Zborovanje goriškega učiteUstva. Dne 7. t. ra. se je vršilo v Gorici zborovanje goriškega učiteljstva. Mi sicer nismo bili obveščeni o tem zborovanju, vendar smo dobili več poročil, izmed katerih pa objavljarao. samo tri. Že to,; da so sklicatelji prezrli naš list, ima sroj .pemen in t—• naolen, . Dne 7. t. m. se je vršil napo?edani učiteljski shod v Gorici. Udeležba je bila z ozirom na važnost dnevnega reda majhna, zlasti iz tolminskega in sežanskega okraja. Bilo je Ie okolo 80 oseb. Sklicatelj shoda, nadučitelj Bajt, je poudarjal moč in vpliv časopisja ? sedanjih časih in končuo predlagal, naj ustanove učitelji goriške dežele politiški tednik za preprosto ljudstvo. Vnela se je živahua debata, v katero so posezale osebe obojega spola. Za list so govorili gg. Bajt, Bali6, Oeačič, Medvešček in Možiaa. Poudarjali so potrebo takega lista za učiteljstvo goriške dežele. Proti-govorniki, tovariši Furlani, Urbančič, Bustja, Vendramin, Erižmau in gd.. Lebanova so poudarjali neprimeren čas, slabe posledice za učiteljstvo, ker bi se z ustanovitvijo politiškega tednika ustanovila tretja stranka, ki bi se morala bojevati proti obstoječima, in poudarjalo se je, da bi bila blainaža za učiteljstvo neizogibna. Tovariš K r i ž m a u je poudarjal solidarnost i n skupno delovanje vsega slovenskega učiteljstva ter predlagal, naj bi učiteljstvo podpiralo že obstoječe stanovske liste in se tesneje oklenilo BDomačega ognjižča", ta list širilo med Ijudstvom, po okolščinah povečalo obseg in pomoožilo izhajanje. Tem potom bi si učiteljstvo pridobilo ugodnih tal za prihodnje uspešno delovanje. Gospod Bajt je ugovarjal, češ, da ima -Dotnače ognjišče" le vzgojQO nalogo. Tovariš Berginc je izjavil, da ni učiteljstvo sežanskega okraja za ustanovitev novega lista. Ker se je opazilo iz debate, da je vprašanje o ustanovitvi politiškega tednika še nedozorelo, je bil sprejet predlog toyariša Kriimana, naj se vsa zadeva obravnava v okraj. učit. drufitvih ter istih sklepe še enkrat skupno pretresa. Tovariš Kokole iz tolminskega je odobraval ustanoviter lista, bodril k temu učiteljstvo, a ker je videl, da ni 6e dovolj poguma, je pritrdil posredovalnemu predlogu. * * * BEden mlajših" nam je poslal to-le poročilo: Dne 7. marca t. 1. je sklical tovariš Fr. Baj t iz Ajdovščine v dvorani BPri zlatem jelenu" v Gorici shod slovenskega učiteljstva na Goriškem in Gr_diščanskem 8 sledečira dnernim redom: BPosvetovanje, ali bi slovensko učiteljstvo na Goriškem ia Gradiščanskem moglo vzdrževati tednik za svoj stan in njega prijatelje. Podrobni načrt za izdavanje takega lista." Namen tega shoda je bil, da bi pričelo slovensko goriško učiteljstvo avoje delovanje na gospodarskem polju. Vse to je pozdravljati z največjo navdušenostjo, odločno pa se je treba upreti, če bi se že sedaj nekateri tovariši potegovali za ustanovitev novih strokovnih ali politiških listov. Na shodu se je razvila živahna debata. Poudarjalo se je, da bi bil za naše Ijudstvo na Goriškem potreben nov politiški list, ki ne bi trobil ne v ta, ne v oni rog, temveč da bi deloval za izobrazbo širše mase. Obenem naj bi list pokazal, da je učiteljstvo resnižno zavzeto za izobrazbo in korist ljudstva, ne da bi iskalo strankarske dobičkarije. Ta potreba se res kaže, zato ideja ni slaba, a dandaaes še neizvedljiva. Pilitiški list bi zmrzuil, učiteljstvo bi bilo blamirano, in bi moralo z delovanjem v tem smislu prenebati za lep 6as. Vse slovensko učiteljstvo, združeno v moSno falango. bi take ideje moglo uresaičiti in tudi uživati plodonosen sad svojega delovanja. Naši koraki naj bodo unierjeni, da se ne upehamo, še preden bi dosegli svoj smoter. Menda mi bodčT tovariši pritrdili, da je ravno uanovo izdani list BDomače ogaji^ sče" prvi korak, ki pripravi ljudstvo ščasoma do spoznalijaV kdo je tista Bbrumna duša", ki posvetuje vse svoje delo* zi'ii-: obrazbo mase, ne da bi iskala dobička. Temeljni kamen za naše Tzvišene ideje je tu iu širite imenovani list, da pridobimo Ijudstvo zase! Lahko postanemo v javnosti mogočen faktor, a to doženemo, ako bomo vsi slovenski učitelji svoje mo6i dobro zastavili in se ne cepili v Primoree, Kranjce in Štajerce. Pri shodu se je tudi utemeljevala potreba učiteljskega strokovnega lista za Primorsko, češ, da ,Učiteljski Tovariš" ne prinafa elankov, ki bi Fe tikali raže dežele. Na to je kratek odgovor! Naročajte si nUčittljskega Tovariša", pridno ga berite, in, kar je najglavnejše, pišite nanj, in potem bo ta list tak, kakršnega se želite vi nanovo ustanoviti! Dopise iz Primorskega si moramo Primorei sami preskrbeti in uredništvo talagati z njimi. Kako naj neki kranjski ali štajerski učitelj piše o težnjah in stanovskih zadevah s Primorskega, če jih ne pozna? Torej: pero v roko, pišite v BDčiteljskega Tovariša" kaj več kot do sedaj in potem odpade potreba stanovskega lista za našo deželo*). Le v skupnem delovanju dosežemo večjo moč, ne pa da bi svoj strokovni list ustanavljali, medtem ko je še treba naše obstoječe liste podpirati gmotno, kakor tudi duševno. Za uresničeDJe in uspevanje utiteljskega politiškega Hstaje enako predpogoj, da stanovske akcije skupno podpiramo, ne pa da bi se drug drugega slabili s slabimi podjetji. Veselilo me je, ko sem videl pri shodu, da je večina primorskega učiteljstva mojega mnenja, kar seje najlepše pokazalo takrat, ko so tovariši pobrali suknje in klobuke za odhod. Gospod nadučitelj B a j t je namreč vztrajal z vso doslednostjo pri 1. točki dnevnega reda, ki stavi čudno vprašanje, če bi izhajal učiteljski strokovni list za Primorsko, kakor hitro ga podpirajo v s i učitelji z dopisi, kakor tudi gmotno. K temu vprašaDJu je moral vsak učitelj odgovoriti zda, ker nas je dovolj za to. Učiteljstvu ni šlo za tako čudno zavito vprašanje pri skoro nedosegljivem pogoju, ampak zahtevalo je ono, naj pvide predlog na glasovanje, če se tak list ustanovi ali ne. G. predsedntk je rekel, da je to vprašanje na dnevnem redu, da se ga je že obravnavalo in je silil k razmotrivanju glede podrobnega načrta za izdavanje lista. Nato je učiteljstvo odšlo, kar je znak, daje za združevanje vsega slovenskega naprednega učiteljstva. Delajmo torej za svoje sedanje glasilo, zvežimo se v neprelomljiv povezek palic! Izmed tovarišev Daj nam bo le tisti neprijeten sodrug, kijezoper skupnost. Vsakemu tovarišu vojsko, kdor ni naro?en Da BUčite)jskega Tovariša" in aPopotriika" in ne širi »Domačega Ognjišča". S temi besedarni se nisem lotil g. Bajta, saj tega vsak pozna, da je »delaven mož in pravi učitelj". * * * Tretji dopis, ki ga objavljamo zaradi pravicoljubnosti, se glasi: Ui-iteljstvo goriške dežele je imelo v četrtek, dne 7. t. m., shod v Gorici, pri katerem se je imelo razgovarjati o edini točki dnevnega reda, namreč: Ali more učiteljstvo na Goriškem izdajati političen list za ljudstvo s samoslovenskim programom, t. j. ne klerikalne pa tudi ne liberalne baže slovenskih časopisov. Učitpljstvo se je izreklo, da more izdajati tak list. z vsemi proti enemu glasu. Ta je bil mnenja svojih višjih, da naj učiteljstvo Iepo molči in gleda skozi klerikalna birokratska očala, da je bolje, da se naš narod zastrupi z osebnim bojem. Seveda *) To je gola in sveta resnica I Uredn. se je močno prikupil 8 tem činom, a menda ne pravim učiteljem, ki so za to tu, da izobrazivjejo svoj Darod, da ga vodijo do popolnejše izobrazbe in prosvete ter omike.^ Med učiteljstvom goriške okolice je najbolje razvit 6ut samoljubja in nevožčljivosti med vežjim številom učiteljev, kar se razvidi iz tega, da, če učitelji iz drugih okrajev kaj dobrega predlagajo, se nikoli ne izvrši, ker jih tare nevoščljivost, da bi bili prehiteni. Na pr. to pot so podali zgornji predlog učitelji iz ajdovskega soduega okraja, in vsi so bili za predlog razen enega, a ker so Ajdovci predlagali, se ga ne sme izvršiti. In tisti učitelji iz goriške okolice, ki so prej glasovali, da se more izdajati, so glasovali proti realiziranju zgorDJega predloga. To je istina, na katero lahko prisežem. In tako se Dalašč bega učiteljstvo, da, še celo so se izrazili učitelji iz goriške okolice, da, če bi kandidiral učiteij iz ajdovskega okraja v kako važno korporacijo, ga ne bodo volili. In takih primerov imam več sto, a za sedaj naj zadostuje to. Ob priliki pa druge take reči spravim na dan, da se bo vsaj vedelo, pri čem smo. Kako naj imenujem tako postopanje? Vsa imena ima, samo ne učiteljskega, kolegialnega ne. Lahko navedem imena vseh teh ptičev, da jih javnost spozna, a žal mi je, da so med nami. Mnogo bridkih besedi mi sili izpod peresa, ali za sedaj molčimo! Vem, da so čitatelji mnenja, da oseben boj v takih dimenzijah, kakor je pri nas, ne koristi Slovencem. In bi ne bilo dobro, da učiteljstvo, ki menda vrši važno nalogo med narodorn, stopi enkrat iz šole na plan med narod za narod. Učiteljstvo uči zato čitati, da potem mladeniči berejo časopise, ki ne vrše popclnoma pravilno svoje naloge. Dokler učiteljstvo ne stopi med narod iz prašnih šolskih sob, bo naš narod malo napredoval. * * * Drugih dopisov ne priobčimo, ker so preveč osebnega z n a č a j a. Pridržujemo si pa pravico, da rečemo o priliki katero 8 svojega stališča.