OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE 'DELAVCE AMERIK! ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds LETO XXXVII Flanders- ' CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 18, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 157 мл„% Franđjo je odtrgati od Zapadnega bloka! "-Senat začel z akcijo zoper sena-McCarthya, se nahaja v eliki Britaniji. Obiskal bo An-Škotsko in Irsko. Washingtonu so določili, da Pj, avgusta začne z raz- 0 izreče svojo sodbo ^Carthyu in njegovih meto-nat ima odbor šestih se- isk odbor pa naj raz- ki so jih iznesli lat posamezni se- li obtožb od vseh stra- sam'^ • prvotno 46; Flanders J'h je iznese! 33. Trdi se, da slf<4.^ ^^Gh obtožb končno ^^"elo na 10 do 15. McCarthy je pozval 12 Д I^landersa, naj pride dj domov v Washington, tožbT potrdi svoje ob- dej-g njega. Senator Flan- da iz Anglije odgovoril, Vodi odbora, ki naj Arthur 2iv samo na njegov po- bo'od^v^^ poziv McCarthya, se PARIZ, 17. avgusta—Za četrtek 19. avgusta je sklicana v Bruslju v Belgiji dvodnevna konferenca zunanjih mi-j nistrov tistih držav, ki naj pristopijo k skupni, zapadno-evropski obrambi. Ravno pred to konferenco je predsednik francoske vlade Pierre Mendes France razposlal drugim državam svoj novi načrt te pogodbe. Francoski načrt je vzbudil proteste in se govori, da je vprašanje te skupne zapadnoevropske zveze na kocki. Ce pa se ta blok razbije, je dosežen uspeh sovjetske zunanje politike, ki hoče za vsako ceno iztrgati Francijo iz zapadnega bloka. V tej zvezi radi večje jasnosti* naj takoj povdarimo: Sovjetska zveza hoče imeti nevtralizirano, neoboroženo Nemčijo, ki ne bi smela pristopiti k nobenemu bloku. Moskva računa s tem, da bo ta predlog za Francoze veliko bolj simpatičen kot pa oborožena Nemčija, s katero ima Francija svoje slabe zgodovinske skušnje. Tudi v Nemčiji bi dobil sčasoma simpatije. Nemcem bi se sčasoma dopovedalo, da I bi le na ta način moglo priti do združene Nemčije. Sovjetska zveza se je vrgla tudi na Veliko Britanijo, da jo odtuji od Združenih držav. Nudi ji dobre trgovske zveze, podpira ^ konča pred volitvami! i v njeni zunanji politiki v bo ђај hiše gre zA tem Seji preiskava zoper Mc-pravočasiio končana? X vuiitvami. i ^ Уо1ц^McCarthy bi bil za časa I ^^iji. kot "y preiskavi" in ' - - lie bi mogel nastopati. Arthur Watkins iz Vanej^ ' načeljuje imeno--da gg j" odboru, je danes javil, Сђо p ^ z dejQ^ pospešilo. Kon-da bo njegovega odbora ^^^jkasneje do konca ^ oktobra. je biti ^""eba folitik! ^®2so(jij vrhovno sodišče je ftienih n°' ločevanje po ple-'^'iibia District of Co- ^s^shin&f prestolica Senhovve P° naročilu Ei- ^^van-jg hotela odpraviti lo-Sratft zdelan je bil šolski pro-to jesen' delno izvrši še ^^^evan' ^3-shingtonu gre za ^oteijjj^p po plemenih tudi po *)UjejQ \ oslanci in senatorji sta-po hotelih. Ali naj Skupaj s irnci? 4a Eisenhower je šel ^boru oportunitete. ^^Sftiengi-.v skrbi za odpravo ^S'Zlik, je naročil, naj ^rašanje odložijo, na Cev, са8,кб v prvi toou, nebo senatorjev in poslan- ^ onih iz ameri- Ц! J? J '"' "" več v Washing-t%krat ^0 vrnil nazaj, bo ^®3stvo ^■^Ijen pred gotovo Nb; "J"K vindo bojevali na | 2A SVOJE LJUDI! 16. avgusta ^ојпе v Indokini so bili četam in Kaj hoče Menkes France Novi načrt skupne zapadno evropske obrambe tudi s francosko in nemško soudeležbo je bistveno različen od onega, katerega so dokončno že sprejele države Zapadna Nemčija, Belgija, Luksenburg in Nizozemska, Manjkate pa še Italija in Francija. Ta načrt predvideva, da naj obveznosti iz te pogodbe trajajo 50 let. Mendes France hoče to' dobo znižati na 15 let. Pa tudi če bi končno do te pogodbe prišlo, naj bi se skupna zapadna evropska armada ne postavila takoj na noge, marveč šele v treh letih po podpisu pogodbe! Z drugimi besedami—vse naj visi nekam v zraku! Reakcija na ta zadnji francoski predlog je bila velika. Belgij- [ ska vlada je sklicala za sredo dne 18. avgusta izredno sejo Vlade. Britanska vlada je pozvala v London svojega poslanika v Parizu Gladwyn Jebba, da se z njim posvetuje o novo nastalem položaju. Ameriški senator Wiley je prispel v Pafiz, odkoder nadaljuje pot v London, da preštudira novi položaj. Kancler za-padnonemške vlade Konrad Adenauer je izjavil, da novi predlog študira in da se posvetuje s svojimi vojaškimi in političnimi strokovnjaki. Glavno vprašanje pri vsem tem je tole: poti Ž4? dokončno odobrile prvotno pogodbo, začnejo novo težko parlamentarno pot, da se odobri nova pogodba, praktično vzeto francoski osnutek, tudi če bi se posamezne vlade končno le strinjale s Francozi ? 125 slučajev polia Do sedaj je v mestni bolnici v Cievelandu bilo v letošnjem letu 125 bolnikov, ki so se in še zdravijo, ker so oboleli na poliu. 65 teh bolnikov je prav iz mesta. Če vzamemo samo mestne bolnike, tem času v lanskem letu. Zadnje jih je 17 več, kot jih je bilo v is-dni je prišlo v bolnico sedem bolnikov, obolelih na poliu. Vsi so bili mladi, v starosti od devet do štirinajst let. Če vzamemo okraj Cuyahoga z mestom Clevelan-dom vred, je bilo v tem okraju v letošnjem letu 91 ljudi, katere je napadel polio. Z obiska v domovini Po 41 letih je Mrs. Anna Zaic, 452 E. 157 St., zopet obiskala s\oj rojstni kraj Spodnjo Slivnico pri Grosupljem, kjer živijo njen oče, tri sestre in brat. Bilo ie veselo snidenje z domačimi posebno z očetom, katerega ni videla že 35 let, ko je odšel iz Amerike nazaj v staro domovino. Vzlic njegovim 88 letom je še čil in živahen. Z obiska se je vrnila 4. avgusta. Potovala je z letalom' in vse potrebno je preskrbela Mi-haljevich agencija, kateri se zahvaljuje za točno in dobro ppstrež-bo. Mrs. Zaic je predsednica krožka št. 1. Prog. Slov. "VELIKE" SKRBI NAŠIH POSLANCEV Postrv je dobra in cenjena riba. Očividno jo imajo radi tudi ameriški poslanci. V spodnji zbornici so ji posvetili kar tri dni debate. Končno so sprejeli zakon, da morajo ameriške restavracije na svojih jedibiili Ustih, če sei servira riba postrv, tudi označiti kakšnega rodu je ta postrv. Republikanec Ha mer Budge, ki vložil zakonski predlog, je dejal, da lahko pride na jedilni list tudi postrv, pa bi gost mislil, da je iz vod tam okrog Rocky Mountains. V resnici pa je ta postrv ne-Anieri-kanka. Tako gostinjstvo zna resno škodovati d,omačemu ribogojstATi. John Roony, demokratski poslanec iz New'Yorka pa je med debato zastavil poslancu Budge ju tole vprašanje; "Vzemimo slučuj, da gre preko Atlantika sem kaka danska postrv. Med potjo sreča mikavno ameriško. Ker gre za samca in samico, se lahko kaj zgodi in posledica so male postrvi. Kako jih bo ameriški restavrant, ko jih bo imel v kuhinji in na mizi, krstil na jedilnem listu?" Zdravnik Sheppard obtožen in aretiran Porota je včeraj izrekla, da je zdravnik Samuel Sheppard nezakonito, namirno in popolnoma po zrelem prevdarku umoril svojo ženo Marilyn Sheppard. Ob 5.30 uri snoči je prišla policija na stanovanje Sheppardo-vih in dobila zdravnika Samuela ravno pri večerji. Pustila ga je da večerjo konča, nakar je sledila aretacija in Sheppard je odšel v zapor. Njegovi sorodniki so sprejeli obtožbo in novo aretacijo na znanje brez posebnega razburjenja. V petek se vrši pred tukajšnjim sodnikom prvo zaslišanje, namreč o tem, ali Sheppard priznava krivdo ali ne. Glavna razprava bo enkrat v mesecu oktobru. Mr. in Mrs. Andy in Jennie Hočevar, ki vodita Maple Heights Poultry (trgovina z perutnino) na Broadway Ave., sta se v torek zvečer vrnila z obiska v domovini. Ker sta tam imela naročen avto, jima je bilo mogoče obiskati poleg sorodnikov in prijateljev tudi razne druge kraje po Sloveniji. Prinesla sta za rojake tukaj mnogo pozdravov in darila, ki so jih sorodniki izročili, da bi jih oddala. Potovala sta 7 letalom s posredovanjem agencije Steve F. Pirnat Co. in delež-Ali naj države Zapadna Nem- i na sta bila prvovrstne postrežbe. VSAKA DRŽAVA NAJ ŽIVI SVOJE 2IVLJENJE--JE TRDIL CLEMENT ATTLEE V PEKINGU STALNO NAGLASANJE, DA JE MOŽNO SODELOVANJE! WASHINGTON, 17. avgusta—Po vesteh iz Pekinga iz Kitajske je voditelj britanske delavske delegacije Clement Attlee, ki se nahaja na obisku na Kitajskem, Kitajcem zagotovil, da je angleško stališče v razmerju do drugih držav načelno tole: Mi Angleži verujemo v svobodo in demokracijo, naša politika gre za tem, da druge države živijo svoje lastno življenje, katerega naj uredijo tako, kakor same najbolje vedo in znajo. Z drugimi besedami: Če se druge države izrečejo za socializem, komunizem ali kapitalizem, Velika Britanija temu ne bo nasprotovala. S kitajske in britanske strani* se je v izmenjavi misli stalno povdarjalo, da dva sistema lahki živita skupaj, da dve državi, ki nim&te istih notranjih in družabnih režimov, lahko sodelujete. Gre za sodelovanje na gospodarskem, pa tudi na političnem polju, če se upošteva princip enakopravnosti. Poleg sodelovanja se je pov-daril princip miru, v katerem naj ljudske mase dvignejo svoj standard življenja. Torej veliko na-migavanje, da bo prišlo v bodočih letih še do ožjega sodelovanja med Veliko Britanijo in komunistično Kitajsko. čija, Belgija, Nizozemska in Lux-enburg, ki so po skrajno trnjevi za kar se lepo zahvaljujeta Mr. Pirnatu. ski strani 1, ameriški letal- a ameri, škega PRAKTIČNI ANGLEŽI IN-MI? Varnost cestnega prometa, | za boljše ceste, boljši promet in sploh vprašanje cest ni samo j nato pa napravijo novi programi kak"" j ameriški, marveč svetovni prob-! za večjo varnost. Velika Britani- P o ^ ^ rrn 4-/-* Irolr/-. rfn оЛдп oil ! -io iwio огТ CiyMlTl IT 1 07 _ ? '^orbo Ti niso posegali i j&ke trenirali vo- j izvora in kako! lem. Gre za to, kako ga eden ali рор-ш i''™" Ltt, Del- v Тпл 1 - • • r! V Cievelandu priznavajo, da ^ ^ te>. A ^^dokini so zajeli ,, ^ . . i Amaikancev rTuhova 's?* ^Probksn, tu ]e eden n%,. gjije neznana. ^°tter senator Charles PH obra!!,u'^^^^ ^e povpraše-r^eravo tajništvu, kaj da se da 'Cem svoboda. Do- bU јГ^Икап, ^^3ništy da obrambnemu petih Amerikan-ni znan. ' važnejših: Kako urediti promet, pa tudi kako skrbeti za varnost tega prometa? Za okraj Cuyahoga se je le sestavil odbor šestih ljudi, ki bo študiral vprašanje cest, prometa in njega varnost. V Veliki Britaniji imajo načrt, da se ceste nadzirajo in to čisto sistematično. Beležijo se posamezni slučaji, ti se preštudirajo, ia ima glavnih cest v dolžini 27, S05 milj. Razpostavila jeza teden dni 20,000 ljudi na važnih mestih in križiščih, ti nadzorniki pa naj zapisujejo svoje vtise tako glede vdariti je, da je postavljen sko-cest, kakor vozil in vožnje. Po-raj na eno miljo daljine en tak nadzornik, nadzorstvo pa se vrši za dobo enega tedna podnevi in ponoči. Tam, kjer ni dovolj strokovnih moči na razpolago, morajo to delo opraviti tudi ženske in "zreli šolski otroci." Peurifoy junak dneva WASHINGTON, 16. avgusta —John Peurifoy je diplomat po poklicu. V Guatemali zastopa Združene države. Notranje politične homatije republike Guate-male je znal spretno rešiti na ta način, da je v Guatemali odstranjen pro-komunistični režim. yse akcije v tej mali državljanski vojni je imel v rokah poslanik Peurifoy. Thailand je država na jugovzhodu Azije, ki je za Združene države zelo pomembna, posebno radi položaja v Indokini. Tam je sedaj "leteči poslanik" Donovan, ki je enkrat na Thailandu, drugič zopet na Formozi. Iz državnega tajništva se javlja, da bo John Peurifoy, sedaj ko je zadeva z Guatemalo končana, imenovan za ameriškega poslanika v Thailandu. OBA STA UTONILA! VERMILLION, O., 17. avgusta —Donald D. Furman se je nahajal s svojo družino, v kateri je bila tudi 13-letna hčerka Nancy, na počitnicah. Ko se je kopala v reki Vermilion, se je začela potapljati. Oče ji je priskočil na pomoč, jo sicer dosegel, a ko jo je vlekel proti bregu narastle reke, je sam omagal in sta oba našla smrt v valovih. Politični komentar v Washingtonu Rusi snubijo Veliko Britanijo. Britanska delavska de],egacija je šla preko Moskve na Kitajsko. V Moskvi je bila sprejeta nadvse svečano. Takoj drugi dan po njenem prihodu v Moskvo je angleško zunanje ministrstvo javilo, da je dobilo od sovjetske vlade povabilo, da pride obiskati Sovjetsko zvezo skupna angleška parlamentarna delegacija. Angleži so to povabilo sprejeli. V Sovjetsko zvezo bo šla ta parlamentarna delegacija že to jesen. Rusi bodo skušali vplivati v Londonu, da London postopa do njih spravljivo. Morda pride čas, ko bo London gorkeje zavzet do Moskve, kakor do Washingtona. (V angleškem parlamentu je Winston Churchill povzdigoval britansko-ameriško prijateljstvo. O svojem zadnjem obisku v Washingtonu je tudi trdil, da še noben njegov obisk v Ameriki ni bil tako plodonosen kot njegov zadnji.) Attlee v Združenih državah? V W9,shingtonu računajo z možnostjo, da bo voditelj britanskih laboristov Clement Attlee potem, ko se bo vrnil iz Kitajske, poskušal priti tudi v Združene države. Attlee se zaveda, da je njegov odhod na Kitajsko z vsemi posledicami in zvezami neprijetno odmeval med Amerikanci. Attlee v Ameriki naj bi Amei'i-kancenj pojasnil, zakaj je. šel med komuniste in kaj je tam našel in kakšno politično mišljenje ima sedaj recimo o Kitajski. Za trgovino s komunisti Iz Londona poročajo, da je bil dosežen načelni sporazum, po katerem se bodo oblažile trdote izmenjave blaga med zapadnim in komunističnim blokom. V Londonu je namreč zasedala konferenca, katere so se udeležili trgovski zastopniki 16 držav, ti zastopniki pa so privolili posebno Veliki Britaniji, da se lahko trgovsko veže s Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je na primer sklenila z Veliko Britanijo pogodbo za dobavo blaga, to je z angleške strani, vred- teško važno blago, sedaj so pa ti razlogi odpadli. Sovjetska zveza je sklenila začetkoma tega leta z Veliko Britanijo veliko skupno trgovsko pogodbo, po kateri bi Angleži dobavili Rusom blaga za skupno vrednost $112,000,000. Okrog 56,000,000 vrednosti ni bilo v sporu. Ostale postavke se razčiščujejo ena za drugo. Na splošno gre za ugovore, da bi Angleži z izpolnitvi jo, pogodbe Rusom dobavili vojni material. Kdo bo branil Formozo? Uradna Kitajska je začela z grožnjo, da bo zasedla Formozo. Kdo jo bo branil? Ali čiang Kaj-šek sam, ali v zvezi z Združenimi državami, ali v zvezi z zapadnim blokom. Zdrvžene drž^ave imajo do Foi moze in do Čiang Kajšeka svoje enostranske obveznosti. Režima na Kitajskem niso priznale, Velika Britanija ga je priznala. Vprašanje Formoze je na vsak način aktualno in britansko zunanje ministrstvo je smatralo za potrebno, da da svoje načelno pojasnilo k temu vprašanju: Formoza ne spada v območje tistih vprašanj, s katerimi se bo bavila konferenca, ki se bo sestala na Filipinih in obravnavala vprašanje obrambe južnovzhod-ne Azije. Z drugimi besedami— Velika Britanija je namignila, da se v spor radi Formoze ne bo spustila. Avtomobil počival v vodi Dne 7. avgusta leta 1953 je bil Josephu Bonchaku, ki stanuje na 1330 Russell Road, ukraden avtomobil. Tat je z njim zavozil v jezero Erie. Ali namenoma, ali po nesreči, še ni ugotovljeno. Clevelandska policija je bila cpozorjena, da je v jezeru avtomobil tipa Lincoln modela 1949 in da leži 15 čevljev pod vodo. Policija, ki je prišla na lice mesta, je ugotovila, da v avtomobilu ni žive duše, da tudi ni kakega mrtvega. S tehničnimi siedstvi so avtomobil izvlekli iz vode. Nadaljnje preiskave so dognale, da je bil avtomobil, ki je bil sedaj potegnjen iz vode, ravno isti, ki je bil pred letom dni ukraden Bonchaku. V bolnišnici Poznana Mrs. Katie Bradach iz 995 E. 74 St. je bila prošli petek odpeljana v Huron Road bolnišnico, kjer se bo morala podvreči operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. ZADNJE VESTI Tako clevelandska kakor washnigtonska vremenska napo-\ed napovedujete za danes popoldne in zvečer dež. Temperatura dneva bo najvišja 80 stopinj, najnižja pa ()4 stopinj. Doli nn jugu, predvsem v Texasii, imajo vročino in vlago. Vročine—105 stopinj: Šole se začnejo v Cievelandu dne 7. sept. Na osnovnih in srednjih državnih šolah bo kakih 111,225 šolarjev. V Washingtonu so bili včeraj in danes zjutraj trije važni dogodki. Kongres Je sprejel prvič anti-komunistični zakon, drugič /akon o pomoči ameriškim farmarjem. Ta pomoč odslej ni fiksna, marveč spremenljiva. Oba rakona sta šla na podpis k Eisenhower Ju \ Belo hišo. Tretji važen dogodek Je bil imenovanje Herberta Hoovi rja ml., sina bivšega predsednika Hooverja, za podtajnika v drža\nem tajništvu. Hoover Je prišel na mesto, ki ga je preje zavzemal general Walter Bedell Smith. Danes zjutraj Je to imenovanje senat že potrdil. Na Japonskem divja tajfun. Mesta -.a, 1е1е1чт.-.ке pro- metne naprave pokvarjene, promet skoraj ustavljen, vsaj v nekaterih krajih. Do sedaj so ugotovili, da je 31 mrtvih. Ameriška letala, nastanjena v teh ki-ajih, so se preselila na Korejo. Ameriško vojaško vodstvo se peča z mislijo, da se znana ame-liška osma armada umakne iz Koreje. Na Koreji s tem niso zadovoljni. Južno korejski parlament Je sklican za danes na izredno zasedanje, da protestira zoper umik ameriške osme armade. ' V Indokini bodo zamenjavali vojne ujetnike. Na čelu liste vojnih ujetnikov, ki bodo vrnjeni Francozom, Je general De Gase-ries, znani komandant trdnjave Dien Bien Phu. Antikomunisti, ki nočejo ostati v severnem delu pokrajine Vietnama, se selijo trumoma v južni Vietnam, v mesto Saigon. Ponavlja se stara usoda izza časa vojne. Vsakdo sme vzeti s seboj le stvari po teži skupno 50 funtov. Vse drugo mora pustiti doma. Vlada je odredila vsakemu teh političnih beguncev d4 narno pomoč, ki znaša v dolarski valuti okrog SO centov. Toliko na dan. Iz St. Luke's bolnišnice se je vrnil na svoj dom John Kovačič, nost tega blaga pa je določena na 1018 E. 71 St., kjer se še vedno $15,000,000. Pogodba se ni mog- j nahaja pod zdravniško oskrbo, la izpolniti, češ, da gre za stra- Prijatelji ga lahko obiščejo. Balincarke vabljene članice društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. in Slov. Sokolice št. 442 S.N.P.J., ki se zanimajo za balincanje, so proše-ne, da pridejo nocoj točno ob sedmih na balincarske vaje na prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Iz bolnišnice Mrs. Frances Fabjan se je po dvomesečnem bivanju v bolnišnici sedaj vrnila na svoj dom na 392 E. 161 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela v bolnišnici. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. ^ STRAN 2 ENAKOPRAVNOST u ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ________________________________ For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________ -$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in .druge inozemske države): Fur One Year—(Za eno leto)____________________ Fur Six Months—(Za šest mesecev) :___________ For Three Montlis—(Za tri mesece) ____________________ _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cieveiand, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. PREPOVED KOMUNISTIČNE STRANKE (1) Ameriški senat je pretekli teden izglasoval zakonski načrt, da se ameriška komunistična stranka prepove, stavi izven zakona. Za ta predlog je glasovalo 85 senatorjev, proti nobeden, z drugimi besedami—vsi navzoči so glasovali za njega. Po senatu sprejet predlog gre sedaj v spodnjo zbornico. Ali si bo kdo tam upal nastopiti zoper njega? Mi trdimo, da ne! Ce bo izglasovan tudi v spodnji zbornici, bo šel v Belo hišo na podpis k predsedniku Eisenhowerju. Ali se bo Eisenhower uprl? Spričo števila oddanih glasov za predlog bi ne imela uporaba pravice "veta" itak nobenega smisla. V slučaju namreč, če predsednik da svoj veto k zakonu, katerega je že sprejel kongres, morate sklepati ponovno obe zbornici, to pot pa z dvetretinjsko večino. Ce ni že pri prvem glasovanju nobenega glasu proti, potem je jasno, da ga ne bo niti pri drugem glasovanju! Zadnje poročilo iz Washingtona je javilo, da bo predsednik Eisenhower začel s propagando v spodnji zbornici, da ta ne gre po stopinjah senata. Vprašanje je zopet če mu bo to uspelo. Ce bo zakon o prepovedi komunistične stranke v USA podpisal predsednik Eisenhower, ali pa bo ta zakon stopil v veljavo tudi brez njegovega podpisa, samo, da ga sprejmete obe zbornici znova z dvetretinjsko večino, ali je odprta še kaka pot? • Po ameriški ustavi je. Ta instanca pa je ameriško vihovno sodišče, ki lahko izreče, daje zakon zoper ameriško ustavo, torej pravno neveljaven. Kjer ni tožnika, tam ni sodnika. Nekdo bo moral torej začeti s tako tožbo pri vrhovnem sodišču. Kdo? Verjetno da komunistična stran-kasama. ^ ! Zakaj je Bela hiša proti temu, da se komunistična stranka v Ameriki postavi izven zakona? Pojasnilo dajeta justični tajnik Brownell in šef ameriške policije FBI Hoover. Ta dva trdita, da bodo ameriški komunisti, če bo stranka prepovedana, šli v podzemlje. Pred tem slučajem se je Eisenhower očividno poučen po svojih pravnih svetovalcih nagibal k temu, da ameriška ustava politične stranke dovoljuje, da pa so posamezna dejanja strank kot taka kazniva. 2e takrat je bil proti temu, da bi se komunistična stranka prepovedala. Postojmo za trenotek pri mnenju Brownella in Hoover j a o podtalnem delu komunistične stranke. Onadva se s pravnim vprašanjem torej ne bavita, skrbi ju le to, da nad komunisti, ki ne bodo organizirani več v formalni stranki, ne bo pravega nadzorstva. Torej vprašanje pod-talnosti. , To stališče je dejansko naivno. Komunistična stranka kjer je na vladi in to je v državah komunističnega bloka, je vsemogočna. Lahko živi v koaliciji z drugimi političnimi strankami, v kolikor so sploh dovoljene; vendar pa tudi v tej politični zvezi sama zase ohranja svoje politične skrivnosti. Komunisti na svetu po svojem nauku in pravilih ne delajo nobene razlike, ko gre za njihovo pozitivno delo, ali delajo na zunaj, ali delajo tajno. Izbira sredstev je prepuščena vodstvu stranke, ta pa ima tudi oblast zopet v strankinem smislu, da brezpogojno zapoveduje navzdol! Znane so komunistične celice. Teh druge politične,organizacije ne predvidevajo. Z eno besedo—kar se dogaja med komunisti, se nikjer na svetu ne obeša na veliki zvon. Ce je torej kdo prepričan komunist, bo delal brez ozira na to ali in kako ga kdo formalno nadzoruje. Ali pa je bilo mednarodno stališče tisto, ki Eisenhowerju diktira, da ne prepove komunistične stranke? V javnosti se ne bodo dale na razpolago vse informacije iz Bole hiše. Ravno v vprašanju komunizma in njegovih zvez je vse tajno. Tudi ko gre za poročila ameriške tajne obveščevalne službe. Ce se kaj objavi, se to stori le takrat, kadar je oportuno in ni v škodo državi kot taki. Navadno se to zgodi ko so prizadeti, recimo komunisti že aretirani, ali pa celo že sojeni in obsojeni. Gotovo je, da je zapadni blok vezan na komunistični blok vsaj v tem smislu, da se z njim pogaja. L. C. ORJAK ZA RAZBIJANJE ATOMOV V laboratoriju univerze v Berle- keyju u Kaliforniji so postavili velik bevatron, pravo čudo moderne tehnike Pospeševalnik, ki daje vodikovim jedrom hitrost 297,000 km v sekundi, stoji v okroglem, 23 m visokem poslopju s 65 m premerom v laboratoriju univerze v Berkeleyu v Kaliforniji. Upravnik laboratorija je znani ameriški strokovnjak za jedrsko fiziko, z Nobelovo nagrado odlikovani Ernest Orlando Lawrence. Pred 25 leti mu je šinila v glavo misel, kako bi odstranil ovire visoke napetosti, ki so potrebne za pospeševalnike velikih energij. Ta cilj je dosegel tako, da je uporabil majhno napetost večtisoč-krat in združil majhne pospeševalne sunke v veliko hitrost. Ta pospeševalnik se imenuje bevatron in je pravo čudo moderne tehnike. Je pa tudi drag, saj so znašali stroški 9.5 milijonov dolarjev. Pospeševalna kaniera be-vatrona, v kateri prelete protoni v 1.85 sekunde štirimilijonkrat krožno pot, dolgo 480,000 km, preden dosežejo, pospešeni v vsakem krogu približno s 1500 volti, končno hitrost, je votla jeklena cev s premerom 120 m. Cev ni okrogla, marveč pravokotna, visoka 30 cm, širojta pa 1.2 m. "Dirkalna proga" torej v primerjavi z majčkenimi tekači ni samo zelo dolga, marveč tudi zelo široka in visoka. Tu dosegajo atomski delci tudi svetovne lekorde. Protoni ne začno krožiti takoj, marveč jim z visoko napetostjo 500,000 voltov in potem v premočrtnem pospeševalniku posredujejo najprej začetno hitrost blizu 45,000 km v sekundi, preden' začno s strahovito brzino krožiti. Ko bo bevatron popolnoma zreguliran, kar bo trajalo še nekaj mesecev, bo vsako minuto zdrvelo skozenj deset snopov po sto milijonov protonov. Po Einsteinovi relativnostni teoriji masa naglo premikajočih se delcev narašča. Protoni, ki dosežejo v bevatronu 99.2% svetlobne hitrosti, tehtajo torej osemkrat toliko kakor mirujoči proton. Največji magnet na svetu Obroču podobni elektromag-net bevatrona, v katerem leži pospeševalna kamera, tehta približno 10,000 ton. Omot tega največjega magneta na svetu sam tehta 350 ton in je sestavljen iz 42 km bakrenega kabla s premerom 5 cm. Električni tok za proizvodnjo magnetizma proizvaja toliko toplote, da je potrebna posebna hladilna naprava, obstoječa iz dveh velikanskih mehov, ki potisneta v minuti skozi predor pod magnetom 8700 kubikov zraka. Magnet potrebuje med pospešitvijo v 1.85 sekunde silo 100,000 kw, toliko kakor mesto z več sto tisoč prebivalci. V premoru med posameznimi snopi protonov pa spet odda 80% te sile. Najbolj zamotan vakuumski sistem Protoni ne smejo zadevati na nobeno oviro. Zato mora biti njihova pot kar najbolj prosta zraka in plina. To je zelo težavna naloga, kajti izprazniti ihorajo 340 kubikov prostora. Bevatron ma največji in najbolj zamotan vakuumski sistem na svetu. Enaintrideset črpalk odstrani toliko zraka, da ostane naposled od 100 milijonov zračnih molekul samo ena. Vendar pa je v kubičnem centimetru še zmeraj nekaj sto milijard molekul, ki pa skoraj sploh niso več ovira. Ko dosežejo protoni končno hitrost, je treba magnetizem okrepiti, tako da so izstrelki pri-morani krožiti v pospeševalni kameri v spiralah na znotraj v manjšem krogu. Zato je kamera tako široka. Tam zadevajo protoni s strahovito silo na atomska jedra. Atomsko jedro vodika je sestavljeno samo iz enega delca, iz protona. Jedra drugih atomov pa so sestavljena iz več delcev, protonov in nevtronov. Njihovo bombardiranje s proto-iii, bogatimi z energijo, povzroči, da večje ali manjše število teh delcev, posamez ali v skupinah odleti. Pri močnem bombardiranju nastanejo tudi novi delci, ki jih v atomskem jedru ni. Kaj pravi dr. Lawrence Prof. dr. Lawrence, ki je pred 25 leti začel z malim in gradil čedalje večje pospeševalnike, je natanko očrtal nalogo bevatrona: "Čeprav se nam je posrečilo sprostiti energijo atoma, smo še daleč od tega, da bi obvladali sile in procese, katerim je podvrženo atomsko jedro. Bevatron nam samo omogoča ukvarjati se z laboratorijskimi poskusi in raziskavami, ki doslej niso bili možni. Ne vemo, kaj bomo odkrili, kajti če bi to vedeli, bi nam pospeševalnik ne bil potreben. Vemo pa, da vsakokrat, ko razširimo področje energije v proučevanju jedra, hkrati razširimo tudi področje spoznavanja lastnosti atomskega jedra." (Ponatis iz "Ljudske pravice", KDO JE NAŠEL V SLADKORNI PESI SLADKOR Leta 1747 je nemški kemik Margraf našel v sladkorni pesi sladkor. Vendar je trajalo polnih petdeset Jet, da so sezidali prvo tovarno sladkorja. Ustanovitelj prve tovarne je bil 1801 leta Nemec Achard v Zgornji Šleziji. Sladkorna pesa vsebuje od 14 do 20 odstokov sladkorja. V začetku so pridobivali samo okoli tri odstotke sladkorja in leta 1840 niso pridobili nič več kot samo pet odstotkov. Kasneje pa se je s rastočo mehanizacijo pridobljeni odstotek sladkorja vedno večal. OPICE BREZ REPOV NA SREDNJEVEŠKIH SLIKAH Na evropski obali gibraltarske ožine žive magoti, ki so edine opice v Evropi. Učenjaki niso mogli dognati, ali so magoti živeli tamkaj tudi tedaj, ko še ni bilo morske ožine, ko sta bili Španija in Afrika še povezani s kopnim pasom. Tudi niso mogli ugotoviti, ali so te opice zanesli na evropsko obalo slučajni potniki iz Afrike. Mogoti so dolgi do 75 centimetrov in visoki okoli pol metra. Zanimivo pri teh opicah je, da so brez repov. Ker pa so magoti edine opice, ki žive v Evropi, so v srednjem veku slikali vse opice brez repov, misleč da jih nimajo. CENTRALA NA ATOMSKI POGON V Pittsburghu so pričeli z gradnjo prve električne centrale na atomski pogon. Ta centrala je prvi objekt v načrtu velikih gradenj atomskih elektrarn in prvi primer praktične uporabe nuklearne energije v družbene namene. Kljub temu, da strokovnjaki še ne vedo, koliko bo stala na ta način pridobljena električna energija, pa so mnenja, da bo veliko cenejša kot iz običajnih rentral. Za pogon te atomske elektrarne bodo uporabili koncentracijo urana 235. LEDENE SVEČE Z NEBA Svetovno časopisje je žc večkrat poročalo, da so na različnih krajih zemlje padale izpod neba nekake ledene sveče. Z analizo so dognali, da vsebujejo te sveče precejšnjo količino—mila. Po tej ugotovitvi so kaj hitro zvedeli za kaj gre. Vsa velika transportna letala imajo namreč oddelke za toaleto in odprtine skozi katere vode z milom odteka. Ker letijo ta letala po navadi v veliki višini, kjer je temperatura pod ničlo, milnica pod iztokom zmrzne in pade nato na zemljo v obliki ledenih stalakitov. Najmlajša republika Evrope Zmotil bi se, kdor bi trdil, da sta Romunija in Italija najmlajši republiki v Evropi, če hočemo najti najmlajšo republiko, moramo vzeti zemljevid, na katerem sta narisana Škotska in Islandija. Med tema dvema deželama je majhno otočje in najsevernejši del se imenuje Faer (Ovčji otoki). Prej so bili danski. Njihovi prebivalci so se ravnali po zgledu Islandcev in se 1. aprila 1948 razglasili za samostojno republiko. Zdaj imajo svojo vlado, svoj parlament s strankami, ki se že na vse krip-Ije prepirajo, kakor ježe navada v mnogih republikah, in tudi svojo zastavo. Pravzaprav je čudno, da so ljudje v času, ko govorimo o velikih področjih, o svetovni državi, o združeni Evropi, zahtevali samostojnost na tako majhnih področjih. V Evropi in na Bližnjem vzhodu je zdaj vzlic vsem geslona več držav kakor pred letom 1914. In tako je tudi 60,000 prebivalcev Faerskih otokov vrglo raz sebe ne posebno težko breme danskega vladanja. Za oporišče njihovih 17 otočkov menda ne pride v poštev. Tudi nafte tu menda ni v zemlji. Vse torej kaže, da bo najmlajši republiki z okupacijo prizaneseno. Jedilna shramba te republike je predvsem širno morje. Malone vsi prebivalci žive od ribolova in pomorskega prometa. V vseh ulicah glavnega mesta Thorshavna pristanišče (pristanišče Thora, germanskega boga groma) diši po ribah. Mesto ni posebno snažno. Kamorkoli se ozreš, povsod leže sodi in ribiške mreže, povsod poj o petelini in mijavkajo mačke. Morje daje ljudem dovolj hrane, zemlja pa je zelo skopa. Mnogo je na otokih ovac, ki sproti pomulijo vso travo, drevje pa je komaj tako visoko kakor odrasli moški, ker cesto pihajo močni vetrovi in ovirajo rast. Otočani pridelujejo v glavnem samo krompir in so-čivje. Nekaj vrtnarjev je zadovoljnih in ponosnih, če konec avgusta dozore jagode. Njihovim islandskim tovarišem se godi bolje saj imajo tople grede in za toploto skrbe vroči vrelci vulkanskih tal. Nekaj takšnih vrelcev je tudi na Faerskih otokih. Toda prebivalci so s svojo usodo zadovoljni. Vajeni so že, da v tednu najmanj pet dni, dežuje. Zato pa zima ni mrzla. Pa tudi poletje je komaj tako toplo, kakor pri nas v oktobru. Ovce jim dajejo ,dovolj volne, da lahko ženske pridno pletejo. V eni uri zasluži delavec ali delavka toliko, da si lahko kupi 6 kg. kitove-ga mesa. Seveda kitovo meso ni teletina in tudi ne govedina,-vendar pa je opečeno še kar okusno. Proti vlagi, mrazu in drugim nevšečnostim pa ima človek odeje. Mastne jedi in ostro podnebje opravičujejo uživanje alkoholnih pijač. Zato je tudi v glavnem mestu najmlajše evropske republike pijancev zmeraj več kot dovolj. NOV TIP MORSKE LADJE Dovršilo se je najnovejši tip morske ladje, ki se v bistvu razlikuje od dosedanjih. Novo ladjo ;ie gonijo vijaki, ki jih imajo ladje po navadi pod morsko gladino, marveč šest propelerjev, ki 30 montirani tako, da gledajo iz vode. Nova ladja bo dosegla na ta način mnogo večjo hitrost. iiUS tiSti USli 11215 !1S1! !151! !lSi! !lll! lllU tlEli •lil! !151! tiBi ^!#1Мн1^н1#1|ижк|к1^1т1нк1н1т1н1#|ц|#1н1#||Ап »■|11|»|111»[||Ш|||Ш11|;ш||||«|||||Јт|»|11|«|11'«|1Ц»|111И1| KAMEN SE SPREMENIL V ZLATO Dober streljaj stran od ceste, ki veže Sežano s Toma jem, Kosovelovim rojstnim krajem, se beli kamnolom Kopriva. Ob njem se z leve boči širok lok zelenih borov, ki so sveži in mladi v ranem pomladnem soncu. Potlej se borov gozdič naenkrat neha in popotnikovo oko uzre malone sredi brinja in vrtač popolno prispodobo velike kiparske delavnice na prostem. Vsevprek leže ogromni skladi sivega kraškega marmora, ki jih je klesarjevo dleto spremenilo v raznotere like. Idilična predstava o odprtem umetniškem. ateljeju pa se mora umakniti stvarnosti, ko se mimo kamnoseške delavnice vzpenjamo navkreber. Tu zija veliki koprivški kamnolom, pravi pravcati rudnik; Deset in desetletja so rudarji marmora rili v kamenita zemljina nedra, več kot pol stoletja že trudoma lomijo marmor kos za kosom in ga dvigajo na površje. Najprvo odstrele jalovino in manjše sklade, nato pa razgaljene gigantske bloke drugega za drugim z dleti in zagozdami (danes ta dan še zmerom tako preprosto kot pred petdesetimi leti) ločijo od drugih bogatih slojev. Starejši kam-nolomci, ki so v Koprivi že od vsega začetka—večina jih že uživa trdo zasluženi pokoj—vedo povedati, da je bivši lastnik Ca-harija nekajkrat dal razstreliti kamnolom, da ga je čez in čez prekrila jalovina in plitva kraška rdeča prst. Ko so morali prvič to storiti, so mnogim solze privrele na oči. Prekanjeni podjetnik si je namreč z uničevanjem podaljševal svoje poslovno življenje in večal dobiček; tako je podjetje šlo nekajkrat v kon-Iturz, zviti lastnik pa ga je vedno znova "kupoval." Skrb za delavca je bila pod bivšim delodajalcem kaj slaba. Niti najosnovnejših naprav v kamnolomu ni oskrbel, tako da so morali med drugim po deset in več metrov visoko na rokah dvigati več sto kilogramov težke marmornate bloke, kar je zavleklo delo najmanj za osem ur pri enem samem kosu. Odkar v Koprivi delavci sami gospodarijo, pa so si omislili in sestavili vlačilec na motor iz starih delov, ki bi lahko v eni posa i dvignil tudi do 35 kosov, če bi lahko pri odkopavanju bolj hiteli. To bi jim seveda omogočila e kaka žična žaga kot nadomestilo za zamudno delo s sekači zagozdami. Kljub pomanjkljivi strojni opremi pa pridobe v Koprivi zdaj dosti več marmoia kot pa so ga pred vojno. Letna proizvodnja dosega tudi do dve sto kubikov marmornih blokov in okrog 1,200 m' tako imenovane obloge za poslopja. Seve a nastane pri tem spet vprašanje, koliko več bi lahko kamnolomci v Koprivi napravili, če bi im® sodobne polirne naprave in tis polnojarmenik, o katerem se J® že precej pisalo in ki bi v Корг' vi, pri samem viru surovin, P""® cej več odtehtal kot v Ljubljani- Z vrha kamnoloma j§ 1®P gled po kraških poljih. Vseokrog je zemlja rahlo valovita, z skalnata, zdaj spet bolj ra darna z rdečo prstjo, ki jo doma^ čini skrbno ograjujejo pred bežljivo burjo. Površen ocenjevalec bi dejali da Kras. človeku ni naklonjen- In vendar temu ni tako. deželi se je priroda odškodov s sicer borimi, pa zato drago nimi darovi. Res, da je plitva in Kras prostran, ven daleč okoli ni tako trajnih žlahtnih sadov. Še celo ^aine ' ta bridki simbol kraške se je mestomia "spremenil v to." Koprivški sivi apnenec^^, zelo čislan doma in na tuj ' auberski rdeči marmor redkost brez primere, kamnolomih in na Gorja^^ pri Komnu 1тадо stotine m tine Kraševcev svoj zasluže žanski okraj pa dobi od nji dohodke. Da, Kras si je po temnih de letjih sužnosti vendarle odd nih'. Kmet in delavec se trua na svojem, deca si z materino vorico utira pot v življenji- ^ g ZANIMIVOSTI Najstarejši pomorski svetilnik je "Faros" ob vhodu v Alek-sandrijsko pristanišče. Po njem se svetilnik še zdaj imenuje v mnogih jezikih "far." Aleksan-drijski svetilnik je bil visok 300 egiptovskih laktov (kakih 75 m), na vrhu pa je noč in dan gorel ogenj, po katerem so se bro-darji orientirali. Graditi ga je začel egiptovski kralj Ptolomej Sotel v 3. stoletju pred našim štetjem. V starem veku je bilo razen Farosa še 18 svetilnikov, med njimi najpomembnejši v Italiji ob izlivu Tibere, v Španiji pri Korugni, v Franciji pa pri Boulogneu, posvečen rimskemu cesarju Kaliguli. Slednji je bil visok 50 m in podrl se je leta 1640, ker je morje izpodjedlo njegovo temelje. Največji komediograf starega Rima Plaut, ki je v amfiteatrih razveseljeval na tisoče gledalcev in čigar dela so vplivala skoraj na vse poznejše komedio-grafe, je imel zelo težavno življenje. Bil je namreč sin sužnja. Opravljati je moral najnaprednejša težaška dela v mlinih, kamor so ljudi navadno pošiljali za kazen. Vtreti je moral težak mlinski kamen. Ta suženj, ta revež brez pravic, je položil v usta junaka neke svoje komedije izrek "da sta ga beda in nesreča napotili, da je postal duhovit." Ovca je v primerjavi z ostalimi domačimi živalmi razen svinje dokaj plodna. Plodnost naše domače ovce znaša kakih 120%, kar pomeni, da dobimo od 100 ovac 120 jagnjet. Plodnost "cigaje" naše najboljše udomačene ovce znaša celo 140 . So pa tudi ovce, kakor je "vzhodnofrizij-ska," vzrejena v vzhodni Friziji na holandsko-nemški meji, ki po- , Jva mladica- vržejo redno po uva. . često pa celo po tri, tako ^ _ ša njihova plodnost kakih Najplodnejša vrsta ovac,na tu je "romanovska ovca, ^ širjena v jaroslavski ob as SZ. Ta povrže celo po 3 do 6 do 8 mladičev. V dveh zapo nih letih jih povrže do 1'^- Meso brez kosti imenuj^^^ prebivalci Indije in Kitajsk® jo, ker jo uporabljajo v pre in ker so njene bfeljakovin^^ hranljivosti enake beljakovi mesa. Soja je glavna јц nje pa izdelujejo še mje « mlečne izdelke. Njene belja« ne uporabljajo v industriji izdelovanje glavnikov, gramofonskih plošč, elekr ic izolatorjev itd. Sojno olje uporabljajo v kozmetiki ^ delovanje zelo dobrih maz toaletnega mila. Od morja najbolj področje je Djungarija, hodnejša kitajska pokrajin^' verni del Santjanga. To P ska planota, ki ima stepno podnebje z zelo količino padavin Padavin je zelo malo zato, ker izločajo trovi Tihega oceana vodne na gorskih grebenih. To po je pa dosežejo že popolnoma hi. Na gorski planoti je samo nekaj oaz, na ka stojita mesti Kaškar in Uru rud' Navadno so odkrili novo nino, ki ima v sebi mnogo aktivnih elementov torija na. Torija je v njej 31'', pa 4 '-f. Nazvali so jo sira vi > šli so jo, na področju Travan v Južni Indiji. Kopati je je rejo, ker so plasti zelo pa znanstveno in ideološko na, ker se gre za doslej nezna radioaktivno rudnino. ENAKOPRAVNOST 8TRAN 8 _ «Г1 ' val siovensKi zarav-ri Vodi in okolici. Dru- $2 On skozi celo leto X, ^slem "ograde za nove člane v v i» $1.00 za nove rt ^сје cn , 6^'nskem oddelku. r?^°l(lne n vsako tretjo nedeljo мац._ Ob 9. uri v SND na St. "Coll- * °'"nwoodske Slovenke" Fannie Brezovar, Rosp Stefi Koncilja, taj-Ave ^'ckovic, 19612 Chero-сч®''ка Fii'nm 1-6500, blagajni-\ Sedej, 713 E. 160 V 8еје se^ Rose Šimenc. A *^esecii vsako drugo sredo ®' ob 7 domu na Holmes '-SO uri zveCer. št. 450 SNPJ Frank Podboršek, Marv Joseph Mačarol, taj-DodiC, 977 E. 239 SI. Maw": 1-4099, blagajnik jJjPanCit zapisnikar John »J'helif ' ^^dzorni odbor; Frank ^"drew Yerman, Fred fćde^^^.Pmki: za Cleveland-tfank In farmo SNPJ Klub društev AJC liJ St. 22 SDZ Gospodinjski klub "Na Julrovem" Predsednica Angela Magovec; podpredsednica Rose Vatovec; tajnica Stella Mahnit; blagajničarka in zapisnikarica Mary Taucher; nadzornice: Rose Vatovec, Antonia Rolih in Anna KreseviC. Seje se vršijo v Slov. del. dvorani na Prince Ave. IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1954 •"eriiko jugoslovanski center" ''8 Recher Ave. Pi'edsednfk't Žagar; pod- drew Ори Susnik; tajnik An-1 Д n?' Shawnee Ave., Kircher rni' blagajnik Theodore Skjkn n i'' ^^Pisnikarica Augusta Pi'edspHnn odbor: John Gerl, John Barkovich in Frank n gospodarski odbor: Korospp i predsednik, John ■"^ktorii- w ^ouis Godec; ostali di-^огјапп T Segulin, Frances Josenh 'rp''°®®Phine Henikman in ŽigRian poslovodja John Л^,Л-9309 in oskrbnica Sele ct IV 1-3822. ^ Mesecu S'feo^uri ^^^^do Carmola Hive" ši. 493 L ТМ Bivsa V4 P""edsedniE''®T®®^"ica Mary Bolta, ^""^dsertni« Josephine Stwan, pod-Ооуда џЛ^. Pauline Stampfel, du-fPremiievalb.^^'S® Mary Tekaučič, Jarica p=, i- Mary Mahne, vra-Mary Vpc 1 Zigman, stražnica Ca bolnih ' ^^Pisnikarica in tajni-Glavan oddelka Christine finanfn:. : E. 60 St., EN 1-4758, 1287 E Pauline Debevec, Wce; ® St., IV 1-2048, nadzor-6ar in Tavčar, Mary Kole- fUub Unetič; zastopnici za 'n Josenh! SDZ Frances Tavčar 8«]e^=8twan. 2)®secii ,, yrse vsako prvo sredo v Clair AJL"dvorani št. 1 SND na St. ' ob 7.30 uri. "C -k Tent" št. 1288 T. M. predsednik Thomas МИ-Joseph Babnik, Wk John Joseph Sušnik, taj-'ke, zan- ^?^^ar, blagajnik Louis ^orni пјк^^^квг Ivan Babnik, nad-Zupan in Joseph Skuk, Anton Odbor- Тгч1 Ph Drobnich bolniški Josenh ^^boc, Thomas Mlinar ^nton Tvu Sušnik, spremljevalec, fi"ank Ћ?°^1ак, straža Jack Subel, čuvaj vratar An-!• Seje Sentinel Frank Mescrko. yo v гпвс. vsako četrto nede- n ■ Clai,. a" v Slov. nar. domu na K. 1. ob ^'®veland" št. 126 SNPJ Louis Smrdel, pod-^'f), tainM ^'idrcw Curry (Koren-2,2nd St Blaž Novak, 869 E. b''ank v 1-4706, blagajnik SH^oIdIi /'kovač ml., zapisnikar J ''C, nsj ^Bmovich, reditelj John l^k, ViPt„^°I,"'ki: Joseph Gabrov-^ch, Mla!) Anthony Yure- ^abrovšpiT^®'^' ravnatelj Joseph t? Clevni Rudolph Abramovich, N^^'Jdsko federacijo SNPJ Joe Gabrovšek, Yac, kliiK^I B. Novak in F. Jako-i^c, zdra,^9' Smith in John ?'ki V vsi slovenski zdrav- Se'*^ -^dam' Gorjanc in Vsh^ vsako drugo nede- ^^kem v Ameriško jugoslo- ^entru na Recher Ave. "tanj.i. * p * 2bor "Anton Verovšek" Joseph Godec, pod-lu®®ajnifa„, "is Smrdel, tajnica in S^ev Mary Bozich, 19161 hI. 1-7074 , Euclid 19, Ohio, tel. r!' naclzn)-l^^'®"ikarica Anna Vad-odbor; Anna Vadnal, Joseoh Starman, igro- ivi sa Г v.VOdec. v vsak prvi pctek v Rd del. domu na r, * ' <^*"štev S.N.P.J." k 2°hn Krebel, drugi Josent "^^^hony Gerchman, CdSr« Ave Tratnik, 650o 8%arci M_' EN 1-0991, blagajnik n^or, zapisnikar Carl ,Novak^^i?orniki: John Kikol, V ofjG Se vrs«'^ John Strancar ml. ov. na ^)o vsako četrto soboto ■ Qomu na St. Clair Ave. "Gl * , Pred. Matica" *5%!! д Prank Bradach. tain; ""d K^.^ve., podpredsednik Мо11?Г'^' korespondenčna klagaln?x^''^nk, 5919 Prosser ^dhLSt. ciai'^arka Carolyn Budan, бган EdYvalL Ave., posredovalni da^ach, T^d Kenik, Josephine ^^ij.^nripafred, Carolyn Bu T^dach, Emil Safred; In Mq,'-. Alice 4®^Phine MisiČ, nad-Jospnu!'® Fruni June Price l®Ph Mi^x' Publicijski odbor; Safred. Jg- 8. sg ^one šubelj. Zvečer f vsak četrtek ob Па st št. 2 Slov. nar. ^lair Ave. "Klub društev AJC" na Recher Ave. Predsednik Andy Ogrin, podpredsednik Frank Rupert, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Fred Martin, predsednik, Frances Julylia in Angela Ogrin. Seje se vršijo vsak prvi -ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave ob 8. uri zvečer. "Kras" št. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, pred sednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave. * "Lipa" št. 129 SNPJL Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pykc in Joseph Fill-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1.30 uri popoldne. ^ Klub "Ljubljana" Predsednik Ludvik Pfosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: Mary Japel, John Ludvik, Frank Fox; zastopnika za Klub društev AJC George Julylia, Frances Zajec, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Josephine Ska-bar. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. * "Lunder-Adamič' 5t. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc. ' Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. -K "Loška dolina" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine St., Willough-by, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc. Seje se vrše vsako tretjo gredo V mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -K "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. -K "Naprej" it. 5 SNPJ Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, t^nik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. M "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajmk Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Sejo se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v s^i št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. * ■ "France Prešeren" št. 17 SDZ Predsednik J. Centa, tajnik J. Zalar, 1038 E. 70 St., HE 1-7364, blagajnik E. J. Zalar. Seje se vršijo vsako drugo ne delju v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v dvorani št. 3 SND, St. Clair Ave. ★ Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-I blagajničarka Theresa , Gorjanc, 16118 Huntmere Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances France!, preasea-nica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor: Mary Pičman, Josephine Levstik in Jennie Godec, poročevalki; Eva Coff in Mary Vidrich. Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle, Frances Henikman in Josephine Vesel; za AJC: Mary Furlan; za SDD: Anna Zaic. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. * Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice; Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay. Zastopnice za farmo SNPJ: Mary Bozic, Rose Jurman, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND; Katie Bradach. Prosvetni odbor; Frances Juretič, Ivanka Shiffror, Mary Božič, Anna Azman in Mary Somrak. Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -K "Krožek ši. 3 Prog. Slovenk" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slej ko, nadzorni odbor; Frances Gorjanc, Angela Ogrin in Josephine Henikman, poročevalka Vera Potočnik. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ■¥ "Na Jutrovem" št. 477 S.N.P.J. Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika; John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. * "Napredek" št. 132 ABZ Predsednik John Tanko st., 19600 Arrowhead Ave., podpred-nik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Wil-loughby. O., tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary G or še, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Smrtnik, zastopnik za Klub društev A.J.C., Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter. Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na sobota ali nedeljo, se pobira na ponedeljek. * "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ Predsednica Josepliine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk in Violet' Vogrin, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Mary Batis in Rose Jurman, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. -K Pevski zbor "Slovan" Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 Rudolpli Ivancic, pevovodja Anton Schubel. Vaje so vršijo vsak torek ob 8. uri zv. v A. J. C. na Recher Ave. + "Podr. št. 5 S.M.Z." Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Joseph Ponikvar, tajnik in E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Math Velikonje, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, John Straus in Math Velikonje, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer. * "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lunder, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Virant, John Komatar in Louis šile, za S. N. čitalnico Louis Mrhar, športni komisar Eddy Herbst. Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer. -K "Slov. nar. dom" na St. Clair Ave. Predsednik CharJes Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, nadzorni odbor; Josephine Zakrajšek, predsednica, John Pollock, Anton Wavpotich, Leon Poljšak in Frank Elersieh; gospodarski in finančni odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Frank Virant, Janko N. Rogelj, Stanley Dolenec, Anthony Zakrajšek in Andrew Turk- man; Namestniki: Joseph Fifolt, podpred.; Josepliine Stwan, taj.; Frank Mack, blag.; John Lekan, zap.;častni direktor Andrej Tekauc. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju. Seje Gospodarskega odbora se vršijo po potrebi. -f "Sv. Ane" šr. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, reditelj ica Mary Pristov. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. * "Svoboda" šl. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, podpred. Anna Vadnal, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Ave., KE 1-7492, zapisni-Matko. predsednik, Mary Segulin karica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in Rose Slejko. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle, Theresa Gorjanc in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Leopoldine Vozel in Theresa Gorjanc. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. * "Svob. Slovenke" §t, 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; za čitalnico S.N.D. Mary Somrak; poročevalka Rose Alden, Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. ■K St. Clair Rifle and Hunting klub Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. ■K Podr. st. 14 Slov. ženska zveza Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija Šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances Gcrchman, zastopnici za Klub društev AJC. Urška Trtnik in Mary Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ■¥ "'Slovenski dom" št. 6 SDZ Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Ves,el, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Loo Bostjan-čič, Frank Sešek in Jean Marie Cecelič, zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer. ■K "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Somrak, tajnica Cecila Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Antoinette Wichich, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalokar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr, F. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ' * "Waterloo Camp" št. 281 W.O.W. Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar. Seje se vršijo vsak drugi Četrtek v mescu v Slov, del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24,,v mesecu in na seji, razen čo pade na soboto, nedeljo ali praznik. * "Waterloo Grove" št. 110 W. C. Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jaiic, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St.. KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, dulwvna voditeljica Mary Benda. ♦ "Washington" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzdrni odbor: Frank Moro, Frank Fendo in Mary Božič. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. -K "Zavedni sosedje".št. 158 SNPJ Predsednik John Koss, podpredsednik Charles Wick, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank in Frank Mišič. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. ♦ "Združeni bratje" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. * "Ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff, tajnica in blagajničarka Frances Heinkman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del, domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. KO CVETO LIPE Po parkih in gozdih našega nižjega srednega zapada zaduhti lipovo cvetje v juniju in juliju. Višje na severu, na primer v severni Minnesoti, pa cveto lipe šele v avgustu. Čaj iz lipovega cvetja cenijo Slovenci v tej deželi in v starem kraju kot zdravilo proti kaši ju in prehladu. Čebele pa ljubijo lipovo cvetje zaradi obilice medu, ki ga vsebuje. Delikatesna trgovina naprodaj. Ima C 2 licenco. Nahaja se na Superior Ave. Moderna oprema in stanovanje ter zaloga. Dohodki od poslopja pokrijejo plačila. Se mora videti. Lastnik gre v pokoj. Dajte ponudbo. CE 1-9703 IŠČE SE dve sobi s kuhinjo; neopremlje- ne. Z garažo če je mogoče. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista. PRODA SE hiša s 6 sobami, v dobrem stanju. Fornez na plin in druge udobnosti. Hitremu kupcu se proda po zmerni ceni. Vpraša se na 1018 East 76th Street SLOVENKA želi dobiti naročila za kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave ali veselice. Ima tudi pomočnico. Pokličite Ml 1-3630 Lipe so doma v Evropi in Ameriki, sploh po večini severne zemeljske poluoble. Delijo se v nekaj podvrst, toda na splošno so si zelo podobne. Botanišlft) s^ lipa imenuje Tilia, v angleščini pa Linden ali Basswood. Nekaterih vrst lipe dosežejo višino 100 čevljev in več in starost več sto let. V Sloveniji je več stoletnih lip. Starim Slovanom so bile lipe sveta drevesa. V Evropi in Ameriki sadijo lipe kot senčna drevesa po parkih in vrtovih ter ob cestah. Lipe so snažna drevesa, ki primeroma hitro rasto ter niso preveč občutljiva niti za vročino niti mraz niti za dim in prah velikih mest. —NEW ERA. glasilo ABZ ZA AVTOMOBILISTE Policijske avtoritete, ki zasledujejo tatove avtomobilov, priporočajo lastnikom avtomobilov sledeče: Zaklepajte vozila in ne puščajte ključev v istih; ne parka j te vozil na slabo razsvetljenih cestah; ne puščajte v avtomobilih paketov ali vrednostnih Za finejšc in najnovejše mode, čisto volnene Suknje, (Plašče) Suite, (Kostume) štev. 8 do 44 ali garantirane Kožuhe direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na kateri razprodaji, na Will Call, se obrnite z zaupanjem na: , Benno B. Leusfig-a 1034 Addison Rd., EN 1-3426 CENE SUKENJ DRUGJE $55.00 do $149.00 PRI MENI SAMO $42.00 do $100.00 Zakrajšek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 Dva pogrebni zavoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnlsko postrežbo СЕМАнТк! JIH VI DOLOČITE pokličil« ACKDIN\(