81. številka.
Ljubljana, sredo 9. aprila.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za <vt<t leta. — Za tuje dežele za celo leta 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na Ijnilskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje o<l četiri« stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempclj za 30 kr. Dopisi naj bo izvolo frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredn iš t vo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Državopravna premišljevanja. *)
_ Iinpeii. i imporiiim, regnis regnuin.14
m
Katerim potem ima tedaj naša stranka krenoti? Ali po onem decemberBkcga ustavu, ali po poti „fundamentalnih zakonov"? Kajti to je jasno, da pri vsem faktičnom pripozuavanji baš sedaj obstoječih okolnostij — februarskih deželskih zborov, februarskega posrednega načina volitev, gospodske zbornice, ogerske spravo — treba vsakej stranki nekakov svoj program, odgovarjajoč njenemu nravu in njenej koristi, dosegati. Ker sedaj, menim, nij več stranke, koja bi se resno za februarski ali oktober-ski ali celo juljski statut zanimala, mogoče bi še samo tretje bilo: nov, idealen avstrijski ustav dosegati.
Razrešimo si torej to trojno vprašanje: ali d c c cm ber.sk i ustav z novopotrjeno volilno reformo, ali f u nd amo ntalni zakoni, ali nov ustav?
Začnimo s fundamentalnimi zakoni, tem strašilom „ustavoverne" stranke! Da odkrito povem, razve Cehov se nijedna federativna stranka nij za-nj do živa zanimala. Zato je ves strah ustavovercev s početka bil prazen. Jaz sem tudi preverjen, da ti zakoni nikdar nijso bili mogoči, in da bi oni, v život prevedeni, kratko sapo bili imeli in kmalu bili pokopani.   Uzrok temu so oni sami.
Komisija, koja jih je izdelala — potekli so iz peresa grofa Clam-Martinica —, posta-
*) Ker so ta premišljevanja morebiti v marsičem od programa tega lista razločujejo, zato jemlje pisatelj njih uioialiČno odgovornost na-so. Pis.
vila se je bila na „historičko" stojališče, nalik O gro m. Cehi so tu posnemali popolnoma ono državopravno načelo, kojega so se Ogri tako odločno držali in se ga še držć, oni so priznavali samo: „samostalnost Češke, pogodbo s cesarjem in priznanje ogerske sprave". Prcmembe sveta se celo nijso, a premembe v Avstriji samo toliko v ozir in v račun jemale, kolikor to zadeva O gre, koji so ondaj uže bili gospodje situacije, na „druga kraljestva in druge dežele" jemali so zaštitniki „historičkega prava samo iz oportuni teta ozir. To je bila glavna hiba teb zakonov; kajti, namestu, da bi bili Cehi ua čelo vsej opoziciji stopili, ondaj, ko so odločilni faktor bivali, omejili so se na svoja ozka historička tla, zanašali se na čarobno moč kraljevskega kronanja, in vso ostalo opozicijo prepustili sebi sume j. Cehi so ondaj popolnoma prezrli, da se v novejšem času (pa sej v starejših nij dosti bolje bilo!) pravo naslanja edino in samo na večjo moč, na večje števi 1 o, na večjo delavnost in na krepko organizacij o; vse drugo je bolehna čutljivost in samoprevara!
V fundamentalnih člankih zastonj iščeš one državopresnovalnc na narodne celote, na svobodna demokratična načela, na novejše ideje se upirajoče misli, koja bi bila mogla našo državo iz narodnostnega tiran-stva nemške klike in iz kaluž zastarelih form rešiti; uže jezik teh fundamentalnih zakonov sam ovaja neko historičko trohnelost, sporni najočo čitatelja davno preteklih vekov. In temu se nij Čuditi; kajti je jih sostavljavec bil zagovornik starega, „neprejenljivega" prava (kakor da v politiki pravo nij izvir
sedanje narodove kreposti!). Iz tega lehko razumevamo, kako sedaj Ml a d oč eh i, previdevši ves krivi pospeh „starih", vso zvezo s „historičkimi" od sebe odvračajo, v čem jih bode Kusclkova ,,Reforma" jedva kedaj vzdrževala. Historičko v tej obliki nema več životno moči v sebi! —
Fundamentalni zakoni glede državnega zbora terjajo „ko ng re s" delegatov (poslancev) iz deželskih zborov; naravno, ker so jim deželska prava izvir vseh političkih pravic. Fo teh zakonih pa ta kongres nij niti stalen, nego samo „ad hoc" (adresa) in za nekatere, ne izrekoma navedene zadeve sklican (čl. IX, XII, XIV). Z raznimi deželami hoče Češka z vsako posebej o nekaterih vkupnih zadevah pogajati se! Kaj pa nastane, kadar te dežele ne bi hotele s Češko pogajati se? — Iz tega se vidi, da je historičkej stranki za solidarno postopanje vs\j opozicije malo mari bilo. Iz gospodske zbornice imel bi se „senat" (po polovici iz imenovanih, po polovici iz deželskih poslancev) sestaviti kot vrhovni upravni sod (venvaltungsgerichtshof), koji bi imel prepire dežel razsojati. Ta senat je edina srečna misel; ker se gospodska zbornica, kakova je zdaj, v k o n š t i t u c i j o n a 1 n c ni aparatu res težko umeva. Spravo z ogersko hotel je češki zbor pri starem ohraniti. Zdrava misel je tudi narodnostna postava bila (izdelana od Riegera). —
Fundamentalni zakoni tedaj nikakor ne mogo federativnoj stranki ugoditi, ker je ločijo, ne pa družijo; ker se upirajo na iz kij u e ivo stojališče Češkega kraljestva, in na kraljevo kronanje, koje drugim deže-
Na črni zemlji.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. S k al c c.) ITI
Anton, kakih dvajset let star , krepek mladenič, je bil sin bogatega ljubljanskega trgovca Meuderja. Vrnil »e jo bil nedavno iz potovanja, kamor ga je bil oče poslal, da si ogleda svet in se izuri v veliki trgovini. Zdaj je delal v komptoaru svojega očeta, vendar se pogosto oprostil in kot strasten lovec, hodil ua lov po močvirji.
, Anton postavi vodo na tla, rahlo odvije ruto, jo namoči in zopet ovije okolo predlakta.
In zdaj sedita drug tik druzega. Na okna je tiščala gosta bela megla, okrog in okrog nij slišati glasu. Yse tiho in mirno. Bilo jima je, kakor da sta sama na svetu. Pa samo kratko časa molčita, potem se zopet začneta razgovarjati. Bcsedujeta tako zaupno, kot da bi se že zdavnaj poznala in
ne stoprv prvikrat v svojem življenji srečala.
Jerica mora pripovedati, kako je prišla z očetom v te kraje. Imeli so pod Gorjancih malo kmetijo in prav srečno živeli, dokler nijso mati umrli. Jerica je bila tačas v 8. letu. Po smrti matere so oče hudo tarnali, uij jih več veselilo nobeno delo; naposled so vse prodali iu kupili so to bajto in kos močvirja okolo nje.
— Tukaj zdaj živiva, konča Jerica svojo kratko   povest.   Vse bi bilo dobro,  ko bi
oče......Jerica nij končala svojega govora
in žalostno gledala v tla.
— Kaj? vpraša Anton radoveden. Jerica ne odgovarja, vzpogleda in reče:
— Mrači se, teško bodete hodili po temi.
— Ne skrbi za to, deklica, poznana mi je vsaka steza.
In Anton šc ostane; tako prijetno iu domače se mu zdi v tej prosti izbi, kakor nikoli v clegautuem salonu. Jerica pa se skoro veseli, da še ne odide.   Jako dolgi in
pusti so vselej nedeljski večeri, ko mora bedeti in čakati očeta.
Denes pa ure tako hitro teko. Ta mladi gospod ve toliko lepega pripovedovati, kaj vse je videl po daljnem svetu in o čemer se Jerici še sanjalo nij. In kako lepo govori !
Noč je že zdavnaj nastala; na mizi je brlela lampica in Anton je še zmirom sedel tik Jerice, da si gaje večkrat opominjala, naj se odpravi domu. Pričakati hoče očeta, da se z njim dogovori.
Bližala so je polnoč, ko se zasliši ropo-tanje okolo hiše; Jerica hiti svetiti črez prag in za ujo opotekajo se stopa teško v hiso oče Matevž. Ves zavzet gleda na mladega gospoda , ki je vstal izza omizja in ga pozdravljal. Mrmra nekoliko jeznih besedi in se spusti na klop z osornim vprašanjem: nKdo je pa ta? Kaj bi rad?" Anton kratko pove, kaj se je pripetilo, a Matevž vse samo na pol sliši, pogleda zdaj Jerico, zdaj Antona iu končno zameži iu zadremlje.
— Trudni so oče, šepeta Jerica, hoteča
lam ne bi prišlo v prid j ker se volilni red, tem zakonom pridružen, ne upira na edino pravo: demokratično podlago, nego velikemu posestva kakor tudi nekaterim („in-dustrijolnim", in celo „moralnim"!) interesom daje državopravni privilegij, in slednjič, ker bi ti zakoni, v život uvedeni, ne garantovali drugim deželam (kot slabejšim nasproti vladi) dovolj osobne, vsestranske svobode, kakovo ne da. nobena druga naprava v državi kakor svoboden parlament na Čem mogoče sir šoj podlagi, svobodni državni zakoni, svobodnomiselno in politički zvezano občinstvo, koje vsaki prestop vladnih organov pri priči ali pred sodbo kliče ali pak kaznuje. Vsega tega pak ne bi mogli niti majheni deželski zborčiči s svojimi umetnimi, „privilegiranimi" zastopstvi, niti „kongres" iz takih zborČičev sestavljen dati.
Na ta „fundament" se tedaj, niti iz notranjih, menj pak se iz vuuanjih uzrokov nij dal in se nikoli ne bode dal avstrijski k ou št i t uci j o u al ni ustav postaviti in zgraditi.
J. P.
Politični razgled.
\olriiuf4" d<ȣele.
V IJuhljani 8. aprila.
V fiff<\f/4tfij*iit utegne skupni vojni minister teško stališče imeti, zlasti v ogerski. „P. L." organ Deak-ove stranke zahteva od delegacije, da stroške kolikor mogoče poniža. Trdnjave zidati, orodje kupiti, kanone liti in zopet prelivati, nove vojne ladije oborožiti, topnijŠtvo povekšati, več konjev nakupiti — vse to želi si skupni vojni minister za 1. 1874. Načrti so sicer lepi, samo da še so drugi faktorji poklicani, katerim tudi gre beseda. V proračunu ne sme prevladati militurično, ampak financijelno stališče. Zarad povišanja plač skupnih uradnikov je ogerska delegacija sklenila, da privoli samo draginske priklade, plač pa ne da povišati.
#>t*«r< riti .c7»oi- se je v petek 4. aprila preložil do 21. aprila. Potem bode baje samo ena izredna seja, da se izvoli deputacija, katera bode pri poroki nadvojvodine Gizele nazoča. Ustavoverci nameravajo namreč Poljakom sledeči manever. Poljski poslanci bi morali 6. aprila svoj mandat izgubiti. Da državnemu zboru nij treba tega izrekati, sklenil se je začasno že 4. aprila. Poljaki se tedaj lehko še pri sejah delegacij udeleže. Ako se po praznikih skliče seja samo v ta
izgovarjati svojega očeta. Videti je, da je je sram.
— Tedaj odidem, reče Anton in vzame svojo puško.
Jerica ga spremlja v temno noč. Poprej pa je vžgala svečo v svetilnici, da si Anton sveti na potu.
— Ko bi imela zdravo roko, vzdihne Jerica, veslala bi Vas s čolnom po Ljubljanici do mesta.
— Če imate čolnič, pa se sam vozim, jutri pa Čoln ko karom Krakovcu pošljem, pravi Anton vesel. — Saj bi ne bilo prvikrat.
In Jerica sveti z lučjo naprej do tiho tekoče vode Ljubljanice, kjer je bil Čolnič privezan. Anton stopa za njo in gleda z dopadajenjem gibčno deklico, okolo katere je plaval čuden svit po svctilnični luči oru-mcuelc megle.
Anton skoči v čolnič, postavi svetilnico na sedež in klice svojega psa, pa zastonj; pes gleda od daleč svojega gospoda, začne tuliti in lajati, v čoln pa ga nij moč spraviti.
— Pa letaj po bregu! reče Anton nejevoljen, prime verigo , katero je bila deklica
namen, da se izvoli deputacija, računajo ustavoverci tako: ker gre za lojalno demonstracijo, ho poljski poslanci moralično prisiljeni, k dotični seji priti. Če ne pridejo, zamerijo .se pri kroni in potem ustavoverci lehko postopajo proti poljski delegaciji, kakor jim drago. Ako se pa, Če prav le za eno sejo prikažejo v državnem zboru, dementirajo s tem Činom svoj izstop.
Hrvatski „Obzor" pravi o sankcioniranji volilne reforme: „Naše su misli o izbornoj reformi poznate. Vricdjajuć autonomno pravo velikih kraljevina, i volju životnih naroda i razgranjenih stranaka, izborna reforma i njezina sankcija, mjesto da bi svršile, za oštruju golemu oprjeku medju raznimi pravi i težnjami u monarkiji i bacaju sjeme razdora medju onimi faktori, koji do sada složno postupahu."
Viinnjc «riuv<».
Srbija in s to celo južno Slovanstvo je zadela — kakor že povedano v našem listu — teška izguba. Eden najboljših mož, eden najizkušenejših domoljubov, general in ministerski predsednik Mili noj Petrovič IMazn a v ar je v Belgradu nadiphteriti umrl. Blaznavac je bil rojen leta 1826. V svoji mladosti je nenavadno naglo v vojski napredoval, ker je že v dvaindvajsetem letu častno stopinjo ladjevodje dosegel. Mladega častnika pa nij trpelo v svoji domovini , katera mu nij mogla dajati prilike k višjemu vojniškemu izobraženju. »Silenju svoje žeje po znanosti sledeč, šel je Blaznavac v Berolin, kjer ga je pa revolucija leta 1818 napotila, na Dunaj iti. Tam je spoznaval kneza Mihaela Obrenovića. Kot prijatelj znanega vodje oger-Bkih Srbov, generala Knićanina, je šel z njim kot poveljnik srbske artilerije na Ogersko, kjer se je celi čas leta 1841) bojeval in postal kmalu major in oberstlejtnant. Sel je potem na Dunaj in v Pariz se dalje izobraževat in je v Met z u vojniško-tehnične šole dovršil. V Belgrad se vrnivši je bil imenovan za glavarja vojniškega oddelka. Leta 1853 seje podal na Belpiško, kjer je ta-moŠnjo orožno fabrikacijo preštudiral. — 18G5. leta prepotoval je na kneževo povelje Italijo, Francosko, Nemško , Angleško in Belgiško; vrnivši se jo postal vojni minister. Po uboji kneza Mihajla je on Srbijo rešil notranjih prekucij. Potem ko je namreč v svoji proklamaciji do srbsko vojske Milan Obrenovića za kneza nasvetoval , prevzel je z llistićem in Gavrilovićem vso vlado, dokler je knez še bil mladoleten. Po polnoletji kneza za generala in ministerskega predsednika imenovan, pa mu žalibože nij bilo, dano, še dalje za blagor Srbije skrbeti.   Še v polni
odvezala, seže Jerici za slovo v roko potem prime za veslo. Jerica z nasmehom še s svojo lepo nožico pomaga odriniti čolnič.
— Lehko noč in srečno veslajte! kliče za odhajajočim.
— Lehko noč , Jerica! jutri se vidiva, odmeva iz čolna, ki že plava proti sredi Ljubljanice.
Jerica pa na bregu stoji in gleda doli po vodi, odkoder se sliši šum veslanja, odkoder se sveti mala lučica; vedno dalje in manje, da je skozi gosto meglo samo še kakor drobna kresničica videti. Tudi ta zgine; tma in tihota leži nad vodo. Jerici pa postane teško pri srci.
Počasi gre proti domu; na enkrat priskače pes in se spenja po Jerici.
— Tedaj nijsi šel za svojim gospodom? Pa pojdi z menoj! Jerica boža psa po glavi in ne se čuti več samo.
IV.
Bilo je drugega dne.
Po Ljubljanici navzgor plava Čolnič; Anton na zadnjem konci stoječ vesla s krepko roko in se pogovarja z ranocelnikom, katc-
fizični moči moral je mož umreti, ki bi bil pri splošnem razvitji balkanskoga poluotoka nedvomljivo sijajno deloval.
#»j>'■§€*k i vladni list „Norđđ. Ali. Ztg." je prinesel f>. dan t. m. za premembo članek polu hvale in prijaznosti do Avstrije. Kadar se spomni, kako sovražno je ta' list Še pred malo časom1 pisal' proti Avstriji, ee' mora jako čuditi temu. — Nemški cesar se bode 26. t. m. podal na pot v Petrograd, da vrne ruskemu carju lanski pohod. Ž njim gre tudi knez Bismark. V Petrogradu bodo o tej priliki velike slovesnosti, vojaške parade itd. Gospodska zbornica je na prigovarjanje Dismarkovo sklenila, da razpravlja znane cerkvene postave kar in plenum , ne po odsekih, ker bi jih tako ne bilo mogoče dovršiti tekom te sesije Odseka nemškega zveznega sveta za trgovino in davke sta pretresla vladen načrt zarad davka od tabaka. Večina jo bila proti temu davku.
Vsled zadnjih dogodjajev v fraavaski narodni skupščini je vse osupneno, ne le na Francoskem, temveč tndi drugod. Novi predsednik narodne skupščine, BufFet, je namreč bonapartovec. Bil je pomagač Napoleonov pri prevratu 2. decembra, pozneje tudi večkrat minister, nazadnje še ud ministerstva Ollivier, katero je mnogo zakrivilo francosko nesrečo leta 1870. Thiers in Cričvy sta mu onda nasprotovala v postavodajnem zboru, sedaj pa je namesto poslednjega voljen za predsednika narodne skupščine, in to dve leti po Scdanu! Mnogo pri tem je zakrivil Thiers sam, ki je prej negoval monarhiste. Sicer je bil ButTet le slučajno izvoljen, ker so se poslanci skrajne levice , razžaljeni po vladnem držanji v debati zarad organizacije mesta Lijona, zdrževali glasovanja , poslanci desnega središča pa, ki so po Gonlardu obljubili Thicr8U svoje glasove za ta slučaj, ako jim ugodi v zadevi Lijona, so se v odločilnem trenotku izneverili svoji obljubi. Tako se je zgodilo, da je Buffet dobil 304 glasov desnice in središča, njegov nasprotnik Mor tel pa le 287, akoravno je tudi Thiers sam prišel glasovat zanj. Thiers je baje zelo nemiren vsled tega glasovanja zapustil dvorano narodne skupščino. Sedaj bo saj videl, na koga se mu je zanašati- — Buffet je že zavzel svoj predsedniški stol, ter v ogovoril do skupščine zahteval zaupanje vseh strank, da dobi dežela stalne naprave.
V itnlijanski zbornici je finančni minister Sella predlagal svoje nasvete zarad davka na tkanine ter povišanja fitempeljna. Oboje vkup bi po njegovi prcHetbi pomnožilo državne dohodke za 32 milijonov frankov. Italijanski listi poročajo, da bo Sella po veliki noči predlagal tudi nasvete zarad
rega pelje do ranjene deklice. Bil je lep po-mladansk dan ; škrjančki so se zibali v čistem zraku in veselo žvrgoleli in tudi Antonu jo bilo tako lehko pri srci.
Ko se bližata kraju in Anton nad visokim bregom Ljubljanice zagleda streho znane koče, vzame puško dvocevko in v zrak ustreli. Dim od strela se nij še razkadil in že priskoči Antonov pes na breg, in ko izpozna svojega gospoda, vrže se v vodo in plava do čolna.
Anton hoče psa v Čoln vzdigniti, se nagne in ga prime za vrv okolo vratu. V tem hipu se mu noga spodrsne in z glavo naprej se prekucne v vodo.
Jerica, ki je ravno došla do brega, strahom zavpije, pa Anton je že nad vodo z glavo, si jo otresa in lchkomislcno plava namesto v čoln do bližnjega brega. Tam zgrabi za močno vejo vrbovja in išče tal z nogami. Breg pa je tu strmo padal, tal so bila mehka in blatna in Auton skuša zastonj pomagati si na trdo zemljo. Jerica mu roko nasproti moli, pa ga ne more doseči. Vleže se tedaj na tla, se oklene z desno, da si jo hudo boli, vrbe, ki
prepušČcnja denarništva bankam ter uređenja papirnatega denarja. Zbornica je sprejela fudi davek od mlinov po nasvetu ministerstva. Iz vsega je razvidno , kako si italijanska Vlada prizadeva , da bi dobila pomočke za dostojno oboroženje svoje armade. Se pred malo časom bi ne bila zbornica na noben način dovolila teh davščin, a sedaj se jc rada udala, ker mnogi Italijani vidijo vsaka-tere nevarnosti nastajati za Italijo iz novih političnih odnošajev na Francoskem.
Š iii<rik<tii<i skrivaj na vso moč podpirajo upor na Kubi, ki že dve leti požira Španiji neizmerno vojakov in denarja. Upor je vsied tega sedaj tako silno naraste), da ni j misliti, da bi ga Španija v sedanjih okoliščinah mogla ukrotiti. Potem posedejo otok najbržeje Amerikanci, katerim je jako priložen, izvrše vaje siloviti izrek znanega predsednika zedinjenih držav, Muncrveja, ki jo rekel, da je Amerika lastnina Amerikanccv. Knako bo tudi z otokom Si. Domingo, kjer je neka amerikanska družba že kupila šaman ski zaliv. Lepe Antillc bodo v kratkem za Spauijo za vselej izgubljene. —
Tudi .1»o-£■*'«#.*/. o ima vojsko , in to s kraljem aČinskcm na velikem indiškem otoku Sumatra, ki je napadel ondotne nizozemske naselbine. Vojni minister jc 4. t. m. naznanil zbornici, da ima dovolj vojakov in brodovja, da upokoji nemirno azijatsko veličanstvo.
Danslci državni zbor je votiral mini sterstvu nezaupnico, ker so je protivilo postavi, ki meri na to, da so znižajo penzije. Kralj je izrekel v pismu do zbora, da hoče le v soglasji z narodnim zastopom vladati, ter bode odpustil sedanje ministerstvo.
Dopisi.
tm iij*k4'sru 4. aprila. —
k — (Izvir, dopis.) Tudi pri nas smo tako srečni, da nam nek star nemčurski Človek na c. kr. posti v Prest a nek u se svojo nesposobnostjo in zagrizenostjo proti vsem, kar je slovenskega, nagaja in sitnosti dela. Denes zjutraj sem sam šel po željno pričakovani „Slov. Narod" na omenjeno pošto. Ko vprašam po „Slov. Narodu", gospod poštni odpravnik in voditelj postaje prav počasi izvleče pisma in se zadere: nIIcut is niks do" ; a jaz ko sem „Slov. Narod" videl in vedel da je tudi moj med njimi, prosim da naj
je tu stala. Potem se z životom nagne globoko doli proti mladeniču , kateri jo prime za levo roko. Ko se Anton dotakne nežne njene ročice, čuti, kakor da bi ognjena moč se razlila po njegovem telesu, krepko se vzdigne in skoči na breg.
— V marcu kopat sc je pač še prerano, pravi Anton in se začne smijati svoji nesreči, otresaje si mokroto z obleke. Vse je teklo od njega.
— Le hitro v toplo hišo, sili Jerica, še vsa preplašena.
Zdaj kliče ranocelnik Antona. Sedel jo v čolnu in nevajen veslanja sc zastonj skušal bližati bregu. Ko sc jc Antou prekucnil v vodo, skoraj da bi se zvrnil bil čoln. lla-noceluik se je s vso silo oklepal z rokama stene, da uij padci v vodo. Samo klobuk jc izgubil, ki jc sredi Ljubljanice plaval zraven Antonovega doli proti mestu.
Ko Anton zagleda ranoeelnika, kako ves spehan v Čolnu Čepi , ki se vedno vrti v okrogli, se mu na glas smeje. Naposled sc posreči ranocelniku, pri veslati do brega. Pes na Antonovo kazanje plava za klobukoma ter ju zaporedoma privleče na suho.
(Dalje prih.)
še enkrat pogleda, morda bi le uteguilo kaj za me biti; me on v svojej kulturnosti prav debelo pogleda in mi prične prerokovati, da on vse kar dobi tudi odda in da pri njem nič ne zaostane. Ko sem njegovih besedovanj že do grla sit, in ko sem se tudi prepričal, da ima moj „Narod" v pesti, ga mu s prstom pokažem in še enkrat prosim, da naj ga mi da, on še enkrat svoja staroverska očala popravi, pogleda prav debelo in vidi, da je res „N." pod mojim napisom. — Pripetilo sc jc že tudi da sem bil po dvakrat na pošti in sem ga vprašal, da-li jc kaj za me? a on me jc vselej z „niks do" odpravil da-siravno jc moje pismo mirno ondi odrešenja čakalo. — Dne 10. decem. p. 1. sem poslal listnico z razločno pisanem slovenskim napisom v II., komaj dobro uro od tu; a listnica mesto da bi bila na dotično mesto dospela, romala jc po Štajerskem, Hrvatskem in sam vrag vedi kje še, a jaz ki sem vsak dan po listnici naročenih reci pričakoval, dobil sem še le konec meseca januarja t. 1. od poštnih pečatov vso seka sto listnico retou-. — Vprašamo: ali hoče si. poštna direkcija tega Človeka na njegove dolžnosti opomniti, ali pa mu pošto vzeti?
Iz ilj&t C. aprila [ Izv. dop.|
(Železnica. — Kupčija z lesom. Odkar sem vam poslednjikrat dopisal, je naš up, da dobomo železnico, kakor vse kaže, zopet po vodi splaval. Inženirji so merili od Celja po Havinski in skalski dolini, in prišli skozi velunjski vrh do Podgorja. Hvalili so sc povsod, da železnica razve enega tunela nema posebnih ovir in sc bi dala lehko zidati. Na enkrat slišimo, da so gg. inženirji nasprotnega mnenja in zdaj reko, da bi moral sc zidati predolg tunel skozi velunjski vrh. Začeli so meriti od Mislinje po Hudi luknji na Salck in Velenje. Za tem menda g. Lohninger, lastnik inisliujskili fužin svojo uplivno roko ima. Huda luknja pa, kdor jo pozna, je skoraj pol uro daleč, tako stesnena po strmem skalovji, da zraven Take še cesta ni j našla prostora, ampak se je moralo pc-čevje toliko odstreljati. Kje bode tedaj šla železnica? Nam tukaj bi naposled tudi ta Črta skozi Hudo luknjo bila ljubša, nego nobena; bi saj v pol uri z vozom bili pri postaji, namesto da zdaj 3 do 4 ure do Celja potrebujemo. Bojimo se pa, da bodo velike terenske ovire prestrašilo poduzetnike in da končno ne dobomo niti eno, niti drugo železnice. — Kupčija z lesom je v naših krajih še zmirom prav živahna. Naši kmetje neusmiljeno posekava j o svoje gozde, nemisleči, kaj bodo počeli njihovi potomci s prazno, pusto zemljo. Na bližnjem Kozjem hrbtu so še pred 10 leti stali zeleni gozdi, zdaj pa jo vsa gora golo skalovje ker je po iz-sekanjem lesa dež vso prst odplaval. Vlada bi vendar morala paziti, tla vsak lastnik takoj pogozdi po onih krajih, katere jc posekal. Pa tukaj sc za to nikdo ne briga, uiti občinski niti c. k. uradi. Kam bodemo prišli, če bode tako naprej šlo ?
Domače stvari.
— (Odbor pisateljske ga društva) jo imel v pondeljek 7. aprila sejo. Nazoči so bili razen dr. Razlaga (ki zarad bolehuosti ni j mogel priti) vsi ljubljanski odborniki. Tajuik g. Plctršnik je poročal o udih, kateri 80 društvu na novo pristopili.  G. de-
narničar dr. Vošnjak o stanji društvenega fonda. Izplačalo se je 16 gld. podpore enemu slovenskemu pisatelju. V blagajni je 23'i gld., ki so naloženi v eskomptni ba^ki. Potem je bil posvet o „Preši m ovem albumu". Došlo jc dosedaj deset večjih rokopisov: obljubilo pa jc še več sloveuskih pisateljev, da pošljejo v kratkem času svoje rokopise. Odbor je sklenil: uredništvo za Preširnov album izročiti odborniku g. J. Jurčiču, kateri je uredništvo tudi prevzel, s pogojem, da ga drugi odborniki ob potrebi podpirajo. Album bode v veliki nsmerki obsegal kakih 80 pol. Dodana bode slika Prcširnova, kopija njegovega rokopisa in Stritar - Ipavčeva kantata „Na Prcširnovcrn domu". Tisk se začne tekom meseca junija, kakor hitro bodo vsi rokopisi uredjeni. Na slovenskih pisateljih je sedaj, da se to delo (kolikor jc baš v naših razmerah mogoče) vredno našega mojstra pevcev skoraj izvrši.
— (Iz Motni k a) se nam piše: da je c. k. deželna vlada za Kranjsko potrdila „kazen", 8 katero sta gospoda Štefan in Gašpar Križnik od kamniškega okr. glavarja obsojena zavoljo slovenske peticije, da plačata po 6 gld. globe in 3 gld. za pričanje necega Sajoviea. Dotična rešitev te slavne druge instance sc glasi kar birokratično kratko sklicevaje se na znani o ah ov razglas 20. aprila leta 1854.
— (Iz Litije) se nam poroča, da je obsodba g. Blaža zavoljo slovenske peticije proti direktnim volitvam — potrjena.
— (V Novem mestu) je kopa tamošnjih birokratov z oficirji vred, kateri kakor se zdi, v Novem mestu hrabreje politikujejo nego eksercirajo, pod vodstvom Lcitmajerjevim praznovala sankcijo direktnih volitev. Oba dva ustavoverna ljubljanska lista prinašata o tem smešno bombastične telegrame.
Razne vesti.
* (Jugoslovansko.) „Ilirska Matica" v Zagrebu je svoja pravila premcuila in za-mcnila ime „ilirska" s „hrvatska Matica". Ob tej priliki piše zagrebški „Obzor" tako-le: „llirizam" kano po imenu uehistoričan, ustupio je idei jugoslavenstva, koja imadc svoj osnov nepomičan v historiji i narodo-pisu, te jc pozvana, da Hrvate, Srbe, Slovenec i Bugare ujedini zajednicom duševnom med j u sobom i proti vanjskim nasrtajem na njihovo narodno biće. U tom smjeru rade i raditi će svi hrvatski književni zavodi, a pouaposc i preustrojena „Matica hrvatska".
* (Velik ausk koncert v Petro-gra d u.) 31. marca t. 1. jc bil kakor vsako leto koncert na korist invalidov. Navzoči so mu bili cesar in udje cesarske familije. Koncert je dirigiral gospod Wurm, in sodelovalo je pri njem 100 dvornih pevcev, 700 muzi-kantov in trompetarjev, 600 tamborjev iu 400 pevcev* stražnik kerdel, skupaj 1 200 osob. Kot solista vojnega kora sta sodelovala pis-kalca Miliajlov in Silvestrov. Kazen tega se je koncerta vslcd svojega artističnega igranja na „Coruet-a-Pistous" znameniti gospod Levi udeležil.
** (Strašna vraža.) čitamo v „Ku-skem Miru" sledečo pripovedko: Dva vojnika permske infanterije izkopata mrtvo telo svojega druga, ki je bil ]'J. marca umrl. Vzameta mu obleko, in mu razsekata pisi iu drob. Ko se to izve, tirali so jih pred sodnike iu vprašali, zakaj sta to storila. Odgovorita, da sta potrebovala človeške masti, ker sta čula, da more človek s svečo od take masti po noči okolo hoditi, da ga nihče ne vidi! In ker sta to čula, odvažila sta sc na ono strašno dejanje.
* (Pan latin iz em.) O ideji panlatinizma se piše iz Pariza, da se je ona v Parizu in Madridu, v Kinin in Lisaboni že veliko krep-keje ukorcainila, kakor se Nenieem sanja. „JSpridcnjc latinskega plemenu," o katerem so na Nemškem že toliko vedeli praviti, to je vse latinske narode, posebno pa Francoze podkurilo, in že obstoji v Parizu veliko, začasno skrivaj delujoče, iz vseh lomanskili narodnih skupin sestavljeno društvo, katero je paulatinizcm na svojo zastavo zapisalo, in po uresničenji tega teži iu v prihodnje še le prav težilo bode. Temu društvu, akoravno jc absolutno prostomislečim načelom udano, je vendar tudi duhovništvo uajkrepkejša podpora.
Tržnu iioi'ot'ilu.
— Iz Pešte 6. aprila. Setev je končana in če sedanje ugodno pomladansko vreme še ostane, bode tudi že turšica začela sc saditi. Na tukajšni žitni borsi se je razna šala govorica, da so v nekojih krajih prikazuje snet na pšenici. Pa nij verjetno, da bi sc ta žitna bolezen že zdaj videla. Zato so žitne cene nespremenjene. Pšenice sc jc pretekli teden do 70.000 centov prodalo po gld. 7.10 do 7.20. Rži je bilo malo priva žane, nekoliko več turšice, ki je bila po gld. 3.00. Ovsa se je 25.000 vaganov po gld. 1.66 do 1.75 prodalo. Moka pa nema prave cene in se ponuja od vseh mlinov. — Ovčje volne, kakih 1O0O centov pri-važane, je bila cena po gld. HO do 100 cent, usnjarska in cakcl-volna pa po gld. 44 do 54. — Svinjska mast je še vedno po gld. 31.50 do 33.50; pa nij posebne kupčije. Spel)a se je 1000 centov po gld. 30.50 prodalo. Pensilvanski petrolej je tukaj cent po gld. 14.25 do 14.50.
— Iz Dunaja 6. aprila. Žitne cene so po vsem kontinentu stalne, vendar nij dosti prometa, ker se na špekulacije malo kupuje. Na Angleško se je dosti žita iz Amerike dovažalo. Pšenice je bilo pretekli teden 20.000 vaganov prodane; cena po teži različna, čolni cent po gld. 7.HO do 8.30, rež po gld. 4.50 do 5, ječmena 40.000 vaganov po gld. 3.80 do 4.20. Z moko nij bilo nobene kupčije. (Tudi v Ljubljani in v Trstu se moka ponuja in nema prave cene; mlinarji pa, ki bo moko v Trst poslali, imajo gotovo zgubo pri prodaji. Ur.)
Umrli v IJiil»ljtaiii
od 5. do 7. aprila.
Jožef Kinki, sladkarsk otrok, 4 ]., na pljuč, tnrtudu. — Ant. Babnik, posestnik, 32 1., na srčni vodenici. — Marija Masa, slikarska vdova, 77 ]., na slabosti. — Filip Golob, iabrišk delavec, 14 1., vsled poškodovanja. — Ireno Zorgol, krojašk otrok, 20 in., vsled bolezni na možganih. — Henrik Plank, krojač, 44 L na spridonji jeter. — V sili krščen otrok Jan. Goršiča, hišnika, '/* U1'°' vsled teškega poroda — V sili kršČon otrok g. Franca Šinida, okr. tajnika, '/4 uro, vsled prezgodnega poroda.
DunaJBka borsa 8.	aprila.
(Izvirno poročilo.)	
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   70 gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebra	.   72   .   «0 .
1860 drž. posojilo ....	• 103   „   75 „
Akcijo narodno banke   . .	953   „   - „
Kreditno akcijo.....	• 332   „   50 „
	. 108   „   75 „
	•    8   „   71'/s *
	
	107   „ (J5
	Tujci.
	7. april a.
Z otmi zdravnik
docent dr. Tanzer
iz Orffffrft ordinira v zobozdravniškem in zobotehničnem stroku vsak  dan  od  8.  do  6.  ure  tu v fjjubljciH*,   „Hotel   Klcfant"   v 1. nadstropji, sobe štev. 20. (109—1)
Pomudek od 7. t. m. skozi tri tedne.
V knjigovodstvu, korespondenci
v nemškem kakor tudi v slovenskem jeziku, tako tudi v kolonijalnom, manu faktur nem in pridolskem trgovinstvu zmožen mož išče službo. Natančneje se poizve v administraciji tega lista. (107—2)
Turnske ure (4617)
najbolje konstruirane in jako dober kup, s 31ctuo garancijo in plačili v obrokih se veduo dobivajo pri izdelovalcu
Janez M. Pogatsclmigg
Poilitart-Kropa na Gorenjskem.
Dr. Jos. Cucek,
dozdaj advokat pri sv. Lenartu v slov.
goricah, odpre svojo odvetniško pisarnico
7. aprila t. I. v I. nadstropji novega hrama p. n. oo. Minoritov v Ptuji.
Ptuj, 4. aprila 1873.      (108—2;
lir. 34(3.
Razglas dražlDoprodaje.
Po zaključku zastupničtva občinskega od 1. marca t. g. hoće bit v ovom obćin-skom glavarstvu dno 7. maja 1873 od 9. ure u jutro do poldne ustmena dražba za prodati naj bolje nudeeemu 3 do 4O0O rastjućih bukava u obćimkoj Sumi Lis i na.
Ciena je od 10 novčič za četvornu (kubik) nogu okrugle mjere.
Stabla pod 8 palac u sredilju (pomjeru) nisu razumljene u ovoj prodaji.
Svakoj ponudbi mora biti priklopljcna jamčevina od 2000 fr. a. v. i ostali uvjeti mogu se videti kod podpisanega ureda u običnih urednih urah.
Glavarstvo občinsko v Kastvu
(105—2) dne 2. aprila 1873.
Menja vn ica
„Wiener Commissions - Bank"
Nc*liottoiii-lii$r \r.
razpošilja
dobitne liste (Ižeztigs-Scheine)
na sledečo razpisane gruče sreček, in so morejo to sostave iz tega razloga najkoristnišim prištevati, ker jo vsakemu posestniku takšnega dobitnoga lista mogoče, vso glavno in postransko dobitke sam zadeti in razen toga obresti »O frankov v zlatu iu IO. gld.
v papirju uživati.
Gruča A. (IG ždtebanj na leto.)
Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledečo 4 srečko: 1 Sperc. državno Mrcčko 1».» IOO gld. od I. 1860.   Glavni dobitek 300.000 gld., z
odkupno premijo potegnene serijo 400 gld. a. v. 1 »pere. c. turdk. državno »rečko 400 frank.   Glavni dobitek  GOO.OOO, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Bruu«vl*ko »reeko 20 tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000 tolarjev broz
vsakšega pridržka. 1 Inabruško (tiroluko) »reeko.   Glavni dobitek 30.000 gld.
Gruča B. (13 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 »pere. «. turšk. državno »rečko -IOO frank.   Glavni dobitek  GOO.OOO, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod, Hruintviako arečko j60 tolarjev.   Glavni dobitek  80.000  tolarjev broz
vsakšega pridržka.
NachNcn-MeinlugeiiMka Nrccka. Glavni dobitek 4.r>.000 gl., 15.000 južnonemško veljavo. Potem dobitne li»te na peti del, Spere. drž. »reckeI. 1hg0. Mesečni obroki a U gl. Potem dobitne liste na vele državne srečko 1. iMesečni obroki a 10 gld. Potem dobitne tinte na pol državne arečke 1. I*»<M. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne li»te na pol ogeretke »reeke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitue Ii»tc na HruiiHviMke srečke 20 tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liMte na limbrunke Nrecke. Mesečni obroki a 2 gld. liazon tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica „Uicner <'oimni»*iouN-Buuk" vse kakor koli imenovane banki ne, lnenjiČno iu borzne opravila.
Potrjeno menjico in priporočila se na vse velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na tukajšneui mestu in iz pokrajino so naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene menjico in vrednosti se oziroma na vsakokratni položaj deiiarskega tržišča po najbolj dobrokupuib pogojih dajejo.
Opi avilski prostori so vsak dan od 'J. uro dopoldne do 0. ure zvečer brez prestanka odprti.
VlIJI 111*1  ilAPAPlln 8U n*t*n^no      tođJ na povzetje izvršujejo.  Zapisniki vzdigatov ■»•»"J" udlVUUO so po vsakem ždrebanji franko zastonj razpošiljajo. (80—11)
Tri Elefanta, Skorbinee iz Preddvora. — Aiuiablo Coupov iz Sistia-
?>6-, ~ , *;1^U ? Hde pt!ČL — Uoutach iz Hude. - Elnnzvvoig iz Pešte. — Bukvici), bchvveiger iz Dunaja. — Maria Skotic.
Pri Naliči:  Zduiušer iz Železnikov. — Joiubard in sopruga — Klin-gentels. — Nagy iz Dunaja.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi   pismeno   poseben   zdravnik   za   božjast €>. Iiilli*<-Ii. Berlin, LouisenBtrasse 45. (255—37) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".