257. številka.

Trst v soboto 10. novembra 1900.
Tečaj XXV
„Edinost
rhnia enkrat nn dan. razun nedeij in praznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša:
Za celo leto........24 kron
ca pol leta.........12
sa Četrt leta........ 6 _
sa en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine Re uprava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon 9tv. S70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računa jo po poeo d«
Vsi dopisi iut j se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruviiištvo. Naročnino in otlase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarmi se uahajitta v ulici Carintia štv. 12. UpravalStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliti piccolo štv. II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kcnsorcija lista „Edinost" v Trst
Škandal!
Za to, kar hočemo danes sporočiti čitateljem na tem mestu, res ne vemo druzega označenja, nego — škandal!
V številki našega lista od 31. oktobra t. 1. smo bili priobčili glas iz učiteljskih krogov, ki je dajal duška opravičenemu ogorčenju na tem, da si je deželno učiteljsko društvo Goriško nemškega nacijonalca izvolilo predsednikom in da se temu Nemcu na ljubo konference vrše v nemškem jeziku. Prsti so nas srbeli, da bi tudi mi se svoje strani ožigosali ta v resnici žalostni pojav v deželi, ki je pe veliki večini slovenska, po manjšini italijanska, nemška pa le po neznatni koloniji morda par birokratov in krdelca aristokratov! Prsti so nas srbeli, ali premagali smo se in se omejili na to, da smo uložili protest proti insultu, ki ga je napisal nekdo nekje na adreso onih, katerim bi se stališče, na katero se je postavilo deželno učiteljsko društvo za Goriško, morda ne zdelo naj pravilneje. Rekli smo, da gg. učite-jem nočemo kratiti slobode — po znanem pregovoru : vsakdo je svoje sreče kovač ! Gg. učitelji naj le store, česar ne morejo opustiti! Le »političnega paglavca« smo vrnili nedotaknjenega dotičnemu dopisniku ljubljan. lista. Sli smo torej do skrajne dopustne meje pri-jenljivosti in obzirnosti, ker nismo hoteli, da bi iz naših besed — pri ,nas je namreč vse mogoče — kovali s dokaze« o našem »sov-ražtvu« do učiteljskega stanu.
Ne prikrivamo tudi, da smo se nadejali in se nadejamo še danes —, da velika večina goriških učiteljev uvideva storjeno zmoto in da se ta zmota tudi popravi o prvi priliki. V tej veri nas je utrjalo tudi dejstvo, da se ni kdo ni oglasil v našem listu, ki bi hotel kako opravičevati, kar je pograjal naš gospod dopisnik.
Odločili smo torej, da bomo odslej molčali o stvari. Včeraj pa nam je došlo presenečenje, ki zahteva od nas neizprosno, da se iznebimo vsake obzirnosti in da govorimo, kakor je dolžnost narodnemu glasilu.
Včerajšnja pošta nam je donesla pismo iz Gorice. Osupnili smo. Tiskani napis samo nemški, naslov tudi nemški. Vnanja stran ni torej imela ni znaka slovenskega jezika.
Tiskani nadpis pa seje glasil: »Landes-lehrerverein von Gorz ud Gradišča«, naslov pa: ^Lobliche Redaction der -Edinost« in Triest« (! !) Osupelo smo gledali na tiskane in pisane črke pred nami. Slovensko-laško učiteljsko društvo v izključno slovensko-laški deželi ima samonemške kuverte in piše tudi slovenskim strankam nemške naslove I To je bilo prenemilo presenečenje....
Ali prišlo je veliko hujše, naša osupe-lost se je spremenila v ogorčenje in rudečica
srama in jeze nam je silila v lice..... Odprli
smo kuverto. Iz kuverte je zdrsnila — slove n s k a knjižica, knjižici pa je bil dodan dopis. Tiskana »glava« gori vrhu papirja zopet — le nemška. »Landeslehrerve-rein von Gorz und Gradišča. (!!!) Potem pa je sledil ta-le dopis: »Gorz, den 6. November 1900. Lobliche Redaction! Wir bitten Sie hiemit beifolgendes Biichlein in Ihrem ge-schatzten Blatte zu empfehlen. Fiir den Lan-deslehrerverein in Gorz und Gradišča: Der Viceprasident: Fr. Bajt I. r., Der Secretar: C. Rubbia« 1. r.
Prav za prav bi lahko tu zaključili, ker nagi dogodek je že sam na sebi tako kričeč, da more soditi vsakdo o njem brez vsacega našega komentarja.
Vendar pa se ne moremo vzdržati, da ne bi s par besedami dali duška svojemu ogorčenju. Užalilo nas je bilo, da so si učitelji goriški izbrali Nem«-a predsednikom in da so si izvolili nemščino razpravnim jezikom na konferencah. Sedaj pa, ko smo dobili to
pismo, se nam prva zmota vidi v mileji luči. Izvolitev Neme i bi se morda še dala opravičevati po posebni osebni kvalifikaciji in nemški razpravni jezik je dotični dopisnik onega ljubljanskega lista sam opravičeval le kakor najprimerneje sporazumevalno sredstvo v osebnem občevanju in skupnem posvetovanju med slovenskimi in laškimi učitelji. Mi sicer ne pripoznavamo takega opravičevanja, ali hočemo biti tolerantni do skrajnega ili ne prigovarjamo dalje. Ali naj razsežneja toleranca od naše strani ne more sezati tako daleč, da bi molčali o tem, da ima izključno slovensko-italijansko društvo učiteljev, vzgojevateljev naroda, samo nemške tiskovine ! ! Saj si ne moremo mi liti, da bi bili nam, uredništvu slovenskega lista, glasilu slov. pol. društva, doposlali tako tiskovino, ako bi imeli tudi slovenske. To je nezaslišano tembolj, ker celo nekateri državni uradi, ki sicer nikdar ne mislijo na to, da bi izvrševali jezikovno ravnopravnost, vsaj vzbujajo videz, nekako markirajo jednakopravnost s tem, da imajo dvo-ali trojezične tiskovine, če tudi jih ne izpolnu-jejo slovenski ! Deželnemu učiteljskemu društvu pa niti do tega ni, da bi v svoji korespondenci z najmanjim znamenjem vsaj markiralo, da živi v deželi, ki je izključno slovensko-italijanska. A kaj naj rečemo še le k temu, da to društvo celo slovenskemu listu piše nemški in da je podpisan slovenski nadučitelj ? ! To je naravnost zasmehovanje na naš naslov, a atentat na narodni značaj dežele goriške. Notorično nemško-nacijonalne firme, poznani laški ljudje se trudijo, da nam pišejo slovenski, kedar kaj žele od nas; kako naj bi torej molčali k postopanju učiteljskega društva v Gorici ?! Če že gg. nočejo več poštevati narodnega načela, pa bi vsaj morali vedeti, kako veleva najnavadneji takt!
Rekli smo, da hočemo govoriti brez ozi-rov, kakor nam veleva narodno čutstvo. In tako bodi !
Mi smo vsikdar pri poznavali bedno stanje učiteljev na Goriškem, vedno smo pov-darjali, da so plače, Iti jih dobivajo, nedostojne vzgojevateljev naroda, da so pravi škandal, in povdarjamo tudi danes, da je uravnava teh plač pereč nujen del socijainega vprašanja v našem slovenskem okvirju. Ali to moramo povedati povsem odkrito: kakor ne dopuščamo, da bi nas klerikalci v imenu vere ovirali v naši narodni borbi, kakor ne dopuščamo, da bi se v imenu liberalnega načela grešilo proti narodnemu načelu, kakor bomo vsikdar protestirali proti vsakemu poskusu socijalistov, da bi v imenu mednarodnega načela ali načela »humanitete« širili nar. indiferentizem — tako ne bomo molčali k temu. da bi deželno učiteljsko dr astro v Gorici v imenu krivice, ki se godi učiteljem, r imenu resnično žalostnega materijal nega stanja ttčitelj-stra. grešilo proti narodnemu značaju dežele Goriške in da bi v svojem poslovanju preziralo fakt, da so njega členi vzgojevatelji — slovenskega naroda! Tega ne moremo dopuščati, tem manje, ker ni slovenski del prebivalstva kriv na tej bedi učiteljev.
Mi ne bomo molčali, pa mafcari, da ostanemo osamljeni na govorjenju ! Tudi v tem slučaju se hočemo ravnati po reku : Principiis obsta !
Proslava stoletnice Prešernovem rojstva.
Dne 2. decembra letos se s t o t i k r a t povrne dan, ko se je rodil naš največji pesnik dr. France Prešern. V Ljubljani so nameravali ta znameniti dan proslaviti z odkritjem Prešernovega spomenika, kar bi seveda res bilo najdostojneje praznovanje pesni-
kove stoletnice. Ker pa odboru za Prešernov spomenik ni mogoče dovršiti do tega dne vse potrebno v odkritje spomenika, sklical je isti za danes sestanek načelnikov vseh narodnih d ru« te v v svrho, da se dogovore, kako naj se proslavi stoletnica *?
Sedaj pa jedno odkrito besedo na naslov tržaških ter istrskih Slovencev. Že dolgo časa sem se prirejajo po Kranjskem in Štajerskem veselice in zabavni večeri na korist Prešernovemu spomeniku in od povsod prihajajo osrednemu odboru v Ljubljani veče ali manjše svote čistega dobička teh prireditev. Le mi primorski Slovenci še v tem oziru nismo ničesar storili ter ostali nekako indiferentni, kakor da se nas ta stvar čisto nične dotika. To pa je popolnoma krivo. Mi se vendar smatramo za del slovenskega naroda in čutili bi se žaljene, ako bi nam kdo rekel, da mi ne spadamo k celokupnosti tega naroda, da smo mi le veja odsekana od njegovega debla. Opravičeno bi se čutili žaljene, ako bi nam kdo rekel, da nam koristi ali nesreče slovenskega naroda niso nič mari, da se moramo popolnoma omejiti nu svoje lokalne razmere. Mi se ne čutimo v prvi vrsti Primorce, Tržačane, marveč — Slovence, hčere in sinove jedne majke Slovenije : njeno srečo smatramo svojo srečo, njeno slavo svojo slavo in njene lw5Ii svojimi b<5li. To je edino pravo. In zato tudi je Prešeren naš pesnik, ker je pesnik slovenskega naroda : tudi mi moramo biti ponosni nanj, kakor so ponosni nanj rojaki na Kranjskem in Štajerskem ! Kakor ti imamo tudi mi dolžnost, da po svojih močeh pripomoremo k njegovi proslavi, bodisi že na ta ali drugi način. Kako vemo ceniti domačo umetnost in kako tesno se Čutimo zvezane s skupnim slovenskim narodom, to smo odločno pokazali s svojim mnogoštevilnim obiskom prve slovenske umetniške razstave v lepi naši slovenski prestolnici. Naj se li sedaj, ko gre za vredno proslavo naj-večega slovenskega pesnika, ne pokažemo solidarne z rojaki na Kranjskem in Štajerskem ? ! To bi bilo žalostno, da, sramotno znamenje za nas. Res je sicer, da nam naši lokalni narodni boji komaj pustč, da bi se oddahnili od političnili borb ter se bavili z umetnostjo. Tudi naše lokalne narodne potrebe zahtevajo toliko gmotnih žrtev, da skoro ne smemo in ne moremo misliti na to, da bi se z denarnimi podporami udeležili odkritja spomenika velikemu Prešernu. Ali kljub vsemu temu je naša sveta narodna dolžnost, da dostojno — našim mmeram odgovarjajoče — proslavimo stoletni spomin onega moža, ki je mali slovenski narod s svojim pesniškim genijem dvignil tako visoko, ter ga vredno vsporedil z drugimi velikimi kulturnimi narodi. V ta namen naj bi se dogovorila vsa naša narodna društva skupno z drugimi rodoljubi in rodo-ljubkami, da bi se sestavil primeren program za Prešernovo slavje v Trstu. Eventuelui čisti dobiček prireditve naj bi se — v očigled našim razmeram — dal novemu društvu »Narodni dom« z določb o, da se za bodoči »Narodni dom« v Trstu nabavi soha dr a. Franceta Prešerna.
Rojaki ! Zganimo se takoj, ne odlašajmo, da ne zamudimo lepe prilike, da dokažemo svojo narodno solidarnost ter ob enem pomnožimo svoje lokalne narodne koristi ! Slava spominu našega Prešerna ! Tržačailka.
Pravila društva „Narodni dom v Trstu".
(Zvršetek.) Občni zbor.
§ 11. Vsako leto meseca marca snide se občni zbor. Dan naznani upravni odbor v
tržaški »Edinosti« ali, če bi iste ne bilo, pa v drugem slovenskem dnevniku, in sicer vsaj 14 dni prej.
Upravni odbor skliče tudi izredni občni zbor, kadar se mu to potrebno zdi. Sklicati pa ga mora, če 30 drustvenikov to pismeno zahteva in naznani vzroke in dnevni red. Skiicati ga mora tudi tedaj, če to zahteva pregledovalni odsek.
Sklepčen je občni zbor, če je tretjina opravičenih glasov navzoča ; večina navzočih glasov odločuje glede sklepov.
Će bi občni zbor ne mogel sklepati, skliče ga upravni odbor znova čez 14 dni ; tedaj pa je občni zbor sklepčen brez obzira na število navzočih udov.
Občnemu zboru predseduje društveni predsednik ali njegov namestnik.
§ 12. Občni zbor ima te-le pravice :
1.	voli upravni odbor in predsednika;
2.	odobrava letne račune in nasvete zu uporabo prebitkov ;
3.	odobrava nakup zemljišča, sezidanje ali nakup poslopij ;
4.	Spreminja pravila, izvzemši tista določila, ki se tičejo deležniških pravic, ki se ne smejo spremeniti brez so glasnega dovoljenja vseh deležnikov ;
5.	voli pregledovalni odsek:
6.	sklepa o razi d u društva;
7.	pretresuje, oziroma sklepa o predlogih, ki jih stavijo društveniki ;
8.	določuje število deležev, ki se imajo amortizirati.
Občni zbor sklepa in voli z absolutno večino glasov. Ob jednakosti glasov odločuje predsednikov glas. Voli se po listkih, ali če kdo predlaga, per acclamationem. Za sluča volitve po listkih imenuje predsedovatelj dva skrutinatorja.
Za sklep o razi d u društva treba pa tri-četrtinske veČine in prisotnosti dveh tretjin vseh članov.
Upravni odbor.
§ 13. Upravni odbor je sestavljen iz iS udov in predsednika. Redni občni zbor, in če je treba tudi izredni občni zbor, voli vsako leto izmed udov 8 odbornikov in predsednika in sicer volijo predsednika vsi udje skupaj ; deležniki in ustanovniki volijo posebej 5 odbornikov, a ostali udje posebej 'J odbornike-
§ 14. Upravni odbor voli iz svoje srede predsednikovega namestnika, tajnika in blagajnika in določuje o vsem, kar ne spada v delokrog občnega zbora, in posebno : upravlja društveno imetje, izvršuje sklepe občnega zbora, sklepa najemne in podnajemne pogodbe deli podpore, izžreba deleže, sprejema in izključuje društvenike.
Sklepčen je odbor, če je s predsednikom ali njegovim namestnikom vred ♦ > udov navzočih v seji.
Predsedništvo.
§ 15. Predsednik (ali njegov namestnik) zastopa društvo pred sodnijo in drugod. Pra-vomočna pisma podpisuje predsednik ali njegov namestnik in dva odbornika.
Pregledovalni odsek.
§ 16. Občni zbor voli pregledovalni odsek f> udov, in ti volijo iz svoje srede predsednika.
Pregledovalni odsek nadzoruje opravi 1-stvo društva v vseh strokah uprave. On se sme podil cev a ti o stanju društvenih zadev, sme pregledovati društvene knjige in pisma, kedar ga je volja, in preiskovati društveno blagajnico. On ima letne račune, bilanco in nasvete o uporabi prebitkov pretresovati ter o tem vsako leto občnemu zboru poročati.
Pregledovalni odsek ima sklicati izredni občni zbor, če je to društvu v korist. Izbrano sodništro.
§ 17. Vse iz društvenih razmer izvirajoče prepire rešuje brez priziva, izbrano sod-ništvo, ki obstoji iz 2 sodnikov in predsed-
nika. Tista stranka, ki zahteva razsodbo prepira po izbranem sodništvu, ima ob jed-uem imenovati jednega sodnika izmed dru-štvenikov in to naznaniti nasprotniku, ki ima voliti drugega sodnika izmed društvenikov.
Ako tega najdalje v 14 dneh ne stori, imenuje prva stranka še tudi drugega sodnika. Sodnika volita predsednika in če se ne moreta pri volitvi zjediniti, odloči žreb med predloženima.
Sodništvo odločuje po večini glasov. Končne določbe.
§ 18. Kedar so vsi dolgovi poplačani in deleži amortizirani, ima se eventuelni prebitek uporabljati po sklepu občnega zbora v korist narodnih društev in ustanov v Trstu in okolici.
Ako bi se društvo razšlo, ali če bi bilo raspuščeno, pripade, če bi se prej ne sklenilo drugače, vse društveno premoženje razun deležev, ki se imajo povrniti deležnikom, v upravo »Tržaški posojilnici in hranilnici, registrovani zadrugi z omejenim poroštvom*. Le - ta ima izročiti vse to premoženje društvu, ki se z enakimi nameni ustanovi v Trstu tekom 5 let.
Će bi se tekom 5 let no ustanovilo tako društvo, ima »Tržaška posojilnica in hranilnica« vse premoženje likvidirati in realizirati
ralno pridobitev, kakoršnje ne bi bil človek smatral za mogočo ob naših razdrapanih razmerah : vso Avstrijo vidimo združeno v za-h te vanj u, naj Dalmacija pride do svojega prava, naj se enkrat popolni, kar se grešilo in zamudilo v minolih dobah na škodo te nesrečne in od avstrijske uprave toli zanemarjene, a po svoji legi ob morju, kakor zvezno ozemlje med morjem in okupiranima pokrajinama, toli važne dežele! Ako bi same moralne manifestacije mogle povzdigniti gospodarsko stanje kake dežele, danes bi se Dalmacija mogla veseliti na gotovosti bližnje srečneje bodočnosti.
Ali žal, da je madjarska požrešnost, spojena z nenavadno navihanost:o, težje padla na tehtnico, nego pa vsa moralna vrednost avstrijskih manifestacij Dalmaciji v prilog.
Seveda, ako govorimo o avstrijski jav-
Dol>a za reklamacije je potekla z današnjim dnem. Politično društvo «Edinost* je samo uložilo nad 300 reklamacij za III. kolegij in nad 200 za V. kurijo; nadalje je posredovanjem istega mnogo volilcev reklamiralo direktno in se je naše društvo slednjič primernim potom potegnilo za volilno pravico uslužbencev na državnih oblastih. Dela je bilo ogromno. Vsi trije nameščenci političnega društva «Edinost* so imeli vse polno posla, da so vstrežali zahtevam prihajajočih rekla-mantov. Delati so morali celo po noči.
Naša šolska mizerija. Pišejo nam: Pred dobrim mesecem sem enkrat jaz, dvakrat pa je moja soproga peljala fantiča, da bi ga vpisala v četrti razred tukajšnje drž. ljudske šole. Pošiljali so naju od Poncija do Pilata. Iskali so vse mogoče izgovore. za rv. razred, so rekli, je premalo zmožen nemškega
nosti, ne smemo misliti na tista peresa, ki s jezika. Dotični učitelj — imena mu ne vem primerno poslušnostjo služijo vsakemu go- j — pa je rekel, da za III. razred bi bil do-spodarju, torej sedaj Korberju. Ti možje ber. Peljali smo torej dečka v III. razred, vsikdar s tujim, narekovanim jim prepriča-j a tu nam je zopet rekel učitelj, da ga ne njem hočejo seveda dokazati celtf to, da je j more vsprejeti, ker da ni dolžnost njega, da bi gospod Kdrber izvojeval sijajno zmago a v- dečka še le nemški učil ! In ta učitelj je
strijskim interesom v prid. Ćeš: ukrotil je | meuda Slovenec.....!! Potem smo sproveli
Madjare, da so privolili v takojšnjo zgradbo dečka k ravnatelju, da bi ga vsprejel v ka-strategiško važne železnice v sandžak, na teri-koli razred. Odgovor pa je bil: »Ich kann drugi strani pa so se zadovoljili, da se grad- jhnen nicht helfen, der Bub hat halt nicht
ne hotela sprejeti te naloge, ali če bi ista ne obstajala, določijo zadnji upravni odborniki društva, korpu naj se poveri ta naloga.
§ 19. Društvo prične delovati takoj po odobrenju teh pravil, oziroma po preteku zakonite dobe po prijavi tega društva na kompetentno oblast.
Takoj potem se ima sklicati občni zbor za volitev predsednika, odbora in prcglcdo-valnega odseka. Do tedaj upravlja društvo in sprejema ude naslednji osnovalni odbor
na pokopališču je bil uprav dovršen in potem pa drugi dvogovor z Miciko. Prvi dvogovor, kjer ga Micika prosi, naj zapusti vas, pa že radi snovi in dolgosti ne more vgajati. Teta (g. P.), Jankova mati (gočna. Poniž), Luka (g. P.), Matija (g. Godina), Pivek (g. Čargo) in žena njegova (gdč. Odinal) so tako dobro pomagali, da je bila igri na vkupnost izborno harmonizirana. Le župnik g. Mikeluca je bil premlad. (Vsi duhovni nim.ijo take sreče kakor Jurizza). A na tem je bil kriv frizer, ki je tudi druge še precej površno maskirah Ako omenimo še, da so škedenjski tamburaši udarali izborno ter da so bile pavze kratke, menimo, da lahko zvršimo se željo, da so kmalo spet vidimo.
A. V.
Slava »Slavi«! (Dopis.) Prosim Vas, dovolite mi, da spregovorim nekoliko besed o delovanju uzornega pev. društva »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spoduji. Tako treba delati, kakor deluje to društvo v našem I. okraju okoličanskein ! Vedno je, rekel bi, mobilizirano. To je pokazalo minole praznike. Dne 31. m. m. se je udeležilo pogreba umrle Ivane Kovačič, matere dveh Slavašev. Na pogrebu se je zbralo obilo občinstva, da sprejmejo vrlo slovensko ženo k večnemu počitku. To je bilo veličastno pogrebno slavje. Društvo je nastopilo prvikrat se slovenskim »Usmili se«, dočim je prej navadno pelo latinski »Mizerere*, kar pa se, hvala Bogu,
ter uporabiti v namene, navedene v § 2.
Za upravljanje sme zahtevati odškodnino nja obeh drugih črt: Bugojno-Aržano in tudi (jie notlnvendigen Fahigkeiten U Na vpra-do 5°/0 čistega prebitka.	j ajjh £rte Samac-Doboj odloži! Ogrska nima šanje moje soproge, kaj bi bilo sploh nare-
Će bi »Tržaška posojilnica in hranilnica« torej nobene prednosti pred Avstrijo. Kako diti tu, je odgovoril ravnatelj: »F u hren
love slepe miši! Železnica iz Sarajeva v ; s j e ; h n i n die — italieniSChe Schule!! | ne zg0lli v'ee. Divno je bilo poslušati to lepo sandžak ni le strategiške važnosti, ampak Torej v italijanske šole nas pode!! Moja so-1 skladbo. To je sicer umotvor Italijana, ali
tudi komercijelne, a ker Avstrija ni zvezana pr0ga pa je odgovorila korajžno : Tega pa	čast, komur čast! To skladbo je društvo
s Sarajevom, dočim je Ogrska že zvezana po že ne » Kako se me more siliti, naj dečka	pevalo do cerkve, na pokopališču pa je za-železnici Brod-Sarajevo, dobi poslednja po dam v italijanske šole, ko niti jaz sama ne j pretresljivo žalostinko v zadnji pozdrav, gornjem podaljšanju zvezo z Mitrovico-So- znam italijanski! Rajši naj doma ostane! , Tako je plemenito plačilo, ki je daje pev-lunom, katera črta bo svetovne važnosti! Ali veste, kaj jej je rekel ravnatelj na\sko društvo »Slava« svojim udom o takih
Kdo ima torej dobiček in kdo ga nima?! te opravičene opazke'?! »Ja, so gel^en sie	žalostnih prilikah!
Pa tudi, kar se tiče odložitve gradnje av- jh„ zttruck nacli Hause!« Moja soproga pa,	Istega dne zvečer je priredilo društvo
strijske proge Bugojno-Aržano in ogrske Sa- ne bodi lena: »Kdo pa povrne stroške?! In	krasno pevsko zabavo v kremi »Obrtnijskega
mac-Doboj, je jednakost le navidezna, od če ga do dobe 14. leta ne bomo pošiljali v	društva« pri sv. Ani, kjer je mogočno doki ima sklicati tudi prvi občni zbor, ke- Madjarov uprizorjena komedija. Ta poslednja golo, pa bomo morali plačevati kazni!« i ne,a naža pesem. O tej priliki seje nabrala
dar bo prijavljenih vsaj deset udov: Pro- proga je za Madjare brez vsake komerei-; Ko sem pripomnil, da se poj dem pri-	tudi primerna svotica za družbo sv. Cirila
fesor Matko Mandiđ, časnikar, predsednik ; jelne vrednosti in so si jo le izmisljli, da tožit na namestništvo, seje zdelo, da seje	i* Metoda.
dr. Edvard Slavik, odv. konci pije nt, tajnik; I jmaj0 ueko protitežje proti železnici Aržano- ravnatelj malce ustrašil. Rekcije: »Nor so	Drugi "dan, dne I. novembra, je šlo
dr. Gustav Gregorin, odvetnik, blagajnik — ; Bng0jn0t ki |)a je za Avstrijo in sosebno gei,e jch jhn in die IV. Classe, abe* er	društvo in corpore na pokopališče v Skednju,
ter odborniki: dr. Josip Abram, odvetnik, dr • , Dalmacij0 velike gospodarske važnosti.	,vird dort sitzen wie eine Puppe!«	kjer je ubrano zapelo »Usmili se«, a storivši
Otokar %baf, odvetnik in Ante Bogdanovic, j Madjari so si izmislili železnico Samae-	Ali jaz poznam laških otrok, ki ne po-	ta lepi čin pijetete do mrtv.h, se je zopet in
Doboj, da so mogli potem reči : dobro, mi znajo ni besedice nemškega, vendar sede	corpore udeležilo dramatične predstave na
odnehamo od te železnice, ali tudi Avstrija notri. Naš pa zna pisati in čitati nemški, pa	korist družbe sv. Cirila in Meto« la. moraš odnehati od črte Bugojno-Aržano. Tako t„di nekaj govoriti. Ali pa je nasprotovanje Tretji dan, na dan sv. Justa, je šla
se je tudi res sklenil dogovor. Madjari niso prihajalo od tega, ker je bilo fantovo šolsko	* Slava« na pokopališče v Katinari ter je
zgubili ničesar, na avstrijski strani pa seje spričevalo pisano v »francozkem« —pardon :	pokazala tudi tam, kako časti spomin svojih
pogazil velik gospodarski interes.	v slovenskem jeziku?!!	mrtvih prednikov. — isti večerje društvo
Ali še nekaj druzega nečuvenega se je	'fo je torej naša šolska mizerija, kakor	priredilo pevsko zabavo na Katinari v g«»-
zgodilo: avstrijska vlada je popolnoma od- živi in nas mori. Slovenskih šol nimamo. Će	stilni g. Ivana Spetiča. Bila je to zabava,
stopila od jako kratke črte Banjaluka- Jajce, hočemo poslati otroka v nemško državno	kakoršnjih ima društvo le malo zal»eleženih
s katero bi bili dobili drugo direktno zvezo ljudsko šolo, pa nam kažejo v — italijansko.	v svoji kroniki. Ganljiv prizor je bil, ko se je
s Sarajevom. Avstrija se je umaknila od te 'fu stojimo torej pred žalostno alternativo:	mladi Sla vaš-vojaški novince Dragotin Gre-
črte, da-si — čujte, prosimo, čujte! da-si aji pUSti otroka brez šolskega pouka, ali pa	gorič poslavljal od svojih pevskih tovarišev,
so spodnja dela te črte že izvršena in tudi ga pošlji v zavod, kjer bo zgubljen za-te- in	0d preljubljene mu »Slave*. Iz srca je pri-
nekaj postaj že postavljenih, tako, da ne bi tvoj rod in morda za državno misel tudi ! !	poročal slogo v društvu in zahvaljeval se je
trebalo druzega, nego položiti tir. Rekli bi £D taki šolski mizeriji noče priti v okom	,m pouku, ki ga je dobival v društvu. Ko-
skoro, da Avstriji ni trebalo druzega, nego država (s par tisočaki), ki trosi milijone in	nečno se je zarotil, da bo, kamor-kol i ga
seči po tej kratki, ali prevažni črti. In ne milijone za vojne namene?!	bodo vozile vojne ladije, povsodi prej»eval
— tudi to so žrtvovali madjarski požrešno-	Dramatična predstava. «Mlinar in »je-	našo pesem in tla ne pozabi nikdar, da ga
sti. Plačana peresa pa imajo še toliko poguma, gova ^či* i^>adla je v Skednju kakor Duri i	je dojila slovenska mati. V" imenu »Slave
trgovec,
vsi v Trstu.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 10. novembra 1900.
Volilno gibanje. Istra. Iz Pomjana nam pišejo: Volitve volilnih mož na Pomjan-ščini so razpisane tako-le: občina Pomjan V. kurija dne 20. uovembra, četrta kurija dne 27. novembra; občina Marezige : 5. oziroma <>. decembra. Kakor se vidi je določen za peto kurijo samo en dan. Sedaj pa pomislite, da je n. pr. v občini pomjanski v V: kuriji 1022 volilcev. Kako naj vsi ti volilei pridejo na vrsto v jed ne m dnevu ? Ni mogoče, absolutno ne! Sosebno ne sedaj, ko so dnevi tako kratki. To je voda na mlin nasprotnikov. Volitev se bo raztezala pozno v noč in to ugaja njim, kajti noč ima zanje veliko moč. Saj nas uče skušnje, zlasti po škandalozni dogodbi o zadnjih državnozborskih volitvah vLabinju, kaki mojstri so nasprotniki v nasilju, zlasti ko je nastala noč. Volilei se napadajo, insultirajo in s tem dosezajo, da se preplašeni volilei umaknejo domov. Ali hočejo politične oblasti res dopuščati, da se s takim nasiljem krati stotinam volilcev volilno pravico ?! Kjer je toliko volilcev, treba vsaj dva dni. ako hočejo, da bo volitev redna, svobodna in zakonita.
Iz Grožnjana poročajo, da sta za to občino določeni dve sekciji, jedna v Grožnjanu ■samem, druga v Završju. Proti tej poslednji so italijanaši protestirali, ne treba praviti — zakaj ? Oni bi hoteli, da bi vsa občina volila v Gržonjanu, ker bi tam laglje kupovali, slepili in varali uboge kmete. »Naša Sloga« opominja naše može — in tudi mi se pridružujemo temu opominu — naj povsodi tam, kjer imajo Italijani občinsko upravo v rokah, •dobro pazijo, kateri dan in katero uro se prično volitve v pojedinih občinah iu pojedinih sekcijah. Italijani mislijo, da jim je vse dovoljeno na volitvah, za to treba paziti nanje o pravem času. Oe ne morejo izvedeti na županstvih, pa naj se hitro obrnejo do c. k. okrajnega glavarstva.
Dalmacija. Kompromis meil obema hrvatskima strankama je zaključen. Stranka prava dobi tri mandate in popolno svobodo v akciji proti eventuelnim srbskim kandidatom.
Bosanske železnice. Dalmacija sicer ne dobi že s daj svoje železniške zveze z Bosno, ali zabeležiti moremo velikansko mo-
da govore o zmagi dr. Korberja! Kakor da bi se nam poleg škode še rogali !
Hrvatski sabor. Hrvatski listi prijav
v Barkovljah uprav sijajno.	se mu je zahvalil nje predsednik ter mu
Ionsko leto, ko so to igro vprizorili v priporočal, kako se mu je vesli v vojaškem »Redutni dvorani*, izjavili smo, da se je ta *<»nu, k"ko naj obeuje s- slovanskimi brati, ljajo najviši reskript, s katerim se hrvatski jokava igraga že preživela; in tudi letos je a nikdar naj ne pozabi svoje >Slave« ! Na sabor sklicuje na dan 15. t. m. Zasedanje bo | nek(io izrazn že|j0> da bi bilo pač bolje, da bi želj° vrlega mladeniča so morali zapeti himno trajalo do Božiča. Razpravljali bodo le o-de- ^ na§i res tlol>ri jgraici poprijeli kake nove, te£a pevskega društva, katero je hotel še želuem proračunu za leto 1901. in o začasne mi yeSe	obljubilo se nam je tudi deloma enkrat slišati. Bilo je seveda raznih govorov,
podaljšanju finančne pogodbe z Ogersko. Sa-. VBtre&i tej želji. Kljub temu pa moramo da- ume se' tlli tluli ° predstoje«h volitvah.
nes, ko smo videli to igro predstavljati 1. t. Jako sta vplivala govora g. Pregarca in Nardina, m. v Skednju in 4. t. m. V Barkovljali, in ki sta se v l>rvi vrsti obračala do delavcev, i ko smo zrli t obeh krajih natlačeni, dvorani kako «e Ji,n Je vesti nasproti morebitnemu j občinstva, katero je s pravim vžitkom sledilo pritisku od strani gospodarjev. Konečno so Jutršnji shodi. Jutri bo politično, diru- hudobnosti Črnotovi, nesreči Jankovi in Mi- priredili šaljivo zabavo. Veseli in zadovoljni štvo »Edinost« sodelovalo na štirih shodil*: j cikini, moramo že spremeniti nekoliko svoje j 80 se vračali na svoje domove, želeći, du bi v Dolenji vasi (postaja Lupoglava), na Milj- j menenje ter želeti, da nam jo naši gospodje Ul<1[ nadalje v |lepi slogi delovali za našo. skem hribu pri Božiču (sklicevatelj, je dekan igralci le obdrže na svojem repertoarju, ter jo narodno stvar. Le to moram še pripomniti, Kompare), v Gropatii in Trebčah. Posleeinja ; (>d slučaja do slučaja vprizorč posebno po tIa 9e Je »Slava« tudi na tej zabavi sporu-dva shoda se pričneta ob 4. uri popoludne.
mostojnost Hrvatske — kje si ? !
Tržaške vesti.
Čujemo, da je za ta shoda veliko zanimanje, nadejamo se torej, da bosta odlična toliko po udeležbi kolikor po zanimanju za razprave.
Kralj Jurij Grški t Trstu. S sinoćnjim brzovlakom ob 9. uri in 10 minut se je pripeljal z Dunaja kralj Jurij Grški, katerega spremlja princ Nikolaj. Na kolodvoru so ga pričakovali tuk. grški konzul dr. Vittori, zastopniki grško-pravoalavne cerkve, poveljnik kralj, grške vachte »Amphitrite« in mnogo tukajšnjih Grkov s soprogami. Kralj je nagovoril nekoliko gospodov, potem pa se je v kočiji odpeljal na obal Sanitit, od koder sta se s princcrn prepeljala na »Amphitrite«. Ista je kmalu potem odplula proti Pireju.
okolici. Da smo svoje menenje spremenili, je nilrt družbe sv. Cirila in Metoda, nabravši bila vzrok, in cel6 glavni vzrok, tudi pred- primerno svotico.
stava sama. Ni pretirano, če trdimo, do ta- Umrljivost y Trstu. Od 2S. okt. do eega Čraota, kakoršnjega namje letos vstva- vstevši 3. nov. je umrlo moških in 42 žen-ril g. Negode, ne dobimo tako z lahka na skih, skupaj 80 oseb, proti lOtf v isti dobi odrih diletantov. Sebičnost, trdo&reuost čutili lanskega, leta, in sicer starih tlo 1 leta, smo iz vsake besede, vsake kretnje. Po- 7 do 5. tet, 6 do 20 let, ;> do .'>0 let, 3 do sebno lep prizor je bil z Miciko, nje «smrt» 40 let,. 14 do »iO- let, 22 do HJ let in 1 nad pa prav umetniška. O «Miciki>> primadoni naši, 80 leU Povprečna umrljivost tega tedna znaša pač ni treba zgubljati besedi, ako povemo, 24.0 i*l tisoč. Smrt je provzročila sušica v Ha jo je predstavljala gospa G. Občna želja 14, bolezni v sopiliU v 10, enteritis V l, legar je, da bi jo videli kje v kaki veliki naslovni v slučajih, škrlatiea v 0 krup v 2 in vlogi, kjer bi zamogta pokazati ves s\u>) ta-1 hriuavica v t slučaju.
leni. Isto moramo reči o Janku, katerega jej Dražbe premičnin. V poned., dne 11. predstavljal g. Jaka Štoka in Če smo dobro { novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled obveščeni, nam bo v kratkem prilika oceuje- naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za ci-vati ves njegov igralski dar. Njegov nastop ! vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
v Zagati del Macello vecciiio št. stroj na plin, tehtnica in oprema v zalogi.
Popravek. V »Edinosti« št. 254 izkazani znesek za Ciril-Metodovo družbo je nabral gosp. Kodrič v krčmi »Obrtnijskega društva« pri sv, Mariji Magdaleni spodnji in ne v Skednju, kakor je bilo poročano po pomoti.
Aral>ei v Trstu. Sinoči ob 6. uri zvečer se je pripeljalo iz Ljubljane 15 Arabcev: odtodi odpotujejo s prihodnjim parnikom v Aleksandrijo. Med vožnjo je nekemu istih neznan tat baje ukral 8 napoleonov.
Dvojni samomor. Včeraj sta se v ulici del Ronco zastrupila s fenilno kislino 20-letna Argia Campolin iz ulice Ireneo št. 3 in 22-letni trgovinski agent Hektor Davia iz iste hiše. Oba sta umrla. Trupli so spravili v nju stanovanji.
Z liašill sodišč. Včeraj sta bila na tukajšnjem deželnem sodišču obsojena Andrej Hrovatin in Andrej Bembič iz Loparja pri Kopru prvi v 3, drugi v 2 meseca ječe in v plačilo 38 kron odškodnine, ker sta dne 8. septembra nevarno ranila nekega A nt. Udo-viča. Trije soobtoženci so bili oproščeni.
V morje je padel včeraj predpoludne 12-letni učenec Fran Susteršič iz ulice [Ci-sternone štv. 246. Hotel je skočiti v neko barko, a je stopil mimo iste. Pilot Josip Pic-coli je skočil takoj, oblečen, kakor je bil, za dečkom ter ga jc rešil. Dečka so spravili v stanovanje roditeljev.
Vremenski vestu i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 13.3, ob 2. uri popoludne 18.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.1 — Danes plima ob 10.25 predp. in ob 0.0 predp.; oseka ob 4.49 predpoludne in ob 5.37 popoludne.
Vspored »Martinovega večera«, ki ga priredi pevsko društvo »Zarja« v Rojauu jutri, v nedeljo dne 11. novembra t. 1. v prostorih »Konsumnega društva«, je sledeči :
1.	I. Laharnar: »Dijaška«, možki zbor. 2. F. S. Vilhar: »Ružici«, samospev soprana, spremljevanjem glasovirja. 3. I. Petz: »Domače življenje«, valček, dvospev deklic. 4. St. Pirnat: »Kukavica«, mešan zbor. 5. F. S. Vilhar: »Mrtva ljubezen«, samospev soprana s spremljevanjem glasovirja. 6. »Zapirajte vrata«, šaloigra v enem dejanju, izvajajo domači diletantje: 7. Ples. Začetek točno ob 5. uri pop.
Kdor ne pojde torej jutri na shode, pa kar v Rojan na »Martinovo« slavje pod egido naše zaslužne »Zarje«, ki hoče pokazati, da v Rojanu še ni izginil humor — vzlic Jurizzi !
Družba sv. Mohorja. Knjige družbe sv. Mohorja so prišle in se začnejo razdajati v ponedeljek 12. t. m. pri poverjeniku č. gosp. Antonu Stemberger-ju, ulica St. Griovanni št. 14, III. nadstropje.
Vdobivajo se vsaki dan od poludne do
2.	ure in pol popoludne in od 5. do 7. ure zvečer.
P. ii. udje naj blagovolijo držati se teh ur ter o prejemu knjig tudi plačati letnino az 1901.
Za zastavo pevskega društva »Kolo«
je nabral g. Sebastijan Oeučur (starši) v krčmi »Konsumnega društva« pri sv. Jakobu 2 gl. 40 nč. ; k temu je dodal g. krčmar Krasna 1 gl. in g. Peter Nazar 60 nč. Skupaj 4 gl. Hvala !
bila precej živahna, s kravami srednja. Konje so kupovali kupci iz Trsta, vole kupoval navadni kupec z Mora ve. Krave so se večinoma mej domačini prodajale.
*	U m r 1 a je 8. t. m. v Meranu grofi-nja A p r a x i n, mati baronice Olga Hein, soproge kranjskega deželnega predsednika.
*	M e d v e d a ustrelili so dne 6. t. m. o lovu na zajce in srne v lovskem okrožju dr. M. Neubergerja pri Podložu. To je v kratkem že drugi slučaj ter se baje po onem kraju klati še več teh kosrnatinov, katere so privabile drnulje In hruške, ki so letos bogato obrodile. Medved tehta dva šteta 62 funtov.
*	Šolske vesti. NaduČitelj Peter G r o s s v Zagorju je vsled svoje prošnje umirovljen. Učitelja pri sv. Križu poleg Tržiča, J. J e z e r š e k, in v Horjulu, J. P o-k o r n, sta imenovana naduciteljema. Učitelj v Planini pri Vipavi, J. G r a d, je premeščen v Podrago ; Ivana S i m o n č i č je imenovana definitivno za Dobravo pri Zasipu ; Ljudmila B u k o v i c je premeščena iz Petra pri Novem mestu v Postojno. Za prvi razred ljudske šole v Dobrepoljah je dovoljena vsporednica. Gimnazijski učitelj v Novem mestu M. M a r k i Č, je dobil naslov profesorja.
*	Valvazorjev kip v L"j ubijan i Kranjskemu zgodovinarju Valvazorju postavi država na lastne stroške spomenik v Ljubljani. Kip ima izdelati kipar gospod Alojzij Gangl, učitelj na ljubljanski obrtni šoli. Naučno ministerstvo je gospodu Ganglu, v svrho da izdela model za Valvazorjev spomenik, dovolilo dopust do 15. septembra 1901.
nes-u v kapeli letovišča »Marija Tereza* vršila cerkvena j*oroka princezinje Marije Kristine Burbonsko-sicilske z nadvojvodo Petrom Ferdinandom. Cerkvene obrede je izvršil vladika iz Nizze mons. Chapon.
Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domačega sredstva »dra. Roze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag-nerja v Pragi, 203. — III. — Glej oglas!
60.000 kron znaša glavni dobitek invalidne loterije, kateri se izplača z 20°/o odbitkom v gotovini. — Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje dne 10 novembra 1900.
Vesti iz Kranjske.
*	Ušel je te dni popoludne 34-letni prisiljenec v Ljubljani, Martin Oven, pristojen na posestvu barona Codellija.
*	Samomor v oj a k a. Pred tremi tedni smo poročali, da se je v domobranski vojašnici ustrelil rac. podčastnik J. Pečnik, in sicer radi obupa, ker je njegov višji nenavadno kruto postopal žnjim. To vest pa smo potem na podlagi «Slovenčevega» poročila popravili tako, da se je vojak ustrelil iz bojazni pred kaznijo, ker je poneveril nekaj denarja. Danes pa «SIovenec» zopet de-mentira to vest — na prošnjo pokojnikovega očeta — sledeče : Na podlagi poizvedel) na stotnijskem poveljništvu se je dokazalo, da Pečnik ni poneveril nobenega Jdenarja, mar-vsČ da je radi druzega vzroka iskal smrt in jo tudi našel.
*	Uravnava Save pri Verneku in Hotiču se v kratkem prične.
*	Na ljubljanski mesečni semenj dne 8. novembra je bilo prignanih '603 konj in volov, 341 krav in 50 telet, skupaj 994 glav. Kupčija s konji in voli je
Vesti iz Koroške.
H e i 1 W o 1 f! Na shod v Grebinjskem Kloštru, ki ga je bilo priredilo »katoliško in gospodarsko društvo«, je došel tudi parček nemškutarjev, ki sta zatulila »Heilf AVolf« in — odšla. Sta pač dokazala, da je ljudij na svetu, ki se tudi o resnih prilikah znajo
—	smešiti ! Naj le heulajo, da le naši kmetje ostanejo trdni, kakor so se kazali na shodu !
Na nekem drugem shodu se je oglasil
—	hlapec nekega nemškutarja s trditvijo, da Slovenci zatirajo Nemce ! ! Bržkone se je »gospod« vendar sramoval take bedastoče, zato je poslal hlapca žnjo na shod. Tudi naši Italijani pravijo, da jih mi proganjamo. No, krivičnik je krivičnik, naj pa že živi v Trstu
ali pa na Koroškem.
1 _
Razne vesti.
Ponesrečena parnika. 7. t. m. sta trčila parnika »India« in »Amarvllis«, ko je prvo imenovan; parni k hitel drugemmu na pomoč. Parnik »India« je o tem dobil večjo poškodbo; vendar se ni potopil ter došel z vsem rešenim moštvom parnika »Amarvllis« v Cherbourg. Le dva moža ponesrečenega parnika sta našla smrt v valovih. — Glasom poročil iz Londona se je minolo sredo v parnik »Citv of Vienna« zaletel nek neznan parnik ter se je imenovani parnik takoj potopil. Od 20 glav moštva se je rešil le kurjač.
Bratje Čehi in stoletnica našega Prešerna.
Kakor so se bratje Čehi vedno zanimali za vsak važen kulturen naroden dogodek v nas Slovencih ter se ga na katerikoli način vde-leževali, tako je tudi obhajanje stoletnice našega pesnika-velikana, dra. Franceta Prešerna, i našlo odmev v bratih Čehih. Vrla češka podružnica slovenskega planiuskega društva priredi v spomin Prešernove stoletnice dne 15. I t. m. slavnosten večer v dvorani «Umelecke besede* v Pragi. O pomenu našega pesnika bo govoril pisatelj gosp. I. Hudec. Na slavnostnem večeru pa bosta sodelovala tudi čl ena *Nar. divadla», gospoda R. Ineman in B. Ptrfk.
Grozna nesreča na železnici. Iz Offen-bacha javljajo, da sta predsinoči ondi trčila dva osobna vlaka. O tem se je vnel kotel za plin, nastala je eksplozija ter zažgala oba zadnja vozova. Potniki v drugih vozovih s« bili le neznatno poškodovani, v zadnjem vozu pa so zgoreli bržkone vsi potniki, katerih je bilo, soditi po ostankih nesrečnih žrtev ognja, kakih šest ali osem. Tudi blizo \Vaterloa-a je trčil neki osebni vlak s tovornim vlakom ; o tem je bil porušen prvi voz osebnega vlaka ter stroj in več voz tovornega vlaka. Glasom poročil sta kurjač in strojevodja tovornega vlaka mrtva, 11 potnikov, izvečine delavci, n: menjeni v Bruselj, pa je teško ranjenih.
Poroka nadvojvode Petra Ferdinanda.
Včeraj ob 10. uri predpoludne se je v Can-
Družbi sv. Cirila in Jletodaso od 27.
septembra do 31. oktobra poslali prispevkov j p. n. gospoda in društva : Upravništvo »Slov. Naroda« 275 K 22 st., kapi. Jos. Meško v Šmarju pri Jelšah zbirko 5 K 20 st., ravnatelj Avgust Endlieher v Dalmaciji ob smrti bratovi 20 K, obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K, benef. Jos. Cegnar na Vrh-polju 15 K 40 st., podružnica v Žužemberku 70 K 12 st., A. Aškerc 5 K, podružnica za Vuhred-Marenberg 50 K, ženska podružnica v Dol. Logatcu III. pokroviteljnino 200 K. izvenkadem. podružnica v Gradcu 66 K, kat. nar. bralno društvo na Vrhniki pokrovitelj-nino 200 K, odgojitelj Fr. Svetič v Hamer-steinu (Češko) 5 K, ženska podružnica v Sežani 150 K, ženska podružnica v Trstu 500 K, denarničarica šentpeterske ženske podružnice v Ljubljani za prodane znake 190 K, ! žup. Iv. Vrhovnik hranilno knjižico v vrednosti 93 K 84 st., last bivše nakelske podružnice.
Blagajništvo družbe sv. Cirila i n M e t o d a.
jih je bilo ranjenih in tOO ujetih. Angleži sa zaplenili 7 topov. Angleži so zgubili 3 Častnike in 4 prostake.
LONDON 9. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa iz Johanneshurga z dne 8. t. m. javlja: Polkovnik Legales je presenetil dne 5. t. m. Bure od Bothaville proti jugu ter jih docela užugal. Angleži so zaplenili 12-funtni in 15-funtni top, 4 tope sestava Krupp in 1 top sestava Maxim -r vsem strelivom ter so ujeli 100 Burov. 25 Burov jo padlo, .*J0 je ranjenih. Angleži so zgubili 3 častnike, med njimi polkovnika Legase-a in S mož; 7 častnikov in 26 mož je ranjenih. Steijn in I>e-\vet, ki sta se udeležila bitke, sta odhitela z bojišča.
(Nam se zdi to jednostavno nemožno, da bi poleg jednega polkovnika in 3 častnikov padlo le S mož. To ni nikako razmerje! Op. ured.)
mr šunke
suhe, male, razven krače brez kosti, kilo 95 kr., posebno za gostilne, kranjske klobase, velike, po 18 kr. iz samo prašičevega mesa pošilja proti povzetju
Ivan Ev, Sire v Kranju.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr,
v lastni hiši.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o» ue d* bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 51/3°/0-
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Brzojavna poročila.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 9. (K. B.) Brzojavka dopis- StailjG iTM. YlO£ leta 1899. O&OglO K. 1,400.000.
One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
ulico (v bližini dobro poznane k a v a r n e F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
j nika lista «Dailj New3» iz Shanghaia od dne	POŠtliO'lirail. Mil ŠtY. 837.315.
7. t. m. pravi, da je zvedel uradoma, da je kitajska vlada dala podkraljem v dolini Yang-tsun formalno zagotovilo, da taotaia v Shang-haiu ne odstavi. Uradnike, ki so zakrivili klanje v Paotingfu-u, so v ponedeljek postre- i ljali. Kitajski listi javljajo, da je cesarska ,
, , ,	i ,	,	• j da smo se preselili \
vlada, ker se je bala ekspedicije za vezni h <	*
| čet v Singanfu, poslala kitajsko vojaštvo v Commerciale ŠtV. 3 Cangčefu, da se isto tamkaj postavi napredovanju zaveznikov nasproti.
LONDON 10. (K. B.) Lord Salisburv je izjavil včeraj v svojem govoru na banketu v Guildhallu glede Kitajske, da ima evropski koncert dve izrecni svojstvi : Na en: strani da skuša ohraniti mir med velevlastmi, na drugi strani pa deluje na to, da zavleče za delj časa rešitev baš važnih vprašanj. Nem-ško-angleška pogodba glede Kitaja ima na- J men, da ohrani integriteto Kitajske in politiko «odprtih vrat*. Govorniku se zdi zelo umestno, da velevlasti soglašajo s tema temelj aima načeloma. Kajti, ako se isti izvršita, odpade vsaki razlog, da bi se tako boječe bavili z rešitvijo kitajskega problema. Potem da ne preostane druga, nego pripraviti pot, po katerem vdobi Kitaj zopet pravilno vlado in blagostanje, ki bo pospeševalo trgovino. Potem bi se velevlasti lahko združile v to, da odtegnejo temelj nevarni ideji da je prišel čas, ko je mogoče kršiti integriteto Kitajske ter se z malimi močmi iste polastiti in v njej zapovedovati, namesto da bi se pustilo, da se Kitajska vlada sama. Govornik je menenja, da b« izvršitev navedene ideje bila združena z velikimi nevarnostmi. Izjava dveh velevlasti, da nimata tega cilja, je velike važnosti.
LONDON 10. (K. B.) »Daily News« javlja iz Niutšvanga dne 5. t. in., da tamošnje kraje vznemirjajo roparji, katerih o tem nihče ne moti. Rusi da so Kitajce razorožili ter se isti radi tega ne morejo braniti. Dan za dnevom se gode nasilstva in umori. Rusi da. ne morejo zatreti nemirov. Vojna v južni Afriki.
HAAG 9. (K. B.) Bursko odposlanstvo pojde v torek na Francosko, kjer se snide s Krugerjem.
BLOEMFONTEIN 8. (K. B.) Buri so včeraj napadli in zasedli dve farmi, 12 milj odtod.
BOTHAVILLE 8. (K. B.) Reuter javlja: V tukajšnji bitki je padlo 23 Burov, 30
izdeluje in pošilja
Prva mih Melovaliiica taniluric
J. Sffepušin ^ ^ ^
4. Sise k (hrvatska)
Odlikovana na pariški razstavi 1900 in na miljenijski razstavi 1896 z velikimi kolajnami.
Velik ilustrovan eenik se pošilja na zahtev vsakemu brezplačno in franko.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC •
pri cerfri st. Petra (Piana Bosario pod umsko šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospod©, gospe in otroka Poštne naročbe ne izvrže ▼ tistem dnevm. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo bi točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojn« naročbe se priporoča
Josip Stantič
torij, mojster
Proti malokrvnosti
Železnato vino
lekaFnarja G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Nj. Svetosti papeža,
Ima v sebi
90 krat več železa
kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno viuo.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsied bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
8 poskusiijo se še le prepriča,
da se toči v gostilni
Karla Sosič
v Trstu, ulica Romagrna št. *20
prve vrste vipavsko belo vino po 44 nvč., istrsko črno pa po 40 nč. — Kuhinja gorka in mrzla vedno gotova.
Gostilna je odprta do polunoči.
Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obisk.
jftartin jfiarc .
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno
„All'antica lavandaia"
3W ulica Industria št v. 39. pri Sv. Jakobu;
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo.
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Trpv.-oDrtna reestrovai zaflria
z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška nI. št. 1., I. na d str.
Mova kreuoalna tekočina za konje
8 zlatih. 19 srebrnih kolanj, 30 Q častnih In zahvalnih diplom.
O
09
a
0
iS
o
1 ©
40
C c
O
Rabi se že skoro 40 let v dvomili konjišnieah ▼ veijili vojaških in civilnih hlevih za krepčanje pred K velikimi in po istih, kadar si konj nogo izpalnie, • otrpnjenosti kit itd. leta ustosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijab Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima
Fran Ivan Kurizda,
^ Ti
o. kr. avstr. ogerski. kralj, rumunski in kn^ije bol-, •	garski dvorni zalagatelj. ^
Okrožno lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
ij
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
ta
i; lttarm B. Fraptr-ja v Prani
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
i!
Glavna zaloga:
Lekarna B. Frapr-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu'
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenburg. P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanet+i, A. Praxmarer.
I
Veliki krah!
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika to- , varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6.60 in sicer: <1 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klini o ; ti komadov amerikanskih pat, srebrnih
vilic iz enega komada ; 6 kom. amer. pat, srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic: 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko:
G kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najtin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60.
Vsek teb 4'2 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na
nikakšci slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno.
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljie gospodarstvo. Dobiva se edino le v
Svojo zahvalo
izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva.
Z vsem spoštovanjem
Žnideršič S Valenčič
II. Bistrica v oktobru 1900.
k
n
H K
i k
A- HIBSGHBERu - a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Duiiali II., RemUrandtstr. 19.
Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje.
Čistilni praSek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno Q> znamko (zdrava kovina.) Izvleček iz pohvalnih pisem,

k *
*
n
n *
X
Cart Greinitz Jteffen
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
BV predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon. stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼•e tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Miajstoi, namizno in iiSno opravo, železne metle in pred ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
X X X X X X X X
n
X
n u
X X
X
Sreekanje danes ol> 8. uri zvečer.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	L j ubijana. Oton Bartuach, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Toma ž R o ž a n c, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna. prosim, da ini pošljete še jedno.
Š t. P a v e I pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Vojaških invalidov velika
zlata in srebrna loterija
Glavni dobitek: ^ObOOO KR0N
v gotovini z 20 °/0 odbitkom.
INVALIDNE SREĆKE PO 1 KRONO
PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandl & C.ie, Mercurio Triestino. Ign. Neumann, Henrik Schielfmann.
Obrestuje liranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4 V2°/0 in vloge na Conto - eorrent po 3.60°/o* Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1o°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.300.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Zaloga
olja in kolonijalnoga blaira.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici ghega št. 11. v trstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa. mila. kave. sladkorja, riža itd.
Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve ou f> kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani
Alojz Trevisan.
M. AIT E
Trgovina mani fakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za mo^ke in ženske obleke, flanelo, perkal za obleko in bluze \ najnovejšem risanju, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s pod vleko sili volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave iu narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudneje
M. A i te.
Tržaška posojilnica in hranilnica
legistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
^ Posojila dajejo se samo zadružnikom jo sicer J na uknjižbo po o \,°/0, na menjico po S na zastave po 51 2°'0,
N Uradne ure so : od 9—12 dopoludne iu od V 3—4 popoludue.
K Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 C dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 po-£ poludne.
5
Poštno hranilnični račun 816.004
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, m pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Auton BreSeak, Gorica, Gosposke ulice Štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
t
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Spitalske ulice Št. 2.	Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.	Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promeae k vsem žrebanjem.	Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/-% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.