Slovenski starisi, dajte Študirat nadarjene sinove svoje! Naval tujih, našemu narodu skrajno sovražnih uradnikov je vedno večji v naše slcvenske kraje. Marsikje pri nas ni enega Siovenca v tem ali drugem urada. Največ je temu krivo pomanjkanje naših ljudi. Premalo slovenskih sinov gre Studirat. V vaeh stanovih je že poinanjkanje. Takc nam primanjkuje duhovnikov, marsikje bi treba bilo dveh dušnih pastirjev, pa škr.fijstvo ne more dati dubovnega pomočnika, ker je premalo duhovnikov. Občutao je pomanjkanje učiteljev; Sole pa n&raSčajo in stevilo razredov se vedno množi. Pri sodnijskih, davkarskih in fiaančnih uradih pa že posebno primanjkuje našib Ijudi. NiiKamo inženerjev, stavbenikov in podjetnikov; vse službe, ki kaj nesejo, so v rokali našib sovražnikov, ki lačni naSe zemlje in naših zakladov prihajajo ceio s Pruskega k nam. Kje naj iSčemo pomoči v te;a oziru? Pri vas, slovenski stariši. Ako imate nadarjene ijinove — in takih je, hvala Boga, mnogo — dajte jib v Sole, privoščite jiin boljSega kruha za bodočncst. In pot vam je odprta na vse strani. Labko pošljete sinka v giranazijo, če hočete imeti dubovnika, prcfesorjn, zdravnika, odvetnika ali sicer imenitnega gcspoda. Vseh teh nam je treba — sloveaakih! Manj stroSkov bo — če ne zmorete večjih — ako daste sina na učiteljišče, da postane kedaj vrl učžtelj in vzgojitelj narodov. Priineroma z malimi stroSki lahko pripomorete sinu do iepe službe, če ga pcSljete v vinorejsko Solo ali v Maribor ali Se boljSe na Grm pri Novem-mestu. Ta ali drugi ima posebno veselje do risanja, slikanja. Tak naj bi obiskoval višjo obrt na Soli v Ljubljani ali v Gradcu. Marsikdo pride lahko do stalne službe tudi, če je izvrSil vsaj Stiri gimnazijske razrede. Krvavo nam je treba tudi zavednih narodnih trgovcev. Ča se prej ko s!ej — silno je želeti — ustanovi v L[ubljani visja trgovska Sola, bo se opdi lahko marsikak mladenič izobrazii v vežčega in zavednega trgovca. Mnogo ie starižev, ki imajo toliko premcžanja, da labko vzdržavajo sami svojega šludenta. Veiiko ve5 pa je takih, ki potrebujejo podpore. In te se še vedao dobi. Priden dijak najde vedao kai dobrih src. NaSe dijaSke kuhinje preskrbujejo veliko dijakov s hrano opoldne. Zjutraj in zvečer pa se Be shaja tako ati tako: če več ni, pa je dober tudi kcSček kruha. Velika pomoč naSim dijakom bo »DijaSki dom« v CeJju, ko bo otvorjen. Treba bo misliti na ustanovitev enakih domov tudi v Mariboru in v Ptuiu. Čez pol leta se bodo zglaševali za šole novi učenci. Stariši, ki imate sposobnega fantka, posvetujte &e z duhovniki in učitel|i, da ga v bodočih mesecih pripravijo na vsprejemno skušnjo ali da ga sploh uaposobijo za vsprejem v to ali ono Solo, v katero bi radi dali sina. Radi vam bodo to storili. 0 koliko so si v tem oziru že pridobili zaslug mnogi duhovniki, mnogi učiteljil V Negovi, pozneje pri Sy. Benediktu v Slov. gor. je učiteljeval sedaj vpokojeni nadučiteij Bregant, ki je imel posebno veselje s tem, da je prav mnogo nadarjenih dečkov pripravil in spravil v šole. V. raznih lepih službah se nahaiajo že njegovi bivSi učenci pa se ga Se vedno hvaležno spominiaio. Zato pa rodoljubni duSni pastirji in učitelji, storite vse, kar je v vaSih močeb, da bo letošnjo jesen tudi iz tistih župnij prislo kaj naših sinov v Sole, cd koder že leta in leta ni bilo nobenega dijaka. Vsaka župnija potrebujo duhovnikov, potrebuje učiteljev, naj si jih torej tudi nekaj sama vzgoji. Seveda je treba veliko truda, da se pride do boIjSega kruha, do dobre službe. Ker pa Slovenci moramo ravno tako plačevati davek in nositi druga državna bremena, čemu bi pa boljsi kruh privoščili na na8i zemlji tujcem in avojira sovražnikcm?! Slovenska zemlja Slovencem! Prej ne smemo odnehati, dokler ne dobimo toliko izobraženega naraSčaja, da bodo po vseh naSih uradih, višjih in nižjih, delovali slovonski uradniki. Le tako se nam bo mogoče ustavijati uspeSno vedno silnejšemu navalu in prodiraniu tujcev.