Dreadnoughti. Angleško je to ime in izgovarja se drednaot. Pomen je tej besedi nne boj se" ali pa tudi rstrašaiu, »grozo razširjajoči". Saj je tudi res grozno to ime, ne samo za sovraga, ampak še bolj za davkoplačevalce, ki jim prazni itak suhe žepe. To ime se dandanes tolikokrat pojavlja v dnevnem časopisju, da se mi zdi umestno, podati malo sliko pomena tega imena, opisati nekoliko te modeme morske pošasti. Seveda ne pričakujte strokovojaške ocene, ampak le nekaj splošnih opomb. Vsaka boJDa mornarica ima dandanes te-le ladje: oklopnice, jedro mornarice, križarke, in sicer oklopne in navadne, ki imajo različna imena, torpedovke, katerih večjim pravijo razdiralci, in maujše, slednjič podmorske fiolne. Seveda dobimo v vsakem mornarskem koledarju še druge tipe, kakor topničarke, avize, ladje za polaganje min, ladje za reparature (nekak plavajoči arzenal). Toda vse te ladje ne prihajajo v pomorski bitki direktno v poštev. Jedro mornarice tvorijo oklopnice. Manjše države kakor Norveška, Danska in podobne se drže pri teh še starega principa Tarstva obrežja ter grade oklopnice do 6000 ton velikosti, (t. j. ladje, ki izpodrivajo 6000 tou vode). Oborožene so s topovi 24 cm, 15 cm, 10 cm in 7-5 cm kalibra. Za zgled Davajam dansko oklopnico nPeder Skram", najnovejšo 84 m dolgo, 16 m široko, imajočo 3650 ton; oborožena je z 2—24 cm, 4—15 cm, 10—7*5 cm topovi ter nekaterimi manjšimi hitrostrelkami. Švedska MOskar II." (96 m dolga, 15 m široka) 4270 ton, 2—21 cm, 8—15 cm, 10—7-5 cm topovi in nekaj manjših. Nizozemska BDe Zeven Provineien" (102 m dolga, 17*1 m široka) 6525 ton, 2—28, 4—15 cm, 10—75 cm, nekaj maujših. To so takozvani branilci obrežij. Pred premočjo se umikajo ter se bore pod varstvom obrežnih trdajav, defenzivno brodovje. Ponoči izkušajo sovražniku škodovati s torpednimi napadi. Velevlasti so imele do 1905. leta take-le oklopnice: Anglija: King Edvard VII. (138 m dolg, 24 m širok, 16.350 ton, oborožen s 4—30-5 cm, 4—23 cm, 10—15 cm, 14—7*6 cm, 14—4*7 cm i. dr. topiči.) Par let prej je bil tip 14.000 ton največji s 4—30 5 cm, 12—14 cm itd. Francija: Liberte (134 m dolg, 24 m širok, 14.868 ton, 4—30*5 cm, 10—19 cm, 13—65 cm itd.) Nemčija: Deutschland (122 m dolg, 22 m širok, 10.600 ton, 4—24 cm, 14—17 cm itd.) Avstrija: Erzherzog Karl (119 m dolg, 22 m širok, 10.600 ton, 4—24 cm, 12—19 cm itd.) Zedinjene držare: Louisiana (133 m, 23 m, 16.000 ton, 4—30-5 cm, 8—20 cm, 12—15 cm, i. dr., iz leta 1004—06), Maine iz 1. 1901—02 (118 m, 22 m, 12.500 ton z 4—305 cm, 16—15 cm in manjšimi topovi. Zaradi popolnosti navajam še Eusijo in Japan: Prva je imela BSlavo" 121 m dolgo, 23 m široko, 13.516 ton, 4—305 cm, 12—15 cm, 20—7-5 cm itd. Druga »Mikasa1* 122 m, 23 m, 15352 ton, 4—30 5 cm, 14-15 cm, 20—7*6 itd. Seveda so bile ladje po 15.000 ton jako redke, vseh je bilo le 25 do 28. To je bil prehodni tip ladij. To je bil poizkus. Naša Ijubezniva zavezoica onstran Adrije je imela nRoma" 133 m dolg, 22 m širok, 12.625 ton, 2—30*5 cm, 12—20 cm topov i. t. d. Zdaj par besed o oborožitvi. 30*5o m topovi so bili za boj na daljave 6000 do 9000 m, 15, 19 in 20 cm kaliber je imel vse z granatami pokončevati. Pri čušimi so ravno 15 cm topovi ruske ladje pokončali, ker se je odločitev bila ca tri do štiri tisoč metrov. Za odbijanje napadov torpedovk so služili 7*5 in 7 6 cm topovi. Toda rusko-japonska vojna je dokazala, da sme upati na zmago v bodočnosti le taka država, ki ima kolikor mogoče velikanske, težko oborožene ladje. Velikega poraena je pri tem brzina. Do sedaj je bila hitrost oklopnie med 15—18 miljami na uro. Euske ladje, ki so prevozile toliko tisoč milj dolgo pot, niso plule niti 14 milj na uro. Kaj je to v primeri s 30 miljami torpedovk ali pa 22—23 milj, kolikor so imele brzine križarke. Križarke so bile v letih 1900—05 le za posredovanje. Manjše so zato imele brzino 23 milj, da so lahko ušle sovražnim oklopnicam in velikim križarkam. Oklopne križarke so pa bile počasnejš>, ker so bfle težje ter so razen pozvedovanja imele slediti sovražniku v diskretni daljavi ter mu škodovati. Lahak oklop jih je varoval pred streli manjših križark. Oborožene pa so bile z 19—21 em kot težkim kalibrom. V kratkem bi bila škica tedanjega boja ta. Križarke so imele namen eovražnika izslediti in ga z umikanjem privesti do svojih oklopnic. Oklopnice bi potem odločile boj s topovi, torpedovke pa, izrabljajoč nožno temo ali meglo. uničujejo, pokončujejo polomljenega sovražnika s torpedi, ki hite dandanes že do 3000 m daljave. Japan, dasi majhen, je uveljavil princip, da varuje vsakdo najboljše svoje lastno obrežje tako, da zbere rse brodovje in gre sovražnika iskat v Djegovo lastoo vodovje. Tako naveže sovražno brodovje nase in obrežje je zavarovano. Za morebitui poizkus napada zadostujejo podmorski čolni in manjše torpedovke. Brodovje, kakršno smo imeli tudi mi, je izgubilo vsak pomen. Oklopuice po 5000 do 8000 ton ne prihajajo za ofenzivo ve6 v pošter. Ce jih hočemo boljše oborožiti, jih treba zvečati. Za miljo brzine na uro reč rabimo do 2000 ton večjo telesnino. Za 2—305 cm topova namesto 24 cm je treba zopet 2000 do 4000 ton več. Tako smo prišli v Avstriji do 14.500 toD, kar so druge velevlasti že prej imele. Praktični Angleži so hipoma presenetili avet z BDreadDoughtom". V oktobru 1. 1905 80 začeli delati neko strašilo, in čez 18 meseeev je že plaval po morju popolmma oborožen kolos, ki je vse dosedanje postavil ua glavo. VeŠčaki po drugih državah so majali z glavami. Kaj bi ne! Drugod rabijo zagtadnjo po 40—60 mesece?, Anglež je to izvršil v 18 meseeih, sereda je vse skupaj bilo forcirano. Vse druge ladje so iraele navadne parne atroje, Dreadnought je imel turbine. Vsaka druga oklopnica je imela po 4—30 5 cm topore, drugo vse manjše, Dreadnought je imel samo 10 topov 30*5 cm kalibra, 27 po 7*6 cm in 5 cevi za spuščanje torpedov, kar iraajo tudi druge starejše oklopuice. Takoimenovane srednje artilerije po 15—20 cm ni bilo. Toda ta pošast je 149 m dolga in 25 m široka ter ima 17.900 angleških ton (1 angleška tona tehta 1016 kg). Stroji s 24.712 H. P. (konj. silami) so mu dali brzioo 21 milj na uro. Ni bilo to dovolj. Leto za tem je Albijon zgradil tri oklopne križarke, ki so presegale vse do tedaj zgrajene. Prvi Jndomitable", dolg 162 m, 24 m širok, 17.250 ton veiik, 44.300 HP, je imel hitrosti 26 milj. Namesto običajaih topov po 19 cm je naenkrat irael 8 po 30 5 cm, 16—10 cm itd., tedaj uapol oklopnica. Starejše ladje so imele le nekaj oklopa v srediui ladje. Toda ti velikani so bili r oklepu po vsi dolžini. In tudi to je bila ladja na turbine. Nehote so morali ošabni Nemci ukloniti tilnik in etrmeti pred drznostjo in iznajdljivostjo ponosnega Albijona. Ker so se izkazali težki jadrniki v čusimski bitki kot nevarni moštru, dalje vse pritikline na krovu, so te nove ladje nizke do skrajnosti, a jadrniki so naravnost neestetičai Tanki so in brez vsakih nepotrebnosti le brezžičnemu brzojavu v korist. Praktični Aoglež je ustvaril tako novo bojno enoto, silni oklopni križar, ki s svojo brzino daleko prekaša oklopnice, a se lahko z uspehom bori z njim. (3e bi se vnela sedaj vojua na morju, je gotovo, da te tri križarke počistijo morje v najkrajšem času. Vse do 1907 zgrajene križarke bi bile izročene tem orjakom na milost in nemilost. Svet je dočakal novo presenečenje, Japau, do 1. 1905 odjemalee Aogležev, je zgradil v 1. 1906—08 dva velikaDa BAki" in ^Satsuma" doma; ,Aki" je dolg 141 m, 25 m širok, 19.250 ton, 25.000 HP,. 20 milj brzine. Oborožena 8 4—30-5 cm, 12—25 cm, 12—15 em, razentega nekaj hitrostrelk. Zraven še oklopne križarke Jbuki" (137 m dolg, 23 m širok, 15.000 ton s 4—30-5 cm, 8—20 cm topovi, 22 rail na uro) ter križarki A in B z 18.650 tonami, 4—30 5 cra, 8—25 cm, 8—15 cm topovi itd. Brzina 25 milj. Ti dve nista še v delu. To je stresla mrzlica evropske državnike. Eusija je začela izdelovati načrte in zdaj so srečno prijadrali do tega, da grade 4 take kolose, ki jim pravi zdaj tehnika kar Dreadnoughti. Dolgi po 180 m, 27 m široki, s 23.000 tonami z 12—30'5 cm, 16—12 cm topovi, 23 milj na uro. človeku se zdi že blazno to početje. Od 15.000 ton so zlezli na 18.000, a Aiuerika sedaj na 26.000 ton. Prej so veljale oklopnice po 25 milijonov do 80, zdaj 40—60 milijonov kron 1 Bes, lepe številke! Nemčija ima zdaj na vodi 4 Dreadnoughte po 18.500 ton z 12—28 cra topovi, v delu 6 po 21.000 ton z 12—305 cm, 19 milj brzine. Eazentega 2 oklopni križarki, od katerih je BVon der Tann" 170 m dolga. 18.700 ton inaajoča, 25 milj brzine. Oborožitev je tajnost. Anglija ima na vodi 7 Dreadnoughtov po 18.000—20.575 ton z 10—305 cm topovi, 21 milj. V delu 8 Dreadnoughtov po 22.500 ton. Eazeutega ima 4 dovršene ogromne krifcarke, katerih ena BIndafatigable" je dolga 183 m, 19.000 ton, z 8—30-5 cm topovi in 26 miljami. V delu je križarka BLion", 213 m dolga, 26 m široka, 70.000 H P, 8—34 cm, (n o v t o p) 28 m i 1 ,j. Te križarke z mirno vestjo lahko prištevamo oklopnicam. Francija ima v delu 6 Dreadnoughtov po 18.318 ton, z 19 miljami, 4—30-5 cm, 12—24 crn, 16—7 5 era i. t. d. V prihodnjih letih namerava zgraditi 20—24 Dreadnoughtov. Francoski davkoplačevalci so lahko veseli. Zedinjene države Sev. Amerike imajo 2 kolosa na morju, z 10—30 5 cm topovi, 1014 možmi posadke, medtem ko imajo angleški Dreadnoughti po 900 mož. BDelaware" je dolg 155 m, ima 20.000 ton. V delu sta 2 po 21,825 ton in po 26.416 ton (166 m dolga) z 12—30"5 cm topovi in 21 milj hitrosti. Italija dela 2 Dreadnoughta, 158 m dolga, 19000 ton, 22 milj brzine, 12—30-5 cm topov vsak, načrte ima za 2 po 180 m dolžine in s turbinami, iinajoča po 22 000 ton. Naša monarhija gradi dva taka velikana v Trstu, ,,Kaiser Franz Joseph" in BTegetthoff", z 12—305 cm topovi in 25.000—28.000 tonami, To daje človeku misliti. Še preden so vedele delegacije in vlada je tudi molčala, je BEivista Marittima", za njo ^Ueberall" prinesel skiee teh dveh orjakov. V čast domači iudustriji je, da bodo gonile ta velikana turbine. Saj se Nemčija še zdaj skeptično izraža o njih, druge države pa izdelujejo izključno ladje na turbine. Manija graditi take kolose se je prijela tudi maDJših držav in južnoameriških republik. Brazilija itna 3 Dreadnoughte, izdelana sta dva. Eden izmed teh BSao Paulo" je bil ob proglašenju portugalske republike v Lizboni, Dolgi so po 152 m, 19.280 ton drže, zgrajeni na Angleškem iroajo po 12 —30*5 cm topov. Argentinija je naročila na Angleškem 2 oklopnici po 25.000 ton, tudi z 12—30'5 cra topovi. Ohile ima načrte za 20.000 tonsko oklopnico. Oelo Španija začne v kratkem graditi 3 bojne ladje s 15.000 tonami in 8—30-5 cm topovi. To bi bil pregled Dreadnoughtov. Zraven grade z mrzličavo naglico torpedovke, podmorske čolne, takoimenovane nscouts", rapidne križarke i. t. d. A tudi izdatki rastejo. Anglija je dala v dobi 1909/10 844,127.657.654 K za mornarico, Zedinjene države 676,459.893 K, Nemčija 467,085.247 K. To so tri največje. Francija 317,107.384 K. Pred nekaj leti je bilo komaj polovico tega. Uresničujejo se pred našimi očmi besede Viljema II.: BBodočuost držav je na morju". čeprav človekoljuba boli srce ob pogledu na te tako ogromne žrtve, priznati mora, da znači to tudi Dapredek v trgovini in industriji. Kam nas to privede, tega menda nihče ne sluti. Znak nizke kulture je še, da mora biti mir med državam zajamčen po milijonih bajonetov. Toda kar se godi pred našimi očmi na morju, presega vae, kar je svet dozdaj videl. Tekom 5 let se je veličina ladij podsrojila. Tehnika ne miruje, vedno novih pripomočkov daje na altar militarizma. Oe bi zdaj začeli resao se razoroževati, bi na stotisoče Ijudi bilo ob kruh. Saj ima — za zgled — samo ena ladjedelnica v Kielu 12.000 delavcev in Kruppova tvornica topov v Essenu nad 40.000. X