 9. Septembra t. 1. Kot posebnost tega velesejma bo prva vsedržavna razstava lesnega gospodarstva.
Gospodarske vesti
= Začasno ukinjena zamenjava starih
bankovcev po 1000 Din. Kakor znano je starim bankovcem po 1000 Din z dotisikano rozeto izdaje 30. novembra 1920 potekel rok zamenjave pri Narodni banki 4, maja t. L Pozneje je finančno ministrstvo objavilo, da poleg glavne državne blagajne tudi vse davčne uprave naknadno zamenjujejo te bankovce, ker pravica do zamenjave ne zastari. Potrebno je le. da lastnik bankovce" sestavi seznam bankovcev po seriji in številki, da seznam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in da napiše svoj naslov. Zamenjava ni podvržena taksi. Teh bankovcev je še vedno precej med ljudmi in jih dnevno prinašajo v zamenjavo davč^ nim upravam. Poslednje dni je bilo pri strankah precej vznemirjenja, k®r so davčne uprave začasno ustavile nadaljnjo zamenjavo. Informirali smo se na merodajuem mestu o tej zadevi, kjer so nam sporočili, da so davčne uprave dobile nalog, naj začasno ustavijo zamenjavo, dokler ne dobe nova navodila Ta nova navodila bodo v prihodnjih dneh dostavljena vsem davčnim upravam, ki bodo potem nadaljevale zamenjavo- Po novih navodilih bodo morale davčne uprave poslati predložene stare bankovce podružnici Narodne banke v Ljubljani, ki jih bo preizlkusila glede pristnosti in jih bo potem vrnila davčnim upravam. Sele potem bodo davčne uprave izvršile zamenjavo.
= Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše dunajske Poštne hranilnic« v
Ljubljani je imelo 29. maja t.L svoj redni letni občni zbor v restavraciji >Novi svet«. Predsednik Lipoglavšek in društveni pravni zastopnik dr. Koran sta poročala, kakšne težkoče ovirajo delo glede izplačila leh denarnih vjog. Sledile so volitve novega upravnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Gantar Josip, za podpredsednika Gregorič Viljem, za tajnika Uršič Ignacij in za blagajnika Kreč Miha. Ker so bile do sedaj vse intervencije od strani druMva brezuspešne, bo novi upravni odbor v najkrajšem času nastopil tožbeno pot proti beograjski Poštni hranilnici. Zato se nujno opozarjajo vsi tisti vlagatelji, ki še niso javili društvu svojih terjatev, naj to v lastnem interesu store vsaj do konca junija, ker bodo v tožbi zastopani le tisti, kateri so člani društva in oni, ki » svoje terjatve v letih 1927, 1928 in do 10. 9. 1929 pri poštnih uradih prijavili. V prijavi je navesti ime in priimek vlagatelja, bivališče, štev. tek. računa ali knjižice, vloga v bivših avstrijskih kronah in da to dotični plačal po prejemu vloge 10 odst društvu za pravne stroške- Pripomni se. da glede informacij društvo ne bo odgovarjalo brez povračila stroškov v priloženih znamkah.
= Poštna hranilnica v maja. V teku meseca maja so se hranilne vloge pri Poštna hranilnici povečale za 3-3 na 896.3 milijona Din (lani je znašal v maju prirastek 7.4 milijona Din), čekovne vloge pa so znašale 1093 milijonov (lani 1027). Čekovni promet je bil večja nego lana m je znašal 3503 milijone Din (lani 5091).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Kržičeve, posestni ce v Rakitni št. 90 (poravnalni upravnik dr. Marjan Marolt, odv. na Vrhniki; poravnalni narok pri sreskem sodišču na Vrhniki 6. julija ob 10., prijavni rok do 30. junija) in o imovini Leopolda Steinerja, posestnika in tesarskega mojstra in Marije Steinerjeve. posest-niče, obeh v Ljubljani Opekarska 31. (poravnalni upravnik dr. Anton Stuhec, odv-v Ljubljani; poravnalni narok 3. julija ob 9., prijavni rok do 28. junija).
— obramba Zedinjenih držav pred nemškim dumpingom. Iz Washingtona poročajo, da bodo z 11. julijem v Zedinjenih državah uveljavili za 10 vrst nemških proizvodov protidumpinško tarifo, ki jo bodo po potrebi še razširili. Zaenkrat se bo visoka protidumpinška carinska tarifa nanašala na nemške fotografske aparate (carina 45% vrednosti), kirurške aparate (56%), namizni porcelan (22%), bombažne rokavice (39%), usnjene rokavice (47%), telečje usnje in ševro (25%). igrače (45%) in nekatere steklene izdelke (52%).--
Borze
8. junija.
Na ljubljanski borzi se ofioielni tečaji deviz danes niso mnogo spremenili. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9 00 in angleški funti po 230. V zagrebškem privatem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.96, grški boni pa so se nudili po 6.82. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.95. v Beogradu po 13.8524 in v Zagrebu po 13.8360 odnosro za konec junija odn. za 15. julij po 13.60 in za konec julija po 13.65.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo v Vojni škodi povpraševanje po 357-50 (v Beogradu je bil promet po 358). Zaključki pa so bili v Bl^.irovem posojilu po JA fcr Beogaarfa po 7?
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2979.92 — 2994.52. Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 744.90 — 749.96. Curih 1424.22 — 1431.29, Londcn 220.62 — 222-67, Newyork 4376.06 - 4412-38 Pariz 290.25 — 291.69, Praga 182-20 — 183 30
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3650, London 15.44. Newvork 308,625, Bruselj 52-3250, Milan 24.35, "Madrid 4220, Amsterdam 209, Berlin 124.50. Dunaj 56.60. Stockhokn 79-00. Oslo 77.60. obenhavn 68-9250. Praga 12.80, Varšava 58. Budimpešta 60-50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekt.
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 357.50 den., 4% agrarne 48.50 bi., 6°/o be-gluške 67 75 — 68.50. 4% invest- 81.50 den., 7% Blair 73.50 — 74-50. 8<>/o Blair 83.50 den.. delnice: PAB 227 — 230. Trboveljska 125 den-, Šečerana Osiiek 145 bi. Isis 23 bi.
Beograd Vojna škoda 357.50 — 358.25 (358). 4% 'agrarne 48 — 49 (48.50), 6Vo be-gluške 67.50 — 68. 7% invest. 82 — 83. 7% imvest. 82 — 83. 7°/o Blair 73-50 den. (73.75), Narodna banka 6380 bi., PAB 227.25 — 228 (227 _ 229).	____
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chicago. 8- junija. Začetni tečaji: pšenica: za juli 93.625, za sept- 84.50, za dec. 86.625; koruza: za julij 60.25, za sept. 57.125. za dec. 52.75.
+ Winnipeg. 8. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 76. za oUct. 76.75, za dec. 77-
+ Novosad6ka blagovna borza (8-1, m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baSka m sremska 118—120. okolica Sombor in ba-natska 117—119, baška ladja Tisa 123— 125, ladja Begej 122—124; slavonska 119 —121- Oves: baški sremsflcd in slavonska 106—108 Koruza: baška, sremska m banatska 98—100. Moka: baška in banat-ska »Os« in »Ogg« 192.50-^20250: »2« 172.50 —182.50. »5« 152.50—162.50, »6<r 132.50— 14250, »7« 112.50 — 122.50. »8« 100—102-50. Otrobi baški sremski in banatski 93—96. Fižol: baška m sremski beli 162—170-
Bombaž
+ Budimpeštanska terminsk« borza (8.
t m-) Tendenca slaba. Koruza: za julij 11.76 — 11.78. za avg- 11.85 — 11-87.
VINO.
+ Vinsko tržiRe v dravski banovini (6.
t m.)- Poleg slabih denarnih raazmer je ta teden še deževno vreme oviralo vinsko kupčijo. Z dežele so se uvozile le neznatne količine. Cene so ostale zaradi tega pra producentih neizpremenjene, namreč 3 do 3.75 Din za običajna, 4 do 5 Din pa za boljša, krepke jša namizna in delno tudi sortirana rdeča in bela vina.
Slavje mladine
v St Vidu nad Ljubljano
St Vid, 8. junija.
Za desetletnico svojega obstoja je dobila driL meščanska šola v Št. Vidu nad Ljubljano lastno zastavo. Za razvitje je priredila mladina pod vodstvom agilnega učiteljstva v cerkvenem domu v nedeljo popoldne veliko akademijo, ki je pokazala, da je vzgoja mladine na pravi poti. Zborne deklamacije bo posebnost, ki jo od nekdaj goji upravitelj g. Pečjak. Pesnitev zaživi pravo življenje in zapusti v poslušalcu v resnici globok vtis. Prav posrečeno je bfl podan prizor iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja« in pa igrica »V svitu Jugoslavije«. Telovadne točke so bile manj posrečene. Rajalm nastopi naj pokažejo lepoto in prožnost gibov, vajo morajo učenke doživljati, če naj jo srečno podajo. Tega pa ni bilo mogoče ugotoviti
Mladinski zbor »Jadranskih stražarjev« je pod vodstvom g. Maksa Jovana zapel na en mah 16 pesmi, kar je gotovo malo preveč za mlada grla. Nekaj pesmic je bilo vzetih že iz starega programa tega odličnega mladinskega zbora. Pevovodja g. Jovan pa je tokrat segel po najnovejši glasbeni literaturi za mladinske zbore in nam je posrečeno podal B. Kunčev »Ciklus pesmi i* Cicibana«. Skladatelj je modernist, v pravem pomenu besede. Pevski deli so kljub temu silno prijetni za uho. v klavirskem partu pa zahtevajo odličnega spremljevalca. Mlada grla so t lahkoto premagala včasih čudne zahteve skladatelja, vsem pa je bflo videti na obrazu, da jim petje dela veselje m da so za to umetnost navdušeni.
Šolsko zastavo, ki je umetniško delo po načrtih arh. Štruklja, je blagoslovil dekan g. Zabret. Pred blagoslovitvijo je imel na mnogoštevilno občinstvo kratek nagovor, kjer je poudaril, da ima Bog Slovence prav posebno rad. ker jim je dal srefao preživeti čas pred vojno, med njo in pa čas »včerajšnje preteklost?« ki je mladina danes še ne more doumeti. Kumovala je praporu ga. Česnova. Upravitelj Rudolf Pečjak je po blagoslovu prebral zapis tega slavnostnega dne v šolski kroniki in je mladino zaprisegel na prapor. da bo zvesta materi, domovini. kralju in Bogu. Bil je lep prizor. V imenu staršev je izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli k nabavi prapora, g. Kampoš, predsednik društva »Šola m dom«. Slavnostno akademijo je zaključila državna himna. Kljub temu. da je izvajanje sporeda trajalo polne tri ure. občinstvo ni kazalo utrujenosti. Prirediteljem pa svetujemo, da v bodoče sestavljajo za polovico manjši spored.
A. L.
125 letnica šole v črni
črna pri Prevaljah, 6. junija.
Letos bomo praznovali v Črni ob zaključku Šolskega leta 125-letnico Sole v Črni. Po-Iegu primerne proslave bosta ob tej priliki šolska razstava in igra. Razstava bo prirejena tako, da bodo vidni razvoj šole in sedanji učni uspehi šolske mladine.
Iz šolske kronike, ki je edini pisani vir črnske zgodovine, vemo, da je bila tukajšnja fioia ustanovljena na pobudo in b pod-poso grofa Jurija Thurna is Pliberka 1. 1811.
Do leta 1823. je bila šola zasebna, odnosno občinska ustanova, a tega leta jo je knezo-škofijski ordinariat lavantinski vzel pod svoje nadzorstvo in upravo. Leta 1869. je bila podrejena z ostalimi šolami prosvetnemu deželnemu oblastvu. Zaradi naraščanja števila učencev je bila razširjena 1885. v dvorazrednico. Potem se je naglo razvijala. Ze pred vojno se je pokazala potreba petih razredov, kar pa je vojna preprečila. L. 1924. je dobila peti in 1. 1934. šesti razred. Temu primerno se je moralo večati tudi šolsko poslopje. Prvo šolo so sezidali L 1885., L 1908. pa že spet novo, ki so jo morali 1. 1927. povečati, a je kljub temu spet pre majhna. Letos poučuje na šoli 10 učnih moči z všteto otroško vrtnarico. Otrok je vpisanih 498.
Da bi bila razstava popolnejša, prosi upravitelj šole v Črni vse one učitelje in katehete, ki so kdaj službovali v črni, da pošljejo na njegov naslov svoje slike in če mogoče tudi razredne slike, odnosno Blike učiteljskih zborov na tej šoli. Vsi nekdanji učenci, učitelji in kateketi so vabljeni k proslavi. Dan prireditve bo javljen v listih.
Kongres agronomov
Novi Sad, 8. junija
V	navzočnosti velikega števila agronomov iz vse Jugoslavije se je v nedeljo vršil kongres Združenja jugoslovenskih agronomov y Novem Sadu. Deloma mu je prisostvoval tudi poljedeljski minister inž. Svetozar Stankovič, Skupščino je vodil predsednik dr. Dragoslav čosič, ki je o poklicu in nalogah agronomov iz pregovoril:
Naše skupščine se poslednja leta vršijo v znamenju teženj, da izgradimo svojo stroko v državi in da uredimo najpotrebnejše gospodarsko zakonodavstvo, ka bo ustvarilo pogoje uspešnemu delu med narodom. Ti pogoji so: kmetijsko nadaljevalno šolstvo, strokovni gospodarski pouk. zakon o kmetijstvu in zadrugarstvu in o kmetijskih zbornicah. Vsi mi kot celota globoko občutimo, da je temelj obstanka in napredka naše stroke v resnem delu, ki ga moramo izvesti med narodom. Mi moramo biti pravi narodovi posredniki, tako v poljedelski upravi, kaikor v oblastnih gospodarskih središčih, v zavodih za gospodarska proučevanja in v gospodarskem pouku. Ne smemo posnemati nobene stroke v naši državi, kaj malega pa si smemo izposoditi od delovnih metod naše stroke v dragih državah. Naše delo od gospodarskih fakultet preko vseh drugih ustanov vse do našega neposrednega kontakta s kmetovalcem mora biti specifično naše in prikladno danim razmeram.
V	teh naših velikih nalogah leži tudi upravičenost naših velikih zahtev iin naše nestrpnosti, da že vendar enkrat pride do potrebnega organiziranja naše gospodarske službe med narodom. Ne mislimo, da morajo biti v tem našem delu stanovski interesi popolnoma opuščeni. Postavlja se samo vprašanje, s kakšno organizacijo se naši interesi najbolje branijo. Naše mesto je v kmetijskih organizacijah, ki se ustvarjajo na mnogih straneh. V težavnih prilikah, ki jih preživljata kmet in kmetoval-stvo, ne smejo inženjerjš agronomije misb-4h sarmo nase in na svoje interese, marveč morajo v tej borbi nedvoumno stati na strani kmeta in se borila za njegove interese- V odgovor na pozdrav je spregovoril še minister brez portfelja Voja Djordje-vič, ki je naglasil, da ne govori kot minister, marveč kot član agronomov. Plediral je, da uprava agronomov zaščiti interese stanu, upravni odbor pa naj zahteva iz-premembo uredbe, po kateri se oni ljud[e ki zavzemajo važna mesta v kmetijski auz-bi (upravniki veleposestev, konjušnic) smatrajo kot šefi oddelkov v državni hijerar-hiji- Agronomi ne smejo biti vse zna lice, marveč specialisti in strokovnjaki- Ona, ki delujejo v prid državi in malemu človeku, mora."jo biti zaščiteni in nagrajeni, ne pa, da iz majhnega človeka tisti črpajo komati, ki nmajo z njim nikakšne zveze.
Tragična smrt družinskega očeta
Maribor, 8. junija.
Pri Sv. Ožbaltu pri Breznem se je primerila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrt vzornega rodbinskega očeta 56-letneg» 80% invalida Franca Pogorelčnika, trafikanta iz Marenberga, ki zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Nesreča se je pripetila takole:
Pri Sv. Ožbaltu pri Breznem je vozil avto marenberškega prevoznika Ruterja. Avto je bfl naložen i raznim blagom. Z njim se je peljal tudi znam marenberSri trafikant Franc Pogorelčnik. Na klancu pri Sv. Ožbaltu je stal na desni strani ceste neki voznik, v njegovi bližini pa neki kolesar. Tovorni avto se je hotel izogniti vozniku, k! je stal na napačni strani, pa mu je v tem hipu presekal pot omenjeni kolesar. G. Ru-tar, ki je sam šofiral. je ohranil duhaprisot-nost m se je izognil tudi kolesarju, pri čemer pa se je tovorni avto sicer močno nagnil, ni se pa spričo duhaprisotnosti g. Rutar-ja prekucnil v jarek, kar bi moglo imeti še usodnejše posledice. Ko je Pogorelčnik uvidel položaj, je odprl vrata avtomobila in skočil na cesto tako nesrečno, da je treščil z vso silo preko ceste m da je nezavesten obležal s številnimi poškodbami po vsem telesu in so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico', kjer je kmalu podlegel Oblastva ugotavljajo vzroke smrtne nesreče. Smrt blagega pokojnika, ki je bil zaveden Slovenec, je zbudila obilo sočutja z usodo blagega pokojnika ter njegove žene in otrok.
CITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON"
V Ameriko se vrača blaginja
Kot znak, da se vrača v Zedinjeme države prosperiteta izpred leta 1929, navajajo ameriSki listi dejstvo, da izgubljajo stene slovitega Union-duba v Chicagu svoje >preproge«. S temi preprogami je stvar posebne vrste.
L. 1929. so člani tega kluba, ki so s padcem tečajev na borzah večji del izgubili svoje imetje, v navalu obešenjaškega humorja prepregli vse sterLg kluba s svojimi delnicami. stene so potem predstavljale teoretično vrednost mnogo milijonov dolarjev, praktično so bile obtežene seveda za vrednost starega papirja. Nekoliko tednov sem pa jemljejo člani kluba drug za drugim svoje delnice nazaj, ker dobivajo papirji spet neko vrednost.
Na smrtni postelji?
Maksim Gor ki j, zaslužni ruski pisatelj, je po vesteh iz Moskve hudo obolel In se bori s smrtjo
Steklene obleke, klobuki in čevlji
Nova francoska vlada Leona Bluma šteje 32 članov. Omenjamo samo nekatere važne osebnosti: št. 2 Yvon D e 1 b o s, zunanji ! n g r o, notranji minister, 10 Leon Blum, ministrski predsednik, 23 D a 1 a d i e r, podpredsednik min.
minister, št 7 S a 1 e ]
sveta in minister za narodno obrambo
Tekma z monsumom
Zadnji napori angleške odprave na Mount Everest
Britska ekspedicija na Mount Everest pod vodstvom Hugha Ruttledgea dela po vesteh iz Londona zadnje obupne poskuse, da bi premagala najvišjo goro sveta. Njeni člani so pričeli pravo tekmo z monsumom, ki utegne priti vse prezgodaj in skupaj s snežnimi meteži prisiliti može, da se vrnejo.
Ekspedicijo zasleduje že kakšnih štirinajst dni smola. Hotela je izkoristiti kratko plezalno sezono, ki jo je spočetka napovedalo lepo vreme. Potem pa so začeli nenadno razsajati hudi snežni viharji, ki jim niso mogli kljubovati člani ekspedicije v veliki višini 3. in 2. taborišča. Nastala je takšna nevarnost plazov ,da so morali ti dve taborišči zapustiti. Vrnili so se v prvo taborišče v višini 18.000 pedi. Tam so čakali, da se ledna pobočja sprostijo nevarnosti plazov.
Natakarice stavkajo
Plezalci so sedaj spet 1800 pedi nad 1. taboriščem. Hud severozapadni veter, ki je bil odpihal sneg z grebenov, jim je dal zadnjo možnost, da vendarle dosežejo svoj smoter. Imajo pa na razpolago samo šest dni, v katerih morajo preplezati zadnjih 1100 pedi do vrha, preden zadivja monsum. Naslednji cilj jim bo vzhodni Rongbuški lednik, kjer jim bo pretila dvojna nevarnost: stalen, silen severovzhodnik, v katerem ne more noben človek dolgo živeti, :n ponavljanje monsumskih snežnih metežev, ki prinašajo s seboj spet plazove.
Dvakrat je pogumne može sneg že prisilil. da so se vrnili. Sedaj upajo, da jim bo tretji poskus le uspel.
NEKAJ ZA VSE
Če izgubi človek tretjrino svoje krvi, tedaj za tem umre. če mu takoj ne vbriz-gnejo zadostne količine tuje krvi ali vsaj fiziološke solne raztopine v primeru, da krvi ni na razpolago.
Črevesna vsebina je v tenkem črevu redko tekoča in brez duba. Šele v debelem črevesu se ji odtegne velik del vode in positane smradljiva.
Napoleon je imel v zdravih dneh samo 48 utripov žile na minuto.
Ovčja volna je slab prevodnik toplote in zato dobro zimsko blago. Svnla prevaja toploto tri in polkrat, bombaž in platno petkraii bolje od ovčje volne.
Novo sredstvo zoper morsko bolezen
Angleški listi poročajo o novem, zelo preprostem m cenenem pripomočku zoper morsko bolezen. Pripovedujejo, da ima kralj Edvard VTH. navado ob začetku morske vožnj€ žvečiti suhe oranžne lupine. Ta pripomoček so mu nasvetov al i stari pomorščaki. In obneslo se mu je izborilo. Da se je mogoče s praznim želodcem bolje upirati morski bolezni nego s polnim, je predsodek. Pravilno je le, da ne zaužiješ nobene tekoče aili tekočine vsebujoče hrane, posebno če se pripravlja slabost. Zato dajejo ladijaki strežaji ob takšnih prilikah samo suhe jedi Treba se je držati tudi tiste strani ladje, ki je izpostavljena vetru, ker veteroe osvežuje samo, temveč odganja tu<fi <Jtm in duh, fe diugade podpirata sOabost.
Vlada socialističnega prvaka v Franciji
Deini plašč in šotor
Izletniki, ki daleč potujejo, morajo računati vsak trenutek s tem, da jih preseneti dež. Včasih nastane nevihta tako hitro, da nimajo več časa zateči se pod kakšno streho.
Neki nemški inženjer je sedaj napravil Izum, ki ta nedostatek odpravlja. Izmislil si je dežni plašč, ki se da uporabljati tudi kot šotor, oziroma kot polovica šotora, kajti cel šotor se da sestaviti iz dveh takšnih plaščev. To se zgodi v nekoliko minutah, šotor daje potem zavetje dvema osebama. Celo hudim nalivom se upira ta šotor in varuje osebe pod seboj, da ne postanejo mokre do kože. Izletniki se bodo gotovo radi posluževali novovrstnega dežnega plašča, tem bolj, ker se da zviti v razmeroma majhen zavoj in ne obtežuje preveč nahrbtnika. Nedostatek je le ta, da je trel»a za cel šotor dveh takšnih plaščev oziroma dveh oseb, ki nosita vsaka svojo polovico.
Na levi: vkrcavanje živil za prvo vožnjo čez Atlantski ocean; na desni: prednji
del ladje v trenutku odhoda
Sfinga s človeškimi rokami
_centimeterski top avstro-ogrskega topništva iz svetovne vojne, ki je bil • doslej shrani v' vojaškem muzeju na Dunaju, so te dni privlekli na dan in ga razstavili r~ »orišču bivše cesarske palače. Baje se je to zgodilo na pritisk utooajhističnfli krogov, Mi se vedno bolj jačajo v Avstriji
V bližini Tel.el-Amarna v Egiptu so odkrili nad 3000 let staro sfingo iz ene same kamenite klade Ta sfinga se od vseh drugih razlikuje do tem, da ima človeške roke. Kamen izvira iz razvalin palače kralja Akhunatena ki je vladal v Egiptu okrog leta 1375 pred našim štetjem. Poleg sfinge so odkriM celo vrsto re'iefov. ki predstavljajo p'esalce proces'je. poslopja, vozove in imajo hieroglifske napise.
„ Gospod ras TaSarl"
Mož ..Brez strahu" v sodobnem italijanskem tisku
Prizorišče Dickensovega
Nedavno smo videli tudi pri nas v filmu Dickensovega »Davida Copperfielda«. Glavno prizorišče tega nesmrtnega romana angleškega pisatelja, londonski slumi, predeli bede največjega mesta na svetu, so začeli izginjati po sistematičnem delu, ki so ga započele oblasti že pred leti. S tem izginja marsikakšna zanimivost starega Londona, ki jo bodo romantiki objokovali, čeprav ne higieniki.
Čudna četrt angleške prestolice so ubožne četrti Adelphi Terrace. ki bodo v najkrajšem času postale žrtve krampov in lopat. Adelphi Terrace leži sredi bučnega prometa
ANEKDOTA
Igralec Girardi se je dal nekega dne fotografirati. Ko mu je fotograf čez nekoliko dni pokazal sliko ta ga vprašal, ali ga je dobro zadel, je menil komik: »Dobro ste me zadeli, zelo dobro — niti kap bi me ne zadela bolje!«
VSAK DAN ENA
VSAKEMU
NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE
VENDAR
MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENI C) TER MESEC DNI Pl. TI MESTO DRUGE VODE NASO ZNAMENITO
RADENSKO
Z RDEČIMI SRCI!
Stavke na Japonskem so redek pojav, še bolj nenavadno pa je to, da topot stavkajo ženske. Natakarice zahtevajo izboljšanje svojega socialnega položaja in prirejajo v ta namen javna zborovanja j (slika)	I
Rooseveltova sestrična — glasbenica
V Pariz je prispela Emilv Rooseveltova, sestrična predsednika Zedinjenih držav. V fgvoji domovini je znana klavirska virtuo-zinja, ki je že ponovno nastopila z uspehom pred javnostjo. Sedaj hoče gostovati po stari celini. Po kratkem bivanju v Nemčiji in na Holandskem je prispela v Pariz, kjer bo v bližnjih dneh koncertirala. Ta čas je v Parizu še druga klavirska virtuoxinja. ki pripada isto tako rodbini ameriškega državnika. To je ga. Bigelow-Rosen, vnukinja bivšega ameriškega poslanika v Franciji. Ta pianistka igra najrajši Phopina in bo na bližnjem koncertu njegove skladbe tudi v prvi vrsti predvajala.
njegova mati, in Italijani, ki so njegov cesarski naslov podelili svojemu kralju, so začeli abesinskega vladarja imenovati z njegovim prejšnjim imenom. Prav za prav mu je to ime samo v čast in njegovo vedenje v vojni, ki mu je vzela prestol ,je bilo res brez strahu, čeprav bi bili nekateri rajši videti, da bi se dal po zadnjih porazih usmrtiti od italijanskih krogel in bomb s strupenimi plini, nego da prireja sedaj Italijanom po Evropi skrbi. Prav tako mu nekateri zamerijo, da je os ta vil svojo deželo, ni pa os ta vil v nji svojih milijonov. Nemara bi rajši videli, da bi jih bil zapustfl osvajačem, ki bi se znali z njim dobro okoristiti sedaj, ko so Abesinijo sicer na pol dobili, pa jim nedostaje denarja.
Ni prvič, da so kakšnemu vladarju s prestolom odvzeli tudi naslov. Ko so Napoleona pregnali na otok Sv. Helene, je tamkajšnji guverner Lawson dobil lzrečno povelje, naj ga ne tftulira za francoskega cesarja, temveč naj ga imenuje na kratko Napoleona Bonaparteja, in tudi naslova »Veličanstvo« naj mu ne daje, temveč naj ga rove za »generala«. Listi so takrat pisali samo Se o generalu Bonapartu. To je bflo še vedno nekoliko bolj vljudno, nego postopaj danes s cesarjem Hailejem Se-lasijem, ki ga Imenujejo preprosto »gospoda Tafarijac, čeprav je naslov rasa podedoval po vseh pravilih.
Angleški prekomornik »Queen Mary« je opremljen z velikansko telefonsko govorilnico, v kateri opravljajo službo izurjene telefonistke, ki jih vidimo tukaj pri delu
Ameriška steklarska industrija je šla z uspehom nova pota, da bi si razširila trg za svoje proizvode. V velikih newyorških trgovinah lahko vidiš sedaj steklene dam-Bke klobuke, ki se svetijo v živih barvah. Žena nekega steklarnarja se je pokazala 8 takšnim klobukom iz sinjega stekla na cesti in njena propaganda ima uspeh.
Da se obleke in perilo izdelujejo iz stekla, ni nič novega več. Tudi Pariz je že sprejel takšne modele in enako tudi steklene — čevlje. Ena izmed visokih hiš, ki jih gradijo sedaj na Brodwayu. bo imela 25 m visok steklen stolp. To bo sedma izmed steklenih hiš. ki jih imajo ta čas v New Yorku. Steklo uporabljajo danes kot osamilo proti vročini, mrazu in ognju, dalje za kable in vode vseh mogočih vrst.. Imajo tudi že britve iz stekla, ki jih sicer uvažajo s Češkoslovaškega. Te britve so prav tako ostre kakor jeklene, samo znatno cenejše. Da pa uporabljajo steklo v kockah in kot sipo za tlakovanje cest, ni nič novega.
Avtogrami na računih
Med vsakodnevni program hollywodskih zvezd in zvezdnikov spada, kakor znano, pisanje avtogramov. Mnogi umetniki imajo celo posebne tajnike, ki podpisujejo te »originalne« avtograme interesentom.
Pred časom pa je natakarje in natakarice hollywoodskih restoranov navdihnila misel, da bi iz tega sejma z avtogrami napravili svojo kupčijo. Začeli so umetnike, ki so obedovali v njih lokalih, moledovati, da bi postavljali svoje podpise pod račune. Ker so jim ti ugodili, je strežno osebje nabralo lep kup avtogramov. Natakarski krogi v Hollywoodu imajo sedaj pravo avto-gramsko borzo, ki jim donaša lepe vsote.
IVERI
Obstoji tudi kriza prepričanja. Le premnogi ga prodajajo dandanes pod ceno.
Od molčnine ni postala še nobena ženska bogata.
Uboštvo je večinoma le za bogataše romantično.
Današnja dekleta lahko izhajajo brez rdečice sramu, toda ne brez rdečila.
ženska, ki ve, za koga ostane mlada, ne potrebuje lepotnih salonov, ljubezen pom-laja.
Največji kanon iz svetovne vojne
Londonski slumi
»Davida Copperfielda44
metropole in sestoji iz dveh delov. V igor-njem delu stoje palačam podobne hiše iz 18. stoletja, v spodnjem delu vodi prava pre-dorna cesta mimo kleti. Tam vlada stalen mrak, postave kakor iz Dickensovih romar-nov ali kakor iz kakšne kriminalne zgodbe Edgarja Wallacea stopajo tu naokrog in jih ostro oko policistov ob cestnih vogalih neprestano opazuje. V tej predorni cesti je Dickens baje dobil snov za »Davisa Copperfielda«. Težka vrata kleti so danes trdno zaprta. Prej so vodila do Temze.
Kdo bi vedel, koliko zločinov se je zgodilo. za njimi! V eni izmed teh kleti je bila še pred nedavnim ogromna vinska zaloga neke tvrdke, 600.000 steklenic najdražjih inostranih vin. V drugih kleteh, in sicer v tistih, ki ne vodijo k reki, doma je londonska boheana. Skoraj neverjetno je, da morejo v teh za ljudi nespodobnih luknjah H-veti slikarji in časnikarji. A vendar Hve in se tu počutijo celo prav dobro. Nekatere med njimi bodo morali odstraniti samo s silo. Tako pravi vsaj poročevalec nekega švedskega lista, ki je obiskal Adelphi Terrace. Temni strani stoji nasproti prijazna stran, ki jo kaže zgornji del tega predela. Tam je doma višja družba pisateljev, igralcev- itd. Od leta 1772. do svoje smrti je to stanoval največji angleški igralec, Garrick. V njegovi hiši se je zbirala vsa londonska družba duha. V hiši št. 10. je nekoliko let prebival tudi Bernard Shaw.
Italijanski listi govore v zadnjih dnevih mnogo o gospodu Tafariju. Gospod Tafari se odpelje v London, gospod Tafari se je udeležil partije cocktaila, gospod Tafari odpotuje, kakor vse kaže, v ženevo. Skratka ta gospod Tafari v italijanskih listih ni nihče drug nego neguš negešti, Haile Selas-je L, »Moč Svete Trojice«, kakor slove po našem to ime, ki si ga je nadel ob času svojesra kronanja za abesinskega vladarja L 1930.
Tafari, »Brez strahu«, ga je imenovala
Štirikratna justifikacija
Telefonistke s prekomomika
V newyorški kaznilnici Sing-Siiigu isio usmrtili štiri morilce, ki so jih bili zavoljo umora nekega kavarnarja v Brook. lynu pred dvema letoma obsodili na smrt. Vse štiri usmrtitve na električnem stolu so trajale komaj 2o minut. Po 16 letih je bil to prvi primer množiš t vene justifika-cije.
V zavarovalnici: »Ali bi mogel sklenili zavarovanje za primer, da bi odkrili moje prstoe odtise?«	(»Politike^
SokoIitTo
Z glavne skupščine SKJ v Beogradu
Beograd, 8. junija.
Skupščina SKJ ee je v nedeljo vršila v dvorani novega doma Sokola Matice v De-ligradski ulici. Ob otvoritvi je prvi pod-8taro8ta Gangl prečital brzojavko Nj. Vel. kralju in knezu namestniku, Bpominjal se je Viteškega kralja, nato pa izpregovoril: »Živa in resnična ljubezen do našega mladega kralja je prenešena od očeta na sina. Nismo je odvzeli očetu in dali sinu, marveč je našo ljubezen v vsej globini povečala ona sila., ki vzdržuje v nas vse, kar je živo in resnično. Globoko ljubimo svojega mladega kralja, nad katerim bedi nežno materino srce . . .< Ko je pozdravil Čehoslovake, Bolgare, Poljake, Ruse in Lužiške Srbe ter obenem vse slovansko Sokolstvo, je br. Gangl izvajal: »Naša sokolska zavest je Čvrsto zakoreninjena. Vsi živimo samo eno življenje, ker smo preverjeni o življenjski sili ideje, ki nas prevzema in za katero želimo, da osreči ves naš narod. Zgodovina našega naroda ne pozna zastoja. Ona gre dalje, ker ni okamenela v muzeju narodne preteklosti. Naše demokratsko gledanje na razmere budi v nas težnje za starimi oblikami in tradicijami našega narodnega življenja. Važnejša od teh oblik pa je vsebina, ki jo kvarijo in trujejo tuji vplivi. Mi hočemo vsebino ozdraviti s svežimi tokovi sokol r-ke<ra življenja, iz katerega mora Žareti energija zdravega naroda, ki si hoče po obliki in vsebini izvojevati dostojno mesto v kolu kulturnega sveta«.
Burno je bil pozdravljen prof. dr. Mihajlo Minev, sloveč znanstvenik, profesor sofijske univerze in predstavnik bolgarskih Junakov. Izvajal je: »V preteklosti smo vodili velike in dolge krvave borbe, ker smo podlegali preziranju, klevetam in slabim nameram, katere so nam znali mojstrsko podtikati naši sovražniki, tujci. V izobilju smo prelivali bratsko, kri, ker se nismo dobro
Podstarešina br. Gangl znova na svojem mestu
Po daljšem zdravljenju v inozemstvu je
prispel v Beograd prvi podstarešina SKJ br. Engelbert Gangl, da prisostvuje glavni skupščini jugoslovenskega Sokolstva. Ob tej priliki je dal uredniku »Politike« naslednjo izjavo:
—	Ze dalje časa nisem mogel posvetiti vseh svojih moči sokolskemu delu, ki je
program vsega mojega življenja. Toda tega niso krive nikakšne »intrige« ali kaj slič-nega, marveč bolezen, ki sem jo žalibog začel zadnje čase vedno bolj čutiti in zaradi katere sem se na prigovarjanje svojih prijateljev zdravnikov moral podvreči natančnemu zdravniškemu pregledu. In zdravniki so mi svetovali, naj vsaj za določen čas omejim svoje sokolske dolžnosti na minimum, tembolj, ker so dolžnosti namestnika starešine SKJ zelo velike in odgovorne.
—	Nisem takoj poslušal nasveta zdravnikov Toda naposled, ko so tudi moji sokol-ski bratje zdravniki v našem jugoslovcn-skem, kakor tudi v češkoslovaškem sokol-stvu in enako zdravniki bratskega saveza bolgarskih Junakov ponovno in energično opozorili, da je nastopil trenutek, ki lahko postane skrajno resen, ako jih ne poslušam, sem se težkega srca odločil, da izvrševanje svojih dolžnosti vsaj za gotov čas izročim drugim bratom, namestnikom starešine, in da prosim od bratskega saveza večmesečni dopust. Zdravil sem se doma, kakor tudi v bratski Češkoslovaški. Bival sem v kopališču Podjebradih, od koder sem pa vendar odšel v Prago zastopat SKJ na skupščini Zveze slovanskega sokolstva. Po-djebrade sem nedavno zapustil, da nekoliko okrepljen lahko prisostvujem glavni skupščini SKJ v Beogradu. V teku včerajšnjega dne sem prevzel vse dolžnosti prvega za-menika starešine sokolskega saveza in jih bom vršil dalje, v kolikor mi dopustijo telesne moči in zdravje.
Polovična voznina za izlet Ljubljanske župe dovoljena. Z odlokom ministrstva prometa od 18. maja je odobrena za župni zlet polovična voznina, ki velja od 11. do 17.
poznali* Odkar obe naša sosednji državi živita svobodno življenje, se lahko medsebojni prijateljski obiski do lanskega leta preštejejo na prste. Lani, v treh dneh julija, pa se je seznanilo 6.000 jugoslovanskih Sokolov in 20.00 bolgarskih Junakov. Svečana zaobljuba, storjena dne 14. julija 1935. pred veličastno planino Vitošo, je zapečatena z zgodovinskim bratskim poljubom praporov Junakov in Sokolov. Zdaj moramo doseči napredne zapadne narode s svojo slovansko kulturo in to po poti bratskega sporazumevanja in sodelovanja, kar diktirajo naša srca, kri in razum. Po tej poti bomo lahko dosegli v mirni kulturni tvornosti trajno blagostanje na obeh straneh. To pot sta začrtala v Beogradu in Sofiji blagopo-kojni Viteški kralj Ln naš modri kralj Boris m.«
Po govorih je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Sokolstvo, ki je po svojih potih in smotrih prevzelo nase zelo veliko in važno nalogo države, da z vzgajanjem svojih članov v sokolskem duhu ustvarja moralno močne, narodno zavedne državljane, s pravico zahteva od odločujočih čini-teljev, naj ne dovolijo, da se ovira delovanje sokolskih edinic. S pogostim premeščanjem sokolskih delavcev je mnogokrat ogroženo delo edinic prav v onih krajih, kjer je delovanje sokolstva največjega nacionalnega pomena. Zato nalaga glavna skupščina upravi Saveza nalogo, da opozori odločujoče činitelje na usodne posledice, ki lahko v nacionalnem pogledu neminovno nastanejo in da pokrene vse potrebno, da bo v polni meri zaščitena osebna in imovna sigurnost vseh pripadnikov sokolske organizacije in da se v primerih, kjer je zaradi premestitev ovirano delo sokolskih edinic, povrnejo tem edinicam njihovi sokolski delavci, da bo Sokolstvo lahko nemoteno izvrševalo svoje visoke naloge v službi kralju, narodu in domovini«.
junija 1936 za vse vlake razen ekspresnih. Udeležniki kupijo na vstopni postaji celo vozno karto in železniško legitimacijo Obr. K. 13, katera vozna karta bo veljala za
brezplačen povratek s potrdilom Sokolske župe Ljubljana na omenjeni železniški legitimaciji, da se je posetnik legitimacije zleta in razvitja prapora res udeležil. Zdravo! Zupna uprava.
Sokolska mladina v Trbovljah. Sokol v Trbovljah je priredil na vnebothod za vse oddelke celodnevni izlet na Sv. Planino. Kljub negotovemu vremenu, se je zbralo na Sv. Planini nad 456 sokolskih otrok in na-raščajnikov. Povratek do Sokolskega doma se je razvil v pravo sokolsko manifestacijo. V strumnih čfctverostopih s trobojnico na čelu je korakala pevajoča mlada armada po dolini. Vmes je udarjal takt naš mladi bob-narček in korak ni bil kar nič utrujen ob poskočnih koračnicah naših dveih harmoni-karčkov. V nedeljo 24. t. m. pa se je sokolska deca pomerila na tekmovališču. Tekmovalo je 42 dečkov. Prvenstvo so odnesli bratci Pole Anton, Božiček Anton, Bec Albin in Hauptman Adolf. Pri metu žogice so se vsi razen enega odrezali kar za 10 točk. Najboljši skok je dosegel br. Zagorc Alojz (4.4 m). Posebno zanimanje pa je zbudil drobni 7-letni Pole Bine s skokom (3.2 m). Sokolska deca je pri tekmah pokazala pripravljenost za vztrajno sokolsko delo.
Sokol v Št Rupertn na Dolenjskem je
bilo prvo sokolsko društvo, ki je bilo ustanovljeno po uedinjenju. Kmalu po 1. decembru 1. 1918. eo začeli Zupančič, Brcar, Lunaček, Frelih, Pirnat, Premelč in drugi zbirati S]ane članice in podpornike za novo društvo. Zaradi oddaljenosti Mokronoga in Mirne, kamor so mladenke in mladeniči hodili udejstvovat ee kot Sokoli in Soikolice, je bi']a ustanovitev društva nujno potrebna. Zbrali smo lepo število navdušenih članov in članic in podpornikov Prošnja na bivše okrajno glavarstvo v Krškem za potrditev društvenih pravil je bila rešena 4. januarja 1919. leta. Istočasno se je tudi začelo zbiranje sredstev za zgradbo lastnega do-
ma. Prve zbirke pa izhajajo le b leta 1908. ko se je v št Rupertu ustanovila Kmečka
posojilnica in hranilnica. Velike zasluge za 6akolstvo in za dom, katerega slavnostna
otvoritev bo v nedeljo 14. t m ob 15., si je pridobil v Št. Rupertu klub Timf. Člani kluba Tit. Ida, Mici, Matija in FinI, so si mnogo prizadevali za dom in lahko e ponosom zrejo na leta. ko so posvečali vso skrb So-
S P
Ameriški waterpolisti v Ljubljani
Ameriška waterpolo reprezentanca, ki se bo udeležila berlinske olimpiade, bo pred pričetkom olimpiade imela daljšo turnejo po EvropL Moštvo bo prispelo 21. julija v angleško pristanišče Plymouth, naslednji dan bo pa nastopilo v Londonu proti angleški leprezentancL Za 24. julij je določeno srečanje s francosko reprezentanco v Parizu, za 26. julija pa nasprotnik še ni določen. Madžari se pogajajo za gostovanje v Budimpešti, ponudbo je pa stavil tudi naš plavalni savez. da bi Američani ta dan gostovali v Ljubljani proti naši državni reprezentanci. Od 15. do 80. julija bo namreč v Ljubljani olimpijski trening naše plavalne reprezentance in bi bil našim waterpoli-stom močan nasprotnik še pred olimpiado zelo dobrodošel. Pogajanja so še v teku. Američani zahtevajo menda za gostovanje 1000 frs.	- *
Službene objave LNP
(Seja S. O. dne 2. VI. 1936).
S. O. prosi vse ljubljanske klube, da v smislu § 43 pravilnika JNS prijavijo v roku 3 dni po dva starejša igralca, katere bo S. O. uporabljal za stranske sodnike. Istočasno se vabijo tudi drugi, in to starejši športniki, ki bi bili pripravljeni vršiti funkcijo stranskega sodnika. Oni, ki bodo priznani za sposobne, prejmejo od upravnega odbora LNP izkaznico za brezplačni vstop k nogometnim tekmam. V prijavi je navesti rojstne podatke, poklic in članstvo kluba ter jo nasloviti na S. O. pri LNP. —• S &• Janku Wagnerju iz Celja se dovoli trimesečni dopust, in sicer od 1. VI. do 1. IX. 1936. — Prijava tajnika SK Disk - Domžale se odloži aa, ker ni bila taksirana. — Pozivajo se vsi sodniki LNP, da pošljejo S. O. v roku osmih dni po eno sliko za tukajšnjo kartoteko. — Predlagajo se S. O. pri JNS v čitanje tile kandidati: Konič Josip, Klan-šček Ivan, Janže.kovič Josip. Murko Ivan, Petelin Erik. KHpstatter Julij, Kasper Josip (vsi iz Maribora), Nadižar Nace — Litija, Bukšič Franc — Zagorje. — Istočasno se naproša S. O. pri JNS, da razpiše izpite za 20. in 21. VI. t. 1. v Mariboru.
24. seja u. o. dne 8. junija 1936.
U. o. izreka zahvalo Amaterju za podarjeno diplomo ob 10-letnici kluba. Laško javlja nov odbor: predsednik Gerkman Franc, tajnik Kokol Adolf, vodja pisarne GPL, Laško. Rešitev prošnje Zagorja za prispevek k plačanju najemnine igrišča in za nabavo športnih potrebščin se odloži na konec sezone. Dopis Mure z dne 24. maja glede delegiranja podsaveznega delegata na prireditev 28. junija se odloži do prihodnje seje.
Sprejme se ostavka DraSlerja na mesto odbornika v p. o. Reka se naproša, da do prihodnje seje stavi predlog glede imenovanja novega odbornika. Razrešita se dolžnosti člana k. o. Matjašič Oton m Lah Damir zaradi neopravičenega izostajanja od sej. Naprošata se Ljubljana in Korotan Lj., da do prihodnje seje stavita predloga glede imenovanja novih članov k. o.
JNS sporoča brzojavno, da bo v Ljubljani Olimpijski dan dne 14. t m. — Oprosti se globe 25 Din Domžale, ker se je naknadno izkazalo, da kluba ne zadene krivda zaradi neoddaje postave moštva 12. aprila na predpisani tiskovini. Jugoslavija se poziva, da v roku 14 dni izplača Retju Din 150 kot povračilo stroškov za tekmo 1. marca t. 1.
Kaznujeta se Svoboda-Tržič in Sora z enomesečno zabrano igranja zaradi incidentov na tekmi 24. maja t. L v Tržiču. Kazen teče od dneva objave. Dalje se kaznuje Svoboda-Tržič z globo 25 Din zaradi pre-
krita in njegovemu, sdaj Is dograjenem u domu. Dan otvoritve Sokolskega doma bo najlepše zadoščenje vsem, ki so na kakršenkoli način delali za dom, v katerem se bo vzgajala mladina za nesebično delo, za blagor naroda in naše domovine. Ni dvoma, da bodo Sokoli v Št. Rupertu deležni v nedejjo številnega obiska Sokolov in prijateljev sokolstva od blizu in daleč.
T
pozne prijave gornje tekme, obenem se poziva, da v roku 14 dni povrne Sori znesek 132 Din iz naslova potnih stroškov za omenjeno tekmo. Znesek ima nakazati v stavljenem roku pod pretnjo suspenza.
Sporoča se o. o. Maribor, da g. Savinška Slavija-P. ni mogoče imenovati v o. o., ker še ni sprejet v članstvo JNS. O predlogu bo u. o. ponovno rzapravljal, čim bo Slavija-P sprejeta v JNS.
Uvede se postopek proti Mengšu in Istri, proti prvemu, ker ni prijavil prijateljske tekme 31. maja 1.1., proti Istri pa, ker so se njeni igralci na povratku s tekme v Ljubljano tako nesportno obnašali, _da je o tem poročalo dnevno časopisje. Klubi se pozivajo, da določajo starejše osebe za spremstvo svojih moštev na potu, ker bodo v bodoče sami klubi odgovorni za vse incidente, ki bi se primerili na tekmah ali na povratku s tekem do doma. Podsavez bo točno kontroliral izvajanje te odredbe in bo proti kršiteljem najstrožje postopal.
Malovrhu Dragu se Izda dosmrtna prosta vstopnica lj smislu pravilnika LNP o teh vstopnicah. —
Določita se finalni tekmi za Gorenjski pokal med Bratstvom ln Korotanom-Kr ta sicer 7. t. m. Bratstvo-Korotan, 14. t. m. Korotan-Bratstvo. Oba kluba imata odvesti poleg dajatev po propozicijah še po 50 Din vsak od svoje tekme za Olimpijski fond.
Kaznujejo se: Logar Peter, Hassl Viktor, Jug Vinko, Sočan Julij, Slamič Herman, Boncelj Franc, Šinkovec Slavko, šlamberger Vili, Slapar Franc, Jež Alojzij, Grintal Josip, Zemljič Ivan, vsi Ljubljana, ki so igrali 21. maja t. 1. reprezentančno tekmo v Celovcu, z enoletno zabrano igranja v reprezentančnih tekmah LNP. S tem v zvezi se naproša podsavezni kapetan, da pride na prihodnjo sejo u. o. na zaslišanje. Celovškemu podsavezu se pošlje protest s prošnjo, da v bodoče odreja za slične tekme bolj sposobne sodnike. Prepis dopisa se dostavi g. inž. Heinischu, da ga objavi v tamkajšnjem časopisju.
Službeno iz LNP. Drevi ob 19. seja k. o.
v podsavezni pisarni. Na sejo se pozivajo: Turner Franc, Slavija. Kobal Branko, Nov-ljan Slavko, oba Mladika. Perko Dane. Pov-he Alojzij, oba Mars. Treše Miroslav, Ovse-nik Janez, oba Jadran, Loborec Stanko, Reka. Smerdu E<ron, Varšek Ivan, por. Ilovar, vsi Slovan. Gaberšek Milan, Beranke Josip, Korotan — Lj.
V nekaj vrstah. Poleg rezultata v driav-no-iprosvetni tekmi med BSK in Radničkim iz Kragujevca, ki smo ga objavili že v po-nedeljski številki, je treba zabeležiti še naslednje rezultate v državnem nogometnem prvenstvu: v Nišu je tamošnjd Gradjanski porazil Gradjanskega iz Skoplja z 3:1 (0:1). Osi ješka Slavija je v Subotica na d vladala tamošnjega Žaka z 1.-0 (0:0), v Ceitinju pa je tekma med sarajevsko Slavijo ie cetinj-skim Črnogorcem ostala s 3:3 neodločena. — Sobota in nedelja sta bili usodni za nekatere naše državne rekorde. O dv>eh la-hkoafletskih in enem plavalnem rekordu, ki »o bili doseženi v Ljubljani, smo že paro-čali- Pa tudi Zagreb je dal nov državni rekord, ki ga je postavil v mertu krogle s 14.95 Kovače v ič na izbirnem mitingu za sestavo naše reprezentance za Prago. Izbirne točke na tem mitingu so dale naslednje rezultaite: 100 m: 1. Dremil 11-5, 2. Pleter-šefc (Ljubljana) 11.7, 3. Stevanovič 11.7. 200 m: Pleteršek (Ljubljana) 23.5, 2- Sevanovaa 23.6, 3. Dremil 23.6, 4. Hegolj 24.2- 110 m zapreke: 1. Haženkovič 15.6, 2. Ehrlich 15-9. — V tekmovanju za Davisov pokal objavimo še naslednje izide: Nemčija : Argentinia 4:1, Irska : Svuca 3:2, Avstrija : Belgiija 4:1.
SK Ilirija. Redna seja uprav, odbora drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Radi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna, zlasti pa še navzočnost vseh sekcijskih načelnikov. Ze ob 20. pa naj bodo tam gg. inž. Blou-
defc, Betetto, Polajnar, MdavBHS, Nagy, Verbii, Medift, dr. Lapajne in Končan.
SK Slovan. Danes ob 20. v gostilni Kru-Rč izredna seja glavnega odbora. Vsi odborniki gotovo! Ob 18. obvezen trening vsega nogometnega moštva, nakar se vrši važen sestanek vseh igralcev na igrišču.
SK Mars. Danes ob 2030 sestanek. Določili bomo moštvo za Kranj, kjer igramo v četrtek. Pozivajo se tudi junšorji, da se sestanka udeleže. Zupane sigurno!
Razpis lahkoatletskih tekem ob priliki Olimpijskega dne v Celju. Tekme obsegajo tek na 100, 400 in 1500 m, skok z zaletom v višino, daljino, troskok in s palico ter met krogle, diska kopja in žoge s pentljo. Tekmuje se po pravilih in pravilniku lahko-atletskega saveza. Na tekmah smejo sodelovati samo člani celjskih klubov in društev. Prijave je treba poslati do 18. t. m. Sokolskemu društvu v Celju.
Olimpijski dan v Celju. Celjski klubi in društva bodo priredili 21. t m. olimpijski dan na Glaziji. Dne 20. t. m. na predvečer prireditve bo štafetni tek po mestu, nato pa najbrže povorka. V nedeljo 21. t. m. dopoldne bodo lahkoatletske tekme, popoldne pa kolesarske dirke, nogometni brzoturnir, table-teniški turnir, tekme v odbojki, ro-koborba, boks in streljanje.
V poročilo o tekmi Maribor: Olimp v Celju se je včeraj vrinila napaka. Rezultat se glasi pravilno 3:1 (2:0).
Kasaške dirke v Maribora. Dne 1L in 14. t. m. bodo na Teznu pri Mariboru velike kasaške dirke. Dne 14. t. m. bo tudi jugo-slovenski derbv, za katerega so določene nagrade v skupnem znesku 20.000 Din.
Nase gledališče
DRAMA
Toredc, 9. junija; Zaprto. (Gostovanje v Celju; Mladi gospod šef).
Sreda, 10. junija: Mladi gospod šef. Red Sreda.
Četrtek. 11. Junija: Prva legija. Izven Globoko znižane cene od 14 Din navzdol.
Petek. 12. junija: Mladi gospod šef. Red Četrtek.
OPEKA
Torek, 9. Junija; Lucia di Lamermoor. R.
Sreda 10. junija; Vesela vdova- Red Četrtek.
Četrtek, 11. Junija; Seviljski brivec. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Petek. 12. junija: Produkcija operne Šole državnega konservatorija. Cene od 15 Din navzdol.
RADIO
Sreda 10. junija:
Ljubljana 12: Vesele stvari za vesele ljudi (piošče). — 12.45: Vreme, poročila.
—	13: Čaa, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vretne, poročila, spored. obvestila. 19.30: Nac. urac Balkan in balkanizem ▼ kulturnem in etičnem pogledu (Mihailo Stojasnovič-Zaigreb). — 19.50: Mladinska lira: Izrezovalna dela (g. Zdra-vko Omer-za)- — 20.10: Med Egejskim morjem in Araitom — pogiled v današnjo Turčijo (dr. Valter Bohmec). _ 20.30: Orgelski koncert (orgelski virtuoz prof. Franc Suš-nig iz Celovca). — 21.30: Plesne pesmi poje tercet Stritar s spremljevanjem Radio-jazzav — B2: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Operetna glasba (Radio orkester).
Beograd 16.20: Klavirske sidadbe. — 17.45; Narodne melodije. — 19-50: Pesmi.
—	20.20: Plošče. — 20.30: Humor. — 21.30: Koncert orkestra. — Zagreb 17.15: Glasbeno pravljice. — 22.15: Orkester mandolin. _ Praga 19.20: Zvočna igra. — 21j
Koncert orkestra in solistov- — 22.15 Plošče. — Varšava 20: Glasbeni mozaik.
—	21: Chopinove klavirske skladbe. —• 22.15:PIesna muzika. — Dunaj 12: Plošče.
—	16.05: Lalhka glasba — 17.10: Klavirske skladbe. — 17.35: Pesmi. — 20.20: Večer starih melodij- — 21: Senenade. — 23.05: Strauss - Lannerjev kvartet igra. — 24: Plesna muzika na ploščah. — Berlin: 19: Plošče z ju-ga. — 20.45: Orkestralen koncert. — 22.30: Nočni koncert in ples. — Miinchen 19.15: Komorni koncert. — 20.45: Iz Čaijanckove operete »Kozaška nevesta«. 22.40: Plesmi orkester. — Stuttgart 18: Glasbene specijalitete- — 20-45: Operni koncert. — 22.30: Arije. — 23: Mozartove skladbe. 24: Nočni koncert. —
V."' - ,"'• ' . •			*' v; V * ' H
m ■ ■	■ STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. V LJUBLJANI 1 sporočajo žalostno vest, da je umrl Ban upravnega 1 odbora, gospod T Cliom SUitog I POSESTNIK IN BIVŠI VELETRCOVEC V LJUBLJANI. mm • Blagega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu! Lfubllana, dne 8. junija 1936* , » UPRAVNI ODBOR.		/ 1 - BSJpi
			1 V
			v- i • « ; * •>'= - ' * - ■ '.- .' :„i t v . S'•• -'V. o - t . J '. "'•••"* • . '.4 ■ ' - J * ■ '-,/ ■•..; 1 J; ■ 1 ...
			
V nedeljo župni zlet Ljubljane
Po dolgem presledku treh let smo naposled pred velikim dejstvom pred zletom Sokolske župe Ljubljana, ki bo v dneh 13. in 14. t. m. Kaj nam je Sokolom ta župni zlet? Največji delavnik in hkrati največji praznik. Delavnik, ker mora pokazati delavnost, vztrajnost, red in nezlomljivo od-pornost vseh pripadnikov naše župe, članstva, naraščaja in dece. Zlet bo pokazal, kako je 80 edinic naše župe porabilo čas od zadnjega župnega zleta 1932. Dokazal bo nadalje, da zbira naš narod v sokolstvu delavne državljane, ki kljub duhovni in so-cialw! stiski z optimizmom ln skrajno po. štenostjo dvigajo narodu zaupanje v njegovo moč in boljšo bodočnost. Ne more nas motiti niti s,edanje gospodarsko stanje, ker je naše delo odvisno le od naše volje.
župni zlet bo nadalje pokazal, da je Število čistih ln doslednih Sokolov tako veliko, da pomeni sokolska misel življenjski nazor našega naroda. Zato smo prepričani da, bo vsak naš pripadnik, od članstva do dece porabil preostanek časa za to, da bo sebe telesno in duhovno pripravil za svoje najboljše sodelovanje na zletu. Zato tudi vermo, da dmštvene uprave, vaditeljski in prosvetni zbori ter vse mlade sokolske čete v telovadnicah, pa tu<3' starejši bratje pripravljajo svoj pohod na župni zlet.
Med zletnimi slavnostmi bo razvit naš župni prapor, dar našega mladega sokolskega brata, Nj. Vel. kralja Petra II, ki bo kumoval praporu. In čemu velja ta pozornost ? Le vzvišeni sokolski misli in našemu plemenitemu delu! Zato urite telo, oboroži;. te duha in očistite srce za ta naš delovni praznik.
Glavno naše delo bo na zletišču pri tekmah in javnem nastopu. Vse edinice naj porabijo še ta kratek čas do zelta, da bodo proste vaje In tekmovaJne vaje izpilii'. do popolnosti in da bo nastop r©s veličastna slika trdega sokolskega dela v naših telovadnicah.
Sokolski sprevod, ki se bo vil po ljubljanskih ulicah z razvitimi; prapori ta godbami, mora biti manifestacija sokolske discipline in odločnosti Naj ne bo brata ali sestre, ki ima slavnostni kroj, da V. gledal sprevod, morda celo v kroju. Naše geslo za zlet mora biti: vsi sokolski kroji na plan!
Nadalje opozarjamo vse eddnice, da se bo župni zlet vršil ob vsakem vremenu, kajti sokolski ponos nam veleva, da bomo v vsakem primeru ob določenem času vsi na svojem mestu.
župne tekme, ki bodo obenem isfoirne tekme za savezne tekme v SuboWci bodo 13. t. m. ob 16. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, v primeru deževnega (remena pa v telovadnici Narodnega doma.
Javna telovadba bo v nedeljo ob 16. na
zletišču v Tivoliju z nastopam vseh telovadnih oddelkov in sokolske konjenice.
Vse sokolsko članstvo, naraščaj in deco bratsko vabimo, da &e v čim večjem številu udeleži župnega zleta, prav tako pa iskreno vabimo k našemu sokolskemu slavju cenjeno občinstvo da se na lastne oči prepriča o velikem vzgojnem delu, ki ga opravlja sokolstvo v svojih telovadnicah.
Vsi na župni zlet v Ljubljano!
Zletu — sokolski zdravo! Uprava župe.
O R
LIANA SANDEN:
32
VSIE ZA\TIEH
»Jako ga zadeva, gospod ravnate^ Gragert.« In začne odvijata verigo, ki je Georg poznal samo njan končni člen — verigo, v katero je do bnez-upnosti zamotan.
»Trdijo, gospod ravnatelj Gragert, da je bi i skrivnostni vllom v prostore, kjer je v Shamklinu stanoval Mr BlackvveH v zvezi z vso rečjo.«
»Morda boste še trdili, da sem ta vlom sam. fingiral, gospod komisar?«
»Trdimo ne, a popolnoma izključeno se nam ne zdi«
»Za nenavadnega bedaka me morate imeti, gospod komisar! Niti nisem ničesar vedel o vlomu, niti ga nisem vprizoril. A bodite prepričani, če bi biil to storil, tolikanj neroden ne bi bil!«
»Vsakomur se časih pripeti pomota, gospod ravnatelj«, vljudno odvrne Wernemann in nadaljuje.
Kakor dela zrcalo sliko ostrejšo in vendar ne-razločnejšo, kakor podaja izrez življenja, tako strnjen, kot ga življenje nikoli ne pokaže, takisto vidi Georg zdaj v komisarjevem govorjenju dogodke od poletja do današnjega dne. Vse se ujema, vse se tako sumljivo jasno ujema. Nihče ne more tajiti, da bi utegnilo biti: tako. N egovo znanje z Mr Blaakv/ellom. vlom, B''ac!kweilovo zaupanje in njegova hvaležnost, prvi skupni zasnutki, ki zadevajo veliki stavbni načrt, Blackwellovo nagnjenje
do Renate, ki je spet v zviezi z Gragertom, to, kako je francoska skupina po svojih posrednikih, ki morajo biti vsekako v Berlinu, skrivnostmo nakupovala zemljišča. In končno to, da so vsi računi im proračuni v rokah francoske skupine, še preden je Georg predložil Mr. Biadkvvelilu zaključke--
Georg strmi v komisarja in posluša, kako vse te reči nujno- slediijo druga iz druge. Taknsto se mu zdi, kaikor v kriminalnem romanu, kjer je pisatelj od poglavja do poglavja že naprej izračunaj dejanje.
»Sklepa.te karkoli vam drago, gospod kriminalni komisar; a zakaj naj bi bil to prav jaz? MoJi finančni upi so bili dovolj ugodini, tako pri tvrdki kakor nasproti Mr. Bilackwellu. Kaj bi me bilo moglo napotiti v to izdajstvo?«
»In kaj vas je napotilo v to, da ste sprejeli od pooblaščenca francoske skupine ček za šest tisoč mark?«
Georg pogleda vpraševalca--in ne razume
niti besedice.
Najprej molči in izkuša zapopasti vprašanje. VVernemann se naslanja nazaj in ne odvrne oči od Georgovega obraza. Belzer je oprl roke na naslon svojega stola in od spodaj napeto gleda Gragerta. Kramer je nevedoma položil Georgu roko na komolec, i;n Georg z dan čuti. da je komisar ta mah položil zadnjega aduta na mizo.
»Ne vem, kaj mislite. Sest tisoč mark da sem dobil od pooblaščenca . . . ? To je smešno! Kdo naj bi mi bil dal ta ček? Ničesar se ne spominjam«
:t
»Tedaj se boste morali spomniti, gospod ravnatelj Gragert. Dne —c tako govoreč obrača liste v svooih spisih — »ste prejeli od gospoda bankirja Joosnerja ček za šest tisoč mark. Ali boste mar tajih?«
Tedaj se zgodi nekaj, česai niso pričakovali ne Kramer ne krmunalni komisar ne ravnateg Beizer: Georg se zasmeje.
»Kaj je v tem tako smešnega?« osuplo vpraša Belzer, sam ne vedoč, ali je Georg še svoje pameti ali ne — a Georg se smeje in smeje, tako da postane tudi Kramerja strah. Wennemann se ne gane. »Poiom živcev«, men sam pri sebi. Tako. bo začel kričati. In potem pride priznanje. A Georg niti ne misli na take reči.
»Ne zamerite«, pravi in se šiloma zresni. »Ne morem si pomagati, to je presmešno, da, presmešno je ... Ali je to ves vaš dokaz, gospod komisar?«
»Torej tajite?« ponovi komisar z ostrejšim glasom. Ta človek, ta Gragert, je videti bolj prevejan kakor si je mislil po vsej tej nerodni zadevi.
»Nikakor ne tajpm«, odvrne Georg s tstim priljudnim glasom, ki mu je v poslovnem občevanju mnogokrat dolžnik za uspeh.
»Za Boga!« Kramer plane s stola. »Res ste vzeli od tega Joosnerja ček?«
»Po tem. ko sem mu bil posodil šest tisoč mark v gotovem denarju!« zavpije Georg in udari s pestjo po mizi. »Saj to je norišn ca! Zahtevam, da takoj pokličete Joosnerja semkaj. Potrdil bo, da sem mu posodil šest tisoč mark gotovine za plačilo nekih obveznosti, ker ni bil za časa prejel nekega
plačila, in da mi je zato izpisal ček za šest tisoč«. Kramer sede, čuteč, kako se mu kolena treso.
»Nu, livaia Bogu«, se oddahne in zmagoslavno po&icaia najprej Belzerja, nato pa W ernemanna.
»Ah imate pobotnico o tej vsoti, ki pravite, da ste jo posodili gospodu Joosner.u?« vpraša komi-sa r.
A zdaj je Georgu dovolj: »Ki, pravim, da sem Jo posodil? Paz.te se, gospod komisar! Zdaj se zabava neha. Joosnerju sem teh šest tisoč mark posodil, in s tem mir besedi!«
»Torej morate imeti pobotnico«. Wernemann go-vcTi mahoma zelo pri azno. toliko da ne ljubeznivo. »Nikar se ne razburjajte, gospod Gragert. Saj vam ni treba drugega kakor to, da položite pobotnico na mizo. Torej prosim, kje je pobotnica?«
Georg čudno utihne. •
»Ne vem. kje je. Takrat sem jo položil na mizo — bržkone bo kje založena.«
»Skoda, gospod ravnatelj Gragert, velika škoda za vas. Gospod bankir Joosner .ie namreč doka*j drugače opisa! dogodek«.
»Mar ste ga že zaslišali, ne da bi me bili soočili z n im?«
»Usodili smo se. gospod Gragert. Seveda smo natanko vse pretehtali, kar bi vas utegnilo razbremeniti, preden smo se odločili, da sprožimo stvar. Gospod bankir Joosner trdi . . . «
»Kaj trdi?«
»Da vam je plačal šest tisoč mark; o tem, da bi šlo za vračilo dolga, ni nič omenil.«
»In zakaj ga ne soočite z menoj?«
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi Ui ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« Pff|
odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
J.' v znankah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana«
Službo dobi
Beseda 1 Din, iavek 8 Din. aa Šifro »b lajanje i*alova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Urarskega
pomočnika
zanesljivega ln samostojnega za mešana ter lažja zlat. ln opt. popravila takoj sprejmem za Rab. Janko Jazibec Crlfcvenlca.	13268-1
Gospodinja
ki zna tudi kunati poštena in varčna se sprejme h dvema osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospodinja«.
13545-1
Brivskega
pomočnika
ali pomočnico in frizerko, sprejmem v stalno službo. Pavle Beslič, brivski salon, Kočevje.	13386-1
Prvovrstno
žensko moč
v mannfakturni stroki popolnoma izvežbano, iščem. Ponudbo z navedbo plače pod značko »Poštena in zanesljiva« je poslati na ogl. odd. Jutra.
13530-1
Uslužbenko
preprosto za mlekarno z malo kavcije, sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	1356S-1
Mizarskega .
pomočnika
spretnega in izurjenega, — sprejmem takoj k strojem. Josip Vengar, strojno mizarstvo, Slov. Javornik.
13572-1
Šiviljo
za obleke sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 13577-1
Več lesostrugarjev
in 1 rezbarja, sprejmem ta koj. Drago Viišnav, Jesenice.	13560-1
Vsaka Seseda 30 par; Iavek 8 Dio cs dajanje msIov« g Din. iiajmaoiš znesek 1S Din
Natakarica
simpatična, priljubljena, 8 kavcijo, išče bolje mesto v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
18322-2
Famille
3 tisserants et 1 ičgleur venant de 1' Etranger sa-chant travailler sur metiers automatique et ordinaire et sur toute sorte de tissu de bomne qualit<5 cherche em-ploie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francija«.
13550-2
Mizarski pomočnik
z mojstrskim, izpitom, želi premeniti mesto IS. junija ali 1. julija. Ponudbe nn podružnico Jutna Maribor pod šifro »Poslovodja«.
13580-2
Natakarica
pridna in poštena, želi nastopiti službo za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13582-2
Trgovski pomočnik
dober prodajalec, prost vojaščine, želi primernega nameščanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
133&-2
Zanesljivega slugo
sprejme večja tvrdka. Ponudbe b priporočilom na ogl. odd. Jutra pod značko »Pošten«.
13376-1
Dobro frizerko
sprejmem. Ponudbe na M. Drexter, Maribor, Ruška c. štev. 3.	13579-1
Slaščičarna
Petriček
išče takoj mlado, spretno, te stroke veščo prodajalko. V poštev prihajajo v prvi VTSti Ljubljančanke.
13574-1
Frizerko
dobro ondulerko, sprejmem takoj v stalno službo. Plačam prvorazredno. Aibin Vroček, Ljubljane Vil. Celovška 34.	1 3575-1
PoUk
Sprejemni izpit
Za gimnazijski sprejemni izpit pripravlja profesor Gajeva ulica 6/5.
13561-4
AvtfiMtijto
a->»t>4a l Din, lavefe S Du> '.3 šifro il: lajanje naslov* ' Din Najmanjši in<»s<4 17 Din
Moderni izletni
avtobus
najceneje Jošt, Zrinjskega 7, telefon 38-79.
13519-10
Prodam
Heeeda 1 Din. Iavek 8 DH mi Šifro aH dajanje naslov* ' Din. Najmanjši nievet 17 Din.
Več kosov pohištva
in ročni voziček (ciio), prodam. Cesta na Rožnik 29.	13551-6
Več rabljenih voz
in konjsko opremo, odda Gospodarska zvez«, Tyrše-va cesta 29.
13584-6
G. Th. Rotman:
Miha Klapoufa in njegovi prijatelji
izm
Beseda 1 Din. Iavek 3 Dlx «a Šifro »11 dajanje taslova 5 Din Najmanjši mesek 17 Din
Kolesa
za časa velesejma po znl iani ceni, prvovrstne nem ške marke Miele. original Adler, Darkopp kolesa kromirana, ponikljana že od Din 700.- naprej. Remec Oskar, Dolenjska c. 5. Ljubljana.	12960-11
Kolesa
kromirana in ponikljana — nemški fa-brikat po 750 Din. NOVA TRGOVINA, Tyrše-va 36.	13587-11
Beseda 1 Din. iavek 3 Din za šifro ali dejanje naslova o Din. Najmanjši znesel-17 Din.
Brezovih hlodov Ia
od 30 cm naprej sedanje sečnje, 1 vagon takoj prodam. Ponudbe na gl. odd. Jutra pod šifro »Brezovi hlodi«.	13546-15
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kuruje po najvišjih cenah
Černe - ju ve lir
Ljubljana. VVolfova nlica 3.
Posestniki žag
•CER« d. d. Zagreb, To-mašičeva ul. 10. Telefon ■)6-79, kupuje in daje predujme na vse vrste eksport nega rezanega materijala. Navesti vrste, kvalitete, dimenzije in zaloge, odnosno količine, ki se imajo izdelati.	13284-6
Parcelo
Ti
Dimniška vratca
patentirane ter priznane od najboljših strokovnjakov, izdelane iz armiranega betona s posebno primesjo, nezgorljive in nezlomljive, upeljane v vseh modernih državah. Cena pri odjemu 10 komadov Din 16 za komad franko vsaka postaja z embalažo. Preprodajalci in pri večjem odjemu popust. Marko Štuhec, Ormož.
135-53-30
Lokali
Lokal
primeren za pisarno, oddam. Novi trg 1.
takoj
13505-19
Trgovino
na prometnem kraju, oddam 1. julija zaradi selitve. Celje, Mariborska cesta — Lebič Josip.
13581-17
v mestu ali bližini mesta katero rabim za skladišče stavbnega materijala, vzamem v najem za več let. — Just Gabrijelčič, stavbenik. Kersnikova 5.
13500-20
Stanovanje
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam mirni stranki za 1. avgust v centru, I. nadstr. Pismene ponudbe pod »Upravitelj« na ogl. odd. Jutra.
13666-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam z julijem. Povšetova 8. Kod«-Ijevo. Poizve se v trafiki Pečar. Kodeljevo.
13567-31
Dvosob. stanovanje
oddam na Cesti 29. oktobra (Rimska cesta) št. 28. za julij aH avgust.
10578-31
Stanovanje
3-4 sobe, komfortno, išče višji oficir blizu centra za 15 juni 1036. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zračno 356«. 13356-31»
Dvosob. stanovanje
išče 1. julija manjša mirna stranka, bolj v centru, točen plačnik. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam tromesetno«.
13503-3'a
Sobo Qdda
Beseda 1 Din. davek S Din t* šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši ineeek 17 Din.
Veliko prazno sobo
mali prostor za	kuhinjo, podstrešno oddam takoj ali
z julijem. Mestni	trg, M/I.
Ciglič.	13558-28
Se pari rano sobo
opremljeno, zračno, solnčno oddam za 16. Napoleonov trg 6/m.	13562-33
Razno
Telef™ 2059
Suha drva.
premog, tcarbo pakete dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva aL St. 5

f
'•■»seda t Din iavek 8 Dto '.» šifro U: lajanje naslov* Din Najmanjši tnes«-17 Din
Hranilne knjižice
vuovčite
najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-16.
168-16
Naznanjamo tužno vest, da je umrl naS dobri soprog, oče in tast, gospod
Albert Flassig,
VIŠJI PUŠKARSKI MOJSTER V POKOJU.
Pogreb dragega rajnkega bo v sredo, dne 10. junija ob 16. uri, izpred hiše žalosti, Hradeckega cesta št. 43, na pokopališče v Stepanji vasi.
LJUBLJANA, dne 8. junija 1936.
Antonija, soproga; Amalija, por. Chybich, hčerka; Jaroslav Chybich, zet.
Janko mi je vtu... pripovedoval, da je to kar ga je najbolj privlačilo, in s čemer se še vedno razlikujem od drugih žena, moja lepa, naravna polt. »Tolikim mladenkam«, pravi on, »se sveti nos, ali pa imajo na licu debele sloje pudra.« Seveda uporabljam tudi jaz puder, a ta je videti naraven, ker je na zraku prevetren. Na zraku prevetreni puder je desetkrat finejši in lažji od pudra, ki so ga prej izdelovali. Samo puder, ki je lahak kakor pero je odbran za uporabo. To je nov način proizvajanja pudra Tokalon, Zato se puder
Tokalon tudi tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki so dajali samo videz olepšanja. Ta pomembna nova iznajdba na zraku prevetrenega pudra bo popolnoma izpremenila Vaše pojme o pudru. Poizkusite ga še danes.
BELA PENEČA SE PASTA ZOPER ZOBNI KAMEN
% cm zadostuje
Tuba za Din 9. = 125 kratno čiščenje zob. — Tuba za Din 15. = 225 kratno čiščenje zob.
Kdor pošlje izrezek tega oglasa tvrdki
D. Pechmajou & Cie. — Zemun, dobi brezplačen vzorec.
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40,
izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 'znamk.
17316-16
Hranilne vloge
vseb denarnlb zavodov
vnovčuje
do najvišji eenl takoj v gotovini Trg. ag ta bančne In kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI. 14/11, telefon 35-10 ki Vam jamči za pravilnost in »tro ;o »olldnost v vseh poslih.
12659-16
Kdor oglašuje f ta napreduje!
V najem
Beseda 1 Din. davek j) Dil za šifro ali iajanje naslova 5 Din- NajmanjSl tnesek 17 Din.
Vinsko klet
pripravno, vzamem v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pripravna«.
13356-17
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro al: dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parcele
ob progi poleg Dunajske ceste po 500, llOOO ali 2000 k v. m naprodaj proti gotovini. Kaiser Ljubljana, Groharjeva 8.
13573-20
Vogalno parcelo
pripravno za zidanje trgovske hiše ali vile, 10 minut od glvane pošte, lepa lega, prodam. Tomšič, Stani čeva 27.	13570-2.1
53
Rrrr... bum! Miza je toli strašno treščila na pločnik, da so ji vse štiri noge pogledale skozi ploščo. Prizor je bil kaj smešen — a Tom se ni nič pritožil, ker ga je tako nekoliko manj pretreslo.
f
Umrl je
NIKO
STENOVEC
dijak III. razr. real. gim.
previden s sv. zakramenti, dne 7. t. m.
Pogreb bo v torek 9. t. m. ob 4. uri pop. v Domžalah. DOMŽALE, 9. junija 1936. ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega naznanila.
Javljamo, da je danes zjutraj umrl miš nepozabni soprog in skrbni oče, gospod
aCoi$i) ŽiCCeg
POSESTNIK IN BIVŠI TRGOVEC V LJUBLJANI.
Zemski ostanki dragega pokojnika se preneso v sredo, 10, junija 1936, ob 9h dopoldne iz hiše žalosti, Bleitveisova cesta 25, na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, 8, junija 1936.
KATARINA ULLEG, soproga,
Marica Kacin, hčerka; m^JVJZ"^8!,"*-dr. Josip Hacin, zet; Mara	PupeZf
Katarina in Vera LHleg, vnukinji.
W7 4
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutrac Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi r Ljubljani.