Pottnina plačana ▼ gotovim. Leto LXVm., št« 96 Ljubljana, sobota tj. aprila Cona izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — himiiail do 80 petit vnt a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, već ji inseraU petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljevm nHca Mev. 6 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 is 3126 Podružnice: MARIBOR • Strossmaverjeva 30. — NOVO MBJSTO, Ljubljanska C telefon' St 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob kokxrvora 10T Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.301. Po zatretju venizelistične revolucije: Obnova monarhije v Grčiji Tsaldarisova vlada ne bo delala ovir za obnovo monarhije in za povratek bivšega kralja Jurija, če se narod v svo* Inem glasovanja izjavi proti republikanskemu režimu 11 % I • Atene, 27. aprila, r. Po zatretju venizelistične revolucije je v Grčiji zelo oživel monarhistični pokret. Metaxas, ki je v revolucijonamih dneh vstopil v TsaIdariso\ o vlado, je odkrito zagovarjal obnovo monarhije, smatrajoč, da bo Grčija edino na ta način našla izhod iz kaotičnih notranjepolitičnih razmer in da se bo samo na ta način posrečilo izločiti vojsko iz politike in ustvariti normalno ustavno in parlamentarno stanje v državi. Ker se Tsaldarisova vlada s tem naziran jem ni docela strinjala, je Metavas takoj po zadušitvi revolucije izstopil iz vlade. Pričel pa je velikopotezno propagando za obnovo monarhije in za povratek bivšega grškega kralja Jurija. Ta pokret je naletel v .javnosti na mnogo večji odmev, kakor pa se je prvotno pričakovalo, dasi je bila monarhistična stroja že prej zelo močna. Revolucijonarni dogodki so ji dali novih pobud in pokret je zavzel v zadnjem času take oblike, da se že povsem resno razpravlja o ukinitvi republike in zopetni proglasitvi monarhi- Bivši kralj Jurij II« Bivši grški kraJj Jurij, ki se modi v Franciji, je sklical te dni v Pariz monarhisti* n<> posvetovanje. Poleg članov bivše grške dinastije so prišli na ta posvet številni grški poslanci in politiki, ki se zavzemajo za obnovo monarhije. Posvetovanje je trajalo tri dni. Bivši kralj je izjavil, da je pripravljen vrniti se na grški prestol, odklanja pa vsako nasilno akcijo. Vrnil bi se na grški prestol samo, ako ga pozove narod, ki naj se o tem izjavi v svobodnem ljudskem glasovanja. Zato je bilo sklenjeno, da se bo nadaljevala v Grčiji propagandna akcija za obnovo monarhije. V zvezi s tem je imela grška vlada sinoči dolgotrajno sejo, na kateri je premotrila položaj. Tsaldaris in general Kondiiis sta izjavila, da nista nasprotnika obnove monarhije, vendar pa se mora pri tem upoštevati svobodno izražena volja naroda. Vlada sama ne bo delala ne za ne proti obnovi monarhije in prepušča v tem pogledu inicijativo izvoljenim zastopnikom naroda. Po seji je ministrski predsednik Tsaldaris sprejel novinarje in jim izjavil: Za vlado sprememba režima in vladavine ni na dnevnem redu. Ce pa bo postalo to vprašanje aktualno, ne bo o tem odločala ne vlada, ne politične stranke, nego izključno suverena volja grškega naroda. Ce bo na prihodnjem zasedanju parlamenta potrebno število poslancev sprožilo to vprašanje, vlada ne bo delala nikakih ovir ter bo storila vse, kar je v njeni moči, da se grški narod o tem izjavi po svoji svobodni volji. Ce se narod z večino izjavi za obnovo monarhije, se bo vlada tej odločitvi brez nadaljnjega uklonila in pozvala na grški prestol onega, za katerega se bo izjavil narod sam. * V političnih krogih je izzvala ta izjava veliko senzacijo. Tolmačijo jo že kot pristanek na povratek bivšega kralja Jurija. Ker razvijajo monarhisti silno propagando, nihče ne dvomi, da bo predlog za ljudsko glasovanje podpisalo dovoljno število poslancev, tako da bi se moglo glasovanje vršiti že junija in bi najkasneje do konca julija bilo konec grške republike. Kakor znano, je proglasil republiko Venizelos, ki je po svetovni vojni strmoglavil tedanjega kralja Jurija in sebe proglasil za predsednika republike. Ker pa je njegova politika docela skrahirala in je ob zaključku svoje politične karijere moral kot veleizdajalec pobegniti v inozemstvo, smatrajo, da je s tem propadla tudi njegova republika. Med njegovimi pristaši ni opažati ni kakega resnejšega odpora. Monarhistični krogi so že sedaj sigurni svoje zmage. Francosko-ruski pakt bo danes parafiran Po novih navodilih iz Moskve pogajanja v Pariza naglo napredujejo in pričakujejo, da bo pogodba Se danes podpisana Pariz, 27. aprila, r. Po sprejemu novih navodil iz Moskve v smislu sklepa sveta ljudskih komisarjev se je včeraj popoldne sovjetski poslanik v Parizu Potemflrin ponovno sestal z zunanjim ministrom Lavalom. Ta sestanek je zbudil toliko večjo pozornost, ker se je vršil brez prič. Trajal je poldrugo uro. Danes dopoldne sta se Laval in Potemkin ponovno sestala. Navzoči so bili tudi strokovnjaki zunanjega ministrstva. Današnji listi sklepajo iz teh sestankov in razgovorov, da so stopila pogajanja za sklenitev francosko-ruskega pakta v odločilen stadij ter da bo nova pogodba parafirana v najkrajšem času, morda že danes. Iz krogov zunanjega ministrstva se doznava, da je prišlo do precejšnjega zbližanja med franco- skim in ruskim stališčem, ker je sovjetska Rusija, sprejela kompromisne predloge, Id jih je na zadnjih sestankih stavil Laval. Zato upajo, da bodo preostala neznatna nasprotja urejena še v teku današnjega dneva. >Journal« poroča, da so Rusi pristali na oba sporna člena izvršnega protokola. Ta dva člena določata, da vojaška podpora Francije ne sme biti v nasprotju z že obstoječimi pogodbami, zlasti pa ne z lokarnsko pogodibo ter da se mora vsaka taka akcija podrediti Društvu narodov. Rusi so skušali prvotno razširiti ta pakt tudi na Češkoslovaško, kar pa je Francija odklonila, ker sloni sistem francoske varnostne politike na dvostranskih pogodjbah. Nemško oboroževanje pred spodnjo zbornico Za a. maj je napovedana v angleški spodnji zbornici velika debata o nemškem oboroževanju — V parlamentarnih krogih pričakujejo senzaeijonalnih razkritij London, 27. aprila, r. V angleški javnosti je izzvala mnogo komentarjev objava točnih podatkov o nemškem oboroževanju v zraku. Pri tem se zlasti ugotavlja, da ima Nemčija v nasprotju z izjavo Hitlerja, ki jo je podal ob berlinskem posetu zunanjega ministra Simona, dvakrat močnejše letalstvo, kakor pa ga Ima Anglija z vsemi svojimi dominijoni in kolonijami vred. Produkcija nemških tovarn za vojna letala je trikrat večja kakor pa kapaciteta angleških letalskih tovarn. Tudi če se upošteva ves še neizvršen oboroževalni program Anglije, ima Nemčija že sedaj mnogo večjo vojsko in letalstvo kakor ga bo imela Anglija šele prihodnjo pomlad, ko bo izveden poslednji program v pogledu oborožitve. Listi živahno komentirajo te oficijelne ugotovitve in z napetostjo pričakujejo razprave, ki bo 2. maja v spodnji zbornici. Več poslancev je vložilo inter- pelacije o nemškem oboroževanju in zahteva točnih pojasniL Predvsem opozarjajo interpelantje na razliko med izjavo Hitlerja Simonu m med dejansko oborožitvijo Nemčije. Pričakuje se izredno napeta razprava, ki bo v vsej mednarodni javnosti zbudila veliko pozornost. V angleških parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo sedaj vlada opustila dosedanjo rezerviranost m natočila angleški javnosti čistega vina v pogledu Nemčije. Nemška špijonaža v zraku Pariz, 27. aprila, r. Včeraj je neko nemško letalo ponovno preletelo francoske utrdbe pri Metzu. Ker je to že četrti primer, da so Nemci z letali opazovali francoske obmejne utrdbe, so francoska oblastva sklenila, da bodo imela stalno pripravljena lovska letala, ki se bodo takoj dvignila in prisilila tuja letala k pristanku. Nervoznost v Nemčiji V Monakovem se vrše permanentna posvetovanja < nemški zunanji politiki — Vedno večje vznemirjenj« zaradi posledic nemške trmoglavosti Berlin, 27. aprila, r. Driavni kancelar Hitler biva od svojega rojstnega dneva v Monakovem, kjer se vršijo važna zunanjepolitična posvetovanja, pri katerih sodelujeta tudi zunanji minister Neura-th in strokovnjak za oborožitvena vprašanja Ribbentrop. Razpravljajo o stališča Nemčije glede aktualnih vprašanj in se razvijajo razgovori v razmeroma napeti atmosferi. Ta nape- tost se razločno opaža v političnih krogih in izvira deloma iz priprav za konferenco v Rimu, deloma pa iz vedno močnejše kritike, na katero je zadela nemška politika posebno v Angliji. Zagotavlja se, da se nemško oboroževanje tolmači napačno, kajti tudi če bo izvršeno, bosta Francija in Sovjetska Rusija vzdrževali še vedno mnogo močnejše armade kot Nemčija. Tudi v raz- merju med številom prebivalstva in dolžino meja, bi bile sosednje države Nemčije oborožene mnogo močnejše. Macdonaldov članek v obzorniku »Nevvs Let res«, ki pobija nemške argumente za oboroževanje, je izzval v Berlinu zaprepaščenje in ogorčenje. Tenor številnih komentarjev dokazuje, da so v Berlinu končno opustili vsako nado na podporo Anglije. »VoLkischer Beob- aehter« se tudi danes ne strast osebnih napadov in piše, da je na Id zaradi številnih razočaranj, ki jih je doživel v zadnjih letih, tako pesimistično razpoložen in ogorčen, da se mu začenja kaliti pogled za pravo stanje stvari Macdonald še nikoli od ske pogodbe dalje ni pravilno političnega položaja v Evropi. Italija in Poljska rovarita proti Rusiji Za vsako eeno bi radi onemogočili ali vsaj zmanjšali vpliv francosko-ruskega pakta — Poljska na razpotju Pariz, 27. aprila, r. Običajno dobro poučena »Oeuvrec poroča o sestanku me-d poljskim zunanjim ministrom Bečkom in italijanskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Suvichem, da je Slo pri tem za resna prizadevanja Poljeke, pridobiti Italijo za to, da bi se omilil vpliv nameravanega francosko-ruskega pakta ali morda sklenitev te nevšecae pogodbe docela preprečila. Museolini je v Stresi ponovno izrazil Lavalu željo, naj bi se tudi Poljska povabila k sodelovanju pri podunavskom paktu, pri čemer je zlasti opozarjal na moč poljske armade ln na miroljubnost poljske vlade, želec s tem dokazati, da Poljska v tem pogledu daleko prekaša Sovjetsko Rusijo. Na beneškem sestanku Bocka in Suvicha sta oba državnika podrobno razpravljala o tem načrtu in zlasti tudi o zbližanju Poljske in baltiških držav. Možnost za to bi nu<*T! pakt o medsebojni pomoči, ki ga Je svojecasno ponudila Sovjetska Rusija barttSkim državam. 0 tem » Lt-tvinov razpravljal v Ženevi tudi i Lavalom. Laval je dal pri tem razumeti, dn fran-oosko-ruski pakt v primaru kakeea konflik- Kongres rotarijcev Ljubljana, 27. aprila. Snoča je bil v veliki dvorani Kazine prijateljski večer rotarcev, ki so se zbrali iz vseh večjih jugoslovenskih mest in tudi iz inozemstva. Večer je pripomogel k še tesnejšemu medsebojnemu spoznava uju jugoslovenskih rotarcev. Danes opoldne so imeli udeleženci skupno k osno v Unionn. Jugoslovenskd rotareki kongres, ki zaseda v Ljubljani, je danes v »Trgovskem domu«, kjer se vrše posvetovanja kongresa, nadaljeval svoje delo. Ob 9. dopoldne so se najprej sestal! k razgovoru člani kongresnega odbora in predsedniki odsekov, ki so si porazdelili delo. Z njSmi se je vršila plenarna konferenca delegatov klubov, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, predlagati za guvernerja (predsednika) jugoslovenskih ro-tarskih klubov v 1935—193« letu g. dr. Viktorja Ružica s Sušaka. Sklenjeno je bilo tudi, naj se notarski kongres prihodnje leto vrši v Dubrovniku. Nato so gg. Gracanin iz Novega Sada, Oetovič lz Zagreba in dr. Peicič iz Beograda poročali o notranjih zadevah rotar-skega pokreta v Jugoslaviji. Konferenci je redsedoval letošnji guverner jugoslovenskih rotarskih klubov g. dr. Krej&i i« LJubljane. Zavlačevanje preiskave proti marsejskmi atentatorjem Zagreb, 27. aprila, n. »Novosti« so objavile naslednjo ves* iz Maršeillea: * Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo zaradi atentata na pokojnega kralja Aie-ksanda Uedinitelje. bi moral včeraj zaeUsa-n" aretirano trojico atentatorjev zaradi ponarejenih potnih listov. K zaslišanju je b*l pozvan tudi njihov branitelj de Bon. V trenutku, ko so bili obtoženci privedeni pred preiskovalnega sodnika, pa je prejel sodnik pismo branitelja de Bona. ki nra sporoča, da bi bila njegova prisotnost pri zaoliSovt-nju odvač. Razloge zato bo sporočil neposredno samo pra• na drugi strani zaradi baltiških držav oe bi avtomatično ukinil obveznosti medsebojne podpore. V zvezi s tem je Suvioh obvestil Becka tudi o damarš\ IteLije pri zastopnikih baltiških držav, zlasti Litve. Italija se je pri tem zavzela m pomirjenje in zbliža-nje med Poljsko in baltiškimi državami in j'im je ponudila za ta primer medsebojno podporo v tdj obliki, da bi se tudi baltiške države pritegnile le sistemu paktov, katkor so predvideni za srednjo Evropo- Baltiške države doslej na to ponudbo Italije že ni*>o odgovorile. List piše v svojcem komentarju, d« je n\ aplošni evropsk položaj zelo značilno, kak<> mudita Poljska m Italija baltiškim državam podporo, da bi ua ta način izločil: R tisi jo. Na vsak način pa se bo »odej pokazal", kako daleč ima Poljska napram Nerm-iji svobodne roke, kajti obveznost*:, ki bi jih morala v primeru izvedbe italijanskih načrtov prevzeti napram baltiškim državam, so v očitnem nasprotju z nemškimi interesi. Na drugi sirani pa kaže i t a hi iansko-poJ jsko zbližan je, da bi tako Italija kakor Rusi>a radi onemogočili francosko-ruski pakt. ker se boje ta ruskega vpliva v Evropi Georgijev m Cankov še nista izpuščena Sofija, Z7. aprila, p. Notranji min ij> ter je danes v razgoveru z novinarji izjavi' da bosta bfoaa ministrska predsednika Georgijev in Canko\ ;udi še preko vel kon jčmh praznikov internirana, o njun. poznejši usodi pa bo vlada še le sklepni.i Svetovna g j • II Bruselj, 27. aprila, g. V Brusi je bo od 15. do 17. maja svetovna gospodarska kon ferenca, na kateri bo po diplomatskih opazovalcih zastopanih 30 držav. Tudi taj uištvo Društva narodov in mednarodnega dela ter agrarni zavod v Rimu bodo po slali svoje zastopnike Oton Habsbtirg v Lurdu Par/z, 27. aprila, k. Ob zaključku svete ga leta se je zbralo v Lurdu na desettiao če romarjev iz vse Evrope in deloma tudi iz drugih kontinentov. Včeraj ie prispel tudi papežev legat in vatikanski državni tajnik Pacelli, ki je popoldne ob veliki asistenci francoske višje duhovščine opra vil slovesna cerkvena opravila. Med romarji sta bila tudi bivša avstrijska česan ca Žita in pretendent na avstrijski prestol Oton. ki sta zbujala splošno pozor nos t. Konec tekstilne stavke v Belgiji Braselj, 27. aprila, r. Stavka tekstilnih delavcev v belgijsko - francoskem obmejnem ozemlju je končana. Vsi stavku toči so davi zopet odšli na delo. Spor je izbruhnil sredi meseca, ker so se delavci uprli, da bi pristali na 20*/t znižanje mezd. ki je bilo v zvezi z razvrednotenjem belge. Stavka «e je končala za delavce brezuspešno. Španske vlade Madrid. 27. aprila. AA. Vlada bo ustanovila dve koncentracijski taborišči, v katera bo spravila kakih 2000 potepuhov. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vrtmeMka napoved za nedeljo: Zalo oblačno, nezanealji vo. od časa do &a*a nalivi Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. CoHh, 87. aprila. Beograd 1M. Pariz 20-3«, London 14.81. Newyor% 807.7a. Ini serj 5&276, Milan 86.696. Madrid 48.36, Amsterdam 208.45, Berlin 124.35. DiMj 58.—. Praga 1*90, V*r*ava SŠJSK, Baka- Stran 2. »8LOTBNSKI lf A ROD«, dne 27. aprila 1935 Pomladanski velesejen v Ljubljani Kaj vse bomo videli na letošnjem ljubljanskem sejmu, ki bo od 11. Sunila Ljubljana, 27. april . Pred vrati jo letoimji mladanski vzorčni vol esejem v Ljubljani. Naša industrijska in obrtniška podjetja bodo zopet stopila pred javnost, da pokaž. sadove pridnega dela, marljive vztrajnosti in življenjske sile. Številni razstavljale! bodo dokazali, da vedo, kaj je podlaga življenja: da delajo rn s tem uresniču. jo geslo življenja — »V delu je moč«. Letošnji ljubljanski velesejem bo revija uspehov, doseženih v težkem boju za obstanek, bo praznik neumornega in neustrašnega gospodarskega dela našega človeka. Razstavno blago bo v glavnem porazdeljeno v sledeče skupine; strojna in kovinska industrija, fina mehanika; radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava; avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, vozovi, sport; poljedelsiki stroji rn orodje, mlini; lesna industrija, pohištvo, pletarstvo, Sčetarstvo, igrače; tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkarstvo, cerkvene potrebščine; usnje in konfekcija, krznarstvo; papir in pisarniške potrebščine; kemična industrija in fotografija; živilska industrija; stavbarstvo; glasbila; steklo, porcelan, keramika, bižuterija in razno. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, poljedelskih strojev in avtomobilov. V okviru letošnjega velesejma bomo imeli pa še štiri specijalne razstave: gasilsko, gospodinjsko, razstavo domače volne in razstavo perutnine, ptic in kuncev. Gasilstvo dravske banovine stopa pred javnost, da pokaže plod svojega 65 letnega dela. V naši državi je gasilstvo najbolj razvito v dravski banovini, saj šteje že preko 28.000 izvršujočih članov, ki so tudi razmeroma dobro opremljeni in izvež-bani. Potem takem pride v naši banovini na vsakih 40 prebivalcev že en gasilec. Gasilstvo je pri nas prava narodna organizacija in se je zato zelo razširilo zlasti po deželi. Skoraj vsaka večja slovenska vas ima danes že lastno gasilsko četo. Letošnja gasilska razstava ima namen pokazati obiskovalcem velsejma razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Poleg tega bodo tudi vse vodilne tvrdke razstavile najmodernejše gasilno orodje in opremo. Za časa razstave se bodo vršile tudi večje vaje m preizkušnje brizgaln in gasilnih aparatov. Zveza gospodinj prireja tokrat svojo razstavo pod naslovom »Žena v obrti«. Razvoj moderne civilizacije in nezd e socijalne razmere, ki v njih živimo, so zlasti od ženstva zahtevale vedno novih žrtev in mu naložile težka bremena. Kruta realnost je ženo, ki se je doslej udejstvo-vala največ v gospodinjstvu, odtrgala od njenega naravnega poklica, da si je morala poiskati zatočišča v raznem pridobitnem delu in začela tekmovati na lastno pest z možem. V tej ambiciji ženskega eksistenčnega vprašanja se je tudi sodobna slovenska žena osvobodila popolnoma nekdanje podrejenosti in si v socijalnem pogledu priborila enakost z moškim. Žena je praktično pokazala svojo sposobnost v borbi za lastno eksistenc > in odpornost napram novim zahtevam real-tako * uspešnim udejstvovanjem v raznih poklicih pridobila legitimacijo — samostojnosti. Kako se je naša žena praktično uveljavila v raznih poklicih, bo pokazala ta raz stava, poleg tega pa ima še namen, razgrniti pred nami stremljenje dan a ta je žene, s čim manjšo porabo časa in energije doseči čim večjo popolnost zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek vse razstave sploh pa bo modna revija, ki bo imela predvsem namen odločno poudariti, da imamo doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. Danes ni treba več naši ženi hoditi po lepo in dobro obleko v tujino, aa-nes imamo doma ćgvoIj izbire in domače blago ima tudi to odlično prednost, da je mnogo cenejše. Pa še na nekaj hoče opozoriti ta modna revija, namreč na to, da za lepo obleko ni treba najdražjega blaga, ampak da se da" z najpreprostejšo tkanino večkrat doseči veiji uspeh in lepšo zunanjost kakor z bogve kako fino. Preprosta mati n. pr. našemi svojega lepega otroka na vse mogoče načine, pa doseže s tem prav nasproten uspeh, kakor si ga žeh, medtem ko bi lahko z istim blagom ali kako narodno vezenino napravila svojega otroka nadvse ljubkega in čednega. — Ti dve tendenci bosta torej izvedeni, toda na kar najlepši način. 2-ivi modeli se bodo predstavljali občinstvu, oblečeni po najnovejši modi, Dodisi kar se tiče klobukov, obleke ali obutve. Po zaslugi naših modnih salonov, modistk in čevljarjev bo vse najodličnejše izdelano. Domače žen-stvo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu reflektorjev in žarnic. Za zabavo bo skrbel bogat program, ki bo obsegal glasbene, plesne in pevske točke. Z lutkovim odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za deco in za odrasle. Poučno razstavo o domači volni in njeni uporabi priredita kr. banska uprava in Zbornica za TOI v Ljubljani, aranžma razstave pa je poverjen g. Božu Račiču, šefu Zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani. Težki časi silijo predvsem našega kmetovalca, da se je začel bolj intenzivno pečati z ovčjo rejo in izkoriščati domačo volno. Vsestranska uporaba volne bo na razstavi nazorno prikazana. Zanimivi bodo vzorci vseh voln dravske banovine in tudi drugih voln ter statistični podatki o našem ovčarstvu. Predvajalo se bo rudi tkanje volnenih izdelkov, kar je posebno važno za naše podeželje. Močno bo na letošnjem velesejmu zastopana tudi naša obrt, kar je še posebno razveseljivo. Naše delavno društvo »Živalca« priredi na tem velesejmu svojo VII. veliko razstavo perutnine, domačih kuncev in ptičev. Društvo hoče s svojimi razstavami pospeševati ki razširjati rejo onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček. To je v glavnem obris letošnjega pomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 1. do 11. junija. Obiskovalcem velesejma je dovoljen na železnicah, parnikih in avijonih 50% popust. V Ljubljani se snuje alpinski muzej Podžupan firoC. Jarc je izposloval zanj dve sobi v Auer- spergovi palači Ljubljana, 26. aprila. Nobena športna panoga rri pri nas tako razvita, kakor turisti Ina. Okolica sama nas je morala navdušiti za planine. Smelo lahko danes trdimo, da ie najmanj vsak šesti Ljubljančan turist. Ni čuda, da imamo v Ljubljani največje planinsko društvo, najboljše planinsko glasilo in da so ravno med Slovenci plezalci mednarodnega slovesa. Ljubljana je nedvomno središče jugoslo-venskegia planinskega gibanja in je zato razumljivo, da je baš v Ljubljani vzklila misel ustanovitve alpinskega muzeja, kakršne imajo povsod, kjer je alpinistika visoko razvita. Misel, da bi dobili v Ljubljani alpinski muzej, se je pojavila najprej v krogih SPD. Inozemski turisti, ki posečajo naše gore, so večkrat začudeno vpraševali, kako da nimamo pri nas, ko imamo tako dobro razvito turistiko, nobenega alpinskega muzeja. Zlasti Nemci se temu niso mogli dovolj načuditi, saj imajo sami v Miinchenu prekrasen muzej, vtot dobro urejenega alpinskega muzeja. Ta .ustanova, ki jo bogato podpirata planinski savez in posebno društvo »Freunde des arpmen Museums«, obsega vse, kar mora planinec vedeti o planinah. SPD je že dolgo nameravalo ustanoviti tak muzej tudi v Ljubljani, rri pa imelo dovolj denarnih sredstev m tudi ne potrebnega prostora. Zdaj se je zavzel za alpinski muzej podžupan prof. Jarc, ki je izposloval dve sobi v Auerspergovi palači, kjer bo nameščen mestni muzej in s tem položil temelj slovenskemu alpinskemu muzeju. SPD je že ustanovilo poseben pripravljalni odsek, ki so v njem člani SPĐ m Skale, in sicer dr. Pretnar, dr. Brile j, dr. Mrak, Lipov-šek, K ham ki dr. Ložar. Kajpak se bo naša najnovejša pridobitev gibala s početka v bolj skromnih mejah, kajti največja ovira je in ostane vprašanje sredstev. SDP upa, da bo priskočila na pomoč vsa naša javnost fn pokazala, da se zaveda velikega pomena alpinskega muzeja za propagando našega tujskega prometa. Temelj alpinskega muzeja sta dali dve alpinski razstavi na velesejmu, kjer je bil v glavnem razstavljen ves materijal, ki ga naj obsega bodoči muzej. Seveda je bilo ti razstavi lažje prirediti, ker so priskočili na pomoč razni privatniki s svojimi zbirkami, novi muzej bo pa moral vse te Teči ve- činoma šele nakupiti, zlasti ako mu ne bodo v največji meri pomagali z darili prijatelji našega planinstva. Kako so si zamislili alpinski muzej? Obsegal naj bi v prvi vrsti reliefe, ki jih je izdelal eden naših največjih strokovnjakov na tem polju, znani plezalec inž. arh. J Drofenik. Odsek že zdaj razpolaga z nekaterimi diarama Oskarja Delkina, kakor Kredarice, koče v Bistrici, Aljaževega doma itd. V muzeju naj bi bila tudi naravoslovna zbirka: naše planinsko rastlinstvo, zlasti zaščiteno, živalstvo m to posebno plazilci, kamenine, meteorološke karte in tabele. Poseben oddelek bi tvoril umetnostni del z originalnimi planinskimi slikami in umetniškimi fotografijami. Ta oddelek bi bil na i dražji in bi se zato postopoma izpopolnjeval v teku let, navezan pa bi bil v prvi vrsti na prostovoljne darove. Važen del alpinskega muzeja so razni spominski predmeti, ki naj pokažejo razvoj našega planinstva. Ti predmeti bi predočevali zgodovino SPD. pozabljeni pa ne bi ostali niti znameniti planinci, utemeljitelji slovenskega planinstva, kakor Orožen, Tominšek, Aljaž, dr. Jug, dr. Turna in drugi. Spojnin-ski predmeti bi obsegali njih fotografije in planinsko opremo, ki so jo uporabljali na turah. V muzeju bodo nadalje spominski predmeti na znamenite vodnike, tako njihove knjižnice, kjer so vpisani svetovno znani alpinisti. Muzej bo obsegal tudi zgodovinski deL kjer bo prikazana celotna zgodovina planinske opreme, plezalnega orodja, dalje razvoj planinskih društev števila članstva, planinsko glasilo in naraščanje števila naročnikov, obisk koč itd. Muzej ne bi bil popoln ako bi manjkala reševalna oprema, dalje različni tipi planinskih koč in domov. Ta del bo obsegal tudi vso planinsko literaturo. Razstavljena bodo najznamenitejša dela naših planinskih pisateljev Badjure, dr. Turne, Kunavra m drugih. Prikrajšana ne bo niti zimska alpinistika. Zgodovinskim bloškim smučem je zagotovljeno častno mesto v muzeju* V posebnem oddelku bo zastopana planinska folklora z vsemi svojimi posebnostmi. Podrobno bo prikazan tudi značaj plan- I šarskih koč. Zgodovinski oddelek bo vse- ; boval tudi razvoj planinske kartografije od početka do danes. Drzne podvige naših plezalcev bodo prikazovale slike vseh na- * ših najtežjih plezalnih tur, odnosno gorskih grebenov. Na slikah bodo vrisani prvenstveni vzponi naših planincev, ki bodo pokazali, da naam t uri* tik* prav nič ne zaostaja za drugimi državami. Muzej, ki bo t začetku obsegal le slovensko planinstvo, bo sčasoma raztegnjen na vse državo in bo muzej postal res jugoslovenski alpinski muzej. Javna dela v škofjeloškem okraju škofja Loka, 26. aprila. Za največja javna dela v škofjeloškem okraja je kredit v znesku 230.000 Din že na razpolago. Javna dela prinašajo delo In zaslužek, da pridejo ljudje đo kruha. Sd-eer si ne obetamo preveč, toda že to, bar ee bo delalo, utrjuje v nas vero, da ho postopoma le prišlo do realizacije celotnega programa, ki ga je sestavil za nase območje sreskl odbor za javna dela. Z zneskom 100.000 Din, ki pa ne pomena polne vsote, ki ee bo pombila letoa za regulacijo Sore, ker bodo mnogo prispevali s svojimi močmi domačini iz občin Zminec in Stare Loke, bodo zreguli-rali 6trugo Sore ob Retečah in vasi Dol, kjer je opasnost zaradi vodnih ovinkov in posipanja zemlje največja. Načrti za regulacijo Sore so že na razpolago, kakor tudi ond za ureditev potoka žabnice, ki se razliva ob poplavah po Sorskem polju in dela ljudem nepregledno škodo. To de-Jo bo opravljeno letos z zneskom 70.000 Din. V Škofji Loki se bo kredit v znesku 60.000 Din porabil prvenstveno za nadaljevanje del za zgradbo opornega zfcta ln razširitve ceste ob ^eHU Sorl proti Vftn-carjem. •Is predvidenega zneska 310.000 Den, ki ga bo đonilo naše območje, pa se bodo izvršila naslednja dela: V Poljanski dolini pni Gorenji vasi bodo na odcepa ceste proti T iz dosedanjih vaj konstant irali, da se jc strelski sport posebno med ženskim svetom v Kranju zelo razširil, se je odbor dru/im odločil,' da tudi za to tekmo odstopi eno tarčo in tri lepa darila (uro budilko i. dr.) za nase strelke. 2eleti bi bilo velikega ob iska. posebno še, ker je vsakemu odprta prilika, da si pridobi kako nagrado. Male znanja in sreče, pa nekaj dobre razpelo /e-nosti, pa bo šlo. , — Napredovanje. Foštni upravnik A-Ivan Slavec je imenovan za inšpektorja Čestitamo! — Ostro streljanje z vojaškimi puška mi v Struževem otvorimo v nedeljo 12. maja ob 14. popoldne. Streljalo se bo do mra ka. Na strelišču v Struževem se bo nato nepretrgoma do jeseni vršilo vežbanje v streljanju vsako nedeljo in praznik. V sla bem vremenu se vaje ne bodo vršile. Ker je pričakovati v letošnjem letu »hude vročine« pri raznih državnih in drugih tekmovanjih priporočamo vsem, ki čutijo v sebi talent streljanja, da se prav pridno udeležujejo teh vežb. ker le od vztrajnih vaj zavisi dobra strelčeva zmožnost in sigurnost. Pridite in prihajajte vsi! — Za spomenik blagopokojnega kralja. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Kranju je prispevala za spomenik blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja v Ljubljani 500 Din. — Nos ji je hotel odgrizniti. Neka kranjska frizerka se je precej časa razumela z nekim fantom iz Medvod. V zadnjem času pa sta se sprla, fant pa le ni hotel odnehati. Preteklo nedeljo je šel za njo na Zelenico, kjer so bile na velikonočni ponedeljek smučarske tekme. Dekle se ga je hotelo na vsak način otresti. To pa je fanta tako razjarilo, da ji je hotel odgrizniti nos. Dekle se mu je komaj ubranilo. Vendar se ji na obeh straneh nosu poznajo sledovi fantovih zob. — Cepljenje otrok. Cepljenje proti osepnicam se bo vršilo letos v soboto 8. junija ob 8. v občinski hiši. pregled cepljenih otrok bo v petek 21. junija. — Pevski koncert. Sokolsko društvo v Stražišču priredi jutri ob pol 18. v Sokol-skem domu pevski koncert. Moški zbor vodi br. Franc Keržič, mladinski pa br. Franc Rant. — Vprizoritev komedije. Podružnica Narodne strokovne zveze v Kranju vpri-zori jutri ob 20. v dvorani hotela Nova pošta Molierovo komedijo >Namišljeni bol nik«. — Zelje kranjskega občinstva. Kulturna potreba in želja vseh Kranjcev je, da pride ljubljanska drama tudi letos gostovat v Kranj. Publika bo gotovo hvaležna mero-dajnih faktorjem, ako ji izpolni to željo. — Nogometne tekme v praznikih so končale takole: prvi dan je predtekma SK Svoboda Ljb. I. : SK Korotan II. končala 5:1. glavna tekma SK Grafika Ljb. 1. SK Korotan I. pa je ostala po precej hudi borbi neodločena 1:1. Drugi dan so igrali Korotan II. : Slavija Ljb. II. 5.O. gostje pa po igri tako visokega poraza niso zaslužili Glavna tekma SK Sloga Sjb I. : SK Koro tan I. je končala IK). V tej tekmi so imeli domačini, ki oba dneva niso nastopili kompletni, nekoliko smole in jim niti izenačiti ni uspelo. Obisk je bil prUično dober in so tudi vse tekme potekle v najlepSem redu. * »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. aprila 1935 jitev L G elitni kino matica OD globoko znižana vstopnina PRI VSEH PREDSTAVAH: od U1L ĆV> XXVIII. vrsto Din od I. do IX. vrste . • Din 6J» od X. do XX vrsto . . » 8-— od XEL do XX« vrsto • » 10.— . Pri teh globoko mrfeurih cenah bomo predvajali odslej na nađi priznano najboljši zvočni aparatori Western Electric premiere najboljših zvočnih filmov! DANES OB 4^ 7.15 in 9.16 nri premiera velefilma godbe in lepote jutri ob 3^ 5., in 9.15 BOLERO Predprodaja od 11.—%12L ure. Reservirajto vstopnice! SLAVNI PLES PRVIČ V FILMU Plese ta Carota Lombard ln Georg Baft Godba: Mamice Bavel To je flhn svetovnega slovesa, prava ci ja za vsakega DNEVNE VESTI Naročnikom, t*ot rudnikom, interen tom in čitateljem pravoslavne vere želimo vesele velikonočne praznike. Hristos voskreSe! »Slovenski Narod« _ Potovanje s sodnim pozivom brez voznega listka. Pravosodno ministrstvo je Izdalo na podlagi finančnega zakona odlok, da se lahko s sodnim pozivom po železnici brezplačno potuje. Onim, ki dobe od sodišča poziv, v bodoče ne bo treba več kupovati voznih listkov. — NajveCji spomenik v Zagrebu bo spomenik kralju Tomislavu, ki ga je izdelal kipar Robert Prange6-Mihanovič, Spomenik je vlit iz brona, ki so ga porabili 7000 kg. Blagopokojni kralj Aleksander je dal za Tomislavov spomenik 5000 kg brona. Spomenik je sestavljen iz 26 kosov in bo visok z granitnim podstavkom vred 14 metrov. _ Mednarodni storusitolodici kongres. Od 14.—19. t, m. je bil v Kol ogni II. mednarodni stomatološki kongres, ki je na njem zastopal našo državo stomatolog dr. J* Kallav iz Ljubljane. Zastopanih je bilo 22 <±rža.v po 400 delegatih, italijanskih stomatologov je bilo pa na kongresu 450. Ob svečani otvoritvi je govoril tudi dr. Kallav. — Absolventi strojne in e*eictroteJiiii6-ne delovodske Sole na Tehniški srednji Soli v Ljubljani 1925. Vabljeni so vsi absolventi teh dveh sol, da javijo svoje naslove in pripravljenost za proslavo lO-letnice abeolviranja na naslov tov. Ivana Mihelčd-ča, Ljubljana, Borštnikov trg L Skupni sestanek absolventov, razkropi j eniii po vsej državi in raven nje, bo po 10. letih v juniju. Za podrobne informacije se je obrniti na pripravljalni odbor — gornji naslov — najkasneje do 10. maja. — Gostovanje Marice Lubejeve v Bari jaluki. Uprava Narodnega gledališča v Banjaluki je povabila na tridnevno gostovanje prvakinjo zagrebške operete Marico Lubejevo, ki nastopi v sredo v opereti >Mala Floramv«. _ Skupščina Udruienja pravnikov. 26. maja bo v dvorani okrožnega sodišča za beograjske okrožje v Beogradu skupščina Udruženja pravnikov kraljevine Jugoslavije. Skupščina se prične ob 10. in dostop imajo vsi absolvirani pravniki. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 34 z dne 27. t. m. objavlja izpremem.be v pravilniku za opravljanje višjega državnega izpita carinskih uradnikov, posebne pogoje za klesarska dela, odločbo ministra za finance o oprostitvi kopre od skupnega davka pri uvozu, popravek k odločbi št. 31.130/IV. glede kopre, raapisa: izpre-memba odločbe glede postopka z zaplenjenim blagom; dopolnitev čl. 39 navodil glede za obale ob javni prodaji, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz >Službenih novin«. — R&zid društva. C jiljansko društvo pri Sv. Jakobu v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. — Pravniški Izlet. Društvo >Pravnik« priredi svoj letošnji izlet v nedeljo, dne 19. maja na goro Usco (pri Zidanem mostu) ln od tam v Sevnico. Odhod iz Ljubljane s prvim jutranjim vlakom do postaje Breg in od tam peš na goro Lisco in nato v Sevnico, kjer bo v restavraciji »Triglav« skupna večerja. Povratek iz Sevnice proti Ljubljani z večernimi vlaki. Vabimo vse člane, da se izleta v čim večjem številu z rodbinskimi člani udeleže. Prijave za izlet sprejema vratar justične palače v Ljubljani — Odbor. — Na Borzi dela dobe delo: 1 izdelovalec orodja (ključavničar), 1 dimnikar. I žagar, 1 polagalec parketov, 1 železostrugai in 1 korespondent za nemški, francoski in angleški jezik. — Smrt najslavnejšega hodže. V četrtek zvečer je umrl v Sarajevu najslavnejši hodža Džavid Berberovič, ki je bil znan celo na Češkoslovaškem, v Nemčiji in Ameriki. Proslavil se je pred 30 leti, ko je točno povedal, kje je ukradeno bogastvo nekega bega. Nedavno je pojasnil zapleten vlom, ko je zopet povedal, kje je skrit denar in kdo ga je ukradel. Nekaj dni pred svojo smrtjo je pojasnil spor med dvema bratoma. Iz skrinje je bilo izginilo 30.000 Din in brata sta si medsebojno očitala tatvino Džavia Berberovič je pa bratoma svetoval, naj zakoljeta svinjo, v kateri bosta našla denar In res sta našla v želodcu zaklane svinje skoraj ves denar. — Opozorilo pešcem. Glede na kolesarske krožne dirke, ki bodo jutri od 14. do 18. na progi Zg. Šiška, Koseze, Podutik, Glince, Dolnice Zapuže, Dralje, Zg. šiška, opozarjamo pešce, naj po cesti, a v prvi vrsti po vaseh in na ovinkih ne postajajo, ker bi s tem izpostavljali nevarnosti sebe in dirkače Pa tudi za mimo vozečimi dirkači naj se s ceste preveč ne ozirajo, kajti iznenada lahko pridrvi drugI, ki se mu bo težko ogniti Kot opozorilo prihoda komarjev bo kakih 500 m pred njimi vozil notociklist z rdečo zastavico. — Prire-v tveni odbor. — UredniStvo »Kronike« odsovaria na več tozadevnih vprašanj, da je nova raz-poredba v letošnji >Kroniki« novost, po načinu uglednih in razširjenih nemških, francoskih in angleških revij, ki pa je pri nas seveda še manj znana. Da ne bo kakih predsodkov, poudarjamo, da se člankov v taki razporedbi, ki daje videz nekake priloge, ne uvršča v ta ali drugi del po njihovi kvaliteti in vrednosti in da so dostikrat tudi najzanimivejši in najboljši članki v tem delu revije. K tem je n. pr. treba prištevati v najnovejšem zvezku kronike« zlasti vesele in simpatično pisane spomine Jos. C. Oblaka pod naslovom >Mir je«, saj je dr Oblak znan pisatelj, ki je take vedre stvari priobčil že v raznih listih (zlasti v >Planinskem Vestniku« >Hok> na Maturino špico*, ki je nekak pendant njegovega >Mirja«), sem je treba prištevati tudi spomine Peterlina - PetruŠke na staro cukrarno. pravi dom naše moderne, kjer se pred nami vrste Kette, Murn, Cankar in Zupančič. To >revijalno prilogo« zaključujejo zanimivi spomini dr. Robide na Suhi bajer. Priloga sama na sebi je samostojno paginirana in bo sestavni del vezanega letnika. Predsodek, ki bi hotel nastati zaradi dejstva, da so v tej prilogi uvrščeni tudi oglasi, pri resnem človeku pač ne morejo zmanjšati vrednosti priloge, kar vendar najzgovorneje dokazujejo šle-vilne 6vetovne revije, ki tudi prinašajo seri ozne oglase lastnega narodnega gospodarstva in se nad tem ni kdo ne spod tika Vsi ki jo že uporabljajo, so se prepričali o izborni kvaliteti zobne kreme — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je deževalo v Ljubljani in v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Rogaški Slatini 26, v Skopi ju 23, v Splitu 20, v Zagrebu in Sarajevu 18, v Mariboru 17, v Ljubljani 14.8, v Beogradu 14» Davi je kazal barometer v Ljubljani 757, temperatura je znašala 8.4. — Ljubice Koren zapustila bolnico. Ljubica Korenova, ljubica Ambroža Oblon-ška, ki jo je bil Oblonšek težko ranil z bajonetom, je okrevala in zapustila bolnico. Včeraj je prišla na socialni odsek zagrebške policije vprašat, kaj je z njenim otrokom, ki je bil ostal pri sosedi Korenova se še vedno boji Oblonška, ki so ga končno izsledili in aretirali na Dunaju. Izročen bo našim oblastem. — Žrtev pretepa, V zagrebško bolnico so prepeljali v četrtek Pavla Brabariča, Id jo je v vaškem pretepu tako pošteno skupil, da je včeraj ponoči v bolnici umrl. Pretepla sta ga brata Ivan in Dragotin Pi-fikor. _ Grozen zločin obupane matere. Na veliki ponedeljek je vdova Sofija Delič v naselbini blizv Virovitice v obupu zaklala z nožem ponoči svoje tri otroke zažgala sosedu Varićaku •gospodarska poslopja in šla k Dravi, da hi skočila v vodo, kar so jI pa preprečili sosedje. Videč, da se ji samomor ni posrečil, Je vzela pri sosedu vrv ln zbežala v gozd, kjer se je najbrž obesila Iz LJubljane —lj Okolica nasproti gorenjskega kolodvora se spreminja ter lepša, V nekaj letih, ko je padel plot, ki je zapiral velik travnik od štirih cest, je nastala na travniku nova Četrt lepih stanovanjskih hiš. Lani so nasipali zasilno cesto po sredi travnika k novim hišam in nasuta je M alga jeva ulica. Nikjer pa še ni zglajeno cestišče in tudi Ruska cesta, ki drži od Celovške proti kolodvoru, le vedno ni takšna kakršna bi morala biti kot kolodvorska cesta. Sčasom bodo menda uredili tudi tu ceste, bojimo se pa, da bomo morali še čakati in čakati.. —lj Poziv predsednika mestne občine. Someščani. V nedeljo 28. aprila 1935 pose ti šef kraljevske vlade gospod Bogoljub Jev-tić, predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev, z več drugimi ministri prvič naše mesto. Vabim vse hišne posestnike, da v čast visokim gostom na ta dan razobesijo na svojih hišah državne zastave, vse someščane pa vabim, da se izkazujoč star ozn ano ljubljansko pozornost in gostoljubnost, udeleže sprejema na kolodvoru, nato pa na Kongresnem trgu manifestirajo za zmago državne is narod- ne misli. Predsednik mestne občine: dr. Vladimir Ravnih ar s. r. —lj Opozarjamo na —SpBJl koncert, ki se vrti ob 20. v veliki Unionski dvorani. Nastopi izvrstni moški zbor OPUS (Ob-čina prijateljev umetnosti zborove) is Brna. Dirigent Je znameniti češki profesor in skladatelj V. Steinman. Zbor iteie 46 pevcev, Je izvrstno izšolan in ubran ter gs postavljajo ▼ isto vrsto z znameniti m zborom Moravskih učiteljev, katerih vodiš Je prof Ferdinan Vach, ki je bil obenem tudi profesor dirigenta Steinmana. Rs sporedu je vrsta najlepših, pa tudi najtežjih zborov starejše in najnovejše Češkoslovaške literature. Največji glasbeni velikani: Smetana, Kune, Aksman, Jan a ček, Krička in drugi so zastopani s svojimi deti Kon cert bo v veliki kazlnski dvorani, začetek točno ob 20., sedeži od 10—3o Din v knjigami Glasbene Matice, od pol 20. dalje pa ▼ L nadstropju kazinskeca poslopja —lj živilski trg je bil danes zelo dobro založen kljub slabemu vremenu in tudi živahno je bilo na njem, čeprav se še pozna vpliv velike noči in poznega datuma. Največ je bilo zelenjave, ki je že tako poceni, kakor da smo že sredi pomladne sezone, Beiivka je po dinarju merica in po isti ceni prodajajo špinačo, ki je bila navadno po 2 Din tudi v sezoni Uvožena glavnata salata se je tudi še nekoliko pocenila ter prodajajo nekoliko slabšo, ne povsem svežo po 6 Din kg, najlepšo pa po 8 Din. Edino tako zvana štrucarica je po 10 Din kg. Branjevci prodajajo tudi že kumare, ki so precej slane, po 28 Din kg. Tudi artičoke so že na trgu, komad po 2.50 Din. Beluše prodajajo po 24 Din kg. Zelena koleraba je po 20 Din kg. Kakor vidimo, gospodinje ne pogrešajo več ničesar na trgu, pač pa pogrešajo precej denarja in morajo barantati celo pri berivki. Cene jajc in perutnine so nespremenjene in prav tako ima stalno ceno meso —lj Uprava Hubadove župe južnoslo-venskega pevačkega saveza nujno poziva vse včlanjene ljubljanske moške zbore, naj se udeleže v nedeljo 28. t. m. dopoldne ob pol 10. na glavnem kolodvoru sprejema predsednika ministrskega sveta, najvišjega predstavnika naših oblasti, g. Jevtiča Bogoljuba in več gg ministrov, da jih pozdravimo s pesmijo. —lj Lepa pustolovščina dre vi in jutri vsakokrat ob 20.15 uri zvečer na Šentjakobskem odru Sodobna komedija, v kateri pobegne mlada nevesta Helen v poročni obleki, v trenutku pred poroko, z mladim simpatičnim Andrejem na deželo k svoji stari nagubani babici, katera misli, da je to mož njene nečakinje. Vsa srečna babica sili mladi neporočeni par v objem v pričakovanju, da si ji bo rodil vnuček! Da krepak dečko, ne deklica, saj položi tri vejice rožmarina na prag nevestine spalnice. A, drugo jutro? Helenin prevarani ženin privihra za njo. Babica spozna resnico, se zgrozi pred grešno nočjo, ki jo je sama zakrivila in —! Toda ne, kako se ta pregrešna pustolovščina končno spremeni v lepo pustolovščino, to si pridite pogledat sami. Predprodaja vstopnic danes in Jutri v Mestnem domu od 10. do 12. ure dopoldne ter od 16. do 17. ure popoldne in eno uro pred predstavo. —4J Znatno znižane ceno v Elitnem kinu Matici. Uprava Elitnega kina Matice Je, upoštevajoč veeobčo krizo in pomanl-kanje denarja, znttala z včerajšnjttjn dneon cene vstopnicam, da omogoči na ta način tudii manj i/mo vitim redni obisk predstav Cene sedežem v parterju od L—IX. vrste so: 6^0, od X. do XI. vrste 8 Dim (prej 13), od SEL do XX. VTste 10, (prej 13), od XXII. do XXVIII. vrste 12, (prej 15), bal konski sedeži 10 Din, (prej 15). Uprava upa, da bo občinstvo sprejelo ta ukrep z vesljem in v čim večjem številu poee-čalo predstave. Pripomniti velja k temu. da se bodo v »Elitnem kinu Matici« pri teh cenah ravnotako še predvajale premiere uajooljftith i v očnih tiiimov, zvočn< tednik pri vsakem programu, tako da bo za vsakega najboljša in najcenejša zabava poset Elfctnega kina Matic« —lj Obrtniško društvo v LJubljani poziva svoje članstvo in ostalo obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema in manifestacijskega zbora predsednika vlade g Bogoljuba Jeftića v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri 45 min. na gl. kolodvoru in na Kongresnem trgu. Odbor Film Z. K. D. Danes ob *£3. uri popoldne jutri ob 11. uri dopoldne VLASTA BURI AN v sijajni komediji revizor iz PETROGRADA po znanem gledališkem komadu N. GOGOLA Cene Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 —lj Ljudski oder na Viču uprizori danes zvečer ob 20. uri E. Gregorinovo pasi jonsko dramo >v Času obiskan jat. Ker je čisti dobiček namenjen za postavitev spomenika blagopokojne mu Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju, vabimo vse občane na številno udeležbo —lj VX (82.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo v soboto, dne 27. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri kot spominska svečanost umrlemu častnemu predsedniku >Sv obode« dr. Henriku Turni. Igrala bo »Zarja«, pelo bo pevsko društvo »Cankar«, o dr. Turni bo govoril prof. Teplv. Nastopila bo operna pevka Marta Oberwalderjeva in flautist V. Campa z Mozartovimi Bravouvariacijami. Govorilni zbor »Svobode« bo dal Oton Zupančičevo »Kovaško« in Iv. Cankarjev »Oče naš« iz »Hlapca Jerneja«. Pridite! —lj SK Slovan. Seja glavnega odbora je ▼ ponedeljek 29. t. m. ob 20. v gostilni pri Krušiču. Ker Je dnevni red zelo važen, prosimo, da se gg odborniki seje sigurno in točno udeleže —lj Redni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani bo v ponedeljek 29 t. m. ob 7 v čitalnici Narodnega muzeja z običajnim dnevnim redom. —lj Spomeniki pesnikom in pisateljem V Ljubljani je bilo ustanovljenih več društev in klubov z namenom, da zbirajo sredstva za postavitev spomenikov našim pesnikom in oisateliem Čas je ustavil njih delo. V svrho evidence in eventualne akun-ne akcije se naprošajo predstavniki ali odborniki takih društev in klubov, da se javijo v kulturnem oddelku mestnesra nogla-varstva, II. nadstropje, soba 48. To so res skrajno nizke cene! Prima športni suknjiči po 98 Dir VELIKA IZBIRA oblek, Tranichouthov, p um p ari c mod nih hlač Ltd.- Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 —lj Manufakturno blago vseh vrst nudi po zelo solidnih cenah manufakturna trgovina Jos. Ravnikar, Pogaoarjev trg 3 (Kresi ja). Iz Stične — Lično hišico bo med Ivančno gorico in Stično v bližini Mežnarja zgradil šolski upravitelj g. Vrbič. Ce bi parcele vzdolž ceste iz Stične v Ivančno gorico bile na prodaj, bi gotovo sčasoma zraslo več stavb, ki bi obe naselji medsebojno povezale. — Koča na O bolnem je sedaj turistom in izletnikom dnevno odprta in poleg jest-vin nudi tudi prenočišče. K temu moramo še pripomniti, da so markacijska znamenja, ki označujejo pot na Obolno, na več krajih občutno poškodovana. Ne razumemo takih hudobnežev, ki sami sebi pljujejo v skledo, namestu da bi po svojih močeh podpirali procvit tujskega prometa. — Ob nalivih nastane na državni cesti od Končinove do Erjavčeve hiše v Ivančni gorici pravcato jezero, ker tu voda nima hitrega odtoka. Ta nedostatek je treba odstraniti na način, da se tod napravi podzemni kanal ali pa sedanji jarek ob cesti poglobi. Banovinsko cesto od Stične proti Muljavi je pa cestar Rus znatno izboljšal, ker ie dobn večjo količino gramoza. Na izboljšanje ceste pa naj se ozirajo tudi lastniki obcestnih zemljišč, ki ob oranju spravijo potom vprežne živine in pluga mnogo zemlje na cesto in tako dajo cestarju veliko opravka, da cesto in jaške zopet očisti. Je pa oranje do ceste po predpisih tudi prepovedano. — 12. maja priredi načelniški odsek Sokola Ivančna gorica pešizlet na Obolno. Vabljena, da se tega izleta udeleže, bodo tudi sledeča društva: Litija. Šmartno. Pono-viče. St. Vid. Višnja gora in Grosuplje. Izletna točka Obolno jc nekako sredi vseh navedenih krajev in v slučaju lepega vremena smemo pričakovati, da bo udeležba številna. Računa se, da si bo podalo roke do 130 bratov Sokolov in bo tako na Obol-nem lepa sokolska manifestacija. B3 Zvočni Kino Dvor fi£ Tel 27-30 Danes ob 4., 7. in 9., jutri ob 8., 5., 7. in 9. url senzacionalna premiera filma Kraljica podzemlja Film napete borbe med zlikovci Vstopnina Din 4.50 ln 6.50 Iz Trbovelj — Samaritanski izpiti. Vodstvo tukajšnjega Rdečega križa je tudi letos pozimi priredilo nižji samaritanski tečaj, ki je trajal od 28. januarja do 19. aprila. Udeleženci so posečali tečaj dvakrat tedensko, in sicer v večernih urah. Vodil ga je podpredsednik tukajšnjega Rdečega križa g. dr. Baumgarten, ki je s teoretičnim razlaganjem in nazornim prikazovanjem ter praktičnimi vajami usposobil močno četo mladih ljudi za praktične samaritane, ki bodo vedno pripravljeni vešče prUkočiti na pomoč, kjerkoli se bo pokazala potreba v primeru bolezni in nezgod. Tečaj je bil izredno dobro obiskovan, saj ga je obiskovalo okrog 60 mladih ljudi, večinoma iz delavskih vrst. K izpitu pa se je prijavilo 14 moških in 34 žensk, skupaj torej 36 sama-ritancev in samaritank. Izpite so polagali snoči 25. t. m. v tukajšnji osnovna šoH, pred predsednikom krajevnega Rdečega križa učiteljem g. K. Omerzu in vodjo tečaja g. dr. Baumgartnom. Da je imel tečaj dober uspeh, so pokazali tudi izpiti, saj so jih napravili vsi tečajniki z redkimi izjemami z odličnim uspehom. — Po izpitih se je vodji tečaja g. dr. Baumgartnu v imenu tečajnikov v lepih besedah zahvalil za ves trud in požrtvovalnost g. Guček, enako zahvalo pa ie zdravniku izrekel tudi predsednik RK g. Karol Omerzu. — Zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici se bo tudi letos vršilo brezplačno, in sicer v maju. V svrho razgovora o dnevu in kraju cepljenja naj pošljejo svinjerejci iz vsake naselbine po 1 svojega zastopnika k tukajšnjemu živinozdravniku. pri katerem prejmejo točna navodila. To se tiče predvsem naselbin Žabja vas, Dobrna, Sušnik, Kurja vas, Terezija in Po6etje — Začetek letnega streljanja. Tukajšnja Strelska družina začne v nedeljo 28. t. m. popoldne ob 14. uri z rednim poletnim streljanjem na strelišču Dobrna. Družina vabi svoje članstvo, da se strelskih vaj redno udeležuje. Na strelišču se bodo sprejemali tudi novi člani — Crna zastava na poslopju glavne pisarne oznanja smrt vodje Rudarskega glavarstva v Ljubljani g. ml. Bogumila Cihel-ke. Pokojnika poznajo tudi naši rudarji, saj jih je mnogokrat službeno obiskal globoko v jamskih rovih pri delu. Pokopan bo jutri popoldne ob 16. uri v sosednem Zagorju. Tudi iz našega revirja bo pokojnika spremilo na zadnji poti mnogo uradnikov, nameščencev in rudarjev. Naj bi bila pokojniku lahka rudarska zemlja, ki se ji je posvetil pol življenja. — Dobrna: Amater bosta igrala v nedeljo ob 16 uri na igrišču SK Amaterja prvenstveno tekmo, za katero vlada veliko zanimanje, zlasti med našo športno mladino, ki napeto pričakuje, kateri klub bo letos zmagovalec. — Prijava mladoletnih nezaposlenih. Na osnovi odloka sreskege načelstva v Laškem z dne 25. t. m. se nujno pozivajo vsi nezaposleni mladoletni delavci in delavke od vštevšega dopolnjenega 14 (štirinajstega) do vključno dopolnjenega 21 (dvaj-setenega) leta - starosti da se zanesljivo zglase v svrho psi jave v občinskem socijal- no-političnem uradu (soba št. 3) in sicer: v soboto 27. t. m. od 8.—12. m od 14.—18 ure; v nedeljo 28. t. m. od S.—12. ure in v ponedeljek 29. t. m. od 8.—12. ure. Priza deti se pozivajo, da se prijavijo pravočasno. Podatki o stanju nezaposlenih mladoletnih delavcev in delavk od 14. do 21 leta so nujno potrebni ministrstvu socijalne pori ti ke in narodnega zdravja. Iz škof ie Loke — Avtobusna vožnja v Selško dolino se je pocenila. Ni dolgo tega, ko smo čitali, da je vožnja po Selški dolini med najdražjami Lastniki avtobusov pa pravijo, da je tudi cesta po tej dolini iaredno slaba, poleg tega pa tudi potniški promet ni na taki visini, da bi se mogle misliti na znižanje cen. Ker pa so se medtem odpravile gotove takse, se je vožnja poce-nila za okrog 20 %, ker je lastnikom avtobusov itak samim na tem, da 6e promet po dolini čim bolj razvije — Obrtna nadaljevalna šola in Obrtno združenje priredita v nedeljo 12. maja v prostorih deske sole kralja Aleksandra javno razstavo risarskih pismenih in ročnih izdelkov, ki so jih napravili obrt niski vajenci v mdniaturni oblaki po po sameznih delavnicah. Tega dne bo tudi zaključek šolskega leta na obrtni nada ljevalnl šoh — Učiteljsko društvo za škofjeloški okraj bo zborovalo v soboto 11. maja p price-tkom ob 9. v Selcih na«i £kofjo Loko — Planince, člane SPD podružnice v Škof jI Loki, vabimo, da se zanesljivo udeleže redne letne skupščine, ki bo 30. t. m. s pričetkom ob 20. v prostorih mestne posvetovalnice z običajnim dnevnim redom. — Stari gasilski stolp na Grabnu so podrti, ker so sedaj že prostori v novem domu loških gasilcev toliko urejeni, Ja bodo Lahko služili svojemu name»nu 6 tem je odpravljena tudi spotika zara«1i »javnega stranišča« — Obiskovalce sokolske knjižnice opo zarjamo, da je odprta knjižnica odelej samo ob nedeljah od 9. do 10. — Pralnica pri suikem mostu, kd je bila predmet tolikih kritik ln ponovne razprave tuđi v občinskem odboru, se Je preselila v preurejene ; .store bivfee Dermotove črreeJame, ki ji je novi lastnik g. Materi Hafner Iz Kamnika — Iz vojalke službe Kamnik je zapustil te dni rx>niočnik sefa delavniškega odseka smodnišnice, artiljerijsko tehnični kapetan II. razreda g. Borisav Belodedič. Odhajajoči si je s svojim ljubeznivim in odkritosrčnim nastopom pridobil v krogih kamniškega meščanstva tople simpatije in obilo iskrenih prijat el j ev. — Na njegovo mesto pride iz Obiličeva aritljerijsko tehnični kapetan 1. razreda g. Dušan Stojsič. — Pevsko društvo »Lira« priredi v kratkem po dolgem času zopet svoj pevski koncert, pod vodstvom g Cirila Vremšaka. Za to zelo redko prireditev vlada že sedaj zelo vehko zanimanje. — Tudi igralci Narodne Čitalnice pridno pripravljajo novo veseloigro »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Burko nameravajo v poletnem času odigrati na prostem v zdraviliškem parku. — Osumljence zverinskega uboja v vasi t Beli nad Spitaličem so danes pripeljali v sodne zapore v Kamnik. Zbran jc že obširen dokazni materijal in upati je, da se bo kmalu pokazalo, kdo je pravi storilec. O zasliševanju in preiskavi bomo poročali pozneje. — Mali grad, na katerega smo Kamni-čani tako ponosni in ki ga tako radi slikamo na raznih letakih in tujsko prometnih brošurah kot nekak simbol mesta Kamnik, jc v zek> slabem stanju. Iz razvalin raste drevje, ki staremu zidov j u gotovo ne more biti v prid. Na starem fundamentnem zi-dovju cerkvice je razbita skoro vsa opeka tako, da vanj zateka voda, ki pozimi zmrzuje. To gotovo tudi ne bo koristilo in zidovje bo začelo razpadati Kako ponosni smo bili lani, ko je neki ameriški list priobčil notico o Kamniku s sliko Malega gradu. List je romal iz rok v roke in samozavestnega hvalisanja ni bilo konca ue kraja. SedeČ na lavorikah te pohvale se seveda nikdo od merodajnih faktorjev ne spomni, da je treba to zgodovinsko znamenitost tudi vzdrževati. Ni dovolj, da postavimo samo par klopic, da posujemo pota z lepim belim peskom, da na raznih sejah samo ugibamo in govorimo o tem, kako bi se Mali grad najlepše uredil, ampak je treba končno že enkrat pristopiti k delu, ker s samim govoričenjem ne bomo zgodovinskega Malega gradu obvarovali pred popolnim razsulom. Po § 14 družbenih pravil se sklicuje redni občni zbor delniške družbe »Narodne tiskarne« v Ljubljani na dan 13. maja 1935 ob 10. uri. Lokal: Uredniški prostori v lastni hiši v Ljubljani, K nalijeva ulica št 5. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1933 in predložitev bilance z dne 31. decembra 1933. 2. Poročilo pregledovatnega odseka 3. Predlogi upravnega odbora o nokritju bilančne izgube L 1933. 4. Volitve upravnega odbora. 5. Volitve pregledovalnega odseka 6. Slučajnosti Opomba. \ 18. druAbeaib pravil določa: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora polotiti svojo demico s kuponi in, če se glasi na imetnika tudi s tal onom vsaj pet dni pred občnim zborom v dru*beno blagajno Upravni odbor »Narodne tiskarne«. Stcv. 96 »SLOVENSKI NAROD«, dtoe 27. aprila 1SSS RtraT) S. Dobrota je sirota Stara Loka. 26 anrila. Na videz vsa izčrpana in onemocla se je potikala pred tremi dnevi po Stari Loki neka mladenka čedne zunanostL stara okrog 20 leL Neznanka je prišla slednjič k delavčevi ženi Svoljsak Antoniji, ki se ji je reva do srca zasmilila in ji je kljub temu, da sama ne živi v izobilju, nudila pomoč in oporo. In tako se je tudi dekle kar nekako vživelo v novi dom, ne da bi Svolj-sakova slutila, kako grdo ji bo poplačana njena dobrota. Po treh dnevih bivanja pri Svoljšakovi, ki ji je tujka medtem ves čas zatrjevala, da išče službo, pa je neznanka izjrinila, kakor bi se bila udrla v zemljo. Se bolj razočarana pa je bila dobrotnica, ko je opazila, da so bila vrata v času niene odsotnosti odprta z vi tri h om in da ji je izginilo okrog 150 Din. Poizvedbe so doenale, da utegne biti prevajanka neka Štefanija ČL, baje doma iz št. Jurija ob južni železnici. Otroška pamet. Trije otročičM se pom eaiku je jo, kaj bi kupili mamici za god. Slednjič sklenejo vprašati jo, kaj bi želela. Mati jim odgovori smeje: »Nič, otroci moji, rada bi JTrvp.l«. samo tri pridne otroke.« »Potem bi nas pa bilo šest,« odgovore vca v en glas. Nov lonec VIM je idealno sredstvo za čiščenje vseh navadnih kakor tudi občutljivejših predmetov čisti prizanesljivo! Drugi načrt za šolsko polikliiiiko Poslopje bo stalo na parceli Higijenskega zavoda ob Aškerčevi cesti in podaljšku Murnikove ulice Ljubljana, 27. aprila, šolsko polikliniko moramo prištevati med najvažnejše zdravstvene ustanove, saj je tako potrebna, da je vprav čudež, ker lahko tako dolgo pogrešamo primerno poslopje za njo. Dokler je bila šolska poliklinika v baraki na dvorišču učiteljišča na Resljevi cesti, je bila podobna zasilnemu vojaškemu obvezovališču. V kraju, kjer je več sol, zlasti v mestu, kjer je okrog 12.000 šolarjev, kolikor jih je v Ljubljani, je poslopje šolske poliklinike neobhodno potrebno prav tako, kakor šolska poslopja. Z načrti za moderno šolsko polikliniko se pri nas bavijo že več let in že večkrat je bdla povsem sklenjena stvar, da se poslopje začne graditi. Zdaj prav za prav nismo v formalnem pogledu mnogo bližje uresničitvi načrtov šolske poliklinike, vendar je stvar stopila v odločilno fazo, ker gre samo za odobritev drugega načrta za gradnjo poliklinike, ki ga je izdelal teh-atcnj oddelek banske uprave. Kleti prav za prav ne bo, saj je prizemlje skoraj povsem nad zemljo, da bo dovolj zračno ter da bo primerno za dijaško kuhinjo, kakršna je bila projektirana tudi v prvem načrtu. Kuhinja bo nudila hrano do 150 šolarjem, šolska poliklinika bo torej opravljala še posebno važno socialno nalogo razen zgolj zdravstveno socialne. V pritličju bodo moderno opremljeni am-bulatoriji in šolski p roti tuberkulozni dispanzer, ki ga v Ljubljani silno pogrešamo. Za opremo ambuiatarijev Še zdaj m denarja, samo za zidanje je določenih Din 1,700.000. Razdelitev ter razporeditev vseh prostorov ustreza posebnim zahtevam, pa tudi sicer je projektant upošteval načela modernega stavbarstva ter vse zahteve res modeme šolske poliklinike. Zato imajo tudi vsi prostori polno svetlobo, zračni in solnčni so, visoki in prostorni Okna so tridelna. Smotreno so razdeljeni prostori tudi v obeh nadstropjih. V X. nadstropju bodo jii ni m Prejšnja leta so bile razne ovire, da nI prišlo do gradnje; zlasti težava je bdla glede stavbne parcele. Zdaj je sklenjeno, da bo poslopje stalo na parceli Higienskega zavoda ob Aškerčevi cesti in podaljšku Murnikove ulice, ki leži med tehniško srednjo Solo in tehniško fakulteto. Parcela meri 3100 m9. Ker ima solnčno lego in ker v bližini m živahnejšega prometa, dobro ustreza šolski polikliniki, Zlasti še, ker mestno središče ni daleč ter je blizu večina šoL Tako n. pr. do šole na Erjavčevi cesti ni več kakor 5 minut, šola na Cojzovi cesti je še bližje, daleč tudi ni do dekliške šole pri Sv. Jakobu in do šole na Prulah, Klrrai je >Mladika< in tehniška srednja šola je v neposredni bližini. Parcela bi bila vprav idealna za šolsko polikliniko, ko bi bil tudi teren nekoliko boljši, vendar so v bližtri zgrajene še večje zgradbe, zato tudi zaradi mehkih tal ne bo posebnih tež-koč. Naši čitatelji se še najbrž spominjajo prvega načrta za gradnjo poliklinike, ki smo o njem podrobno poročali in ki je bil narejen L 1931. Po tem načrtu bi znašala zazidana ploskev okrog 430 m3. TI očrt je simetričen hi precej členkov!t, vendar bi ležalo poslopje v eni osi, dočim bo po drugem načrta poslopje imelo dva krila, medsebojno pravokotna, kakršna so navadno vogalna poslopja. Vendar pa projektant nI začrtal poslopja na vogalu, da bi ne bih obe fronti ob cestah. Poslopje bo stalo vzdolž Murnikove ulice, kjer bo merila čelna stran 27 m, dočim bo proti Aškerčevi cesti obrnjeno s stranskim pročeljem, a drugo krilo, ki je sicer obrnjeno vzporedno z Aškerčevo cesto, je v ozadju odmaknjeno od ceste. Projektant ni hotel postaviti poslopja na vogal, da ga je čim bolj odmaknil od ceste in da bo bolj solnčno, kajti, ako bi drago krilo stalo ob cesti, bi metalo senco na vzhodno stran prvega krila. Do drugega načrta, ki je bistveno drugačen po tlocrtu, je prišlo predvsem zaradi tega, ker je bil prejšnji načrt narejen, ko še ni bil v veljavi novi format zidne opeke ter imajo v njem zidovi druge dimenzije. TI očrt drugega načrta je enostavnejši, kar ni brez pomena ker je gradnja zato cenejša. Po prvem načrtu bi imelo poslopje ravno streho, po drugem pa navadno, z opeko krito. Zazidana ploskev bo obsegala okrog 100 m2 več površine kakor po prvem načrtu (530 m2). Krilo ob Mumikovi ulici je 27 m dolgo, fronta drugega krila na severni strani pa meri 30 metrov, poslopje je Široko 11.35 m. Glede prostorov ni bistvenih razlik med prvim in drugim načrtom. Po obeh načrtih je poslopje dvonadstropno z visokim pritličjem, ker je prizemlje precej visoko. Upravni prostori poklfklrrfke, ambtilatorij za antropologijo, soba za obsevanje, lekarna, oddelek za zdravljenje oči in velika soba za stalno zdravniško nadziranje šolske mladine. V drugem nadstropju so razen dvorane, ki bo hkrati namenjena za predavalnico in ortopedično telovadnico, tudi stanovanjski prostori za osobje poliklinike. Načrt, ki ga je izdelal inž. OuBc, mora še odobriti pristojno ministrstvo. Zdaj je še težko reči, kdaj bodo opravljene vse formalnosti Pomisliti je treba, da rn+ne* precej časa že med razpisom m prevzemom del, zato še ni povsem zanesljivo, da bo poliklinika že letos povsem dograjena. Toda upajmo vsaj, da se zadeva premakne z mrtve točke ter da bo poslopje zgrajeno letos vsaj v surovem stanju, Z novim poslopjem bo okolica mnogo pridobila že zaradi tega, ker se bo podaljšala Mur-nikova ulica do Ceste 29. oktobra (Rimske ceste) ter bo vezala z Igriško ulico mestno središče v najkrajši smeri z Mir jem. Okolica Aškerčeve ceste zdaj ni bes lepa, ko bo pa zgrajeno poslopje poBMMob, bo povsem spremenila svoje lice. Vseslovanska ženska razstava Od 14. do 21. t. m. je priredilo sarajevsko ženstvo s sodelovanjem vseh ženskih društev, jugoslovensko-ruske, poljske m češkoslovaške lige ter s pomočjo drinske banovinske ženske sekcije JZS v Domu Kola srpskih sestara v Sarajeva veliko vse-slovansko razstavo umetno-obTtnih ročnih del. Razstava se je razvila v pravo manifestacijo vseslovanskega ženskega edinsrva in ženske narodne umetnosti. S svojo pestro raznovrstnostjo in izrednim okusom je vzbujala vseobčno pozornost in priznanje Ruski, poljski češkoslovaški ter razni jugoslovenski paviljoni so tekmovali med seboj v izbranosti in dovršenosti narodnih vezenin in tkanin. Drinska banovinska sekcija JZS je povabila k sodelovanju tudi svojo posestrimo dravsko banovinsko sekcijo. In tako je na njeno pobudo urednica Ženskega Sveta ga. Milka Martelančeva sama nesla na sarajevsko razstavo zbirko izredno finih belih vezenin, posnetih po naših narodnih peča h Mariborskega ženskega društva dalje kolekcijo kleklamh izdelkov Drž. osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Ženski svet pa je prispeval nove kleklane garniture za obleke in vrsto koloriranih modnih osnutkov. Stovensfca del razstave, ld je bfl razpro- strt na dveh velikih mfrsh, je zelo ugajal Posebno pozornost je vzbujaj konzorcij Ženskega Sveta, ki je kot prvi začel v večjem slogu uvajati kleklane čipke kot okras za modne obleke ter izdajati domač modni list. Razstava je bila izraz resne volje po vzajemnem delu ne le Jugoslovenk, nego Skovank vobče. J ur je van je v Zasavja Litiia, 27. anrila Sv. Jurij je pri nas v Zasavju zelo v časteh, saj nam prinaša v dolino solnee in pomlad. Njemu na čast so Zasavčani postavili več oltarjev in cerkva, po njem se imenujejo tudi cerkev, vsa fara in občina Sv. Juriz pod Kumom, ki je priljubljena izletna točka. Temu patronu pomladi na čast je posvečena tudi mala cerkvica, ki stoji na hribčku med Litijo in Poganjkom, tretji hram tega svetnika je pa na Felič vrhu, ki je znan tako izletnikom, kakor smučarjem. Ker je pa na Felič vrhu pomladi običajno še dolgo sneg in so bih' tako cerkovnik kakor okoličani prikrajšani za žeg-nanje, ki je zaradi slabega vremena odpadlo, so sv. Jurja postavili pod kap in ga zamenjali s sv. Rokom. Enaka usoda ie pa doletela tudi patrona pomladi pri Sv. Jur-ju pri LitijL V glavnem oltarju je bil kip sv. Jurja na belcu v borbi z zmajem. Ljudje so zelo časitili svetnika, všeč tim je bil pa tudi belec. Nekemu bogaboječemu župniku pa svetnik ni bil po godu in zato so ga z žrebcem vred prodah" nekam na Dolenjsko. PodŠentjurci so napravih" pri tem dobro kupčijo in zato jih okoličani radi podražijo s pesmico, ki je parodija na znano Prešernovo: Višnjani, le kam ste polža deli? in ki se glasi: PodŠentjurci, le kam ste svojega patrona Vse vemo, ste Dolenjcem ga prodali, za denarce ste pa sol kupili, da si boste močnik zabelili! Nikomur pa ne svetujemo, da bi to pesmico zapel med PodŠentjurci Jutri bo pri Sv. Jurju prav živo m vabimo Ljubljančane, da pridejo k nam. Ivan Ogrin — 60 letnik Ljubljana, 27. aprila. Jutri praznuje (Jutetnšco svojega rojstva g. tam Ogrin, posestnik In veie-tngovec s vinom na Lavercd pri Ljuferjanđ. Jubilant se je rodil 38. aprila 1875 na Stari Vrhniki. L. 1806 je zapustil domovino m odpotoval v Brazilijo, V mesta Jsbo da Cabal v provinci San Paošo je odprl majhno trgovino, kđ se je zaradi njegove vngledne delavnosti hi stedrjbvostd kmalu povzpela do enega prvim m največjih trgovskih podjetij v ondotnem kraja. Ko je L 1910 odhajali nazaj v domovino, je tamkaj prodal svojo trgovino in usnjamo. Ves čas svojega bivanja v Braziliji je bil jubilant osrednja osebnost med slovenski* mi Izseljenci, zakaj vsakomur je rad pomagal ne samo s svojim izkušenim nasvetom ter vetJEkim vplivom, temveč tn-dS denarno. Zaradg popularnosti, ki jo je užtvsi, ga je tedanja dunajska vlada imenovala za svojega častnega konzula. 1012 je kupil g. Ogrin znano Leooetovo posestvo na Lavercd pri Ljubljani In je tam ustanovil veletrgovino s vinom, ki je danes se tako renomirana, da gre glas o njej preko meja naše banovine. Manj znano pa je naši širši javnosti jubilantovo delovanje na kulturnem, nacionalnem in socialnem polju, ker je skromen, ker sovraži bučne zahvale in je srečen, da je mogel storiti plemenito delo domačemu prebivalstvu ali samo posamezniku v prid. Naj nam oprosti te vrstice, za katere vemo, da njegovi skromnosti pač ne bodo všeč, a njegovega življenjskega jubileja nikakor nismo mogli prezreti. L 1922 je debela Laverca na jubilantovo inicijativo gasilno društvo, za kar se mu js to 1908 oddolžilo s častnim članstvom. Precejšnja je njegova zasluga, da tona Laverca svojo šolo, ki je bfia zgrajena 1. 1925. Od tega leta dalje je g. Ogrki stalno predBedouk šolskega odbora, podpredsednik odbora občine Rudnik, podpredsednik 3djmionja trgovcev za ljubljansko okohoo m član uprave GosttmJ-čarske zadruge za ljubljansko okolico. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena na Lavercd L 1930 samostojna sokolska četa, katere starosta je Jubilant še danes. L. 1932 je na lastne stroške agradfll društveno dvorano, nabavil večino telovadnega orodja sam ter jo dal na razpolago za sokolsko telovadnico in za vse druge Javne prireditve. Toda tu smo našteli zgolj puste tertni-ce in naslove, ki često prav nič ne pomenijo. Jubilantovo delo je tiho, a tem plemenitejše. Mirno lahko zapišemo, da bi danes Laverca brez njega ne bfcla to, kar je. Revnejšim ljudem daje stavbne parcele skoraj zastonj in tudi povsem zastonj, da si morejo postaviti lastne domove. Marsikatero siromašno dete je že to še bo zraslo ob tečnem mleku, podarjenem H jubilantovega hleva, revni in marljivi dijaki prejemajo ob praznikih denarne podpore, da jim je olajšano šolanje, Sokolićem često daje urezati telovadne kroje is blaga, ki ga je sam kupa in tudi dobrega Miklavža jftm vselej nadomestuje Brezposelni pa so ponesli glas o juhilan to vi darežljivosti celo tja v daljno Bosno kajti njegov senik, »Ogrinov hoteU, ka kor ga le-ti v svoji šegavostl imenujejo je te neštetim nudil mirno spanje, potem ko so se toplo na večerjali, zjutraj pa jih je čakal še tečen zajtrk. Toda to je samo nekoliko primerov! Plemenitemu Jubfflantu, ki je bil naš naročnik, ko je bil še v Braziliji, tudi mi čestitamo k jubileju to mu želimo še mnogo čilih in zdravih let, potnih zado-volJ»tva nad opravljenim, vselej nesebičnim delom! Zaposlitev (Po podatkih OUZD v Ljubljani.) Ljubljana, 27. aprUa. Tekstima industrija je že nekako dosegla svojo gornjo kulminacijo. Napredovanje v minulom mesecu je bilo neznatno. Prirast delavcev napram marcu 1934 je znašal samo 346. Sledeča tabela daje sliko letnih diferencijalov tekstilne industrije za minulih 7 mesecev: 1934 junija + 2^25 deLvcev, avgusta 4- 2246. oktobra + 1°7°, decembra -h 1433, 1935 januarja 1101, februarja + 725, marca -h 346. Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb (javna delal) izkazuje letni padec od _ 1152 delavca ali — 47%. Ta padec je fiktiven, ker so se delavci, zaposleni na račun bedinostnega fonda, izločili iz zavarovanja. Gozdno-žagarska industrija izkazuje letni padec od —331 delavcev ali —5%. Izgleda, da je ta padec samo prehoden, povzročen po začasni italijanski trgovinski politiki. Industrija kamenja in zemljo izkazuje letni prirast 4- 253 delavcev, dočim izkazujejo gradnje nad zemljo letni padec od — 462 delavcev. Med tema dvema industrijama bi moral obstojati paralel izem. Ker pa dela industrija kamenja tudi za javna dela, pri katerih delavci niso zavarovani, je ta nasprotno s t med tema dvema industrijama pojasnjena. Sezija se je v marcu še oživela. Mesečni prirast delavstva znaša + 1603 delavce afi 4- 2*21%. Povprečno število zavarovanih delavcev je znašalo v marcu 74.018 in je bilo v primeri z marcem lanskega leta za 86 manjše. Iz Celja —c VoMtttl shod g. Prekorška v Žalcu. Drevl ob osmih bo veliko zborovanje v Robtokovi dvorani v Žalcu, kjer bosta poročala kandidat na Jevtičevi listi za celjski ares g- Ivan Prekoršek in njegov aa—tafc, žalski župan g. Rudolf Lor-ber. —C Tri volišča v okoliški občini. Za votttve v Narodno skupščino v nedeljo 5. maja so določena v celjski okoliški občini naslednja volišča: I. volišče v občinski pisarni na Bregu za Breg, Košnico, Lisce, Maklavški hrib, Peeovnik, Polule. Zagrad to Za vodno; EL volišče v otroškem vrtcu v Gaberju za Gaberje, Sp. Hudi njo in Zg. Hu dinjo; HL volišče v gostilni g. Nap rudnika na Lavi za Lavo, Ostrožno, Medlog, Dobrovo, Lok rov ec, Babno, Ložntoo to Lopato. —c Krleževa drama »Gospoda Glem-bajevl«. ki jo bo uprizorila ljubljanska drama v torek 30. t m ob 20. v celjskem gledališču, je eno najmočnejših Ju gosi o-venskm odrskih del. Sodelujejo ge. šarl-čeva hi Nablocka ter gg Levar. Kralj. Milan Skrbinšek, zeleznik, Danes, Jerman ki Banom. Začetek bo točno ob 20., ker traja predstava štiri ure. Neabo- nenti naj pohitijo ln si takoj nabavijo vstopnice v predprodajll v knjigami »Domovini c. —c Na občnem zboru Trgovskega društva v Celju je bfl v Četrtek izvoljen povečini dosedanji odbor s predsednikom g. Antonom Fazarincetn to podpredsednl kom g. Rudolfom Pibrovcem. —c Umrl je v petek v cerjslcl bolnic' 4fTCetn1 brerapoeetnd deiavec Frane Pol a k 13 Mozirja. —c Nogometna tekma hi koJeaaraica dirka. V nedeijo 28. t m. ob 1*^0 se bo pričela na Olazijo zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Rapldom iz Maribora m SK Celjem. Klub slovenskih kolesarjev v Celju pa bo priredil popoldne otvoritveno klubsko dirko na progi Celje — Konjice — Celje (60 km). Start oh lrL pred Sokolskim domom v Geberja, cilj te t o tam okrog 15.30. —c Nočno lekarniško službo hna do vštetega petka 3. maja lekarna »Pri križu c na Kralja Petra cesti. SPORT Sport na Jesenicah Na praznik 22. L m. so je odigrala na igrišču SK >Bratstva« druga prvenstvena nogometna tekma s športnim klubom >Sora« iz škofje Loke in je kljub zelo oslabljeni postavi domačinov bila z lahkoto poražena z rezultatom 9:2. Tekma sama na sebi ni nudila nobenega posebnega športnega užitka, kar je bilo, je pokazal to pot napad domačinov, ki se je odlikoval s svojo hitro in nizko igro. Sodnik g. Erlich je bol zelo dober. Občinstva zelo malo, kar ni v procvit jeseniškega sporta. V nedeljo 28. t. m. ob 15. uri bo na igrišču Alp. SK Gorenjec na Jesenicah prvenstvena nogometna tekma med obema jeseniškima rival orna, SK Bratstvo ; Alp. SK Gorenjec. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker se oba nastopajoča kluba za to srečanje z vso vnemo pripravljata in se slišijo razne verzije. Bratstvo, ki že vsa leta brani naslov jeseniškega prvaka bo tudi to pot storilo vse, da obdrži jeseniško prvenstvo. Gorenjski zimskosportni podsavez sklicuje na dan 1. maja t, L ob 15. uri v Kazini na Jesenicah sejo širše uprave, katere naj se udeležijo vsi zastopniki klubov. Na seji bo podal obširno poročilo o delovanju in stanju podsaveza k vojakom odhajajoči tajnik Jože Cinkovic. Obenem se bo razpravljalo o predstojeći glavni skupščini JZSS. katera se bo vršila 26. maja v Ljubljani. Vsi klubi, ki so še dolžni podsavezu, naj svoje obveznosti takoj poravnajo, ker v smislu saveznih pravil dolžniki nimajo glasovalne pravice pri skupščinskih volitvah JZSS. m — Občni zbor T. K. Skale ae vrši v torek dne 30. t m. ob 20. v verandi hotela U ni ona. Udeležba vsega članstva obvezna. Odbor. — Koncert slovenske narodne pesmi priredi Akademski pevski zbor v četrtek 2. maja ob 20. v unionski dvorani Vstopnice se dobe v trgovinah Z. Zbrišnik to J. HSffer. Iz Litije — Slava litijske Strelske družine. Jutri, na Jurijevo nedeljo, bodo imeli člani naše Strelske družine prvo krstno slavo. Ob 7. uri bo zbor članstva pred Meškovo. hišo na Glavnem trgu. Nato skupen odhod v St. Jurij pri Poganiku. Na prostoru pred cerkvijo bo nagradno streljanje, ki se ga bodo udeležili tudi nečlani Strelske družine. Za nagrado so pripravljena razna praktična odlikovanja Najboljši strelci pa se bodo pomerili za štajerske peteline m kokoši. Ob 10. uri dopoldne bo v podšentjurski cerkvici mala. Pred mašo pa bo pred cerkvijo zbor in pa nagovori o pomenu j ur jevdanskega uranka in nalogah Strelske družine. Za prvo javno prireditev Strelske družine vlada pri nas veliko zanimanje. Na izlet v St. Jut vabimo vso našo javnost. Za člane SD je udeležba strogo obvezna. — Florijanov sejem preložen. V soboto 4. maja bi moral biti tradicijonalnd Florijanov sejem. Ker pa je na dan pred volitvami prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač in bi bil letošnji Florijanov sejem kaj klavern, je občinska uprava preložila se jem na torek 7. maja. Originalno beračenje z okrožnico. Da pobirajo naša društva prostovoljne pri spevke z okrožnicami, je stara stvar. Od bori napišejo na nabiralno polo svoje te zave in apele, društveni funkcijonarji pa se zglašajo potem pri svojih članih m prijate teljih. Včeraj pa je pobiral z nabiralno po jo darove tudi majhen kmetiški fantiček iz Jesenja Mati mu je napisala na listek vse domaČe težave: sama je bolna že 7 let v hiši pa ima 6 lačnih otročičkov Zato prosi blaga srca za podporo. Mali Jesen j čar* je ob ral vse litijske hiše, zvečer pa se je zadovoljen vračal proti doma. »SLOVENSKI NAHOD« dne 27. aprila 1935 Stran 5. Gospodarsko izkoriščanje sovjetske arktide Sovjetska Rusija ima v polarnih krajih posebne znan stvene stanice Profesor R. Samojlovič, ravnatelj nedavno ustanovljenega arktičnega zavoda v Rusiji, ki se je zapisal v zgodovino raziskovanja polarnih krajev s svojimi težkimi ekspedicijami in zaslovel tudi kot vodja rešilne ekspedicije >Krasina«, ki je spravila Čeljuskince z ledene gore na varno, priobčuje v sovjetskem tisku svoje bodoče načrte m omenja tudi dosedanje uspehe Sovjetske Rusije v prizadevanju po gospodarskem obvladanju arktide. V tem pogledu je Rusija že mnogo storila. Modno se je razvila industrija obdelovanja kitove in tjulnove masti in tu igra važno vlogo tudi letalstvo. Odkrita so bila nova bogata ležišča premoga in rud, ki jih izkoriščajo po najmodernejših načelih, kolikor se dajo pač uresničiti daleč gori na severu in kolikor je mogoče premagati velike ovire v prevozu materijala. Na nekaterih krajih so začeli tudi pridobivati nafto. Prof. S c h m i d t na povratku iz polarnih krajev; kamor je vodil ekspedicijo na ledo-lomileu »£eljuskinu«. Zelo hitro se razvija tudi pomorski promet v arktičnih krajih. Od leta 1874 do 190S je bilo v teh krajih samo 68 tujih ladij, tik pi^ed vojno in po nji je delovalo tu nekaj znanstvenih ekspedi-cij, ki so proučevale arktido v prvi vrsti s hidrografskega stališča. V zadnjih 13 letih je bilo pa v pristanišču ob ustju rek Ob in Jenisej že 155 tujih ladij, od teh 135 samo v zadnjih štirih letih. Tu se uveljavljajo tudi aerosani in letala, ki so se specijalizirala na poročevalsko in stražno službo na obali za kitolov-ske in druge industrijske ladje, obenem pa dovažajo posadkam raziskovalnih stanic hrano in tehnične pripomočke. Skrbe pa tudi pa postno zvezo. Nedavno se je vrnila po 11 mesecih z Zemlje Franca Jožefa ladja »Tajinir« z letalom na krovu, ki se je izborno obneslo v polarnih krajBh. O razvoju letalsike l'rof. a. Samoj lovii-. neorgij Silin: f> 1 Počasna smrt Roman. — Peče te, ubožec... No, nič hudega, Ks eno font, nič hudega ... Ali greš z menoj v stepo? — V stepo? No, dobro, pa pojdiva. Samo na moje noge ne pozabi. In odšla sta. V stepi se je razprostiral nad svežim visokim snegom, ki je bil zapadel ponoči, nepremičen, hladen mrak. Spredaj je korakal upognjen Minin, za njim pa Varežkin, pokoren in poln radosti. Odšla sta daleč od naselbine in Da-niil se je ustavil. Počakal je, da ga je blaznež dohitel, in pogledal mu je v obraz, — No, kako se počutiš? Si utrujen? — Pojdiva, pojdiva, Daniiluško ... Daniil je pogledal tja, odkoder sta bila prišla, in v daljavi je zagledal temne obrise poslopij, v katerih so gorele luči. Po modrem snegu so se vlekle ravne, globoko v sneg zarezane stopinje dveh parov človeških nog. Daniil se je ozrl na Varežkin a m se zasmejal Potem ga je poljubil na celo in potrepljal po rami. službe v polarnih krajih nam priča število preletenih kilometrov. Lani je preletelo 15 letal 228.640 km, v letih 1931 do 1933 pa 23 letal 382.560 km. Letos pozimi so organizirali štirje najboljši sovjetski letalci Molokov, Aleksejev, Vodopjanov in Gališev polet v najbolj oddaljene polarne kraje. V arktidi je zdaj 22 znanstvenih polarnih postaj, nekatere na najbolj severnih točkah zemeljske oble, na Hoo-ckerovem in Rudolfovem otoku, na rtiču Celjuskm in na Zemlji Franca Jožefa. Vodja ekspedicije na »Celjuskinu« prof. Schmidt pa trda, da je teh stanic celo 39. Ena teh stanic je bila letos zvezana z oddajno postajo neposredno z Moskvo. Slišala se je zelo dobro in zdaj namerava sovjetska vlada opremiti tudi druge stanice z oddajnimi aparati. Naloga stanic je proučevati polarne kraje iz meteorološkega vidika, obenem pa marljivo proučevati vse možnosti gospodarskega izkoriščanja arktide. Na Paniiru, na strehi sveta, kakor pravijo temu pogorju, so za poskusu jo sadili 3500 m nad morsko gladino krompir in izkazalo se je, da je zemlja tu za krompir zelo dobra. V višini 2000 m so pridelali na 1 ha 320 meterskih stotov krompirja, ki niti pri 10 stopnjah pod ničlo na zmrznil. Denarja noče ČJlovek bi mislil, da zdaj ne more biti na svetu Človeka, ki bi ne hotel sprejeti 250 tisočakov, toda na Poljskem imajo tako belo vrano. Gre za srnrtno sovraštvo med starši in hčerko, ki sega celo onstran groba. Pred 20 leti je neki poljski davčni uradnik zavrgel svojo 17-letno hčerko, ki se je bila po njegovem mnenju hudo pregrešila zoper dolžno spoštovanje in pokorščino napram staršem. Zaljubila se je bila v siromašnega ločenega moža in navzlic vsem prošnjam in grožnjam svojih staršev je odpotovala z njim v Turčijo. V Carigradu sta otvorila kavarno, ki je kmalu zaslovela po mestu in tako sta živela v zelo dobrih razmerah. Nedavno je pa mož podlegel pljučnici in žena mu je prostovoljno sledila na oni svet. V 20 letih sta bila prihranila 250.000 zlotov in ves ta denar je žena zapustila svojim staršem na Poljskem. Toda oče, čeprav ima samo skromno pokojnino, noče ničesar slišati o dedščini po hčeri. Njegovo sovraštvo se ni ohladilo, čeprav je minilo že 20 let, odkar je hčerka zapustila svoje starše, ki se jih je pa vedno spominjala. Ker vse prigovarjanje ni nič pomagalo, bodo razpolagale z denarjem oblasti. Smrtna kazen Vedno več glasov se sliši proti smrtni kazni, Id so jo nekatere države odpravile, druge pa zopet uvedle. Kolikor vemo iz pravne zgodovine, se pojavi smrtna kazen prvič v tako zvanih su-merskih rodbinskih zakonih iz 22. stoletja pred Kristusom. Takrat so kaznovali s smrtjo ugrabitev, združeno s posilstvom. Treba je pa pripomniti, da v tej pravni zbirki ne najdemo drugih težkih zločinov. V Hammurabijevem zakoniku je doletela praviloma smrtna kazen vsakega, kdor je zakrivil smrt koga drugega Pa tudi tatvina v svetišču, neutemeljena obdolžitev, kriva prisega, zakonolomstvo, ženina vrtoglavost, kršitev pismene oblike nekaterih pogodb, vojaški zločini, grehi redovnic in drugi taki grehi so se kaznovali s smrtjo. Pri Asircih so kaznovali tatvino v posebnih primerih, poneverbo, zakonolomstvo, posilstvo omožene žene, roparski umor itd. s smrtjo. Pri, indoevropskih Hetitih je varoval zakonik s to kaznijo ženo pred posilstvom, s smrtjo se je kaznoval upor prebivalstva aH vojakov, skrivanje ubežnega sužnja, zakonolomstvo itd, Smrtna kazen je poznala tudi v sta- — Zdaj pa pojdi, Varežkin, pojdi naravnost, dokler te ne pokličem. Razumeš? — Zakaj pa? — Tam čaka tvoj konj. — Torej ga zajašem? — je vprašal Varežkin radostno. — Da, — je odgovoril Minin tiho. Varežkin se je pognal naprej. Tenka skorja, pokrivajoča snežno odejo, mu je hrustala pod nogami. Daniil je mirno stal. — Pojdi naravnost, — je zaklical za Varežkinom, Varežkin jo je ubral v stepo. Tekel je okorno, noge so se mu udirale in na vso moč si je prizadeval pospešiti korake. Kar je Daniil snel puško z rame m pomeril na silhueto, bežečo po snegu ... Potem je stopil za Varežkinom. Leta je ležal nepremično in razprostrtih rok na snegu. — Zdaj je vse dobro, — je dejal Daniil otožno, — zdaj sva že dosegla svoj cflj. Nazaj grede sta ubrala isto pot, samo da se je zdaj udirala skorja pod svežim snegom samo pod enim parom človeških nog, drugi par se je pa vlekel za snegom in zapuščal na beli odeji 11 mm ssedove, rib. časih različne načine. Ze nekatere kazni so bile v bistvu smrtne kazni* kajti ljudje, ki so jun za kazen odrezali jezike ali odsekali roke, so navadno umrli, ker jim niso nudili zdravniške pomoči. Staroveški orijent je poznal zelo krut način usmrtitve. Najenostavnejši način je bil ta, da so vrgli zvezanega obsojenca v vodo ali pa nabocfii na kol. Asirci so polivali obsojence z vročim asfaltom. Tudi križanje je bilo še orijentalski tip smrtne kazni. V Rimu so metali na smrt obsojene zločince s Tarpejske skale. Znana je bila tudi smrtna kazen, ko so obsojenca zašili v vrečo ki vrgli v vodo. Pozneje so zločincem v Rimu s sekiro sekali glave. Se pogosteje, kakor zdaj, je bila smrtna kazen vzrok polemik v starih časih, vendar pa vidimo, da se je navzlic vsemu odporu in pomislekom med pravniki samimi ohranila do današnjih dni in da niso redki primeri, ko jo znova uvajajo tam, kjer so jo bili odpravili. Mesto brezposelnih Gospodarska kriza je zadela tudi Južno Ameriko, posebno Argentino, kamor so tako radi hodili izseljenci. Kakor drugod v Ameriki, čutijo reveži krizo v Argentini tem bolj, ker za brezposelne ni poskrbljeno. V glavnem mestu Buenos Airesu je bilo na tisoče delavcev doslovno na cesti. Ti reveži so se začeli leta 1932 naseljevati v šotorih in barakah blizu mesta ob reki La Plata. Ljubljana, 27. aprila. Dobra pojedina se vedno zaključi z najboljšo jedjo in pijačo. Tako je tudi s potovanjem, kjer ti hočejo kaj pokazati in ti prihranijo najlepše za zaključek. Nam so hoteli pokazati Nemci moč svoje industrije, zato so nas povabili na Saško, ki sicer nima največjih industrijskih podjetij Nemčije, saj si je izbrala nemška težka industrija za svoj sedež druge krajine, imaš pa tu priliko, da si ustvariš precej točno sliko nemške gospodarske delavnosti, Zwickau, Plauen in Oelsnitz, vmes za prijetno razvedrilo zdravilišče Elster, potem Klingenthal in Schneeberg, pa zopet zdravilišče, za njim Aue in Schwarzcnberg. Zelo modro in praktično izbrana pot, da se človek preveč ne utrudi in da se zanimanje od ure do ure stopnjuje. Drugi dan našega potovanja po Saški se je zaključil s prihodom v Chemnitz, v saški ali če hočete nemški Manchester, kamor smo se pripeljan že zvečer iz Schwarzenberga preko Annaberga. Žal je bilo zopet premalo časa, da bi si ogledali mesto, ki pač zasluži, da se malo pomudiš v njem. Chemnitz šteje 360.000 prebivalcev m je središče saške industrije. Nekdo je omenil, da moli v Chemnitzu kvišku 1400 tovarniških dimnikov. Mesto leži ob vznožju romantičnega pogorja in ima krasno okolico. Tu kipi delo kakor v ma-lokaterem nemškem mestu. Vpliv visoko razvite industrije sega daleč naokrog. V Chemnitzu je zlasti močno razvita tekstilna in strojna industrija. Ogromne množine nogavic in rokavic proizvajajo velike tovarne in jih razpošiljajo po vsem svetu. Južno od Chemnitza je sedež malih fabri-kantov, ki izdelujejo nogavice iz umetne svile. Richard Hartmann je bil v Chemnitzu navaden delavec in ustanovil je svetovno znano podjetje. V Chemnitzu je skoraj ena tretjina vse nemške industrije tekstilnih strojev. Da je v tako izrazito industrijskem mestu zelo razvita tudi trgovina, je samo ob sebi umevno. Chemnitz pa slovi tudi po svojih gledališčih in muzejih, po svojih srednjeveških cerkvah s krasnimi umetninami, po mnogih gradovih v okolici. Pozimi so tu vrata v zimsko športne postojanke, ki so nekatere že v neposredni bližini mesta. Blizu Chemnitza je že omenjeno najvišje ležeče nemško mesto Ober-wiesenthal, kjer najde športnik pozimi vse, kar si poželi. V Johanngeorgenstadtu blizu Chemnitza je največja nemška skakalnica Hans-Heinz-Schanze 950 m nad morsko gladino. V morju luči smo utonili, ko smo se ustavili pred razkošnim hotelom »Chem-aaaafefeaeeasBMg'i ~ ' ~~ - ~i-------j Doma je dejal Daniil Motji: — Pojdi, umij in obleci ga! Obesil je puško na steno in odšel na dvor zdravih. XVHL ZOPET SODIŠČE Dajniil je povedal doktorju Turke-jevu, kako je bdio, a zdravnik mu ni hotel verjeti — Počakaj, Minine, čakaj no, fant, — je dejal ves iz sebe, — saj se šališ, kajne ? — Ne, ne šalim se. Tedaj je zdravnik vstal in začel begati po sobi. — Zakaj si ga pa ustrelil? — je zakričal. — Kaj? Vprašam te, zakaj si ga ustrelil. Hočem bati na jasnem: kdo ti je dal pravico storiti to? Kar je vstal in si začel brisati očala. — Drogi umor, — je nadaljeval ze tise. — Kaj se pe godi tu? Ali smo v zločinskem brlogu? To niso bolniki, ne, to je tolpa tolovajev in mori^ Kakšni gobavci so to! A j, jaj, jaj: Kaj naj zdaj počnem s teboj? Kam naj te spravim? Mar naj tudi tebe ustrelimo? Saj drugače res ne bo šlo. — Kakor hočete, — je zamahnil Minin brezbrižno z roko v odgovor. Zdaj je v tej naselbini brezposelnih že nad 30.000 prebivalcev. Oblasti so skušale v začetku taborjenje brezposelnih omejiti, pa so bile brez moči. Brezposelni se niso hoteli umakniti, saj jim ni treba plačevati ne najemnine, ne davkov. Tako so pustili naselbino pri miru in dobila je celo ime Ciudad de Espe-ranza ali mesto nade, mesto ljudi, ki verujejo v lepšo bodočnost. Prebivalci novega mesta so sami moški, ženske so izključene. Nedavno so vse ulice sami tlakovali s kockami, ki so jih dobi.li od mestne uprave v Buenos Airesu. Nasadili so tudi drevje in cvetlice. Nekateri imajo že lepe hišice. Preživljajo se nekateri še s prihranki, drugi hodijo v Buenos Aires beračit, tretji pa love ribe v laplatskem vele-toku. nitzer Hof«, kjer smo imeli pripravljeno večerjo. Tu so nas gostoljubno sprejeli in pozdravili zastopniki mesta ter industrijsko trgovske zbornice. Bili smo že precej utrujeni, pa se je tako prijetno kramljalo, da se nam ni hotelo k počitku pred polnočjo. Za naš prihod je bilo že vse ri-pravljeno. že v Sch\varzenbergu smo dobili nakaznice za hotele. Vse skrbi so nam sproti odvzemali naši postrežljivi go ti tel ji. mi smo samo izstopali in vstopali, gledali, občudovali, uživali, pa tudi jedli in pili. a najmanj počivali, ker ni bilo časa. Na takih potovanjih je počitek zadnje, saj človek ve. da bo lahko počival doma in da je škoda zamuditi vsak trenutek. Brez zdravic in napitnic seveda tudi tu ni Šlo, vendar je pa treba zopet Nemcem v prilog omeniti, da niso tako zgovorni, kakor mi. Dolgovezni govori so jim tuji in tudi sami jih ne poslušajo radi. Kratek pozdrav, nekaj toplih besed za sprejem in za slovo, pa je stvar v redu. Zjutraj smo seveda malo potegnili, doLro uro smo navrgli po programu. Saj bi se zgodil čudež, če bi bili novinarji točni, posebno kadar je treba vstati iz mehke postelje. Avtobus je prišel po nas pred hotel m odpeljali smo se na ogled mesta. Čudno, prvo, kar so nam pokazali, so bilo slovite okamenine araukarij, vrste eksotičnih jelk ali hoj, do 50 m visokih dreves. Okamenela debla teh dreves stoje pred mestnim muzejem in privabljajo naravoslovce, posebno geologe iz vseh krajev sveta, saj so okamenine takih dreves — Ne, fant, to ne gre! — se je znova razjezil Turkejev. — Saj si vendar ubdi človeka, ne pa muhe, ne pa psa! Se pes se smili človeku! Ne, zdaj pa vzamem to stvar v roke jaz. Jaz te posadim v ječo, razbojnik! Pred sodišče te postavim. Pred državnega tožilca! Naj te sodi pravo sodišče, a jaz — Dovolj je tega, dovolj! Turkejev je bil ogorčen. Kričal je na vse grlo. Brisal si je očala in hodil nervozno po svojem kabinetu. — Le kaj naj zdaj počnem s teboj, le to bi rad vedel. Povešene glave in molče je stal Daniil pred Turkejevim. Turkejev se je znova ustavil pred njim. — Dober fant si, že več let te poznam. Kaj takega bi ne bil pričakoval. Ne, — je vzkliknil Turkejev žarečih oči. — Kaj je morala dočakati naša naselbina. Zdaj začneš menda moriti po vrsti vse gobavce ... Vse kaže tako ... fe sočutja... — Saj nisem storil tega v slabem namerni, — je dejal Minin tiho. — Seveda nisi storil v slabem namena, — je vzkliknil Turkejev. — Se tega je treba, da bi začel v slabem namenu streljati ljudi. Sicer je pa tako Se hujše, fant Hujše! Ubil si človeka kar tebi nič meni nM. Ce se je dala najti samo še na dveh krajih na svetu, a chem- niške so najznamenitejše, ker so tudi najstarejše. Povedali so nam, da so stare okrog 50 milijonov let. Pozneje je nam nekdo zatrjeval, da so stare celo 200 milijonov let. Razlika je velika med eno in drugo starostjo. Nam je bilo pa vseeno, ali stojimo pred okamenelimi pričami dekliške dobe naše zemlje j>red 50 ali pred 2U0 milijoni let. Pred takimi pričami je najbolje, da človek molči in prestriže nit svojih misli, da mu ne uidejo predaleč. Žal samo mimogrede smo videli iz avtobusa mestno hišo, nekaj cerkva, mestni muzej, rdeči stolp, zadnji ostanek mestnih utrdb, opero in največjo obrtno šolo Nemčije. Potem so nas odpeljali v tvornico pohištvenega blaga \Vilhelm Vogel. Tu nam je gospodar s vojim sinom ra/. kazal vso bogato zalogo najrazličnejših vzorcev blaga za tapeciranje pohištva in sten, za zavese itd. od prvotnih primitivnih do modernih po rafiniranem okusu. Gledali smo in gledali, vmes &c se nam pa obujale skomine in v duhu smo videli, kako lepo bi bilo, če bi človek mogel opremiti svoje stanovanje v vseh teh pisanih barvah in vzorcih. Tudi nekaj dam je bilo med nami in te so dobile za spomin nekaj metrov blaga najmodernejših vzorcev. Ženske imajo povsod srečo in če bi bile pametne, bi s svojo emancipacijo ne silile predaleč. Ce bodo kavalirji s ka-valirstvom kdaj povsem i/umrli, se bodo ženske kesale, da so pomagale spraviti jih s sveta. Čakal je nas še ogled največje tovarne tekstilnih strojev na svetu Schubert h. Saltzer. Že poslopje samo ti pokaže, da imaš pred seboj ogromno moderno podjetje. Se bolj se prepričaš o tem, ko itopii v kabinet generalnega direktorja, ki je obenem mehiški konzul. Velik gospod je to, mnogo večji, kakor se ti zdi, če ga vidiš v njegovi skromnosti, ponižnosti In ljubeznjivosti, obenem pa čudoviti družabni uglajenosti. Prijazno je nas sprejel in vodil osebno po glavnih oddelkih ogromne tovarne, kjer smo občudovali tekstilne stroje od najmanjših do največjih. V 75 metrov dolgi razstavni dvorani je stalno v obratu nad 150 modelov in tu šele prav vidiš, kaj v»e zmor« stroj. Samo razum mu še manjka, pa bi podlegel človek tem jeklenim duhovom, ki jih je sam priklical v življenje, da mu služijo ali pa tudi ne. Enim tko in pleto blagostanje, drugim prinašajo bedo, za ©ne delajo, drugim odjedajo kruh. Plctilni stroji, kakršne vidimo pri nas, so otroške igrače v primeri s tem, kar ti pokažejo v tvornici Schubert & Saltzer v Chemnitzu. Pokazali so nam tudi stroje, ki izdelujejo najfinejše igle za pletilne stroje. Podjetje je namreč tako veliko, da izdeluje skoraj vse sestavne dele tekstilnih strojev samo. In ko je nam generalni ravnatelj pojasnjeval način izdelovanja teh kakor las tenkih igel, je miogrede, vendar pa z utemeljenim ponosom omenil, kako je potoval po svetu, da bi našel kje kaj novega za izpopoinitev tekstilnih srojev Pa ga je zanesla pot tudi v Ameriko. Povpraševal in poizvedoval je po novih odkritjih tehnike na tem polju m ko so ga vprašali, odkod prihaja, ko so zvedeli, da je iz Nemčije, so mu smeje odgovorili: »Kaj more biti na svetu še kaj preciznej-šega od nemških izdelkov?« S tem jc bik) naše mnogo prekratko bi vanje v Chemnitzu izčrpano, tretji dan našega potovanja po Saški se je nagibal k poldnevu, treba je bik) kreniti naprej proti Dresdenu. J. Z. IZDELEK: >UNION< ZAGREB pri Te rent je vu olajševalna okolnost, se pri tebi ne bo našla. Tebe ni mogoče oprostiti. Ne! Pozno zvečer je pustil Turkejev Daniil a domov, toda pred odhodom je moral obljubiti, da ne bo pobegnil. Sklenil je bil napotiti se naslednjega dne v mesto in spo ročiti zdravstvenemu oddelku, kaj se je zgodilo. Minin se mu je smilil, še bolj mu je pa bilo žal ubitega Varežkina, kajti vsako nasilje nad človekom je smatral za podlost Pravni svetovalec zdravstvenega oddelka, ki se je Turkejev obrnil nanj, je zmajal z glavo, češ, da v sovjetski zakonodaji ni zakona, ki bi računal s takimi dogodki. Po njegovem mnenju bi moral zakon v danem primeru ravnati tako, kakor bi ravnal z vsakim morilcem — na splošni podlagi. Potrebna je preiskava, Minin a je treba soditi in obsoditi, potrebna je običajna obravnava in kazen po obsodbi. Ker so pa gobavci strogo izolirani, je treba morilca soditi na mestu. Sodniki naj bodo gobavci sami, ki naj prisodijo krivcu kazen, primerno danim razmeram. — Saj vendar ne morem zgraditi zanj ječe. — je ugovarjal Turkejev. — In kakšno kazen naj si zimislimo? Pravni svetovalec je zamahnil ? roko in se zasmejal. Chemnitz — saški Manchester SO milijonov let stara okamenela drevesa — V največji tvornici tekstilnih strojev na svetu / Stran 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. aprila 1935 Stav Q6 Frederic Boudet: Romantična Debela polena so gorela s plamenom v visokem kaminu majhnega salona, ki se je ogreval tudi z radiatorji Medla luč je obsevala skozi rdečkaste senčnike krasno pohištvo in dragocene slike. Na eni strani peči je sedel udobno zleknjen v naslanjač in s cigaro v ustih Etienne Lorian. Nasproti njemu v drugem naslanjaču je kadila njegova hčerka tenko cigareto. Bil je v smokingu, ona pa v večerni obleki. Po obedu nikoli nista ostala doma, razen ob dnevih, ko sta sprejemala goste. Sluga je prinesel kavo in odšel. Lorian je obrnil svoj gladko obriti polni obraz k Iveti. — Darila za god so ti bila torej všeč, dekle? — Seveda, oče, — je odgovorila Ive-ta malomarno. — No, saj vem, da jih ne ceniš posebno visoko ... Ker dobiš vse, kar si izmisliš, ti ni nobena stvar posebno pri srcu. Tudi jaz sem postal tak med svojimi milijoni. Vendar so pa iztaknili naši prijatelji lepe stvari za tvoj dvajseti rojstni dan. Lorian je popil svojo kavo in pogledal na uro, rekoč: . — Pol desetih je. Ob pol enajstih te odpeljem k Erlinierovim, potem pa poj-dem v klub in pridem pote k večerji. — Ne smeš zamuditi večerje, oče, gospa Erlinierova je tako naročala. — Kar zanesi se name. Toda do najinega odhoda je še ena ura in rad bi se s teboj porazgovoril, dragica, saj sva tako redko sama skupaj. — Res je, — je pritrdila Iveta sme- — Toda to naju ne ovira, da bi se ne imela rada, draga hči; kaj hočeš, človek hodi med ljudi, zabava se. Tmam svoje kupčije, služiti moram svojemu premoženju, vzdrževati stike ... Toda to me ne ovira, da bi ne mislili na tvojo srečo, drago dete... Poznam svoje dolžnosti, to sama veš ... Odkar je umrla tvoja uboga mati, sem storil za tvojo srečo vse, kar sem mogel. Toda, v življenju te čaka končno še kaj drugega, kakor pa biti vedno z menoj. Rad imam stara načela: ženska se mora omožiti mlada. Stara si dvajset let in čas je, da si izbereš moža. Gotovo se tudi sama zavedaš, da so vse prednosti na tvoji strani: moji milijoni, naši stiki, tvoja lepota in tvoj razum. Vedno lepša postajaš, dušica, in kot oče sem ponosen nate. — Jaz sem pa ponosna, da sem tvoja hči, — je dejala Iveta. Malo se je zlagala, iz otroškega spoštovanja: včasih se ji je zdelo, da njegovo vedenje in ravnanje ni v skladu z njegovo trgovsko genijalnost jo, ki nra je pomagala, da si je pridobil v dvajsetih letih ogromno premoženje. Nasmehnila se je očetu in njen bledi, lepi obraz s podolgovatimi, morsko zelenimi očmi je postal še mikavnejši- — No, kar se tiče imena, premoženja, družabnega položaja, elegance in inteligence, se ne moreš pritoževati, — je dejal Lorian samozavestno. — Tvoj mož mora biti popoln v vsakem pogledu. Med tucatom mladeničev, ki so te že snubili — govorim samo o najboljših — se mi ne zdi noben v polni meri vreden tebe. K večjemu morda mladi Erlžnier. — Ah ne, oče! Ta je naškroban in dolgočasen. Niti on, niti kdo drugi izmed teh, ki jih poznaš ... Pač pa ... — Pač pa kaj? — Pač pa je tu mož, ki me ljubi in ki ga hočem vzeti, — je dejala Iveta in zardela proti svo£ volji. — To je gospod de Bonisse. Lorian je planil pokonci. — De Bonisse? Grof Gilbert de Bonisse! Kaj si znorela! — Zakaj, oče ? — Saj je vendar dvajset let starejši od »tebe. — Osem in trideset let je star. — Poleg tega pa nič nima, Ze dva- \ krat je bil na bobnu. A tudi ločen je in še na kako kričeč način... bdi je velik škandal: ponesrečen samomor njegove žene, ki jo je pahnil v nesrečo... To ti je pravi Don Juan... Vse ženske nore za njim... Leta od pustolovščine do pustolovščine... Spomni se, katera igralka je hotela iz ljubosumnosti umoriti svojo rivalinjo. Imel je deset dvobojev v času, ko so se dvoboji še prikrivali, z brati in z možmi... No, seveda, dušica, vsega tega ti ne veš... — Pač, pač, vse vem, o vsem so mi pravili ... Ljubim ga, oče... — Navzlic temu ga ljubiš? Ni odgovorila Lahko bi bila odgovorila, da grofa de Bonissa baš zato ljubi. Pod moderno skorjico svojega obraza in svojega duha je skrivala podedovano dušo romantične in razburljive malomeščanke, »ki jo kaj hitro preslepi plemiško ime, ki se vname za slavo razkričanega zapel jivca in ki hrepeni po strastnem, patetičnem, razburljivem življenju ... Ko je dorasčala, je sanjala o kraljičinem ljubčku Buckingha-mu, o Lovelaceu, izdajalskem in očarljivem zapel jivcu nesrečne, dražestne Kia-rise "n o mnogih drugih junakih iz knjig, ki jih je skrivaj čitala. Svojim družicam tega ni pravila, ker bi se ja. bi- le smejale. Grof de Bonisse je bil v njenih očeh vteleeenje teh junakov v časovno izpremenjeni izdaji. Z njim, ob njem bo doživljala popolno ljubezen ... nemirno, ogražano, strastno ljubezen. Tudi slavna bo na svoj način: žena bo najbolj ljubljenega moža. Lorian je kup i čil razloge proti izberi svoje hčere. Hči ga pa niti poslušala ni Slikala mu je vse najboljše rodbinske, družabne, telesne in duševne lastnosti grofa d Bonissa. Govorila je dolgo in ko je bila menda že dvajsetkrat ponovila besede, ki jih je izgovarjala v svojo obrambo: ljubim ga, samo z njim bom srečna, vzeti ga hočem«, je bil Lorian skoraj prepričan. Oboževal je Iveto, ničesar jI ni mogel odreči in bil je trdno prepričan, da se ne more zmotiti v svoji izberi. Se tistega večera mu je Iveta na večerji pri E3rlinierovin predstavila grofa de Bonissa, Očaranim Lorian o vi m očem se je zdel najpopolnejši tip gent-lemana. S ponosom je mislil na to, da bo ta elegantni, družabno uglajeni mož njegov zet. Brž je privolil z gotovim strahom glede bodoče sreče svoje Ive-te, ki je bila njena sreča trenutno brez najmanjšega oblačka. Prve mesece po poroki je bil Lorian še dokaj miren... Gotovo ne bo začel s svojimi vrtoglavostmi takoj, — je dejal sam pri sebi, — toda kaj bo pozneje, uboga Iveta... Pa tudi >pozneje« se ni uresničita Lorianova bojazen in to ga je prijetno presenetilo. Ni balo javno pomembne nevihte, ki bi skalila življenje gospe in gospoda de Bonissa Grof de Bonisse ni dal nobenega povoda za senzacijonalne govorice. Iveta, ki je često posedla očeta, se ni nikoli pritoževala čez moža. Vendar je pa začel Lorian polagoma opažati, da postaja njegova hči nervozna in potrta, kakor da jo nekaj teži. Skrbelo ga je to, pa si ni upal vprašati hčere, odkod naenkrat ta izpremem-ba. Saj je vendar vedela, da mu lahko vse zaupa; mu bo že sama povedala, ko pride čas za to. Ta čas je prišel po dveh letih Ive-tinega zakona. Nekega jutra je prišla k očetu. Spremljala jo je komornica s prtljago. Lorian ji je hitel naproti. — Dušica, kaj se je pa zgodilo? — je Vprašal ves razburjen, videč da je tudi ona razburjena. — Odšla sem! — je zaklicala razdražena Iveta. — Ne morem več živeti pri svojem možu. Ponoči sva se hudo sprla!___Hotel me je pretepsti, zapodil me je ... Sovražim ga! Ločila se bova .. , Sovražim ga! ., . Ah... če bi bila slutila ... — Tepsti tebe! Pretepsti te je hotel!... Ah, ta f alot, ta lopov! ... In vse to zato, ker nisi hotela prenašati njegove nezvestobe, seveda ... Dušdca, svaril sem te, ta de Bonisse, tak Don Juan ni za zakonsko življenje... S katero te je pa varal, falot? — Z nobeno, — je kričala Iveta, — Ni me varal Nikoli se mi ni izneveril! Ni me pretepal___baš nasprotno ... Bfl je zelo dober z menoj, nikoli ni šel z doma brez mene Nobene ženske ni pogledal ... To sploh ni bfl več on... tisti, ki sem ga hotela za moža... Bil je čisto navaden zaljubljen mož, doraaaV ognjišče nru je bilo nad vse... V za-četku nisem razumela čakala sem... upala Ne! Nisem dočakala Toda končno, kratko povedano ... raadražfl m razočaral me je tako, da... da sem si sama izbrala ljubčka... k n to je pri-šeL TERPCNTMOVO UHO je izdelano na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno befino m čudovito svežost Zahtevajte vedno le Riviera terpentlnovo milo. TUDI VI LAHKO KUPITE ĆOPIČ in zadovoljni ostanete, dokler se Vam ne izrabi, pri Šimenc Hinko, Ljubljana, Besi jeva cesta 2 (pri zmajskem mostu) SPECIJALNO ZAGREBŠKO 8 toči restavracija HOTELA ŠTRUKEL ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških, igrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 SzaftvaCa (pisalni stroj w afi rabljen pod ugodnimi plačilnima pogoji dobite pri (foaraga JLudv. Ljubljana - Nebotičnik Največje uspehe pri prodaji in nakupu dobro ohranjenih predmetov dosežete pri Podpisani si štejem v prijetno dolžnost, da se tem potom zahvalim za vse čestitke k moji 50 letnici ter 30 letnici samostojne obrti. Najlepša hvala! V Ljubljani, dne 27. aprila 1935. Emil More, sodovlčar LJUBLJANA, Medvedova cesta štev. 8 Telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora) NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2, kjei vam jih tudi strokovnja-ško izvrši. 267L Velikanska zaloga vseh glasbil in stran. Klavirji! Planini! Kapajte na obroke od Din 400.— Prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steimvav, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Ivanka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec to bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti moje dobre mame. stare mame in tašče, gospe Marije Debevec izrekamo za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti najiskrenejšo zahvalo. -hnika, dne 27. aprila 1935. Žalujoča rodbina DETTER MALI OGLASI V vseh malih oglasih /elja oeseda 60 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za nali oglas Din 5.—. davek Din 2.— M al j oglasi se plačujejo takoj pri naročila, lahko tudi v mam--t ah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KUHARICA IN ŠIVILJA mlada, išče službo. — Ponudbe na: Električna centrala, Gospić. ZA IZDELAVO STEZNIKOV (modrcev) — res spretne samostojne delavke z dobrimi priporočili in dolgo prakso sprejme Salon za steznike Koen, Beograd, pašičeva ulica 2. telefon 24-576. NATAKARICO s kavcijo sprejme Znidaršič, Lož pri Rakeku. MLAJŠEGA BRIVSKEGA POMOČNIKA dobrega in hitrega delavca, sprejme takoj Vybomy Veko-sftav, Slovenjgradec. ZASTOPNIKA ki zna šofirati, sprejmem takoj kot sopotnika proti mali odškodnini. Obiščem vse kraje na štajerskem in v Prekmurju. — Naslov: R. Pajk, Staničeva ulica št. 21. 1521 BRIVSKEGA POMOČNIKA in frizerko sprejmem v stalno službo. — Albin Šinkovec, brivec, Vič. 1529 URARSKI POMOČNIK išče službo. — Mandelc, Radovljica. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din KLEPARSKO ORODJE proda Bitenc, Kranj. MOTORNO KOLO »Peugeot« prodam za 5000 Din. — Horvat, Kočevje. Ugodno naprodaj! rabljena damska in moška kolesa, otroški vozički, šivalni stroji in več drugih rabljenih predmetov pri »PROMET« nasproti kri-žanske cerkve. 1530 LESTILEC ZA PARKETE 110 voltov zelo ceno naprodaj. — Naslov: Inž. V. RovŠek, Kolodvorska 33/1. 1533 RAzno SEMENSKI FIŽOL »Ribničanc m »Mandalon«, gorenjski nizki, zanesljivo zdrav in rodoviten, dobavlja kvalitativno najboljše — Kmetijska okrajna zadruga v Kranja. ZA MAI/ DENARJA _ DOST" HUZKE! Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo to kupujemo. — ELEK-TROTON d. ! o. L. pasaža nebotičnika. POHIŠTVO ponovno znižali Moderne spalnice od Din 2000, kuhinjske oprave Din 750. Vse drugo pohištvo dobite na obroke to hranilne knjižice. — Mizarstvo »SAVA«. MLIN (prenosni) za šrot in moko, na krogličnih tečajih, PIONIR, na vojna rezila, veliki kroglični tečaji, redukčni ventili — ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1534 POZOR! Radi od potovanja prodam za vsako ceno razno pohištvo, postelje, omare, zimnice, odeje, divane, pernice, preproge in razne druge malenkosti. — Je-lovškova št. 24, Trnovo. 1525 MOTORNO KOLO »Triumph« prodam. — Pojasnila: Finger, Kranj Cojzova 10. PLESKARSKA DELA izvršujem po konurenčnih cenah in solidno. Vzamem v račun za pleskanje pohištva tudi hranilne knjižice — Mekin-da, Miklošičeva 12. DAME! Trajno ondulacijo, prvovrstno, vam izgotovim za Din 60.— ter druga damska postrežba 20 % ceneje! Na željo tudi ob nedeljah. — Znani frizerski salon za trajne ondulacije, Franjo Rožic, Celovška cesta štev. 81, Šiška-Ljubljana VIL 1511 Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. 50 PAR ENTLANJE, ažuriranje plisiranje, vezenje zaves, monogramov, izdeloval-niča perila. — »JULJANAc. Ljubljana, Gosposvetska cesta (v bližini Slamiča > 21/L KAVARNA STRITAR vsak večer koncert; odprto do 4. ure zjutraj! 407L POZOR! Da se sigurno obvarujete proti moljem, shranite svoje krznene predmete pri L WANEK, LJUBLJANA, Sv. Petra c 9, kjer se jih čez poletje tudi popravlja po Izredno nizkih cenah. 1403 MUZIKA — LJUBLJANA Miklošičeva e. 4, prej KnafIjeva uL 4. Zaloga prvovrstnih klavirjev in najcenejša izposojevalnica. Popravila in oglaševanja se izvršujejo strokov -njaško in poceni. Nizke cene, najmanjše obročno odplačilo. 46/h NOV FOTO-ATELJE otvorim maja. — Sprejmem vajenca. — Puc. Kranj. SEJEM ŽELEZA! Poceni prodajam novo gradbeno železo, rabljene tračnice, remeni ce, konzole. — Dobro plačam rabljene cevi, transmisija, cink, baker, aluminij. — Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna St. 48 a. — Telefon št. 66—40. 1108 KAPITAL Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DIN 4000 DO 6000 POSOJILA želi boljši privatni nastavljene« iz Celja za dobo enega. leta. — Jamstvo do 5 kratno. — cenjene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sigurno 1490«. 150.000 DIN POSOJILA iščem na I. vknjižbo hiše z gostilno in lepim vrtom v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Popolnoma varna vknjižba 1535«. VLOG« Ljubljanske kreditne banke 50, 100 in 200 tisoč Din proti 66 % gotovine Kredltbiro, odjel. LT, Zagreb, Jurišičeva 7. POUK NEMŠČINO EN FBANOOŠCINO privatno poučujem in pripravljam za izpite, mature srednješolce (-ke). — Dopise pod »Strokovna učiteljica jezikov 1526« na upravo »SI. Naroda«. KUPIM KUPIM PSA mešane pasme (lovske) do eno STAnovariJA V IJTLJI ISCE SOBO s hrano aH brez za takoj — drž. uradnik. Kvem todi v bližnji okolici. — Ponudba dO ponedeljka 29. t. m. na: IP. P.. Gllnce pri LJubljani, štev. 4, ŽEniTEV POSESTNICA se želi poročiti z gospodom v državni službi. V postev pridejo tudi trgovci; starost nad 50 leL — Ponudbe s pomlm naslovom Je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod >L.JubtJana 1494«. Tajnost strogo zajamče- POSEST Beseda 00 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 7 Dko novo mso z vrtom prodam. — MaH Gaber št. 11, p. ftt. VM pri Stični HIŠICO z dvema sobama oddam v najem v Zg. HudtajL 87 pri Celju. — Blatnik, Svečina, Kongo ta. MAJHNO POSESTVO pri Mariboru prodam za 65 tisoč dinarjev. — Pojasnila: Oro-zel, Pekre pri Mariboru. DVOSTANOVANJSKA H1AA nova, naprodaj. — Jožef Po-nikvar, Cernuee št, 11, p. Jezica. 1524 VOGALNO PARCELO na lepem kraju blizu tramvaja dobi, kdor sezida hišo in da stanovanje za eno žensko. — Na- leto starega. — Garaža Stupica, slov pove uprava »Slov. Na-Zgornja Šiška št. 56. 15201 roda«. 13» xxxxxxxxxxxxxxxx*xxx POZOR! POZOR! Kavarna „ Viadukt" ODPRTA V SOBOTO IN NEDELJO DO 4. URE ZJUTRAJ XXXXXXXXttXXX*XXX*»XX s v i r o to polsvilo nudi ugodno (državnim uradnikom todi na obroke) OBLAĆILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, TvTševa cesta št. 20 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze. POZOR! ,NOVEL Tovarna otroških in bolniških vozičkov, tovornih trikoUe ta kovino-s tiskarstvo. Izdeluje od navadnih do vseh najnovejših modelov po najnižjih konkurenčnih cenah ter prodaja in razpošilja na drobno in debelo. ANTON CADE2, LJUBLJANA VH, CELOVŠKA CESTA »8-42 Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršea. — Za opravo Id lnaeratnl del Usta Oton Chrtato*. * Vsi ? ffriMj—*