MOBILIZACIJE ŠVICE RADI NOTRANJIH NEMIROV V NEMČIJI Pijansko vojaštvo ne prejema plače in stalno strada ter berači hrano okoli civilistov. i| Kupujte n^jobrambne bonde! %VICTORY m buy togu UNITED «561 "»TU IJlAR JgW STAMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI OLUME XXV. — LETO XXV. Kupujte obrambne bonde! The Oldest KBU/ICTORY Slovene Daily ISM buy in Ohio OTKjft UNITED NV'flfl STATES fWt,WAR Best Advertising JwJjV STAMPS Medium I«— - CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 16, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 140 !vicarji pričakujejo izgredov v nemčiji in otvoritev nove fronte zaveznikov ^ONDON, 15. junija. — Po-a> ki so prispela, v London j .anJaJo, da namerava izve-Vlca na jesen splošno rao-^CIJo svoje oborožene sile, acer predvsem iz bojazni . Vedno naraščajočimi no-®?mi težavami v Nemčiji in - A kjer vojaštvo ne prejema plače in je zaradi pomanj-zivil tudi podhranjeno. ,t2ve^ s tem je zanimivo, da lz Ljubljane poroča, da isko vojaštvo v Ljubljani °:olici berači okoli domači-zmia. — Uredništvo). Kaos na Vidiku - £ mobilizacija Švicarji oborožene sile bo potrebna slučaj angleške invazije ltlenta, zaradi izbruha so-v Franciji in zaradi lljlh razmer v nemškem Španski lojalisti se hočejo boriti v mehiški armadi General Miaja in drugi veterani španske ljudske armade so se prijavili za boj proti osišču. ^osti In Vui j italijanski vojaki bera- 1 Žij° iz Italije naznanjajo, k Rojaki v romanskem o-i^'kjer je bil rojen Mussoli-° slabo hranjeni, da bera-gj Prebivalstvu živila. Ita-? vojaki se tudi pritožuje Je vlada silno zaostala lh°Vo plačo. ltev parkov in mestnih vrtov Prizadevanju, da se odpo-^ Pomanjkanju živil, so iz-v Milanu vse mestne vrto- Parke ter jih posadili s % toda komaj se je U ' je prebivalstvo planilo Podkupljivost nacijev Dalje je na delu velika organizacija, ki spravlja z k drag denar ljudi iz Nemčije v Švico. V Švico sta nedavno prispela dva letalca, ki sta izjavila, da sta dobila s podkupnino nacijskih uradnikov uradne listine, ki jima omogočajo neomejeno potovanje. Za pomoč odhoda iz Nemčije je določena fiksna pristojbina: 10,000 mark ali $4,000 za osebo. Vojaške oblasti v Grčiji so zagrozile, da bodo dale postreli-ti 300 talcev, ako Grki ne prenehajo s sabotažo proti osišču. Skrbi radi Hamburga Nadaljne velike skrbi povzročajo nacistom izgredi v Hamburgu, kjer je bilo, po zadnjih poročilih' ubitih te dni 24 ljudi iif kjer je močna stranka nemških levičarjev pomagala tekom [prve svetovne vojne strmogla-[ viti nemške oblasti. Gestapovci so pobili v Hamburgu 25 ljudi tekom prerivanja, ko so mladi delavci v pristanišču vrgli med ljudstvo nekaj perišč kavnih zrn. lovo kr, planilo Posajena polja ter po-ompir iz zasutih razo- MEXICO City, 15. junija. — Tukaj se poroča, da bo najbrže sprejetih v mehiško armado večje število bivših španskih lo-jalističnih častnikov, med njimi general Miaja, junaški' brambo-vec Madrida, katerega pa je moral končno izročiti premoči Francovih fašistov. Ministrstvo obrambe se je zelo laskavo izrazilo o teh španskih veteranih, ki so pripravljeni, boriti se ob strani Mehike proti skupnemu sovražniku ter je izjavilo, da je zapisalo njihova imena v "častno knjigo". O-menjeni bodo poklicani v službo, čim se pojavi tozadevna potreba. General Miaja je podal United Press koncernu izjavo, v kateri je naglasil pomoč Mehike lojalistični španski vladi za časa njene borbe s španskim fašizmom, in dejal: "Je pa še drugi motiv, ki je močnejši od motiva hvaležnosti, ki nas sili k prostovoljnemu pristopu v to borbo. Mi smatramo Mehikance za naše brate, Mehiko za naš drugi dom, stvar Mehike pa je poleg tega stvar vseh zavezniških narodov in naša lastna stvar." klečeplaztvo izdajic "Hrvatski Narod" 24. maja: "Opolnomočenik notranjega ministra v Sarajevu Šandor Benak in komandant "črne legije" Francetic sta predala nemškima generaloma Pavlu Baderu in Jo-hanu Fortneru in polkovniku Gustavu < Schuschnigu v znak priznanja za sodelovanje nemških čet pri "osvoboditvi" vzhod nih pokrajin zgodovinsko bosansko orožje. ZADNJE VESTI MOSKVA, 16. junija. — Nemci so vrgli proti ruskim obrambnim črtam pri Sevastopolu sedem artilerijskih polkov s slovečimi "velikimi Bertami", dočim pričakujejo sovjetske čete na harkovski fronti nemškega napada, v katerega bodo vrgli Nemci najmanj 500,000 mož. Prvi dan kampanje za nabiranje starega kavčuka se je nabralo v Clevelandu toliko starega gumija, da bi zadostoval za vse potrebe pri izgradnji 20 bojnih ladij. Japonci zopet tepeni pri Attu otoku Ameriški bombniki so po-greznili japonsko križar-ko ter poškodovali nosilko letal. — Sedem ladij bombardiranih. ŽUPAN POZIVA K DELU IN SLOGI Ginljiv govor žppana Lau-scheta ob podelitvi častnega praporca mali cleve-landski industrijski napravi, ki vestijo izpolnuje svoje dolžnosti. iNti partizani ali četniki kontrolirajo deset vojnih zon v nemškem zaledju 1 SO izborno organizirani, imajo svoje časopise in *aio-oddajne postaje. — v bryjanskem okraju so °oili trije madžarski polki nalogo, naj iztrebijo četnikov. 15, J'uniJa — Nem- ma stroj (biciklju podoben po-^ anJa Proti ruskim čet-f ali jih "partizanom," kakor C lmenuJe v Rusiji, se na-\ in Nemci bijejo proti S vite bitke za sv°jimi čr" ' " nemškem zaledju je oitrolo partizanov deset krajev, med katerimi ki tiskajo svoje K laf0pis^e in ima3° svo3e 36 nekaj, ae radio-oddajne postaje. ^Časopisje partizanov ^Poročevalec (poročevalec 1 York Times"), ima c®eb°j dva taka časopisa, •T* z dne 3. in 4. junija, tip sta v gladko čitljivem Vif tvorita 77. in 78. šte-pai°ga lokalnega časopisa čti\0v ali četnikov. Med čila0 Vesti s fronte, poro-sile^dih angleške zračne lje ftrukcije, kako se kop-tanki učinkovite pasti za 1 0as>ddajna postaja ki je Prihajata iz okraja, tizanslP 2 imenom "Par-oddajni se nahaja radio-legrafigja, kjer mora te~ iri vrteti z noga- Opravičilo, ker je pogreznil japonsko križarko Mlad poročnik mornarice se opravičuje, ker je pogreznil japonsko križarko. gon), da generira dovolj električne energije za oddajo vesti. Ofenziva proti partizanom Vsi taki kraji imajo svoje lastne armade, s katerimi se u-pirajo napadom nemškega vojaštva druge vrste, zdaj pa jim preti večja nevarnost. Konci maja se je pričela namreč proti njim pravcata ofenziva, ki jo tvorijo trije madžarski regimenti, kateri imajo nalogo, pokončati partizane v bryjanskem okrožju. Zmožnosti četnikov Nedavno se je pojavil v vrstah ruske armade neki uradnik iz nekega takega, po partizanih zasedenega in kontroliranega kraja. Mesto bradatega moža z divjo brado in razku-štranimi lasmi in oblečenega v cunje, kakor slikajo nacijski komunikeji ruske četnike, se je pojavil snažno oblečen in gladko obrit mož s kovčegom v roki, s katerim je prehodil 25 milj po Nemcih zasedenega ozemlja. Prišel pa ni sam, — s seboj je privedel tudi' nekega nemškega ujetnika. WASHINGTON, 15. junija. — Bombniki ameriške mornarice so pogreznili najmanj eno japonsko križkrko in poškodovali šest nadaljnih bojnih ladij, med njimi eno nosilko letal in en transportni parnik, ko so napadli sovražnikovo ladjevje, katero je pristalo pretekli teden na Attu otoku. « Kakor izgleda, se bo izcimila iz teh bojev pri Attu otoku druga velika ameriška pomorska in zračna zmaga, slična oni pri Midway otoku, kjer so izgubili Japonci polovico svojih na-padajočih mornariških in zračnih sil. Izlet na farme Jutri večer ob 7.30 uri se bo v dvorani št. 1 Slov. nar. doma vršila seja krožka št. 2 Progresivnih' Slovenk, na kateri se bo obenem ukrepalo tudi glede priprav za izlet, ki ga krožek namerava prirediti v nedeljo, 28. junija, na Ivanusheve farme v Chardon, O. Članice so vabljene, da povabijo svoje prijatelje, da se jim pridružijo na tem "basket pikniku," obenem pa se prosi, da tajnice sporočite, ako imate prostora na avtu še za druge posetnike. Važna seja Uradniki in člani dramskega zbora Ivan Cankar in ženskega društva Naprednih Slovenk št. 137 S. N. P. J., so prošeni, da se jutri večer, v sredo, ob 8. uri v Včeraj je prejela Moto-Truck Co., v Clevelandu, druga najmanjša naprava v okraju, častno priznanje za svoje delo, namreč "E" prapor ameriške mornarice. Ob tej priliki je izjavil župan Frank J. Lausche: Potreba sloge "Mi ne moremo trpeti' ob časih, kakšni so sedanji, delavskih izporov. Vodstvo industrije in delavstvo mora prenehati s svojimi spori ter se strniti v skupnem prizadevanju, da se izdela čim več produkcije, sicer se bo našo slavno zastavo strgalo z njenega droga in naši hrabri sinovi bodo pobiti ali pohabljeni zato, ker jim ne bomo produci-rali dovolj potrebščin." Zupan Lausche je nato počastil 13 delavcev, ki so zaposleni v tej napravi, rekoč: Župan naglasa dolžnosti "Ako delavstvo ne producira tanka, izstrelka ali letala, ki je potrebno da se zaščiti ž njim življenje ameriškega mladeniča v vojni, je prav tako krivo njegove smrti kakor sovražnik, ki izstreli usodepolno kroglo v njegovo telo." S tresočim se glasom je župan nato rotil v imenu vojakov na bojišču: "Možje .in žene, ki stojite ob strojih naših tovarn, ne zapustite nas v uri nevarnosti! "Ko bo ta vojna končana, naj se smrt naših fantov zapiše s krvjo v duše onih, ki niso izpolnili svoje dolžnosti pri produkcijskih strojih. Rekord onih, ki so izpolnili svoje dolžnosti, pa se bo zapisalo v njihovo rodbinsko zgodovino." PEARL HARBOR, 15. junija. — Neki mlad ameriški pomorski poročnik je v zadnjih pomorskih in zračnih bojih pogreznil neko japonsko križarko, nakar se je za svoje dejanje boječe opravičil. Poročnik-letalec, ki je bil zdaj prvikrat v akciji, je imel s svojim letalskim skadronom napasti neko japonsko matično ladjo, nosilko letal. Murr E. Arnold, to je namreč ime mladega poročnika, je izjavil, da se je moralo nekaj pripetiti, ko je strmoglavil k napadu, kajti, kmalu se je znašel sam, dočim o ostalih letalcih ni bilo sledu. Da ne bi svojih bomb prinesel nazaj, je sklenil, ogledati se za drugo tarčo ter je res kmalu o-pazil japonsko križarko, na katero je vrgel svoje bombe. V svojem raportu je izrazil upanje, da je križarko najbrže zadel in ji pokvaril propeler., Komaj je povedal svojo zgodbo, ga je zgrabil vodja skadrona za ramena ter veselo vzkliknil: Mi si pa že nad eno uro prizadevamo ugotoviti, kdo je pogreznil to križarko, ki je šla kmalu po zadetku na dno!" ITALIJANI POROČAJO 0 VELIKI ZMAGI V SREDOZEMLJU V bitki v Sredozemskem morju so baje pogreznili ali poškodovali 8 angleških bojnih ladij. londonski in berlinski viri molče o tej "zmagi" RIM, 15. junija. — (Poročilo ** italijanskega radia). — Komunike italijanskega poveljstva javlja "največjo fašistično zmago sedanje vojne," tekom katere je bila že pogreznjenih ali poškodovanih osem angleških bojnih ladij, ki so spremljale Pokojni Joseph Spendal V nedeljo okrog polnoči se je peljal s svojim avtom proti do-enega izmed dveh velikih kon-|mu poznani Joseph Spendal, star vojev -v Sredozemskem morju. Angleške izgube v Komunike naznanja, da so Angleži izgubili dve križarki in 45 let, ko mu je postalo slabo in je zadel v obcestni drog. Prepeljan je bil v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj enega rušilca ter utrpeli veliko Poškodbam podlegel. Pokojni je Rusi uničili pred Harkovom 180 nemških tankov Ruska črnomorska mornarica je s svojimi topovi oja-čila obrambo Sevastopola. V veliki in srditi bitki, ki se še vedno nadaljuje, so sovjetske čete včeraj zaustavile nemške napade na harkovski fronti, kjer so razbile 180 nemških tankov, dočim so Rusi s pomočjo topov svojih bojnih ladij na Cr nem morju tudi silno ojačili svojo obrambo Sevastopola. Nemške armade v severni A-friki pa prodirajo proti ozemlju med Kavkazom in Suezom, katero ozemlje producira eno sedmino svetovnih pridobitev olja. Na drugih frontah ni bistvenih izprememb, dasi je pričakovati, da bo v kratkem vzplam-telo na vsej njihovi dolžini. Topovi sovjetske črnomorske mornarice, ki je posegla zdaj v boj v koordinaciji z rusko o-brambo Sevastopola, so naredili s svojimi granatami velike vrzeli v rstah napadajočih Nemcev. škodo na neki nosilki letal ter na treh drugih bojnih ladjah. (Angleški viri v Londonu nimajo ničesar poročati o teh italijanskih trditvah, kar pa je še bolj značilno, ni tudi iz Berlina nikakih tozadevnih poročil. Ogromen konvoj Italijani pravijo, da je bi), to največji konvoj, ki je še kdaj priplul v Sredozemsko morje ter da je obstojal iz 30 edinic: ene oklopnice, dveh letalskih matičnih ladij, štirih križark, desetih rušilcev in dvanajstih do štirinajstih transportnih parnikov, namenjenih v Aleksandrijo ali Malto. j Ameriške edinice v bitki? Poročila iz Vichyja naznanjajo, da so bile v tej bitki angleške in ameriške bojne ladje. O usodi drugega konvoja, italijanski viri molče. Italijani so izgubili dvajset letal, sami pa so sestrelili 15 letal, ki so se dvignila v zrak z dveh matičnih ladij. VSE SOVRAŽNIKOM! "Prager Neuer Tag", 28. maja: "Rudnik v Zeiici, ki spada pod Paveličevo Hrvatsko, bo povečan. Nemci so dobili delnice podjetja." živel na 15311 School Ave. l?o-ma je bil iz vasi Draga, fara Zatična, kjer zapušča brata in tri sestre ter več sorodnikov. Tukaj je bival 30 let in je bil član društva Mir št. 142 SNPJ, društva Kras št. 8 SDZ, podr. št. 3 SMZ, delničar Slov. zad. zveze in Slov/ del doma ter tiskarne Enakopravnosti. Bil je veteran zadnje svetovne vojne. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Komat, sestro Mrs. Louise Kobal, v Cone-maugh, Pa., tri bratrance in veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8.15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetja ter na sv. Pavla pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše so-žalje! Časten odziv Hrvatov Kakor se nas obvešča, se bodo udeležila parade Slovanskega dne, ki se bo vršilo v nedeljo, vsa hrvatska društva v Clevelandu, podporna, cerkvena in kulturna. Hrvati bodo imeli svoj "float," na katerem bo napis: "We Croatians say: Zivio (Z—V—O) to Invincible: Mac-Arthur, Mihajlovich, Timošen-ko! (Živela nepremagljiva tro jica: MacArthur, Mihajlovič, Ti-mošenko!). V povorki bodo hr-Slovenske mnarodnem domu u-jvatski tamburaši in hrvatske deleži jo seje, ki je v zvezi s pri- narodne noše. Maršal hrvatskih pravami za slovansko parado v. odredov bo Mr. Marijan Miha-nedeljo, 21. junija. 'ljevič. Waukegan, 111. —, Pred dnevi jex umrla Mary Štalcar, rojena Naglič, stara 57 let in doma od Kranja na Gorenjskem. Tukaj je bivala 35 let in zapušča dva sinova in dve hčeri, vsi odrasli z družinami. Bila je članica dru-štvai 119 SNPJ. — Mary Držič in Mary Lukančič sta dobro prestali težko operacijo. — Rose Zupančič boleha že več mesecev na sladkorni bolezni in zdaj se je v spremstvu sina podala na znano kliniko v Rochesterju, Minn. Se udeleže parade Članicam društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ se sporoča sklep junijske seje, da se v nedeljo skupno udeležijo vseslovanske parade. V ta namen se vrši sestanek v četrtek večer, 18. junija v S. N. Domu, da se ukrene in določi vse potrebno. Udeležite se v velikem številu. DANES SE JE PRIČELA REGISTRACIJA HIŠNIH POSESTNIKOV Seja odbora Zarje Registracija hišnih gospodarjev Cuyahoga okraja se je pričela ter mora biti končana 1. julija 6polnoči,. kakor naznanja Alfred A. Benesch, ravnatelj u-rada za najemnine. Registracijske listine se dobe na različnih krajih okraja. Prav tako formule, na katerih bodo hišni gospodarji lahko označili svoje pritožbe glede najemnin na posebnih posestih. Za vsako stanovanje bo r\o-rala biti izpolnjena posebna listina, kar pomeni, da se bo moralo za apartment hišo, v kateri je 20 stanovanj, izpolniti 20 listin. Poleg tega bodo morale biti vse listine izdelane v treh kopijah oziroma v enem originalu in dveh kopijah. Ena teh kopij, bo ostala v Beneschevem uradu, drugo dobi hišni gospodar, tretjo pa najemnik. Tozadevne listine se bodo dobili v sledečih prostorih: Glavni urad in podružnice Cleveland Trust Co.; Central National Bank; Lorain Street v vseh Savings in Loan kompa-nijah, pridruženih Cuyahoga County Savings and Loan ligi. Tozadevne listine dobe hišni posestniki tudi pri slovenski hranilnici in posojilnici na E. 63rd St. in St. Clair Ave., kakor tudi pri slovenski North American banki, 62. cesta in St. Clair Ave. V obeh prostorih so uradniki pripravljeni, pomagati našim ljudem izpolnili te listine. Pred zaključkom lista nam je naznanil tudi Mr. Marian Mi-haljevich, da se dobi in izpolnjuje te listine tudi v njegovem uradu, 6424 St. Clair Ave. Nocoj ob 8. uri se vrši seja odbora pevskega zbora Zarja j Bank; Morris Plan Bank; Bank in kluba za piknik, ki se vrši of Cleveland in American Sav-prihodnjo nedeljo na izletniških'ings Bank; na vseh postajah prostorih SNPJ. Vsi, kateri ste požarne brambe, razen v Gar-sprejeli v odbor, ste prošeni, da field Heights, kjer se bo izpol-se seje udeležite. njevalo listine v mestni hiši; in ČEMU EDINSTVO ? AMER. SLOVENCEV • Zato, da ne pade svet; predvsem pa slovanski narodi, nazaj v dobo absolutnih sužnjev in absolutnih gospodarjev, ki naj imajo polnomoč nad življenjem in smrtjo podrejenih plemen, ki naj bi obstojala samo zato, da bi tlačenila "rasi gospodov in gospodarjev" in gradnji njihove vojne mašine. J STKAN 2."" IB. junija, m UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 u ENAKOPRAVNOST^ pogrebu jeseniške ga župana Lukmana Židje se pripravljajo na obrambo Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...............................................■......................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ............................_-......................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) __________________________________________________ For Half Year — (Za pol leta) ................................................... ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. MANNERHEIMOV NEPOVABLJENI GOST Maršal Carl Gustav Emil Mannerheim, "osvoboditelj Finske," je praznoval pretekli teden 75. obletnico svojega rojstva. Maršal je nameraval praznovati obletnico popolnoma tiho, za kar je imel tehtne vzroke. V prvi vrsti izstradana in izčrpana dežela nima nobenega veselja do bučnih ceremonij. Drugič: Rooseveltova vojna napoved trem drugim Hitlerjevim satelitom: Madžarski, Rumuniji in Bolgariji je bila dovolj jasen migljaj, da zdaj ni pripraven trenutek, da bi Finska s paradami oglaševala svojo zvezo z Nemčijo. Zato je Mannerheim odredil, da se ima njegov rojstni dan dne 4. junija obhajati v največji privatnosti ter je povabil samo nekaj intimnih prijateljev na kosilo. Toda delal je račun brez krčmarja. V zadnjem trenutku, na predvečer maršalovega rojstnega dne, je bil finski premier Risto Ryti obveščen, da bo prišel maršalu "čestitat" tudi neki nepovabljen "brat v orožju." Silno zaposlen, kakršen je na ruski fronti, je firer Hitler vseeno našel čas za "blitz" obisk v Helsinke, kjer je hotel osebno pripeti veliki križ nemškega orla na junaške prsi maršala Mannerheima. Finci so bili te vesti tako veseli, kakor novoporočenca, ki prideta od poroke ter se hočeta baš udobno naseliti v svojem gnezdu, pa se pojavi tašča s "kufrom" ter jima pove veselo novico, da ji pri njiju tako ugaja, da bo kar ostala. In nepovabljeni gost ni prišel sam. Iz letala, ki je prineslo Hitlerja "nekam na finsko ozemlje za bojnimi linijami," so izstopili tudi maršal Keitel, načelnik nemškega generalnega štaba, general Seidel, osebni zastopnik maršala Goeringa, in, kar je najbolj značilno, nacijski poveljnik severne fronte pri Murmansku, general Dieti. Medtem pa so pričela nemška izvidniška letala kaj pogosto letati preko Švedske. Per Edvin Skoeld, švedski minister obrambe, je te dni izjavil, da daje Švedska prednost vojni pred nevtralnostjo, ako bi morala ostati nevtralna na račun svoje svobode, ki pomeni zanjo več kot pa življenje. Zato bo našel vsak napadnik Švedsko pripravljeno za obrambo. Hitlerjev nepričakovani obisk v Finski in ponovne grožnje Švedski, vse to je del ene in iste igre. Nacisti se boje izkrcanja zaveznikov na severu, kar bi izzvalo oboroženo revolto v Norveški ter najbrže povzročilo, da bi Finska zaprosila za separatni mir. Da je Finska do grla sita vojne, o tem je več kot eno znamenje. Izza zadnjega decembra niso bile finske čete več v ofenzivnih operacijah. Pomanjkanje živil je že obupno, in v vrstah delavske stranke se pojavlja vedno več zahtev po pobotanem miru. -Poleg tega izvajajo Zedi-njene države na Finsko silen vpliv. Kakor naznanjajo poročila, se nahaja Juho K. Paasikivi, vešč finski pogajalec in posredovalec iz let 1939-40, v Moskvi na neki tajni misiji. Vidimo torej, da Hitler ni prišel v Finsko zato, da je čestital Mannerheimu k njegovemu rojstnemu dnevu, temveč zato, da prepreči izstop Finske iz vojne in da si zagotovi hkratu njeno maksimalno sodelovanje pri svoji nameravani ofenzivi proti Ljeningradu in Murmansku. Toda če se Finska zakoleba nazaj s svojega defenzivnega položaja na ofenzivni položaj, tvega s tem takojšnjo vojno napoved od strani Žedinjenih držav, česar pa se Finska predvsem najbolj boji. Baš ko zaključujemo ta članek, je prišlo po radiu iz Washingtona poročilo, da je ameriški državni tajnik Hull izjavil, da bodo Zedinjene države nemudoma napovedale Finski vojno, ako da slednja Hitlerju na razpolago svoje čete za njegovo Ofenzivo proti Ljeningradu in Murmansku. Ameriški listi so že v aprilu poročali, da je bil ubit dr. Kari j Lukman, gestapovski župan na i Jesenicah. Zdaj smo prejeli izvleček iz nemškega časopisa "Kaerntner Grenze Ruf", ki poroča o umoru in pogrebu o-i menjenega Lukmana. Lukmana so ustrelili neznanci na Jesenicah blizu občinske hiše 17. a prila opoldne, ko je odhajal iz j urada na svoje stanovanje. —j Strel iz revolverja ga je zadel v ledja in ga smrtno ranil. O napadalcih ni še nobenih poročil, le to je omenjeno, da so bili "komunistični zločinci". Omenjeni list poroča, da je bil istega dne v Kranju ustreljen "Block-Leiter" koroškega Volksbunda Andrej Jakelj. O njemu pravi, da je bil delavec industrijskega društva v Kranju in da sta ga dne 17. aprila zvečer napadla dva "boljševika" v njegovem stanovanju v krogu njegove družine. Datum pogreba ni razviden iz poročila. Tudi ni jasno, če sta bila pokopana ob istem času, kajti pogrebni govor je namenjen obema. Poročilo v listu poudarja, da je bilo pri pogrebu'veliko ljudi, da sta se ga u-deležila Gauleiter dr. Reiner in ogenj, ki je hudo podoben današnjim granatam. Sicer pa vsa ta prerokovanja spominjajo na razne prizore iz "Apokalipse" in tam je tudi najbrž njihov vsaj podzavestni vir. Zlasti izdaja to Marienthalsko prerokovanje, kjer je tam na koncu izrecno rečeno: "Janez bo imel prav." Povsod gre tudi za stari boj med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, med pravico in nasiljem. Bistvo dobrega je "beli knez," bel, kakor je belo vse dobro pri sv. Janezu. Zloba pa je utelešena v "Velikem," ki je nekaka prispodoba velikega Babilona, časih pa tudi v "tujem," ker je zloba tuja v božjem kraljestvu. Na koncu Na gornji sliki vidimo vojaško postojanko na Cipru, katere posadko tvorijo židje iz Poljske, Rumunije, češkoslovaške kakor i udi iz drugih dežel. Prerokbe o bodoči vojni ša vojna, kjer jo bodo čisto uni čili. Strahoviti stroji bodo poželi vso travo na polju, ogenj in strupeni oblaki, ki jih bodo napravili ljudje, bodo gospodo Kavin usedek, kvarte, zvezde yaU na nebu_ —v vsem iščejo usodo, kakor so jo nekoč iskali v letu ptic. Razne prerokovalke vseh mogočih imen in astrologi niso nikoli' dvajsetem stoletju dve vojni, in deležna uauieiter ar. iveme* - brez dela Da ge odkritja raznih! da fco , . uničen0 yge kar da 1 Gruppenfuehrer general Rus- in okov iz zvezd med,da ™ V ^Ugl umcen0 VS6' kaf čaSj ner. Poleg teh dveh še mnogo ^ . da ne j je bilo dotlej zgrajenega. Zapi- Prior Leon Magnus je v 17. stoletju prerokoval, da bosta v T,F,P ODGOVOR Ruski car Aleksander I • (1881—1894) je šel »a prireditev za slepce. NajP1■ igrali kratko veseloigro- P, ^ vseh teh prerokovanj sta vselej! so pa mlade dame s sreča in mir—"novo nebo in no- birale darove za slepce. va zemlja," božja blaženost. lepa mladenka je šla tu® Čudno je, da so vsi preroki ju in mu je s proseči® postavili boje nove svetovne dom ponudila krožnik- je. vojne v okolico Rena. Ali morda | Car jo je občudovaje ^ zaradi tega, ker so se vsa ta I dal, položil zlatnik na kro< prerokovanja rodila v teh kra- ji rekel: "Tole je za jih? Saj je tudi slikar Duser dal oči, gospodična." Babilonu podobo starega nem- Mlada dama je nalah ^ škega mesta. dela, pa mu je krožnik Sr^ Z nemškega zapada priha- nudila in je reklaj "Vel^aSie»' ja tudi prerokovanje ovčarja sedaj pa prosim se za • Strombergerja, ki je umrl leta jči naših ubogih slepce ■ ^ je 1806. On je že napovedal želez- PHjazno ji je priln ^ ^ ti Vaše 0 J&Ž' > drugih visokih nacijskih uradnikov. Pogrebni govor je imel Gauleiter Reiner. Najprej je navajal podrobnosti o obeh in o o kolnostih njune smrti, je nadaljeval: dujejo istih dogodkov—za to se;sal Je- da bodo nastali struPen; ne zmenijo ljudje, ki verjamejo oblaki> da bodo takrat Vldeh v prerokovanja in ki so rado-1 Pomikajoče se trdnjave, leteče vedni, kakšna bo bodočnost. Si-jladJe in da bodo sami vod cer pa-saj si tudi zdravniki sebe ponoreli. Leta 1794. je izšla Potem dostikrat nasprotujejo, kadar tiskana kn^ga "Prerokovanja iz ugotavljajo bolezen, in niti vre- i samostana Marienthala" v Alza- "Fuehrer me je postavil, da v I mena ne morejo strokovnjaki C1JL V Je zapisano, da bo tej deželi uvedem nemške po- zmerom uganiti. I neka-> let P° vellkl V0Jm Pnšla , j še večja vojna, in sicer s te in z Horoskope ljudje bolj cenijo., druge strani tekočih voda." Kajti horoskopi se sklicujejo Knjiga obeta železne konje in stave in vpostavim nemški red. Ta dežela i mora biti prenovljena kot del Reichstaga — Koroško v najtesnejši zvezi z nemškim Rajhom. Ta zemlja nikoli ni bila in nikoli ne sme biti žarišče vsaj na poti zvezd. Pri vsem drugem pa ima glavno vlogo najzanesljivejša reč na svetu— naroda, ki bi neprestano ogro- j domišljija. Sicer pa domišljiji in žr.l Nemčijo. ! navdahnjenju ne moremo kar Pod zaščito nemškega orožja tako odreči vsega pomena. Če je puške na vozovih, ognjene žarke iz oblakov, ki prav za prav niso oblaki, velike orle na nebu, ljudi, ki bodo kakor krti rili pod zemljo, strahote, toda ne v Galiji (Franciji), ampak onstran velike reke. V prerokova- .. ,« . , j kdo dokazal, da se njegove slut se mora razvijati kot dragocen . ' ■\ ° , rrstavni del Rajha in napredo-: nje Pogosto uresničijo, bo mar- nju iz leta 1811. je zapisano, da vati v svoji nemški kulturi. Kli- ^ojerj^l da utegne imeti tu- se bo zgodila velika nesreča, ker cal sem prebivalstvo, da končno dl v bodočih pnmenh prav. Tu- se bo v državi Srednje Evrope začne lojalno sodelovati z nami. dl ^mljiVci časih verujejo v pokazala nezadovoljnost s po- Pod vodstvom svetovnega ju- Prerokovanje, ce. ,vldl->° , ccl° glavarji Jn da bo zmaga prišla z dovstva, ki je centralizirano v vrsto prerokovanj ki so drugo zapada. Zmago bodo izvojevale revolucionarni moskovski inter- od neodvisni, pa ae; armade sedmih narodov. Boje- liroonuinn T'r* 7Q ororo in ____m ____ t_____: tt________ t»„ nacionali, so na delu zločinski j uresničijo To velja za stara in lcmenti. Kompromitirajo dobro j nova Prerokovanja, ki Jih je ne- irne tukajšnjega ljudstva ter ši- davno zkral n+ekl nemskl Plsa" rijo nesrečo in bedo. ZmOto uče telJ v izgnanstvu m je ta pre-in ubijajo. Pravijo, dk so juna- ^kovanja, kolikor se nanašajo ln svobode, zato ne zaslužijo no- na svetovno V0J"° v bodočnosti, benega sodnijskega zaslišanja in !izdal v Ta Prerokovanja nikake milosti. To so naši stari!80 P°g°sto zel° slikovita in se-sovražniki v naši notranji borbi ^ v podrobnosti. Dostikrat za osvoboditev Nemčije. S tega mesta, ki je posvečeno s prelito krvjo zvestih žrtev, a-p olikam na razum prebivalstva. I rvavi teror bomo iztrebili v teh krajih z najstrožjimi sred- so meglena, a vendar imajo celo vrsto točnih podatkov. že sveta Odilija je imela okoli leta 720. privid, da bo Germa-nija dobila ime najbolj prepirljive države, da bosta nastali dve vali se bodo pri Hammu, Pa-debornu in na Renu, in neki beli knez iz Francije bo uničil to deželo. Leta 1814. je prerokovala opatica Katarina von Emmerich, da se bo 50 ali 60 pred letom 2C00 odtrgal Lucifer, da bo srce Evrope postajalo čedalje večje, naposled pa ga bo ranil spet beli knez, medtem ko bo neka država v srednji Evropi razpadla v več majhnih držav. nice, vozove brez konj in letalstvo. Pravijo, da je do dneva natanko uganil začetek pretekle svetovne vojne. Nadalje je rekel, bo po tej strašni vojni sledil ko bo denar brez vrednosti. Dve desetletji ali tri pozneje bodo "mali postali veliki, veliki pa majhni," vse države se bodo med seboj sprle, zavladali bodo strožji gospodarji, ki bodo hoteli osvojiti ves svet, pa bodo pri tem uničili sebe. Toda tudi vse to je že prav za prav v Apoka-lipsi, čeprav je kar presenetljivo, kako točno je Stromberger uganili in opisal sedanje dobe. Te^ strožje gospodarje je za sredino sedanjega stoletja že napo- j siavije jn Grčije "ne satf0.^ in vedal tudi frančiškam Ludovio ni; temveč tudi po Pr#!j ' Rocco, ki je svoja prerokovanja j pri ureditvi miru, ki bo SjJ p zapisal v Rimu leta 1848. Ta Njihovi sovražniki so sef^e menih govori poleg drugega še o di naši aovražniki in. jP zaničevanju krščanstva, odpadu "Združeni Narodi" \0-> J škofov in kardinalov, o okrepit- j pomemben praktičen P00 j »v vi Nemčije po izgubljeni vojni q. Lippman, ki šteje in o njenem polomu po drugi toritativne poznavalce P0.^ vojni. dogodkov, daje v svoje^ ^in Moderni astrologi bodo seve- j sledečo važno izjavo: ^ aH da omalovaževali ta prerok ova- Jugoslavija imate sedaj ^ nja, kakor sedanji kemiki oma-1 stvo, da bo njun položaj M lovažujejo staro alkimijo. Opo- povsem različen od PoloZ'Ji ' PriS>? m M0, položil na krožnik se nika Walter Lippm^ goslaviji in &rCl' New York, 9. maja Današnji "New Yo^ Tribune" priobčuje va nek Walter ja Lippmana * jgj vom "Politika postaja lr> in močnejša." -J^H V zvezi z ameriško ^ [i vojne Bolgariji, Ru«111^ $ Madžarski, pisec konstanta korak pomeni, da ne države polni zaveze 1 zorili pa bodo na starega moj-inih sosedov, ki so fj "„ilSlav'; Neki župnik je leta 1866. objavil prerokovanja neznanega francoskega vojaka. V n]em je_____ _____________- a;m sivi. V imenu pokojnikov izjav- j VQ;jni in"druga izmed njiju bo rečeno, da se bo sredi 20. sto- in Italija. E. Ruir, ki se tudi čunati? AIi ni to zdraVV^ liamo, da ne bomo prenehali strašnejša od prve. Izzval ju bo' letja vnela vojna1( proti ogrože-1 sklicuje na istega mojstra astro-|Ce ne moremo sklepa^ ' prej, dokler ne bo s silo zatrta | .]nwk kj mu ie dala ime Anti_ valcem sveta in da bo Italija logije, prerokuje, da se bo vojna Hitlerjem in MUSSOU^J stra svoje znanosti Nostrama- Hitlerju. Grčija duša, ki se je rodil leta 1503. v boste sodelovali premirja in boste del je ^ Južni Franciji, in na njegovo "skrivnostno knjigo," kakor jo tovne organizacije, ki imenuje Goethe. Po njihovih iz- mir . . . Grki in Jugosl . .bo sledkih je Nostradamus prero- koval svetovno vojno, uničenje so ali je torej mogoče . se borili za svobodo ■ katedrale v Reimsu, bitko na Marni, rusko revolucijo, razpad o tem, da se bo z Gr^1 goslavani najbolj g0' Društva narodov, propast Češke. nal° v bodočnosti? ^ Po razlaganju Mauricea Privača dvora ni, da na drugč ^ prerokuje Nostradamus veliko m0 računati, dokler1 n« vojno za leto 1944. Ta vojna bo iiiw latuiiau, - j dC jo, kaj so napravili, da J v Sredozemskem morju in v njej b°de Hitlerja, bosta imela veliko vlogo Anglija znotraj in da bi nanje zrdnja sled^ komunizma. Samo.|kriBt Vojna se bo razvnela na! zahtevala Nico, pa je ne+o dobila. Francija bo po hudih težavah prišla čez Ren in uničila od vas je odvisno, če bo ta de- področju Dunava. Vojaki s krili zločini. IZ JUGOSLAVIJE zela uživala spoštovanje in ime- bodo uničeyali mesta m yagi la veljavo, ali bo pa se dalje po zmagoslavju Germanih, _ zvezo v Srednji Evropi. Franciji nečastno jecala pod nesramnimi prayi> _ fao gledil njgn pA)pad bo na koncu vladal kralj. V vseh in razdelili jo bodo v 32 držav, omenjenih in še v drugih pre-V 16. stoletju je prerokoval pri-1 rokovanjih je zanimivo opiso-or samostana Maria-Laach, da vanje dotlej neznanih vrst orož-"Pester Lloyd" iz Beograda: bodo v dvajsetem stoletju tri, ja. Mirno lahko ugotovimo, da Beograjski prebivalci smejo n i yelike vojne, ki bodo Germanijo,so preroki tu že v naprej napo-eestno železnico samo s poseb- in njene obmejne dežele izpre- j vedali vso moderno vojno tehni-nimi izkaznicami s številkami, menile v prah in pepel. Ko bo Dejstvq, da že davno na-ki jih izdaja beograjsko župan- Germanija izgubila vojno—pre- j povedujejo letalstvo, čeprav je stvo". i rokuje—se bo vnela še strašnej- bilo v tisti dobi še neznano, ni prav nič čudno, če se spomnimo, M po nekaj letih"odločila v korist^0 bi ^ Pomirili z njeg6 trikotnika Washington-London- ^"t1 • Pariz ter da bo strašno hudo, " usoda premaganih. Zanimivo je Slovenci v izgnart8 tudi prerokovanje pastirice Me- ujetništvu lani je Calvatove, ki jc rekla le- NEW YORK, 8. junija * ! ta 1903. nekemu duhovniku, da'Direktna poročila iz bodo Nemci dvakrat prišli v vsebujejo vest, da sta ^jii Francijo. Prvič bodo pogazili natelj Cirilove Tiskanj Belgijo, drugič Švico.. Hrastelj in bivši poPla^^A' To so prerokovanja. Resnico! župan Žebot zaprta nl(jiji' bomo sami kmalu doživeli. jtracijskem taborišču J"*"! uporniškega gibanja. Zato je Paveličeva "vlada" postavila da so že v starih dobah govorili v vseh podjetjih posebne oborožene straže. Trdi se, da o fantastičnih bitjih v zraku, ki so navzlic tem novim stražam zaradi sabotaže bila za več si Jih Je izmislila ljudska do-dni ustavljena dela v tovarni za popravo lokomotiv m miš]W- Na vseh starih bakro-SABOTAŽA IN UPORNIŠKO GIBANJE V HRVATSKI železniških vagonov v Brodu in v tovarni orožja, z ml- ^ ^elov" Fo poročilih iz Zagreba v Ženevo je "vlada" tako niki železa in topilnico v Zenici. Brod in Zenica ste letJ ^udne jate ptic'kakor' jate imenovanega hrvatskega kraljestva v velikih skrbih za- mosti v bližini jugoslovanskega predela,, kjer je četniško ; letal, v "Odpiranju Šestega pe-radi povečane sabotaže v industriji in zaradi širjenja!gibanje zlasti razvito. i čata'* pa pada na ljudi nebeški DEKLETA IN ŽEN aH Naročite si fini F^'J,, Nr odlašajte! "STERLING" suknjo za bodočo zimo dn|)(je CALL" in to direktno iz tovarne SEDAJ .„ a (TO l" še dobro blago po nizkih cenah, /a d pošteno postrežbo se vam priporočam BENNO B. L E fj'j 1034 Addison Rd. ENd. ? ^AT LITTLE GAME WH*ts COVVIN'OFF HEQE.P are you govs stackkn' iem on me? j*hatš twvice no\jj i-vje &ot the ^okeron the go Such bum lart>s with it that \'v/e on lv made a PAiq &f sevens *=>oth times, have You _' četnikov, ki strazijo cesto Naprodaj sta dva bobna, eden velik, eden' Lajkovec majhen. Proda se po zmerni ce- iživo- Toda glej, v mestu naju ne ni. — Vpraša se na 7806 Vine-! ustavljajo, šele ko hočeva mimo yard Ave. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine xa dom £«12 ST. c LAIK AVF, HEnderson 2978 zadnje straže že izven Lajkovec, naju primejo četniki. Najprej nama odvzamejo kola. Potem preiščejo nahrbtnike. Potem- se začne spraševanje. Na Vsa vprašanja gladko odgovarjava, vendar se zdi, da nič ne pomaga. Napoyejo nama po- Said a cowboy named Texas LaGrange, 'Tm buyin' these Stamps with my change, 'Cause each one's a slap At a Nazi or Jap Who threatens our home on the range!" Rop« and tis the enemies of buying U. 9. Say-Get one eTtry pay day. Effective Home Treatment Promptly Relieves Torture! First applications of wonderful soothing medicated Zemo—a doctor's formula —promptly relieve the intense itching soreness and start at once to hell? hea! the red, scaly skin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zemo convinces! All drug ______ f ores. Only 35. ^ ZEMO Acid Indigestion What many Doctors do for it «♦ When excess stomach acid causes gas, sour stomach or heartburn, doctors prescribe the fastest-acting medicines known for symptomatic relief—medicines like those in Bell-ans Tablets. Try Bell-ans yourself, at first sign pf distress. They neutralize acid, relieve gas, and bring comfort very quickly—yet are not a laxative! Only 25c. at drug stores. If your very first trial doesn't prove Bell-ans better, return bottle to us and get double your money back. Did You Place Your FALSE TEETH in a Glass Last Night? Thousands do and wonder why their dentures remain dull and stained - why they suffer with offending denture breath. They fail to realiie that water alone is not 8 cleansing agent - but now. there's a great formula perfected by a dentist, called Stera-Kleen that thoroughly cleans false teeth like magic-no brushing! Simply put a little Stera-Kleen Powder in a glass of water—soali your teeth - now they sparkle, ere really clean and look like the day your dentist said, "Don't they look natural?" Try Stera-Kleen - lasts long - costs oniy 30*. At all druggists. Old Farmer's Recipe Mix A1 lentil and Lemon Juice to get quick relief from pains of rheumatics and neuralgia Pruggists hf-ve Allenru — grocer* have lemons. HKSgOKKS^KOB® STRAN 3. 0 slovenskih izgnancih v Srbiji Bojna perjamca F^0. pisano v Beogradu | kajšnjih razmerah sva dobila ®eseca septembra 1941) [majhno sliko. Naslednji srez, ki naju zanima, je Arandjelovac. S kolesom sva tam v dveh ali treh urah. V tem srezu najdeva 40 slovenskih izgnancev. Večinoma bivajo v mestu samem in v selu Banja. Tudi jih je bilo nekaj že poprej. Od tu jo bova mahnila proti Lazarevcu. Pot je dolga 30 kilometrov. Je pa slaba in poto-. j vanje po njej je dokaj nevar- hočete videti pregnane j no. Tu namreč ni žandarjev in ence v Srbiji, pojdite v mi- j občinskih oblasti ni nikjer. Ne-2 menoj iz Beograda v' dičeva oblast ne seže do sem, da Od tam stopiva še povem z eno besedo. Tod gospo- H' ločilo, katerega prvi odlo-* danes priobčujemo, je pi-'dveh slovenskih samarita-'' to sta lani obiskovala sloje izgnance v Srbiji. Do-e in razmere sta popotnika ®iala in zapisala iz indivi-in subjektivnega gle-kar naj čitalci vpošteva-oročilo je avtentično in ni Ustavljeno za propagandne Btte. _am. Vlaki ne vozijo. 'aVa biti zadovoljna z kole- darijo četniki in uporniki. Vide ti je, da v severnem kraju prevladujejo prvi, v južnem' drugi. enovac je sedež istoi- j Zadnji imajo v svojih vrstah a političnega sreza 58 tudi Slovence in celo Slovenke. Dospeva do vasi Trbušnica. _____^ „„ Tamle imava iti čez most, pa je Wjana in odlično tlakova- razdrt in deloma sežgan. Samo i močne traverze so še na svo- fe* južno od Beograda 1 Nišu. Cesta je krasna. Le- ttiestu samem je nekaj e^kih družin, več pa v oko-|Jih mestih. Pravijo, da bova na-Seh skupaj je v tem sre- letela še na marsikak tak most, TOli 90. Razdeljeni so po 12 ee bova dalje časa potovala po 1!,ah ali vaseh: Mladenovac, teh krajih. In še to dostavljajo. . Rajkovac, Selo Mlade-ida kadar Nemci potujejo ^Kovačevac, Velika Kras-rerič. Koračica, Medžuluž-Ipiilo in. šepšin. t5 So zelo daleč druga od iijnekatere so dolge po eno I Več peš hoje. In pota so » a°a, da se niti s kolesom eš voziti. Moraš hoditi jak in polnokrvni Indijanec, ima na glavi pas z naboji za strojnico, ki je zelo sličen bojni per-janici njegovih očetov. Mor, 1810 velja za druge sreze. ^ nji srez, ki je sprejel ^egnane Slovence, je To- |..am je 58 pregnancev iz kakih 12 naših ljudi bllo že poprej ondi. Sta- Večji del v Topoli sami, fSo Pa razdeljeni po vaseh a> Junkovac, Natalinci, Zabare, Maskar, Zagori- i v°savci, šume in Buržinje. R 0ceva prenočiti v Topoli, £ »>e bo kazalo iti daleč ven ^ Zakaj policijska ura J)Sa in le glejva, da naju fe na pravem mestu! 'itljjj .. L vllstega-le čudno oprav-človeka na cesti, ki vodi |o Vo? Oblečen je pol gb-)s_.111 Pol kmečko, na rami sekiro. Od časa do časa in si nekaj zapisuje. ^ nagovoriva ga! Nič se govoriti in marsikaj nama pove. Poštni % pove. nec je in si zapisuje,/kje a žica pretrgana. ,efonsk Je zato, da bi ga čet-prepoznali. Saj bi ga $Cabili kot NedičeveSa u" i sva zvedela. O tu- tu skozi z avtomobili, morajo imeti s seboj plohe, da jih vržejo čez potok. Nemci? Na začudeno vprašanje dobiva odgovor, da' Nemci včasih narede pogodbo s četniki, da smejo tam potovati. Pa le za določen čas in za dobro odkupnino v potrebščinah. Stopiva k mostu. Toda preden skušava priti čez, ali ne bi vprašala po Slovencih? ReS nama povedo, da sta v vasi dve slovenski družini. Gospodarja ene od teh dveh družin so Nemci pred kratkim ustrelili. ' To naju pa jako zanima, kajne? Stopiva jih pogledat in po-izvedet podrobnosti. Rajni Franc Hrovat, to je. njegovo ime, je bil v-Jugoslaviji cestar blizu Maribora. Po pregnanstvu v Srbijo so mu določili za stanovanje šolo in sicer prav blizu porušenega mostu v Trbušnici. Toda stanovati tako blizu ceste je v Srbiji dandanes nevarno. Nemci se prepeljava-jo po cesti in streljajo na vsako malenkost. To so dobro vedeli srbski kmetje, ki so stanovali ob glavnih cestah. Zato so se umaknili v hribe. S seboj so vzeli tudi živino, žito in sploh vse premičnine in premoženje. Tedaj se je hotela tudi Hrovatova družina preseliti V hribe. Bilo je 28. avgusta, ko so HVovatovi prevažali svOje ma- lenkosti. Gospodar je ravno odnašal zadnjo culo, ko pridejo Nemci. Kričali so in spraševali, kje je tisti Slovenec. Hrovat je razumel, da imajo ravno njega v mislih. Prejšnji dan je bil namreč v kafani naletel na Nemce, pa se ni odkril. Tedaj je pristopil nemški vojak in mu snel klobuk z glave. Morda bi sedaj ne bilo nič hujšega ko nekako uradno zaslišanje. Toda Hrovat se ni hotel vdati Nemcem in je poskušal vteči v gozd. Nemci so odprli o-genj in zadeli Hrovata tako nesrečno, da je na mestu obležal in umrl. Rajni je pustil za seboj ženo in štiri otroke, stare od 7 do 12 let. Hrovat je imel ob času smr ti pri sebi ves svoj denar in no bena tajnost ni, da so ga Nemci oropali do zadnje pare. Žena se je trudila, da bi se ji denar vrnil, pa doslej brez uspeha. Nesrečna družina je ostala brez vsega. Za prvo silo jima stisneva 400 Din. Po tem žalostnem srečanju Odpotujeva naprej proti vasi Brajkovac. Zvedela sva namreč, da sta tudi tam dve slovenski družini. En?, ima 7 članov, druga 4. Po kratkem razgovoru o domačih zadevah nama očividec pripoveduje zanimivo stvar. Prejšnji dan je bila prava bitka v Ljenu, nedaleč od Braj-kovca. Bili so se Nemci in četniki, skoraj od jutra do večera. Nemcem je že prav slaba predla, nakar so po radiu sporočili v Beograd, naj jim pošljejo na pomoč "Stuke". Ni bilo treba i dolga čakati, ko so strašni nem-iški- tiči prifrčali. Spuščali so 'bombe in napravili silno škodo. I Tudi 38 človeških žrtev je padlo TuJO TIMES MELt> -The AL»- f4!<3HT J -Tough Luck gvuah homc AND UET A FELLA e>ET iT v^ho knou>s HOVN "tO PlAY. \AJELL,- cmon - c'fAOrt. vaIHO'S SM iS »t? CHIRP, SOMEBODY,- chirp. Kicks WHEM he r>QMT GET IT LOOK A "THAT FACE. va/OVM » HE umNS THE vs/ichter FRYiN' PAN/- &tT IT amd kicks when he does Yoo CANT CURE a&w uke That, you hafta kill, him- STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 16. junija, v ¥ t v t V | f i JETNIK V GORAH MESECA T. C. Bridges — A. Anžič T Y v t J ? ? Y T T T X x x y T T x J: "No, če je tako," pravi Roger, "grem pa najprej zajtrkovat. Nato pa se moram dobro naspa-ti. Vso noč sem prečepel na drevesu in sem komaj napol še živ." Gospod Bryson je počakal, da je Roger odšel, nato pa je vne-marno rekel: "Bart, ne moreš se pobahati, da bi bil kaj prida napredoval z Rogerjevim po-boljšanjem." "še malo ne, očka," prizna Bart. "Pa pustimo Rogerja. Jaz bi rajši zvedel, kakšno odkupnino zahteva ta ljubeznivi Ka-soro." "Takšno, da mu ne bomo mogli nikoli dati," mu odvrne oče nakratko. "Imeti hoče dvajset pušk in dvajset škatel patro-nov." Bart obupno pogleda in reče: "To je seveda nemogoče. Kaj pa naj potem storimo, očka? Gospoda Murdocha moramo rešiti, naj velja, kar hoče!" "Seveda ga moramo. Zato bo treba stvar premisliti. Dotlej pa storiš najbolj pametno, ako slediš Norcrossovemu zgledu ter kaj pozajtrkuješ in malo za-spiš. Saj se sploh nikamor ne moremo premekniti, dokler vode ne uplahnejo." Bart ni vedel, kako zelo je utrujen, dokler se ni zleknil na ležišče, ki mu ga je pripravil Forty. Kot bi mignil, je zaspal in se prebudil šele pozno popoldne. Tedaj pa je videl, da je ves tabor na nogah in prav dobre volje. Vsi so morali naporno potovati, odkar so v Pindi zapustili rečni parnik in so zato bili dobrega počitka jako potrebni. Bart se je počutil čudovito svežega, bil je pa tudi jako gla-den, zato je krenil proti ognju, odkoder je prihajal prijeten vonj po praženem antilopjem mesu. Bart, njegov oče in Roger se usedejo k izvrstni juhi; pa tudi fantje—domačini so imeli mesa po mili volji. Roger je bil bolj vedrega lica ko ponavadi. Pripomnil je: "Mislim, da se bomo zdaj vrnili." Bart ga začudeno pogleda in reče: "Kaj, za božjo voljo, ti ne pade v glavo?" "Prav to, kar pravim," ga zavrne Roger. "Forty pravi, da je dobri Kasoro mnogo premočan, da bi ga mogli mi napasti; da bi bilo pa tudi zoper .postavo* če bi mu dajali blago, kakršnega zahteva." "Gospoda Murdocha pa naj bi pustili kot sužnja na Kasorovih jamovih njivah? Ali to misliš?" vpraša Bart. (Jam je zamorski krompir.) "Seveda je zanj to strašno," prizna Roger. "Ali pa moremo zanj kaj drugega storiti, ko da mu gremo pomagat kopati jam?" "Tega ne mislimo storiti, pač pa ga gremo osvobodit." Proda se leseno hišo s 6 sobami, za eno družino. — Parna gorkota z avtomatičnim "stokerjem." Ga-. raža za 2 avta. — V bližini Lake Shore Blvd. in E. 140 St. Cena $7,500. — Dobi se F. H. A. financiranje. — Za dogovor pokličite GLenville 2192. "Hočeš pač reči, da ga greste vi!" zakriči Roger. "Seveda, mi!" Roger je postal od jeze ves rdeč. "Gospod Bryson, če mislite, da pojdem jaz kopat jam za zamorskega kralja, potem Vam morem povedati samo to, da se strašno motite. Jaz pojdem domov!" Gospod Bryson pa je sedel popolnoma mirno na svojem taborskem stolčku. "Dobro, Norcross. Lahko utr-pimo en čoln in ga pripravimo za Vas. žal pa mi je, da ne morem pogrešati nobenega moža; zato se bojim, da boste morali potovati sami. Toda brez dvoma boste za svoj.tabor in svojo kuhinjo radi sami skrbeli." Roger plane na noge. "Jaz da bi potoval sam! Saj norite! In takih del se niti ne pritaknem." "Potem bi bilo pa morda najbolje za Vas, da greste z nami," pravi gospod Bryson. "Nič se ne bojte. Ne bom Vas^ilil, da se udeležite kake bitke." Roger stoji in bulji v svoja tovariša nekaj hipov, potem pa jima naenkrat obrne hrbet in trdo odkoraka v svoj šotor. 9. Sam podkuljen. Čeprav je Bart podnevi ujel precejšnjo merico spanja, je bil vendar takoj pripravljen, da se še enkrat dobro naspi; poleg tega pa so tudi vode urno upadale in zgodaj zjutraj bi morali na pot; zato je šel kmalu zopet počivat. Pa bilo je še tema ali bolje rečeno mesec, ko ga Forty potrese in zbudi. "Vestj slabe jako, bas," mu sporoči veliki črnec, "beli fant odit proč." Bart šine pokonci. "Bas Norcross je odšel? Kako?" "V čolnu, bas." "Moška je ta! Nisem mislil, da ima toliko poguma!" pravi Bart, ko si obuva čevlje. "Še v sanjah mi ne bi prišlo na misel, da bi hotel oditi sam." "On odit sam ne. On vzet fanta Sama." "Kaj ? Tistega zabitega fanta iz Kafui?" "Da, njega, bas. In oni vzet čoln in it po reki dol." "Ali očka to ve?" "On vedet, bas. Jaz mu pravit najprej. On tukaj." Gospod Bryson stopi v šotor. "Lepo nam je zagodel," reče grenko. "In baš, ko se odpravljamo naprej!" "Precej nerodno je, res," doda Bart. "Pa to stvar prepustite meni in Fortyju, očka. Dohitela ga bova prav hitro in vsi pridemo za vami." Gospod Bryson zmaje z glavo. "Najmanj pet ur je, odkar sta' odšla. Iz tega sklepam, da nas je Norcross zapustil, takoj ko smo zaspali. In tako sta zdaj od nas oddaljena že dvajset milj." HIŠA NAPRODAJ Se mora prodati posestvo v Collinwoodu, obstoječe s 3 stanovanj po 4 sobe, 2 trgovska (prostora, 3 garaže, vse v dobrem stanju. — Jako lepa prilika za podjetno družino. — Cena $9,000. — Vprašajte po 5. uri zvečer na 16119 Waterloo Road. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knauiovo poslopje "To je slabo. Znata pa tudi oba nekoliko veslati, če je sila. Mislim ,da je Roger Sama podkupil." "Podkupil ga je, brez dvoma," pravi njegov oče in guban-či čelo. "Veš kaj, Bart, najbolj bi se mu prileglo, da bi ga pustili, naj gre, kamor hoče!" Bart zmaje z glavo. "Jaz pa tega ne smem storiti, očka. S pogodbo sem se obvezal, da bom nanj pazil." "To je res," mu pritrdi oče; "jaz mislim pa na ubogega Murdocha." "Vem." Bart se je med govorjenjem hitro oblačil. "Zato pa pravim ,da to stvar lahko zaupate Fortyju in meni. Vi pOj-dete proti izviru reke, se tam utaborite in poizveste, kar se bo dalo. Midva bova .pa veslala, če treba, ves dan in zadela na Ro-gerja v njegovem taboru še to noč. Vas pa bomo zopet došli recimo v štirih dneh." Pet minut nato je Bart, ki je kar zlil vase čašo vroče kave, že veslal s Fortyjem v ozkem čolničku po reki navzdol. Ko je solnce vzhajalo, sta bila že cele milje od taborišča. Uro za uro so se vesla pogrezala in vstajala in čoln je spel po rumenih vodah med vrstama bujnega zelenega grmič ja. Opol-ddne sta pristala na peščenem pomolu, jedla in eno uro počivala, nato pa spet odrinila dalje. Ko se je mračilo, je Bart izračunal, da sta preveslala blizu petdeset milj. "Zdaj ne moreva biti več daleč za njima," reče Fortyju. "Res, bas, tudi ne, če oni ti naravnost." "Kaj!" vzklikne Bart v skrbeh, "misliš, da bi se hotela pred nami skrivati in se nama izogniti?" "Sam, on spreten zamorec jako," pravi Forty. "On težko delo ljubit jako ne. Jaz mislit, on skrivat jako rad." Forty je poznal reko od izvira do izliva v orjaški Kongo, zato se je Bart pomiril. Veslala sta dalje tudi v mraku, ki se je vedno bolj zgoščal, dokler ni Forty, baš preden se je popolnoma stemnilo, pokazal na izliv nekega potoka na levi in rekel: Tam bit potok, bas." "Kako pa veš, da sta krenila vanj?" "Jaz vedet ne; pa mi spoznat kmalu jako." "Kako?" "Vas Lumbva bit navzgor malo. Lumbva nam povedat." "Kaj pa, če ju ni tam?" "Potem mi vozit dalje," pravi Forty preprosto. "Kakšen človek pa je Lumbva?" vpraša Bart Fortyja, ko sta zaveslala v potok. On človek dober jako," pravi Forty in Bart je veslal dalje in nič več ga ni skrbelo, da bi Roger ne bil na varnem. Potok je bil celih petdeset jardov širok, dasi v primeri z reko ozek. Voda je bila globoka in prosta in bregova visoka, tako da sta veslača vkljub temi prav dobro napredovala. Ko sta veslala že kake pol ure, zagledata pred seboj svetlobo. "To vas," pravi Forty. Svetloba je naraščala, Bart neha veslati. "Pravim ti, Forty, da so zakurili v vasi strašno velike grmade,' 'reče ves začuden. "Kaj neki to pomeni?" "Mislim, oni leve strašit." Levov v tej pokrajini ni bilo posebno mnogo, vendar pa se je utegnilo primeriti, da se je kak tropič priplazil mimo in plemenu kradel črede; le tako sta si mogla razlagati, zakaj kurijo velikanske grmade, ki so metale krvav sij daleč po vodah. Ko sta se še bolj približala, sta videla, da je ves prostor obdan z visoko ograjo iz nagrmadenega trnja. "Levi hudi jako, bas," pripomni Forty. Pa Bart ga ni poslušal. Hlastno je pokazal na čolne, ki so bili potegnjeni na napeti breg pod vasjo. "Tukaj sta, Forty!" reče razburjeno. "Naš čoln je tam." "01 rajt (vse v redu), bas," odvrne Forty. "To čoln od bas Roger, ol rajt." Pognala sta čoln na breg in izstopila. Prav ko sta to dovršila, sta zaslišala od zgoraj ' nekje prestrašen krik, nato je zagrme-la puška na obe cevi obenem in dobro sta čutila, kako so krogle udarile ob drevesna debla. 10. Skrivnostna pošast. Ko je azslišal pok, se je Bart hitro ustavil, Forty pa je mirno stopal dalje. "Oni na nas streljat ne, bas. Oni mogoče podit leve." "Na vsak način nekaj ni v redu," pravi Bart nemirno in sune naboj v puško. "Le kje so vsi? Saj ni žive duše nikjer videti." Cesta je bila prazna in bilo je jasno, da se pripravlja nekaj hudega, kajti če bi bilo kakor navadno, bi sleherni vaščan pri-drevel k vodi, da bi na bregu strmel v nove došlece, tembolj seveda še v belca. Bart se zopet ustavi. "Glej ga Rogerja!" reče živahno. Pri teh besedah stopi na cesto Roger Norcross s puško v roki, za njim pa Sam in gruča domačinov s kopji v rokah, "Vse skupaj je neumnost!" pravi Roger jezno, "čisto po nepotrebnem spravljajo ljudi pokonci! Povej jim to, Sam, in reci jim, da grem zopet spat." General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. If you suffer distress from w^ FEMALE WEAKNESS Which Makes You Blue, Cranky NERVOUS- At such times If you're troubled by cramps, headache, backache, a bloated feeling, nervousness-distress of "irregularities"-due to functional monthly disturbances— try Lydla E. Pinkham's Vegetable Compound! It's helped thousands upon thousands of women and girls to go "smiling thru" such "difficult days." Lydia Pinkham's Compound is one medicine you can buy today-made especially /or women-to relieve monthly pain and its tired nervous feelings due to this cause. And in such a sensible way! With nature's own beneficial roots and herbs. No harmful opiates. Taken regularly - thruout the month-Pinkham's Compound helps build up resistance against such symptoms. Follow label directions. Worth tryingI MO IF l BREAKERS OPENS SATURDAY, IUNE 13 GENE KRUPA in person and hit ORCHESTRA NIGHTLY. lun* IS to 18-Sun. Mat. Finest Batch in th* World All IporW and Amusement« Rati or but to Sandusky. Steamers from Cleveland and Detroit, Or tak« U. S. Rout* 6, Ohio 2. A.k your local Travel Bureau or Auto Club tor iolder, or write OEDAR POINT-ON-I• "To' zdrznil kakor trepetlika"1 je videl, da sta se od gro«J li tudi dve ženski. Besede set" Bart še ni slišali" je vedel, da svoje nevednos sme izdati. (Dalje prmodnji® ZAHVALA Podpisani se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so poslali tolažilne kartice in rože nepozabni nam soprogi in materi ANTONIJI ZUPAN ko se je nahajala v bolestnem stanju v bolnišnici sv. Vincenca, kjer je dne 26. maja jgogu vdana in previdena s sv. zakramenti po teden dni trajajoči bolezni izdihnila svojo blago dušo. Hvala tudi veleč. Msgr. J. J. Omanu, ki jo je ondi obiskal in ji podelil svoj blagoslov. Povodom njene nepričakovane smrti smo prejeli iz raznih krajevl širom Amerike veliko število brzojavnih in pismenih izrazov sožalja in sočutja; vsem odpošiljalcem naj velja naša iskrena zahvala. Dalje je bilo za pokojnico naročenih veliko število sv. maš zadušnic od društev, kamor je spadala in od številnih njenih prijateljev in prijateljic iz mesta ter širom dežele, tako ji je bilo tudi v zadnji pozdrav darovanih številno vencev. Dalje izrekamo lepo zahvalo zastopnicam slovenskih ženskih društev, ki so ono soboto popoldne molile sv. rožni venec ob krsti pokoj-nice. Hvala vsem, ki ste jo prišli pokropit, hvala Rev. Bechlerju za opravljene molitve ob njeni krsti ter za darovano peto sv. mašo zadušnico ter za njegov ganljiv govor pokojnici v spomin. Lepa hvala tudi Mr. Antony Šublju, opernem pevcu, za zapete žalostinke v cerkvi. Posebna zahvala naj velja Mr. Jos. Za-larju, gl. tajniku K. S. K. J., ker se je udeležil pogreba v spremstvu Mr. Math Pavlakovicha, Frank Lokar ja> in Mrs. Mary Hochevar, gl. uradnikov KSKJ. Hvala vsem ostalim udeležencem, Tako tudi hvala moji svakinji Mrs. Tereziji Zupan in njenemu sinu, ki sta prišla na pogreb iz So. Ozone Park, N. Y. in Mr. Gustavu Dobring-haus iz Detroita, Mich. Oprostite, da posameznih drugih imen ne navajamo. Ponovna zahvala vsakemu posebej in vsem skupaj. Pokojnico priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: IVAN ZUPAN, soprog STANLEY, VINCENT, JOHN, Jr., HENRY, LAWRENCE, SYLVESTER, CIRIL, sinovi ANNA in MARIAN DOLORES, hčeri DEMA, snaha Cleveland, Ohio, 16. junija 1942.