Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jug o-slavili SO Din, za Inozemstvo IGO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 130 ln2D,ve£JI oglasi nad 45 mm vtSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn vcčlem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljka tn dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi allr.t it. 6 III Kolcopisl se ne vračata, nefranltlrana pisma se ne »pretentajo - Uredništva telefon štev. SO, upravnIStva itev. 328 Političen lisi sa slovenski narod l/prava le vKopltarlevI ul.it. 6 * Cenovni račun: Clublfana štev. 10.050 in m..149 xa 1 nserate, Sara/evo št. 7563, Zagret/ it. 39-Otl. Vraga ln Vuna/ it. 24.797 Vlada, ki nič ne dela in se (amo posvetuje. AGITACIJA ZA OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI, — VELIKA NASILJA. - VSA MINISTRSTVA PRAZNA. — PO SVETOVANJA BREZ DEJANJ. Belgrad, 10. avg. (Izv.) Vsi poslanci brez razlike strank so zaposleni z agitacijo za občinske volitve. Agitacija postaja vedno ostrejša, čimbolj se bliža nedelja, dan občinskih volitev. Ravnotako pa postajajo številnejša tudi nasilja. Demokratski klub je ponovno izdal obširna poročila o nasilstvih, ki se vrše v Srbiji ob bližajočih se občinskih volitvah. Demokratski poslanec Pera Markovič je ob tej priliki poslal na notranjega ministra obširno interpelacijo, v kateri opisuje vsa grozodejstva, ki jih vrše politične oblasti v valjavskem okraju. Markovič opozarja notranjega ministra, naj poskrbi, da nasilja prenehajo, sicer bo ljudstvo samo moralo nastopiti v obrambo svobode govora in združevanja. Priprave za občinske volitve delujejo tudi na vlado. Vsa ministrstva so skoro prazna. Nikjer se nič ne dela. Posebno ogorčenje vlada v opozicijonal-nih krogih radi tega, ker izdaja železniško ministrstvo brezplačne vozne karte samo radikalom, da gredo v svojo občino na volitve. Danes se je spet vršila seja ministrskega sveta, v kateri se je razpravljalo o težki gospodarski krizi in pa o korakih, ki jih je treba storiti v njeno omiljenje. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki se je ravnokar vrnil z Bleda, je predložil na seji ministrskega sveta tozadevno obširen referat, v katerem razvija svoje naziranje in svoje poglede, ki prihajajo v poštev pri reševanju gospodarske krize v državi. Poleg tega je vlada sklepala o možnosti novih poplav ter o velikanski škodi, ki so jo tekom zadnjih dni povzročila neurja, nalivi ter poplave sirom cele države. Naš spor z Bolgarijo. ANGLIJA PREDLAGA PREDLOŽITEV SPORA DRUŠTVU NARODOV. Romunske vesti o vstaji v Rusiji. Belgrad, 10. avgusta. (Izv.) Dasi se je pričakovalo, da bodo danes izvršeni poslednji koraki v Sofiji, vendar nimamo do večera o tej stvari nobenega poročila iz Sofije. Sploh pa je opaziti, da se cela zadeva presoj dosti bolj mirno in ta sprememba se zrcali tudi v pisanju belgrajskega časopisja, ki je o stvari pisalo doslej v zelo ostrem in agresivnem tonu. Med drugim piše o položaju belgrajska »Politika« sledeče: »Po odhodu g. M. Rakiča v Sofijo se pričakujejo poročila od tamkaj. Romunski, grški in naš poslanik v prestojici Bolgarije so imeli časa, da se včeraj posvetujejo o skupni demarši, ki bi bila morala biti danes storjena pri bolgarski vladi. Odgovor bolgarske vlade se ni mogel vnaprej izvedeti. Ali po pisanju sofijskega časopisja lahko slutimo. Skoro vsi listi kažejo užaljenost. V tej vlogi sofijsko časopisje demantira priprave za skupne korake balkanskih držav. Bolgarija je brez vsakega povoda napadena in njej se pripisujejo krivice, o katerih ona nima pojma. V tem smislu pišejo vsi bolgarski časopisi. Tako piše >Nezavisimost u šestih«, organ nacionalno-liberalne stranke: »Mi nismo pod varuštvom naših sosedov. Ako v Macedoniji obstoja nacionalni pokret, niso krive meje, ampak režim v teh krajih.« Vladni list >Demokratičeski Sgovor« pa je 5e bolj odločen v svoji obrambi. On pravi: »Neullska mirovna pogodba, ki je odredila meje Bolgarije, je ostavila Bolgariji preveč slabe vojne sile, da bi čuvala meje, posebno ker tečejo meje preko krajev, na katerih je na eni strani samo svoboda, na drugi strani pa podjarmljeni Bolgari.« Ko omenja »Politika« še pisavo »Zore«, ki izraža hvaležnost Angliji in njenim zaveznikom v sporu med našo državo in Bolgarijo, nadaljuje sledeče: »Da tako pišejo bolgarski listi, je brez-dvoma vzrok v tem, da je pisava inspirirana od samih Angležev; kajti oni so, ki stalno svetujejo, da se ta spor reši v Ženevi, ne pa v Belgradu in Sofiji. Tudi »Times« odkrito pišejo, kakor da smo mi krivi za napade. Angleži pa ne prenehajo delati v tem smislu, da ustvarjajo mirno razpoloženje, ne samo v naši državi, ampak tudi v inozemstvu.« Nato se pa dotakne »Politika« pisave francoskega in italijanskega časopisja, ki črpa svoje informacije iz Londona. Posebno pa se je po pisanju ^Politike« čuditi, da je zavzelo tako stališče celo zavezniško francosko časopisje, ki tudi stoji pod vplivom angleških verzij. Kar se pa tiče koraka angleškega poslanika v Belgradu, je »Politika« mnenja, da je bil storjen v sporazumu s francosko in italijansko vlado, ter da je Angleška pri tem jasno svetovala naši državi, da se sporna zadeva predloži na jesenskem zasedanju Društva narodov. Nalivi in poplave na Hrvatskem in v Dalmaciji. Split, 10. avg. (Izv.) V nedeljo popoldne Se je nad Splitom in okolico pretrgal oblak. Nalivi so povzročili veliko škode. Največ škode so povzročili na otoku Šolta. V Solinu je udarila strela v restavracijo Gašpič. Dasirav-no je bilo v restavraciji mnogo gostov, je vendar bilo ranjeno samo dete, a gospodar Gašpič je opaljen po licu in očeh. Jalto veliko škode je naredil vihar v Gornjem selu na otoku Šolti, kjer je odnašal strehe s hiš ter iz-ruval oljke s koreninami vred iz zemlje. Zagreb, 10. avg. (Izv.) Vsled velikanskega deževja, ki je trajalo v nedeljo od ranega jutra pa do večera, so tudi v hrvatskem Zagorju strahovito narastle reke in potoki. Posebno velja to za Krapino in Savo. Posebno porazne so vesti ravno iz Zagorja, kjer so celi kom- pleksi pod vodo od Zaprešiča pa tja do Kra-^ pine. Radi tega se .je moral promet na cestah prekiniti, tako zagorska proga pri Trgovištvu in Zaprešiču. Pri Zaprešiču je bila popravljena proga že v ponedeljek popoldne. Včeraj je na poslaji Podsused čakalo okoli 3000 oseb, ki so prišle iz Zagorja. Tekom dneva so peš prebrodili pot do Zagreba, ker je tudi cesta bila poplavljena. Zagreb, 10. avg. (Izv.) Sava je imela danes zjutraj okoli petih najvišjo vodostajno višino, ki jo pomnijo. Trenutno stoji 4 metre nad normalo. Velika nevarnost, ki je pretila, je minila. Za danes zvečer je sklical župan Heinel sejo občinskega sveta, kjer se bo razpravljalo o ukrepih, ki se naj izvrše za slučaj novih nalivov in poplav. kryavi izgredi dalmatinskih Črjunašev. Split, 10. avg. (Izv.) V nedeljo se je vršilo v Kaštel Lukšiču razvitje orjunaškega prapora. Pri tem je prišlo do težkega incidenta. V Kaštel Lukšiču je bilo popolnoma mirno. Ko pa je šel orjunaški sprevod iz Kaštel Luk-šiča skozi Stari Kaštel, so klicali orjunaši: »Dolje Radič! Dolje separatiste!« S tem so izzvali domačine, ki pripadajo po svojem političnem prepričanju v pretežni večini Radičevi stranki. Domačini so reagirali s klici: »Živijo Radič!«, radi česar je prišlo do spopada med orjunaši in radičevci. Žrtev spopada je postal 27 letni Josip Grgin iz Starega Kaštela. Ta težki incident ie povzročil pri Hrvatih veliko ogorčenje in je radi tega prišlo ob vrnitvi or-junašev v Kaštel Lukšič do ponovnega spopada med njimi in razdraženimi radičevci. Med pretepom je bil težko ranjen kmet Marin Ma- jan. Kakor pravijo vesti, je priletela iz orju-naških vrst tudi bomba ali dinamit na prag Hrvatskega glasbenega društva. Uvedena je preiskava proti krivcem. Doslej je bilo aretiranih nekaj Kaštelancev. Borba med Radičem in Mikičem. Zagreb, 10. avg. (Izv.) Akcija dr. Nikiča ima uspehe, ker se mu je posrečilo pridobiti zase nekaj organizacij, posebno v Bosni. Da pa paralizira uspehe Nikičeve akcije, je šel Radič na agitacijo v Bosno, kjer je imel v nedeljo kar tri shode. Očividno je doživel Radič neuspeh. V Bosni je zavladalo v zadnjem času največje nezadovoljstvo z Radičevo politiko. Radi tega je razumljivo, da odobravajo bosanski Hrvati Nikičevo taktiko. V koliko bo imela Radičeva protiakcija proti Nikiču v Bosni uspeha, ni mogoče prerokovati. London, 10. avg. (Izv.) »Times« poročajo iz Bukarešta, da je v južni Rusiji vstaja. Vojaške oblasti so koncentrirale kavalerijo ob Dnjestru. Po teh poročilih se je uprla mornarica v Črnem morju. Uporniki so baje obstreljevali in zasedli več mest. V Odesi so bili poulični boji, celo o tem vedo poročati, da je v Leningradu proglašeno obsedno stanje. V Ukrajini je ustaja zasegla celo deželo. Vodita jo Zinovjev in Trocki. Berlin, 10. avg. (Izv.) »Welt am Montag« poroča, da je Menšinski ukazal aretirati in zapreti Zinovjeva. Moskva, 10. avg. (Izv.) Romunija razširja poročila, da je Trocki aretiran. Vse te vesti ne odgovarjajo resnici in so tendenciozne. Trocki je slejkoprej v uradu iu vrši vse svoje za- upne posle. Tudi alarmantna poročila o vojaških revoltali v južni Rusiji nikakor ne odgovarjajo resnici. V južni Rusiji je popoten mir. Varšava, 10. avg. (Izv.) Sovjetski zastopnik Vojkov je izjavil časnikarjem, da so vesti inozemskega časopisja o vojaških nemirih popolnoma neresnične. Tudi vesti o preganjanju vodilnih oseb so neresnične. Dzer-džinski je umrl popolnoma naravne smrti. Berlin, 10. avg. (Izv.) »Deutsche Allge-meine Zeitung« poročajo, da so poročila o dogodkih v Rusiji iz angleških virov zelo pretirana in da jih razširja predvsem Romunija spričo obiska Avarescuja v Rimu, kjer bosta Romunija in Italija razpravljali tudi o besa-rabskem problemu. Anglija varuje versko svobodo svojih državljanov. London, 10. avg. (Izv.) »Daily Telegraph« javlja, da je angleška vlada pooblastila svojega poslanika v Mehiki, da opozori mehikansko vlado na pogodbo med Anglijo in Mehiko iz leta 1888. V tej pogodbi si obe državi medsebojno jamčita popolno versko svobodo za oboje državljane, naj stanujejo koderkoli. Angleški katoličani poizkušajo, da bi dosegli sodelovanje med Londonom v postopanju proti mehikanski vladi. Mehikanski zunanji minister je v intervjuju izjavil, da pogajanja med mehikansko iu angleško vlado potekajo v prijateljskem duhu. Položaj se je zelo poslabšal s tem, ker je ameriška vlada vložila protest proti mehi-kanskim zakonom o zemljiščih. Predsednik Calles se v svojih govorih samo opravičuje. Sedaj je izjavil, da se bodo vsi zakoni in ukazi izvajali ravnotako proti protestantovskim kakor proti katoliškim cerkvam. To je seveda samo izjava, ki se ne bo nikdar izvršila. Calles sam se je zavaroval s tem, da je poudaril, da vlada ne konfiscira a priori vsega cerkvenega premoženja, ampak si pridržuje le pravico, da ga podržavi kadarkoli se ji zdi primerno. Doslej uživajo protestanti neomejeno svobodo in sodelujejo pri akciji proti katolikom. Mehiko, 10. avg. (Izv.) Zunanji minister je izjavil, da bedo vse cerkve in vse cerkveno premoženje do poravnave spora zapečatene. Vse osebe, ki so bile zaprte radi osumlje-nja zarote proti državnemu predsedniku, so izpuščene na svobodo. Rim, 10. avg. (Izv.) »Osservatore Romano« piše: Potem, ko je cerkev ločena od države, bi se ji morala pustiti popolna svoboda v verskih zadevali. Država nima nobene pravice, da se meša v notranje zadeve cerkve. Ločitev cerkvenih in državnih svoboščin bi bila cerkev v Mehiki z veseljem sprejela, toda proti zakonu, ki se je napravil samo zato, da cerkev uniči, se mora upreti. Vatikan popolnoma odobrava nastop mehikanskih škofov. Newyork, 10. avg. (Izv.) Ameriška vlada ponovno izjavlja, da se noče vtikati v notranje zadeve Mehike. Verska vprašanja so lastna zadeva vsake države. Zato ameriška vlada še ni odposlala protestne note, ker bi jo v sedanjem položaju tolmačili kot poseganje v verske boje. Rini, 10. avg. (I'zv.) Po neposrednih poročilih iz Mehike, je položaj tam še vedno zelo resen. V raznih bojih je bilo od 1. avgusta dalje ubitih že 29 oseb in 41 ranjenih. London, 10. avg. (Izv.) Londonski listi poročajo, da so nemiri v Mehiki radi verskih odredb vlade, še vedno resni. V Guadalajarn je prišlo zopet do pobojev, pri katerih je bilo 25 oseb mrtvih. Newyork, 10. avg. (Izv.) Tukaj se mnogo komentira izjava mehikanskega nadškofa ter oklic na mehikanski narod, v katerem pojasnjuje, da je skušala mehikanska vlada spraviti celotno sporno stanje s sveta s trditvijo, da ne obstoja noben konflikt s cerkvijo radi kakega gaženja verskih svetinj. Mehikanski nadškof zavrača take in slične trditve mehi-kanske vlade ter ugotavlja, da je BO mehikanskih škofov storilo odločne sklepe v popolnem soglasju s sveto stolico. To najbolj dokazuje tendencijozne vesti, ki jih namenoma širi < svet mehikanska vlada. Italija in Španija v skupni ofenzivi. Rim, 10. 8. (Izv.) Agentura »Štefani« objavlja italijansko špansko prijateljsko pogodbo. Dasi so bili odnošaji med Italijo in Španijo od obiska španskega kralja v Rimu zelo prisrčni, je vendar pogodba presenetila. Vladno časopisje s ponosom poudarja, da se jc posrečilo tudi v dobi klepetave demokracije ohraniti vsa predpogajanja in priprave za pogodbo v popolni tajrtosti. Pogodbo bodeta obe državi noti-ficirali pri Društvu narodov, toda ne takoj, ampak šele v ugodnem trenutku. Nova pogodba je veliko obsežnejša in kakor njene predhodnice, ki jih je Italija sklenila s Švico, Jugoslavijo in Češkoslovaško. Najvažnejša določba je zagotovilo medsebojne nevtralnosti za slučaj, da bi bila katera izmed pogodbenic napadena, ne da bi bila r.apad sama provocirala. Pogajanja za novo pogodbo je vodil na italijanski strani Grandi in jih je zaključil Mussolinijev kabinetni šef Paulucci v Madridu. Zato nosi pogodba naslov »Madridska pogodba«. Fašistovsko časopisje prinaša obširne komentarje k pogodbi in pojasnjuje zlasti medsebojne interese obeh držav v obrambi Sredozemskega morja. Španija in Italija sta bili v Sredozemskem morju zapostavljeni, zato sta se združili k skupni ofenzivi svojih koristi v tem delu kakor tudi v Severni Afriki in južn; Ameriki. Francoska velika skupščina. Pariz, 10. 8. (Izv.) Od leta 1875., ustanovnega leta sedanje francoske republike, se sedaj štirinajstič zbirata zbornica in senat v Ver-saillesu v kraljevem gradu k veliki skupščini. Enajstkrat je skupščina volila predsednika republike in le dva sestanka sta bila namenjena izpremembi ustave. Zadnjič so izpreminjali ustavo leta 1884. Sedanja velika skupščina hoče predvsem izpremeniti svoj poslovnik, ki je že zelo zastarel. Z žrebom sc določi komisija, ki naj predloži zakonske načrte. Vlada bo predložila statut o amortizacijski blagajni. Komunisti in socialisti bodo stavili celo vrsto drugih predlogov, ki so jih stavili žc na zadnji seji zbornice, ki jih jc pa velika večina odklonila. Tudi k vladnemu predlogu bodo te stranke proti in stavile izpreminjevalne predloge. Groze celo z obstrukcijo. Takoj po glasovanju o vladnem predlogu sc bosta zbornica in senat podala v Pariz k zaključnim sejam. Pariz, 10. avgusta. (Izv.) Miuistrski svet je danes nadaljeval posvetovanja o varčevanju in je v okrilju vlade ustanovil dva odbo. ra. Prvi odbor, s Poincarejem na ?elu, ima pretresti vprašanje varčevanj na polju uprave, drugi, pod Bartouxom, pa se bo bavil izključno s pobijanjem draginje. Rim, 10. avg. (Izv.) Neurje ob tirenski obali traja še vedno dalje. Nad Livornom je padal močan dež kot bi se utrgal oblak. Mesto je bilo na mnocih krajih poplavljeno. Kim, 10. avg. (Izv.) Statistični oddelek poroča, da je v Italiji več kot 20.000 rodbin, ki unajo nad deset otrok. Moloh centralizem. Neko gasilno društvo na deželi hoče prirediti veselico, na katere sporedu je med drugim tudi srečolov. Za ta srečolov, čegar do-bitki predstavljajo skupno vrednost od največ 300 Din, mora društvo zaprositi dovoljenje iz Belgrada. Ne okrajno glavarstvo, da, niti veliko županstvo nima pravice dati to dovoljenje, ampak edinole visoko ministrstvo in sicer ministrstvo za poljedelstvo. Spričo takega odličnega slučaja modre državne ureditve se skromnemu razumu preprostega državljana, ki ni ne državni uslužbenec in se tudi sicer ne peča ne z visoko ne z nizko politiko, seveda nehote vsiljuje vse polno vprašanj. Prvič; Zakaj je potemtakem sploh okrajno glavarstvo tu, in zakaj je veliko županstvo tu ali pa finančna oblast? Drugič; Ali centralna vlada res nima drugega boljšega in važnejšega dela, kakor da trati svoj čas s takimi ničevnostmi? Tretji.: Kaj ima ministrstvo za poljedelstvo opraviti z veselicami gasilnih društev? In tako dalje: iz vsakega takega vprašanja se poraja zopet deset novih vprašanj, na katere si skromni razum preprostega državljana zaman išče zadovoljivega odgovora. In mu ga tudi noben centralistični pismouk ni v stanu dati. Ta bi se pač skliceval na to in ono naredbo ali kom-petenco, na ta ali oni sklep ministrskega sveta, s čemer pa bi seveda niti najmanje ne utemeljil in opravičil potrebnosti takšne ure- 1 ditve. Zdravi domači razum se more zadovoljiti le s tem, kar spozna za potrebno na eni, enostavno, praktično in smiselno na drugi strani. Toda centralizem ne pozna ne enega ne drugega. Njemu se zdi potrebno stoprav tisto, kar je odveč, ravna se pa po načelu: zakaj vladati na enostaven način, ko gre vendar na kompliciran način tudi! In slučaj s tem srečo-lovom — en primer izmed tisoč in tisoč drugih — nam predočuje centralizem v vsej go-rostasni njegovi nerodnosti, absurdnosti in sinešnosti. Takšen je centralizem, evo ga. Vsaka vaška veselica je že zanj visoka držav-noupravna zadeva, ki se rešuje z ministrskim aktom. Tudi v stari Avstriji je vladal centralizem, je obstojal loterijski zakon, so se prirejale veselice s srečolovi, toda Dunaj bi se bil sramoval pred celim svetom ukvarjati se s takimi in enakimi ničevnostmi, za katere ima naš centralizem toliko časa, zanimanja in veselja, pri tem pa ne časa, ne smisla, ne interesa za velike in važne življenske zadeve naše države. Naš centralizem je sploh tak. da mu ga ni para v nobeni drugi centralistični državi. Polastil se je ne samo celokupnega državnega organizma do zadnje celice, ampak si prisvojil tudi je kontrolo nad vsakim gibljajem javnega življenja in postavil državljana, njegovo dejanje in nehanje takorekoč pod kurate-lo. Naš centralizem hoče vse videti, vedeti, voditi, in pa — kar je seveda glavno — vse imeti. S tem pa si je po eni strani samo naprtil delo, ki mu nikakor ni kos, po drugi strani pa tekom kratkih osem let v naši državi ustvaril razmere, ki so vnebovpijoče, razmere, ki smo jih vsi do grla siti, razmere, ki so z eno besedo postale neznosne in nemogoče. Vsega zla v naši državi, ki ga tako bridko občutimo, je največ kriv centralizem. To spoznava danes vsakdo, kmet kakor obrtnik, trgovec kakor delavec in uradnik, in ves naš narod se zaveda, da ne bo poprej bolje, dokler ne bo strt centralizem, ta moloh, ki samo žre, ki izpija produktivne sile našega državnega življenja in ki je sploh'največja ovi-njegovemu razvoju in s tem procvitu in napredku mlade naše države. Zato pa je treba boj proti centralizmu, ki ga naša SLS že ves čas bije, nadaljevati z vso odločnostjo, vztrajnostjo in nepopustljivostjo. Jasno pa je tudi, da moramo Slovenci, ki nas centralizem najbolj davi in upropašča, v tem boju nastopati čim enotneje in solidarneje, da bo tem preje zmagovito dobojevan. Dolžnost je zato vseh poštenih in naprednih slovenskih elementov, da SLS v tem boju naj-krepkejše podpirajo. Za kaj tu gre. je dr. Korošec v svojem trebenjskem govoru vnovič jasno pokazal in razložil. Naš boj za avtonomijo je boj proti centralizmu. In kar mi hočemo, je: da se naredi kraj sistemu in stanju ki je za državo vobče. za Slovenijo pa še posebej tako poguben. Mi hočemo reda, solid-nosti, poštenja, svobode, dela in napredka. Mi Slovenci hočemo ven iz razmer, ki nas ubijajo, hočemo tak državni organizem, ki bo odgovarjal našim življenskim interesom in potrebam, pa naši delavnosti in podjetnosti, naši vzgoji in naši kulturi. Razmere, kakor sedaj vladajo v naši državi, ta režim, ta sistem, to gospodarstvo, to ni nič za nas Slovence; nas to gmotno uničuje, nas to moralno žali in boli, in mi tega ne maramo več gledali in prenašati... A zlo vsega zla je moloh centralizem, in zato je treba najprej njega zrušiti. In zato mora v proticentralistično fronto vsak pošten in napreden Slovenec. V vs« naša javna za-' etopstva morajo vkorakati odločni proticen- i trahstični borci, na celi črti in z vseh strani j treba napovedati centralizmu najodločnejši boj. In zato smo tako zainteresirani, da pri- ' dejo tudi v našo Trgovsko in obrtno zbornico 1 to važno postojanko gospodarske Slovenije proti centralistični borci in dh Izgihejo od tam centralistični hlapci, ki se najbolj zbirajo v taboru SDS. Gospodarski krosi -bodite odločni 1 Neštetokrat smo že na tem mestu poudarjali ozko zvezo med politiko in gospodarstvom in pokazali na nujen korelat slabe politike, ki je slabo gospodarstvo. Z zadoščenjem lahko ugotavljamo, da v tem pogledu nismo več sami, ampak zagovarja našo tezo vsak državljan,ki si upa svobodno govoriti in mu je splošni tako kulturni kot gospodarski napredek resnično pri srcu. Stalno naše poudarjanje je tudi bilo naše svarilo, naj država s svojimi organi no posega pretirano v inici-jativnost in delavnost posameznikov, organizacij in ustanov, naj pusti pri miru iz življenja zrastle in od življenja diktirane lastne delokroge, zlasti z gospodarskega vidika. Ponatisnili smo številne izjave češkoslovaškega predsednika Masaryka, ki je s posebnim poudarkom naglašal pomen lastne inicijatiVe v skupnem življenju, ki je kot vzgled navajal ameriško Unijo z desetoricami podrejenih državic, Anglijo z dominijoni, raznimi pokrajinskimi zveziami in v rahli zvezi s centralno vlado stoječimi parlamenti, ravno kot predpogoj a meriš ko-anglosa ksons kega prevladu- I jočega gospodarstva. Mi smo pokazali na Švico, Avstrijo in Nemčijo, a sijajne dokaze pravilnega našega naziranja smo našli ravno doma. Protestirala je Dalmacija proti sedanjemu načinu državnega življenja, protestirala je Bosna s Hercegovino in »Trgovinski glasnik« je. zaklical vladi, da naj vendar računa z gospodarskimi enotami in pozival merodajne kroge, naj^ združijo Bosno-Hercegovino z Dalmacijo v eno telo z obširno lastno kompeten-co. Skupna . zborovanja zbornic, kakor, tudi posamezne trgovske in industrijske zbornice so za svoje kraje v svojih spomenicah isto naglašale. Kar se tibe. Slovenije šame, smo poudarjali stalno, da je to kulturno-hacijonalna enota, in trgovski, industrijski in obrtni svet nam je vkljiib eventualnemu nasprotnemu političnemu preprtčkhju potrdil, da je naše uspešno domače gospodarstvo mogoče le, če s tem dejstvom odločilni politični faktorji računajo. Problem je'ha1 dlani: Da bi država v centralističnem sistemu mogla dobro uspevati; :je nujni predpogoj enakost prebivalstva tako' v kulturnem kakor gospodarskem oziru, je treba, da stoje na krmilu možje svetovnega^ pb-zorja in močne Volje, čistih rok in velike koralne kvalifikacije.' Alitudi tii je podana nevarnost zlorabe., Francoska misel o delitvi oblasti je slonela na dobro preizkušenem načelu grškega velikana Aristotelesa, ki je dejal. da je človek, ki ima veliko oblast, ...nagnjen, da jo zlorabi. In mi smo dejali: Odporno? je mogoča le, če sodeluje močno in zdravo ljudsko soodločevanje in kontrola. Posledice nasprotnega režima občutimo danes vsi, zlasti pa naši gospodarski krogi. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani je v nešteto slučajih izrazila svoje proteste, podala konkretne nasvete, dvigala svarilno roko, če ji ne dajo kompetence. Naši pridobitni krogi znajo za milijonske slučaje, s kakšnimi težavami je združeno občevanje s carino, občevanje s centralno vlado, koliko zamud časa in izgube denarja radi slabih prometnih zvez in občil in plačevanja bakšiša in to baš v trgovini, obrti in industriji, katere bistveni znak je stalno nivellrarije.. Kompetenca bodi doma — je naša stalna zahteva in vsak trgovec ve, da je vkljub »Jutiovim« smešenjem o »jesiharjih«, ki naj obdajo slovensko industrijo in trgovino z žično ograjo, da ne bi prijel kak Srb blizu, lahko samostojni trgovec tnale kneževine Monaco svetovni trgovec in to celo tem preje, ker mreže centralističnih predpisov ravno tujcev ne puste blizu! Ravno nasprotno je res, da je naš pridobitni svet ravno sedaj obdan z žično ograjo, ko mu centralistična veriga ne dopusti popolnega razvoja lastne iniciative! Eno je danes že dejstvo: Naš "pridobitni svet je potrdil, da je Slovenija gospodarska enota, kateri mora odgovarjali za to enoto prikrojena poliličnia uprava, ki mora dati matici trgovstva in obrtništva samostojen lastni delokrog, če je pa to prepričanje splošno — in lo je — je treba, da pride enodušno do izraza ravno olj prilikah kot so volitve v trgovsko zbornico. A eno je tudi gotovo: Malo je upanja, da bi bili resnični znaki spreobrnitve SDS, če »Jutro« piše, da bo morala državna finančna politika v Sloveniji kreniti na druga pota, da centralna uprava proge ljubljanske direkcije očitno zanemarja, da se ne Čuvajo z ono natančnostjo kot poprej, da so preruše-nju železniških prog stalna, da ho nastopilo katastrofalno stanje, da je sploh skrajni čas za spreobrnitev železniške politike. Saj je znano, da je samo SDS lnaugurirala v Sloveniji ta sistem, da je bila vedno proti finančni samostojnosti Slovenije in saj jo znano, da je bila ravno SDS tista stranka, ki je naravnost s satansko zlobo preprečila veliki reorganiza-lorični načrt bivšega prometnega ministra poslanca Sušnika, ki je tedaj ravno lo gospodo opozarjal, naj vendar misli na bodočnost, ko hn V*!p>fl /vrrnvsmfn fWf»l»nr> rnnnn.t: ... v , ... ..„iu«..j. jwci.ii, »jrnonu, il« železnicah naš pridobitni svet najbolj oškodovan! Zato kličetiio slovenskim trgovcem1, indu-strijcem in obrtnikom: Tisočkrat J6 že vaša , zbornica tudi v centralistični upravi morala | priznati, da je treba jasne in odločne druge [ poti! Bodite odločni tudi sami in izrinite ob sedanjih volitvah povzročiteljico sedanjega ohromelega gospodarskega stanja v Sloveniji SDS tudi iz njene poslednje postojanke — iz stanovske zbornice za trgovino, obrt in industrijo! Wirth gradi socialno republiko. Dr. Wirthov poziv k skupnemu delu vseh republikancev Nemčije je izzval čudovito pozornost in številne komentarje. Ni Čuda. Nemška republika si je sicer v sedmih letih utrdila mesto med nemškimi masami, toda njeni tihi in odkriti sovražniki so še izredno močni in vztrajno delajo za restavracijo monarhije. Trenotno se v zunanji politiki Nemčija nahaja v mučnem položaju čakanja na sprejem v Društ vo narodoy. Nihče ne ve še, kako bo ta akcija potekla. Ravno sedaj se vodi v diplomatskem svetu živahna agitacija za in proti. Anglija sili, da se Nemčija brezpogojno sprejme, Francija in njeni zavezniki pa hočejo pri tej priliki izsiliti čim več koncesij zase. Da tudi Poincare ne bo popolnoma brez vpliva na potek teh dogodkov, je kljub Briandovim izjavam, da se francoska zunanja politika ni izpremenila, več kot jasno. Gotovo, da Poincare ne bo mogel iztrgati Francije iz sedanje politike mednarodnega sporazumevanja v lo-karnskem duhu, toda za pospešitev te politike njegovo ime v vladi ne bo služilo, preje ji bo v oviro. In ali bo Nemčija mogla prenesti tudi morebitne najslabše posledice teh okolnosti? Ali bi nemški republikanci znali zadržati oblast, tudi tedaj, ko bi desničarski blok imel proti njim silno agitacijsko orožje: poraz v Ženevi? Za ta slučaj bi bilo potreba neprimerno več enotnosti v nemških republikanskih vrstah. V notranji politiki sedanja Marxova vlada ne more storiti nobenega važnejšega pozitivnega koraka, Omejiti se bo morala na to, da je vsaj vzdržala položaj v silni napetosti vsled spora radi državne zastave in knežjih odškodnin. Jeseni bo Marxova vlada morala znova začeti ti dve vprašanji in odločitve bodo Zgodovinske ne ic za vlado, nego za vso Nemčijo. Če pade Marx, ni druge pomoči kot široka republikanska koalicija, poizkus z des-izkus z desničarsko vlado ali razpis novih volitev. Oboje zadnje je skrajno nevaren eksperiment, ki bi vedel do razkroja vse Nemčije v dva tabora: za monarhijo — za republiko. V tem boju bi se izčrpale vse moči, država bi padla na 1919 nazaj in uspehi vsega dosedanjega dela bi se uničili. Dejstvo, da se republikanskim strankam ne posreči sestaviti trdne vladne večine, je največja napaka politične konstelacije v Nemčiji. Centrum sedaj zastavlja vso svojo moč, da prepreči popolno ločitev oziroma opredelitev političnih sil v dva tabora. Zadnji čas je ta centrumova vloga prestala posebno hude preizkušnje. Plebiscit je socialiste oddaljil od pozitivnega sodelovanja za državo in jih potisnil h komunistom. Skupen nastop vseh delavskih frakcij je zradikaliziral delavsko politično gibanje. Na drugi strani so desničarji pri tej priložnosti lahko z uspehom udarili na meščanski strah pred socialno revolucijo in boljševiško nevarnostjo. Bati se je, da posredovalen predlog Marxovega kabineta tudi jeseni ne bo našel primerne opore v zbornici. V tem težkem in zamotanem položaju je nastopil dr. Wirth s svojim pozivom. Dr. Wirth hoče obrniti pozornost vse nemške politike na konstrukcijo socialno-gospodarske ureditve nemške republike, da bi obežnost tega dela ne pustila razmišljevanj o obliki vladavine. Neposredni dr. Wirthov namen je ustanoviti posebno republikansko revijo, ki bi se pečala s socialno in gospodarsko politiko države. Na tem polju bi se najlažje ustvarilo sodelovanje. Dalje napoveduje dr. Wirth republikanska zborovanja, ki bi imela namen, da se voditelji politike raznih republikanskih strank med seboj spoznajo in domenijo za skupen nastop v gotovih vprašanjih. Teoretična razprava in izmenjava misli naj bi utrla pot za politično sodelovanje. Mnogi so Wirtha napačno razumeli in zlasti socialisti, ki jim predvsem velja njegov poziv, so videli v njem taktično potezo, ki naj bi le ojačila centrumovo pozicijo. Kako idealno si zamišlja pa načrt Wirth, naj govori sam: »Navdušenje za novo državo je pojenjalo in reakcija skuša izrabiti ta položaj. Naša naloga pa je, da vzdržimo nemško skupnost, izdelamo in udejstvimo socialno republiko, ki bo imela svobodne ljudi, ne gospodarske sužnje, državljane, ne slepe podložnike. Sedanje politične stranke naj se nas ne strašijo. Nič se jih ne bomo dotaknili. Hočemo samo pokazati sedanje probleme, opozoriti nanje polilične stranke in jih prosili in rotili, da uporabijo vse svoje moči, da bodo pravično reševali naloge države, naroda in evropske obnove. Zlasti v prihodnji zimi moramo biti nemški republikanci na straži in se združiti k politično složnejšemu delu, da bomo napredoval^ v spoznanju gospodarskih svetovnih do-gc-lkov, zvez in reparacijskega problema, ki je problem dela, in da bomo močli zaiamčili I thlrnO nadaljevanje dela, ki so ga republikanske sile v prvih letih naše države ustvarile.« Dr. Wirthov nastop je zbudil pozornost vse Nemčije. In tu je njegov prvi uspeh. 2 naravnost neomejeno avtoriteto, ki jo uživa ta mož v organizaciji »Reichsbanner-Vereine« in svojim ugledom v znanstvenih in političnih krogih je verjetno, da se mu posreči ogromna akcija za propagando in usovršenje nemške republike. Katoliškemu centrumu je dr. Wirth storil veliko delo, ko ga je zopet dvignil v ospredje vse politične pozornosti in evropskim narodom je porast Wirthovega imena v Nemčiji znak, da prodira pacifistična in zdrava ustvarjajoča krščansko-socialna politika. KRALJICA OBOLELA. Bled, 10. avg. (Izv.) Kraljica je obolela na prehladu pri nedeljskih avtomobilskih tekmah na Ljubelju. Ostati je morala v postelji. NINČIČ NA BLEDU. Bled, 10. avg. (Izv.) Ob 2 popoldne je prispel na Bled zunanji minister dr. Ninčič in bil sprejet pri kralju v dveurni avdienci. Ninčič se je mudil na dvoru do 8 zvečer in je igral s kraljem tenis. ZRAKOPLOVNA NESREČA. Milan, 10. avg. (Izv.) Danes zjutraj sta vadila na letališču Balaamo dva pilota vsak v svojem letalu. Nenadoma sta aeroplana trčila skupaj in padla z višine 500 metrov na tla. Oba pilota sta bila mrtva. A Dacc Bog. Ili če Pašič ozdraviti ili čfi umrijeti. — Tako je rekel g. Radič v Travniku in je ostal živ. A Vlada je jaka, tako je proglasil g. St Radič na svojem travniškem shodu. »Še nikoli nismo imeli tako močne vlade, z zaupanjem kralja in naroda, tako iskrene napram narodu in, kar je glavno, tako iskrene med seboj.« — Mi pa tudi še nikoli nismo ne videli ne slišali kaj tako iskrenega, kakor je ta Radičeva izjava. A Radičevska. Zdaj je g. Radič srečno odkril tudi srce Jugoslavije. Na shodu v Trav-niku( Bosna) je rekel: Bosna je najčistejša zemlja na svetu po svojem narodu. Taka Bosna postane srce celega našega naroda. — Torej dozdaj je g. Radič že povedal: da je Slovenija glava Jugoslavije, Hrvatska njena hrbtenica. Bosna njeno srce. — Kaj pa je potem Srbija? Radovedni smo, kdaj nam bo g. Radič še to povedal. A Radičev klopotec se vrti. Evo, kaj je vse v Bosni zbrbljal. »Mi smo postavili v Hrvatski žene na prvo mesto, ker so one naše veselje, naš up in naša nada. Mi Smo z njimi zlomili Avstrijo ... Muslimani niso niti Srbi, niti Hrvati... Sabor bi bil zlo .. Seljak ite more postati minister, dokler ne izvrši šol... Bosna je najčistejša zemlja na svetu , srce našega naroda... Seljaki so filozofi... Vojni minister je miroljuben človek... Vsi ministri bi narodu govorili isto kot Radič... Uradniki, ki so proti sporazumu, bodo frčali... Ko Pa-šiča ne bo več, bom šel v vlado, da bom pokazal, da sem živ. Nikičevcem, ki so ugovarjali, pa je zabrusil »seljačko« besedo: »Mesto na volitve boste šli v zapor.« — Človek mora res imeti želodec kukavice, da more prebaviti to godljo ... A »Današnja vlada ima samo eno edino nalogo: da ostane na oblasti, pa za katerokoli ceno. Če treba zapirati, bo zapirala, če treba preganjati, bo preganjala in če treba ubiti ne verujem, da ne bi tudi ubila.« — Tega seveda ni povedal o tej vladi »iskreni« g. Radič, ampak povedal je to »neiskreni« g. Davidovič na belgrajskem zboru. A Hrvatski Herostrates. Dr. Bertič piše v »Hrvatu« članek o tem, kdo je zapravil hrvatski sabor. Radič je namreč rekel na shodu v Vinici: »Ni res, kar se je govorilo in se šc danes govori, da so nam Srbi vzeli naš sabor Niso nam vzeli sabora Srbi, ampak so ga nam ukradli naši »gosposki magarci«. — In Bertič vzklika: Herostrates •— izginil boš iz zgodovine, ker tvoje ime je zasenčil Radič! Dr Bertič ponavlja dogodke naše pravne zgodovine in si stavi vprašanje: Kaj naj rečemo o človeku, ki tako drzno postavlja dejstva na glavo? Kakor je videti, so se morali slovenski in hrvatski radičevci zmeniti, kako bodo lagali; saj je tudi »Kmetski list« pisal, da je kriva izgube avtonomije v Sloveniji — SLS. A Belgrajske »Novosti« pišejo o prizadevanjih nekaterih politikov v vladnem taboru, da bi se sedanja vlada razširila z eno ali drugo stranko opozicije. Minister Srskič in bosanski radikali da bi rajši videli v vladi dr. Korošca mesto Davidoviča ali Spahe. Stjepan Radič se drži zelo rezervirano in je pripravljen na vsako kombinacijo. — Kakopak. A Mrharstvo. »Jutro« opisuje nadvojvodo Franca Ferdinanda, kakšen krvoločen lo-vec-mrhar je bil, ki je neusmiljeno pobijal divjačino, in zraven pofilozofira: Kdor je kdaj imel priliko motriti poteze v obrazu nadvojvode, ga vse te grozote ne morejo presenetiti, ker odgovarjajo značaju moža, ki je bil po milosti božji določen, da nekoč zasede habsburški prestol.« — Kakor pa znano, Franc. Ferdinand po milosti božji ni bil določen, da zasede habsburški prestol, ampak je preje storil žalostno smrt. Liberalni mrhar mora seveda porabiti vsako priliko, da se naslaja v svoji antiklerikslni krvoločnosti, če ne more napadati škofa, se pa norčuje iz božje milosti. JColj se godi doma Neurja po Sloveniji. SAVINJSKA DOLINA. Po pardnevnem lepem vremenu je začelo v noči od sobote na nedeljo ponovno deževati. Močan dež je padal v nedeljo ves dan brez prestan-ka. Računa se, da je padlo v tem kratkem času približno 40—50 om dežja, kar znaša pri letni padavini 1 in pol m precejšnjo množino. Že od prejšnjega deževja napojena zemlja ni mogla popiti toliko in tako nenadne množine vode; vsi potoki in jarki so nenadoma narastli in že v nedeljo popoldne je bilo več vasi odrezanih vsled naraslih vod od ostalega sveta. Narasla voda je drla čez travnike in njive, odnašala prst z njiv ter rušila ceste in mostove. Pri Grajski vasi je drla voda čez državno cesto ter odnašala kamenje in prodec na njive in travnike; "Vsak osebni promet po državni cesti je bil izključen, še celo z vozovi je bilo treba velike previdnosti. Voda je vdrla v mnoge vasi, kjer je do sedaj še ne pomnijo, ter so morali ljudje živino v dežju in burji izganjati iz hlevov na višja mesta, da jo zavarujejo pred vodo. Posebno škodo je povzročila po njivah, posejanih t ajdo in repo, kjer je odnašala zemljo z rastlinami vred. Narastla Savinja je odnašala les, pripravljen za plavljenje. Narastla je tako kakor doslej menda še nikdar. Njeno bučanje se je čulo nad eno uro daleč. V ponedeljek je deževje prenehalo in vode naglo upadajo. Škoda pa se bo lahko precenila šele čez par dni. Nevarnost je za sadeže na njivah, s katerih nima voda pravega odtoka. Tudi Savinja v gornjem toku že upada in že se kaže tu in tam raztrgana škarpa in izpod-jedeni nasipi. O tem smo dobili še naslednje poročilo: Pretekla nedelja je bila usodna za Savinjsko dolino. Vsled močnega neprestanega deževja v nedeljo ves dan jo potok Ložnica pri vasi Založe izstopil iz struge. Narasla voda združena z raznimi hudourniki je drla proti Oravi vasi, kjer jc udarila v nekatere hiše do t m visoko. Nati najstarejši ljudje ne pomnijo v vasi toliko vode, posebno ker je vas zavarovana s precej visokim nasipom, kateri pa je bil pri tem navalu vode brez pomena, ter samo oviral odtok. V burji in dežju so ljudje izganjali živino iz hlevov na više ležeča mesta. Od tu je drla voda čez. njive in travnike nesoč seboj prst in setve z njiv na Zgornje Grušovlje, kjer si je skozi vas naredila pot. Z malimi izjemami je bila cela vas v hipu pod vodo, katera je odnašala seboj gospodarsko in poljsko orodje. Ojačena z raznimi pritoki je drla voda na Spodnje Grušovlje, sa Podlog in Gotovlje, Majhne višine so zavrnile vedno naraščajočo vodo na desno proti Žalcu. Za gotoveljsko cesto je pridrla voda do državne ceste, si izkopala prehod čez njo ter drla proti železniški propi. Tik žalske postaje je razdrla na več mestih železniško progo Dravograd—Celje ter »e razlila po travnikih proti Savinji. Razdrta je na ves mestih tudi lokalna ozkotirna proga, katera veže državni rudnik Zabukovca z žalsko postajo. Proga Celje—Dravograd je bila v ponedeljek popoldne že popravljena, ter se vrši že reden promet; zjutraj se je isti vršil samo s prestopanjem; zabukovška proga pa je bila v ponedeljek še zaprta. Škoda, katero je naredila voda, se še ne da preceniti. Ne le na poljih; voda je udrla v hiše in kleti, kjer še nikdar ni bila in je tudi niso pričakovali, ter uničila mnogo stvari. Tako na primer je udrla voda gostilničarju Kunstu v Žalcu v klet, da so sodi plavali po kleti. Pri tem je izteklo precej vina. V nedeljo zvečer je priplaval po Savinji velik del lesenega mostu, kateri veže Griže z Žalcem, in nevarnost' je bila, da se poruši tudi ta. Vendar se je posrečilo, tramovje razbiti ter splaviti med kozami dalje ter tako oteti tukajšnji most. Voda je tekla še v ponedeljek čez državno cesto pri Žalcu. Tudi potok Brloka, kateri priteče iz Vranskega, je prestopil bregove ter je zalila voda nekatere vasi. Pri Grajski vasi, katera je bila z vodo Jeglič, škof: Spomini !z Amerike. Sedim v lepi kabini 280 metrov dolge, 28 metrov visoke in 27 m široke ladje »01ym-pic«. Po dolgem nepretrganem potovanju Sirom prostrane Amerike sem sedaj miren in osamljen, pa se morem vsaj nekoliko zbrati in premisliti dogodke zadnjih šestih tednov. Ker bi mogli" marsikoga zanimati, naj nekatere napišem za slovensko javnost. Ne bom podal študij o Ameriki, ampak bom podal le nekaj vtisov, ki so se mi zasadili v dušo. Obhodil sem pa prav mnoge pokrajine ameriške. Na vzhodu so skrajne točke New-york, Bridgeport in Niagara slap, na severu Marquette, Duluth, Chisholm in Evdet, na zapadli pa D en ver in Pueblo. Kaj sem torej videl in izkusil? I. V Chicagi. Ker je bil mojemu potovanju prvi povod evharisiični kongres v Chicagi, naj tu začnem. Mesto Cbicago je zraslo zadnjih 50 let. Dolgo je nad 100 km, prebivalcev šteje nad tri milijone, ima približno 900.000 katoličanov zbranih v 200 župnijah, med katerimi sta dve slovenski, ki jih upravljajo naši slovenski frančiškani. V tem mestu se je vršil kongres na čast sv. Rešnjemu Telesu. Zbrali so se zastopniki narrdov iz vseh pokrajin sveta, v vseh jezikih se je poveličeval Gospod Jezus v zakra- paplavljena ter odrezana od vsake zveze, je voda udrla v širini 20—25 m čez državno cesto, katera je precej poškodovana. Voda je tekla še v progi v širini do 15 m čez cesto. Tudi ob tem potoku stoječe vasi je voda popolnoma zalila, ter odnesla mnogo zemlje, pa tudi drugih stvari. S preoranih ter z ajdo posejanih njiv je voda odnesla prst na travnike ter uničila otavo. Vode naglo upadajo. V nevarnaosti so hmelj-3ki nasadi v nekaterih krajih, kjer branijo odtok razne ceste in nasipi ter stoji voda do 1 m visoko. Te nasipe in ceste bo treba vsekakor prekopati, ker sicer bo pridelek uničen. Prekopavanju pa se upirajo drugi posestniki, boječ se, da bi se ta voda odtekla na njihove njive. DVIGANJE LOKOMOTIVE PRI LAZAH. Včeraj ob 4. uri popoldne so spravili na tir tender in ga odpeljali na postajo Laze. Lokomotiva leži še tako, kakor je padla, in jo bodo danes pričeli dvigati. Drugi tir, ki je bil razdejan, tudi popravljajo, vendar pa vlaki tako dolgo ne bodo mogli po njem voziti, dokler ne bo lokomotiva dvignjena. Na tem tiru namreč stoji pomožni vlak, obstoječ iz lokomotive, dveh osebnih voz za delavce in inženirje in pa lora z žerjavom, ki tehta 50.000 kg. Žerjav vzdigne 30.000 kg. HRASTNIK. Tukaj je neprenehoma deževalo od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj. Voda je napravila na mnogih krajih veliko škodo. V nedeljo zvečer ni bil vozni promet po Hrastniku mogoč, ker je bila cesta na več mestih pod vodo. JURKLOSTER. V nedeljo 8. t. m. popoldne okoli pete ure je potok Gračnica nenadoma tako narastel, da je prestopil svoje bregove in poplavil graščinsko in farovško dvorišče, kakor 1. 1895. Valil se je čez dvorišče kot deroča reka. Voda je segala moškim do kolen. Vdrla je v kleti, v cerkev, v larovSko kuhinjo, v gozdarjevo in hišnikovo stanovanje. Graščinsko živino in prešiče smo prepeljali v farovške hleve, ki stoje malo višje. Zasebno pot na farovške »Laze« je voda odnesla tik do graščinskega zidu. Le kameniti most je zdržal siloviti naval. Farovški travnik je poplavila in zapustila veliko grobi jo na njem. V Grahoti je odnesla kos okrajne ceste in podrla most pri Štantu. Vožnja na Rimske toplice je ustavljena za dalje časa. PTUJ. Letos noče biti konec deževja. Že v petek zvečer se je vlila v ptujski okolici nenadoma huda ploha, a trajala je samo kratek čas. Hujši nalivi ao prišli v soboto zvečer; lilo je celo noč in se večji del nedelje. Vsi potoki so bliskoma narasli, prestopili svoje bregove in se razlili po cestah, polju, sadonosnikih in travnikih. Nastala je ista slika kakor ob zadnji povodnji: razrvane ceste, plazovi, uničena polja. Pridni kmetovalci so hiteli zadnje lepe dneve, da so spravili pod streho oves in posejali repo. Malomarneže je zadela huda kazen, voda jim je pomandrala zreli oves. Vedno deževje uničuje tudi krompir v zemlji, pridelek je neznaten in krompir gnije zelo naglo. Z bojaznijo gledamo letos v prihod njost. LAŠKO. Take povodnji v Laškem že ui bilo 30 let, kakor se je v noči od 8. do 9. avgusta pojavila in tako nenadoma. Sicer je hudo deževalo ves dan 8. avgusta, j>a vendar zvečer še ni bilo poznati, da se bliža taka povodenj. Po desetih pa je začela Savinja strahovito naraščati in po polnoči so že bile poti ob Savinji, vrtovi tostran in onostran Savinje pod vodo; voda je vdrla v kleti, tekla pri oknu v hišo krištofske občine, segla je 32 cm višje kakor leta 1901. Ni več dosti manjkalo, da ni segla že čez most, četudi je visok. Škoda je velikanska na poljih, travnikih in vrtovih. Kolikor se je moglo zjutraj ugotoviti, je odnesla tudi eno kopalno uto, pri Sv. Marjeti pa novi most. Ob kakih 9 predpoldne 9. avgusta je začela zopet upadati. V drugem dopisu se pravi: Toplica je okoli obdana z vodo. Vrtnar Bobek si je od zadnje povodnji pred enim mesecem nekoliko popravil, sedaj pa je zopet vse uničeno. V trgovini g. Zorka in rudniškem konzumu je stala voda okoli 60 cm visoko. Ravno tako v hiši g. Gnidica in Tomana. Gasilci in drugi so bili od pol 2 z.jutraj na delu in so požrtvovalno pomagali ljudem spravljati reči v stanovanjih v višje prostore. Po ustnem poročilu je segla voda 1. 1867. še višje. KOROŠKA BELA. Včeraj smo pomotoma poročali, da se je utrgal oblak nad Bohinjsko Belo. Ni se pa nad Bohinjsko, ampak Koroško Belo. O tem nam poročajo: V nedeljo, dne 8. avgusta je bila vas Koroška Bela zopet v veliki nevarnosti. Vsled hudega naliva je potok Bela tako narastel, da je začel podirati drevesa in odnašati zemljo ob bregovih. Le vztrajnosti domačih ljudi in požarnih bramb iz Jesenic, Radovljice, Hlebcev in Breznice, ki so prihitele na pomoč, se ima vas zahvaliti, da ni še hujše škode. Vsem bodi izrečena zahvala. Struga je vsa razdrta. Podrl se je del ene hiše, več drugih je bilo v nevarnosti. Okrajna cesta, ki spaja Belo z državno cesto, je razrušena. Človeških žrtev ni. Nekaj jih je padlo v vodo, pa so se rešili. METLIKA. Dežni nalivi pretekle nedelje so prekašali vse letošnje. Kulpa je zalila mestni log in veliko travnikov ter njiv. Naše, že itak slabe ceste so tudi vsled vednega deževja vse razorane. Miklošičev spomenik v Ljutomeru. Letošnja sezona na Bledu. Kakor znano, je tudi to .poletje počastilo Nj. Vel. kralj in kralijca s prestolonaslednikom njim priljubljen kraj, biser naše Slovenije. Prestolonaslednik je bival od 17. junija v Suvoboru. Vsak j dan smo ga videli iz sprehajališča kraljice Marije, kako spretno šofira na svojem malem avtu po par-I ku. Kralj in kraljica bivata tu od 27. junija in | čuje se, da ostaneta letos do 10. septembra v naši sredi. Princ črnogorski Peter Petrovič Njegoš je istotako ponovno obiskal naše letovišče. Med gosti je zastopana domplega vsa diplo-! maeija inozemskih držav. Amerikanski poslanik na našem dvoru gosp. Prince, znan kot velik prijatelj Slovencev, se zanima za šege našega naroda; proučuje pa tudi, kako Slovenci politično mislimo. Izrazil je izredno željo, da se nauči še slo- venščine, z.a kar si je že nabavil potrebne knjige. Daljo bivajo, oziroma so bivali daljšo dobo pri nas italijanski poslanik Bodrero, nemški poslanik 01-hausen, španski poslanik Landecho, ogrski poslanik Dechory, češki poslanik Šeba, romunski poslanik Emaudi in albanski poslanik Astauros Tauri. Statistika dotoka tujcev je bila po narodno-.sti: 3754 Jugoslovanov, v zelo zadovoljivem številu Avstrijcev 1029, Čehov 625, Nemcev 182, Italijanov 153, Romunov 27, Amerikancev 26, Angležev 21, Švicarjev 7, Švedov 7, Egipčanov 4, Turkov 2, Albancev in Belgijcev po en gost. Meseca maja je bivalo na Bledu skupno 9 gostov, junija 1604, julija 2575, avgusta do sedaj 859. Dne 8. t. m. je bil višek gostov 1666. če se pomisli, da Bled lahko prenoči 6000 oseb, je letošnja sezona zelo slaba, čemur je razen splošne denarne krize bilo krivo tudi stalno deževno vreme. Dne 9. t. m. se jo pričel internacionalni tenis turnir na Bledu. Udeležba je sledeča: Dame single: 1. Viškovska 2. Hlavova 3. Stricker 4. Viktor 5- Černa 6 Pick 7. Tedeeko 8. Stojankovič 9. Armstrong Gospodje single: 1. Kurt 2. A. Džino 3. Ing. Carmino 4. Dr. lllava 5. Stricker 6. A. de Wodiatter 7. Ing. Pick 8. Hartman (Slovenec) 9. Moldaner 10. Zajec (Slovenec) Mixed double: Dr. Hlava Ing. Pick Viktor A. de Wodianer Armstrong Džino Gospodje double: 1. Zajec Hartman 2. Strioker Džino 3. Dr. Hlava Ing. Pick 4. A. de Wodiaucr H. Regnier Dame double: 1. Stojankovic Viktor 2. Pick Černa 3. Viskovska Iilavova Finale se bo odigral dno 11. t. m. ob navzočnosti Nj. Vel. kralja in kraljice. Kristus krali je velel: Pustite male k meni priti! Vemo slovensko ljudstvo in naše krščansko misleče učiteljstvo hoče zopet vpostaviti v naših šolah KRALJESTVO KRISTUSA KRALJA. Zakaj? Velik bo naš narod in silna bo naša država, ako bo naša mladina začela črpati globlje iz studenca življenja, ki je Kristus, kralj vesoljstva. Zato bo stala velika skupščina »Krščanske šole«, ki se vrši v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo dne 22. avgusta, v znamenju Kristusa,- kralja vesoljstva. Spored. Ob 6. uri: v župni cerkvi pridiga: »Kraljeve pravice Kristusa do naše dece«. Ob pol 7. uri: Slovesna procesija, darovanje za »Slomškov dom« in posvetitev krščanske šole Kristusu kralju. Ob 7. uri: Slovesna sv. maša (s skupnim sv. obha« jilom). Ob 8. uri: Zborovanje velike skupščine v društvenem domu z govorom: »Kako vpostavimo zopet Kristusa Kralja v šoli?«. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor. vihta prava sreča in ob pravem času. Mnogi duhovniki in mnogi verniki so radi pekoče vročine že pešali, skoraj omedlevali so: toda zrak se shladi, dež jih namoči, pa so se zopet opomogli in so vztrajali do konca. In ko bi bila nevihta pridrvila šele po procesiji, bi bili ljudje na vse kraje bežali in kolika nevarnost za zdravje in življenje v tej gnječi! Posebnih nesreč ni bilo. Umrl je en du. hovnik od solnčnega pika in ena nuna od elektrike. Pač pa jih je že pred procesijo več sto omedlelo; toda pripravljeni nosači so jih nagloma spravili na varen, zračen in senčnat vrt. Procesijo so nameravali napasti, zmešati in oskruniti ameriški orjimci. toda niso mogli, ker so našo prostost branili in varovali policisti in vojaki. Posamezni narodi so imeli svoje evhari-stične sestanke. Mi Slovenci smo imeli dva taka sestanka, enega za slovenske duhovnike in enega za slovensko ljudstvo. Lepi govori so nas utrjevali v veri in nas navduševali za če-ščenje presv. Rešnjega Telesa in za pogosto sv. obhajilo. Z uspehom smo bili zadovoljni. Pomajnkljivo pa je bilo pripravljeno zborovanje za zbliževanje katoliške in pravoslavne Cerkve. Niso ob času začeli, udeležencev prav malo, predsedništvo nesposobno, govori deloma v angleškem jeziku, da jih nismo razumeli. Ker sem moral pred koncem oditi, prav nič ne vem. s kakimi predlogi se je dokončalo. Te črtice o poteku preveličastnega kongresa naj zadostujejo, v (Dalje.) mentu ljubezni. Ta proslava naše največje skrivnosti sredi brezbožne Amerike presega vse, kar se je vršilo do danes. Milijon ljudi se je klanjalo Jezusu, skritemu pod podobo kruha. Pregleda o delu kongresa nimam, ker ni bilo nobenemu mogoče, da bi se udeležil vseh prireditev. Le nekaj prizorov naj omenim. Prvi je sijajna procesija iz škofijskega semenišča po širokih chikaških ulicah med nešteto množico ljudi v prebogato okrašeno stolnico. Cvet vseh vernikov vsega sveta se je je udeležil: učeni in preprosti, bogatini in siromaki, staro in mlado, moško in žensko, duhovniki in lajiki. V prevelikem stadionu je bila drugi dan sv. maša za otroke; nad 60 tisoč otrok je prepevalo slavo sv. Rešnjega Telesa, kar so s pomočjo radija poslušali prebivalci vsega mesta po raznih cerkvah in dvoranah. Predzadnji dan se je v najlepšem redu na istem prostoru zbralo nad 200 tisoč samih mož in mladeničev in sicer zvečer. Kdo bi popisal čarobni prizor, ko so v nočni tmini vsi ti tisoči prižgali vsak svojo svečo in se je neka skrivnostna svetloba razlivala po stadionu in okolioi. Zadnji dan je bila sv. maša in procesija z Najsvetejšim v kraju Mundplp n. oddaljenem 40 milj (60 kilometrov) od Chicage. Naval mn žic po železnici in v avtomobilih v ta kraj se ne more popisati. Udeležencev je bilo približno en milijon. Zbiranje ljudstva, dele sv. maše in potek procesije je določen mož oznanjeval po radiju, pa so vso slovesnost zasledovali prebivalci mesta Chicago. V mestu je bilo vse mirno, j celo v hotelih so vsi ljudje molčali, molili in pri povzdigovanju poklekali, tudi drugoverci, na katere, je ta katoliška slovesnost napravila nepričakovan, izredno globok vtis. Za procesijo po sv. maši je bil določen približno eno uro dolg pot. Skozi in skozi so ob straneh stale množice in se klanjale Gospodu, ki ga je skritega v posvečeni hostiji nosil papežev namestnik. Množice iz vseh pokrajin zemlje, združene v eni veri, v eni ljubez-| ni, so molile in prepevale v mnogoterih jezikih. Ko smo bili približno v sredi pota, začne ' zdaleč grmeti, kakor da se hočejo blisk in grom v počeščenje sv. Skrivnosti nam pridružiti. Nevihta prihaja vedno bliže; na procesijo se vlije ploha in udarja toča. Procesija pa se pomika mirno dalje. Verniki, duhovniki, škofje in kardinali se za neurje ne zmenijo, polagoma korakajo pred Najsvetejšim naprej. Premočeni smo, toča nam bije po ušesih: pa naj bije, mi korakamo nemoteno dalje. Ko neštevilni ljudje ob strani vsega pola opazijo ta mir, se razvesele, ostanejo popolno-hia mirni vsak na svojem prostoru, smejejo se, molijo in pojejo. Ko neurje odide dalje, zadoni od vseh strani mogočni: Tebe Boga hvalimo, l Kakor sem pozneje zvedel, je bilu ta ne- 1. Černa 2. Viktor 3. Stojankovič 4. Armstrong 5. Armstrong 6. Pick Dnevne novice * Romarjem na Trsatf Vozni red se ni natančno določen; objavimo ga jutri. — Vodstvo. * Veljava slovenskega jezika. Veliki župan dr. Pirkmajer pošilja županom svoje oblasti izkaze in nabiralne pole za darove v prid poplavljencem samo v srbo-hrvaškem jeziku. Ali veljajo morebiti doposlane tiskovine samo radikalom? Če bi že notranji minister za vso državo dal tiskati tiskovine, bi razumeli, zakaj jih veliki župan dostavlja občinam v srbo-hrvaškem jeziku; toda tiskovine je tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru, tiskovine veljajo samo za mariborsko oblast, za katero jih je dal tiskati g. veliki župan — čemu torej srbo-hrvaščina za Slovenijo? Ako hočejo gospodje od Slovencev kaj dobiti, naj tudi slovensko prosijo! Sploh pa so številne tiskovine, ki jih razpošiljajo okrajni glavarji v imenu velikega župana, nesmiselna potrata dragocenega denarja; zadostoval bi majhen letak, zadosti bi bila kratka prošnja, visoke vsote za drage tiskovine pa bi se naj porabile za poplavljence. Birokratizem še ni izumrl, kakor se vidi. k Avtomobilska nezgoda se je pripetila včeraj pri Bitnjem. Avtomobil grofa Draško-viča je zadel v avto g- Kardoša, veletrgovoa iz Zagreba. Na srečo ni nesreča zahtevala nobenih človeških žrtev. Tudi vozova sta bila le nalahno poškodovana. Grof Draškovič je takoj nadaljeval vožnjo in je odšel na obisk k princu Pavlu v Bohinj. k Imenovanje. Za suplenta v prvi kategoriji, deveti grupi na tehniški srednji šoli v Ljubljani je imenovan akademični kipar in slikar Fran K r a 1 j. k štrajk v Osijeku. V tovarni" za milo >Schicht- v Osijeku je stopilo v štrajk 120 delavcev, ker se jim. ni hotela zvišati plača. k Obsojeni poročnik. Orožnik-poročnik Brkiič je bil pred varaždinskim sodiščem obsojen na tri leta ječe radi nasilnosti nad ljudmi. * Zbirka za poplavljence. Predsednik Rdečega križa je izjavil, da znaša dosedanja zbirka za poplavljence tri milijone dinarjev. k Gledališke vesti. Prvak osiješkega gledališča Aca Gavrilovič je angažiran za Belgrad. — Osiješka igralka Zora Petrovič je umrla. * Miroljubni Dubrovničani. Dubrovniča-ni so ob priliki zadnje justifikacije nekega zločinca zahtevali, da se justifikacija na njihovem svetu ne sme izvršiti. Seveda ni nič pomagalo. k Zadruga za zgradbo malih stanovanj v Zagrebu. Min ilo nedeljo se je vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor Zadruge za zgradbo malih stanovanj v Zagrebu. Za predsednika Zadruge je bil izvoljen minister n. r. g. Pavle Radič. Zadrugi je doslej pristopilo 800 članov. Občni zbor je sklenil, da zadruga najame posojilo v znesku 50 m T j ono v dinarjev. Zadruga pričakuje podpore od mestne občine in denarnih zavodov. k Kokainska in ponarejevalska afera v Zagrebu. Policija je v tej ogromni aferi doma-lega izvršila svoj posel. Krivci so v zaporu in zaslišavanje se bliža koncu. Zobozdravnik dr. Mrvoš in belovarski policijski nadzornik Vu-kas še tajita, vendar je Mrvoševa krivda po izpovedhah vseh ostalih krivcev popolnoma dognana. Za Vukasa je pa tudi dokazano, da je že dalj časa vedel vse podrobnosti o pona-rejevalski družbi, da pa stvari ni naznanil. V kratkem policija preiskavo zaključi in izroči krivce sodišču. k Izid občinskih volitev na Sušaku. Mi-nolo nedeljo so se na Sušaku vršile občinske volitve. Dobili so: demokrati 5 mandatov, sku- pina ASF 5 mandatov, delavci 2 mandata, radikali 128 glasov, samostojni demokrati 132 glasov in gospodarji 86 glasov. * Organizacija gasilstva v Bosni. Snuje se zveza gasilskih društev v Bosni in Hercegovini: prvi sestanek se bo vršil meseca septembra tek. leta. * Iz uradnega lista. Uradni list z dne 9. avgusta 1926 objavlja: Zakon o izpremembi člena 89 finančnega zakona za proračunsko leto 1926 1927; Zakon o izpremembi člena 243 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923; Pravilnik o brezplačnem oddajanju državnih plemenskih bikov v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje; Pravilnik o poštnem avtomobil-nem prometu kraljevine SHS; Izpremembe v pravilniku za opravljanje državnega strokovnega izpita v resortu ministrstva za vere; Na-redba, s katero se podaljšuje veljavnost občinske davščine na tovornino v Mariboru; Tarifno obvestilo o zvišbi voznih cen in voznine na progah češkoslovaških državnih železnic v potniškem, prtljažnem in ekspresnem prometu z inozemstvom; Tarifno obvestilo o prometu potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med kraljevino SHS in republiko Avstrijo; Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami bolgarskih železnic na eni strani in postajami državnih železnic kraljevine SHS na drugi strani; Popravki v tarifnih obvestilih. * Sirov zet. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah stanuje posestnica Veronika Šauperl, že 62 let stara, ki se ne razume s svojim zetom vsled njegove sirovosti. Dne 7. avgusta jo je udaril z gnojnimi vilami s tako silo po glavi, da se je onesvestila. Mariborski rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. * Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! Cfublfana O Prijatelji mladine. Kdor jo res ljubi, kdor ji hoče dati ognja za novo delo, za nove polete, kdor jo hoče navdušiti za nove zmage, ta naj gre v nedeljo v Trnovo, kjer bo zbran najmlajši orlovski rod. Najboljši naraščaj dobi od okrožja nov prapor. O Prapor za najboljšo naraščajsko vrsto ljubljanskega orlovskega okrožja je izstavljen v Jugoslovanski knjigarni. Načrt je naredil p. Ladislav Pintar, izdelal je prapor pasar Drnovšek. Blagoslovitev prapora bo v nedeljo 15. avgusta v cerkvi sv. Jožefa. Predaja prapora bo ob pol štirih popoldne v Nušakovi vo. jašnici (Trnovo). O Neroden voznik. Dekle pod konjem ih vozom. Na Vidovdanski cesti je povozil nek neroden voznik 11 letno deklico Gabrijelo Rakovo. Dekletce je šlo čez cesto v trgovino, ko je pripodil mimo voznik svoje konje. Dekle je padlo pod konje in voz. Dobila je težke poškodbe na glavi in po rokah ter nezavestna obležala. K sreči je pripeljal mimo ravno rešilni voz in so jo takoj odpeljali v bolnico. O Neroden vojak na straži. V nedeljo se je odigralo pred vojašnico kralja Petra več komičnih prizorov. Vojak, ki je stal na straži pred vojašnico, je šel in napodil vse ljudi, ki so hoteli iti mimo vojašnice. Ker se je z vojakom nevarno prerekati, so se ljudje preplašeno umikali in so morali delati velike ovin- ; ke. Vojak je namreč mislil, da se sploh ne sme nikdo približati vojašnici in je hotel za-braniti vsak prehod mimo nje. Šele ko je na- podil že več ljudi, ga je vodja straže opozoril, kaj je prav za prav njegova naloga, namreč, da ima zabraniti nepoklicanim samo vstop v vojašnico, pasante pa pustiti mirno mimo. O Ponesrečen nabiralec suhljadi. V ljubljansko bolnico so pripeljali 74 letnega starčka dninarja Antona Lukančiča iz Bevk pri Vrhniki. Mož je nabiral v gozdu suhljad in jo vezal v butare. Pri nabiranju pa je padel čez neko skalo v tri metre globok jarek. Dobil je težke poškodbe po glavi in životu in so ga morali prepeljati v bolnico. Upajo, da bo kljub visoki starosti še okreval. O Pogreb pokojnega arhitekta g. Viljema Treota se bo vršil danes ob pol štirih popoldne in ne ob pol šestih, kot smo včeraj pomotoma poročali. O Umrli so: Alojzija Hrašan, žena kočarja, 40 let. — Katarina Habjan, občinska uboga, 78 let. — Frančiška ,Temec, hči tobačnega delavca, 10 mesecev. — Josip Šime, krojaški vajenec, 20 let. — Frančiška Jecelj, delavka tobačne tovarne, 55 let. — Karolina Iglič, zasebnica, 70 let. — Franja Majer, zasebnica, 65 let. — Marija Kališnik, užitkarica, 50 let. — Jakob Trdina, bivši gostilničar, 69 let. — Ivan Zvokelj, pastir, 10 let. — Franja Smolenc, | delavka, 25 let. — Alojzija KocjančiČ, vdova | okr. tajnika, 63 let. — ,Tera Zupan, občinska i uboga, 76 let. — Anton Kode rman. sin delav-! ke tobačne tovarne, 2 meseca. — Ivana Belaj, dninarica, 32 let. Marmor □ Preklicana izredna občinska seja. Ker se seja odseka I. ni mogla vršiti (predsednik tega odseka dr. Kukovec ni,mogel radi povod-nji iz Celja nazaj v Maribor), je bila preklicana tudi torkova občinska seja, ki se bo vršila z istim dnevnim redom v petek 13. avgu-sta ob 18. □ Pojasnilo mestnega električnega pod- i jctja. Dne 9. avgusta v večernih urah je pre- ; gorel transformator, last tvrdke Ludvik Franz in sin, v Melju. Na električnem omrežju visoke napetosti so se pojavila motenja. Ob 22.30 je bil zopet ves obrat vpostavljen. □ Mestni magistrat mariborski odda štiri mesece starega dojenčka v oskrbo. Glede pogojev se je zglasiti pri socialno-političnem oddelku. Rotovški trg 9. < □ Redka sreča ribiča. Preteklo nedeljo je g. Podgajski ujel v Dravi velikanskega sulca, težkega 16 kilogramov. □ Nesreča mariborskega avtomobilista. Znani mariborski obrtnik in trgovec g. Ro-lians je napravil preteklo nedeljo s svojim avtomobilom. v katerem so bili poleg njega še trije pasažirji, izlet na Gorenjsko. V Naklem pri Kranju pa je avto radi strmine in ostrega zavoja zdrčal s premočene ceste ter se prevrnil v cestni jarek. K sreči so vsi pasažirji ostali nepoškodovani, toda avto se je popolnoma razbil. □ Posestvo rajnega dr. Pavla Turnerja v Krčevini je prišlo končnovel javno v last dr. Glančnika za ceno 591.000 Din. □ Redek slučaj. Od preteklega petka popoldan do nedelje predpoldan — torej celih 40 ur — so bili mariborski policijski zapori popolnoma prazni. To je zelo redek slučaj; zadnjikrat se je dogodil pred štirimi leti, toda trajal je le 2 uri. Svoječasno so ob takih prilikah izobesili na zaporu belo zastavo, katero imajo sicer še spravljeno, pa je več ne raz-obešajo. □ Kolesarska nesreča. V ponedeljek krog sedmih zvečer je drčal na kolesu pod pokopališčem na Pobrežju 19 letni Josip Lorbek. — Spredaj se je vozil na kolesu tudi otrok. Kar naenkrat pa so se zlomile vilice, ki drže prvo kolo, Lorbek in otrok sta padla v obcestni jarek. Otroku se ni zgodilo nič, pač pa je obležal Lorbek nezavesten in ga je prepeljal rešilni oddelek v bolnico, kjer so ugotovili, da si je ponesrečeni močno poškodoval nos, čelo, usta in pretresel možgane. □ Na zgrešen naslov. Pred več nego enim mesecem je pojasnil »Slovenefe«, da ni od občine naročenih avtoomnibusov radi tega, ker je pariška tvrdka Renault imela v tovarni požar in 6 tedenski štrajk. Pri tej tvrdki so namreč naročeni za Maribor avtoomnibusi, ki bi morali biti po pogodbi že 1. junija v prometu. Nedeljsko »Jutro« se je zagnalo radi teh vozov v g. župana dr. Leskovarja in mu očita malomarnost. Naročba avtoomnibusov pri pariški tvrki Renault je glavna zasluga g. podžupana dr. Lipolda. Prosimo »Jutro«, naj za prihodnjič svoje zbadljivke naslavlja na prave naslove! □ Lov za lesom po Dravi. V ponedeljek popoldne krog štirih je začela padati Drava pri Mariboru. Ravno ob tem času so prinesli valovi velike množine lesa — ostanke na Ko-roškem porušenih žag in mlinov. Na plavajoče brodovje so bili fantalini iz Pristana in Studenca opozorjeni iz Fale. Komaj se je pokazalo Irainovje pri brvi, že se je usulo za njim vse polno čolnov in dečad je kričala pri tem lovu kot kje na bojnem polju. K sreči se ni pripetila nobena nesreča in so nalovili dečki obilo tramovja. Drava bo še dalje časa ostala zaprta za splave. Fala izjavlja, da bo spustila prve splave preko jeza, ko bo padlo stanje vode za 2 metra. □ Posredovalnica dola v Mariboru. Od 1. do 7. avgusta je iskalo dela pri posredovalnici 79 moških in 67 ženskih, skupaj 146 oseb. Delo se je nudilo 85 moškim in 56 ženskim, to je 141 osebam, v 72 slučajih (39 moških in 33 ženskah) je urad posredoval uspešno; odpadlo jih je 102 in sicer 80 moških in 22 ženskih oseb; odpotovalo je 14 moških, 2 ženski, to je 16 oseb. — Od 1. januarja do 7. avgusta pa je iskalo dela 4261 oseb, 4197 osebam se je delo ponujalo; v 1854 slučajih je urad posredoval uspešno, 2354 oseb je odpadlo in 402 osebi sta odpotovali. Posredovalnica dela v čevljarjev, za državni rudnik Senj (Srbija) 50 •evljarjev, za državni rudnik Senj (Srbija) 50 rudarjev, za Osijek 1 klobučarja za ženske klobuke, za Ljubljano 1 peka, za Maribor 3 zidarje in 1 sodarja. □ Nevarno igračkanje z orožjem. V so. boto 7. avgusta krog pol 9 zvečer se je igračkalo kakih deset mladeničev na oglu Vošnja-kove in Marijine ulice s tako zvanim streljanjem s kapselni. Lahkomiselni mladeniči so hoteli dognati, kako daleč sega učinek tega sicer nedolžnega izstrelka. Naenkrat pa se je »zmotila« po hudobiji te mladeži med kapsel-ne krogla. Po poku strela je prebila krogla šipo v drugem nadstropju hiše v Cvetlični ulici, preletela celo sobo in precej poškodovala peč v kotu. Član rodbine, ki stanuje v omenjenem stanovanju, je čital v trenutku strela časopis pri prestreljeni šipi in mu je švignila krogla le za las mimo senca in glave. Ostri strel je spravil na noge ogorčene prebivalce in ti so ugotovili tudi imena teh drznih in lahkomiselnih mladeničev, ki naj se pokličejo na odgovornost. □ Še nekaj o mariborskem mestnem arhivu. Zadnjič smo našteli nekaj zgodovinsko važnih znamenitosti iz mariborskega mestnega arhiva. Za mestni arhiv se Nemci do prevrata niso zmenili veliko in je bil zelo zanemarjen ter lahkomiselno razmetan. Po prevratu so se vrinili do važnih mestnih listin ter pogodb neuki elementi, ki so veliko zgodovinskega materijala pometali stran, češ, da je pisan v nemškem jeziku. Zadnja leta, ko je nastopila za Maribor doba rednega županovanja, je stalo precej truda, predno se je razmetani in deci- Smrt sv. Frančiška. Za 700 letnico smrti sv. Frančiška po »Fio-retti« napisal J. Pucelj (Št. Vid nad Cerknico). Nekaj dni pred svojo smrtjo je ležal sv. Frančišek bolan v Assisiju v škofovi palači, in pri njem so bili nekateri iijegovih tovarišev, in kljub vsej svoji bolezni je pogosto prepeval slavospeve Kristusu, Neki dan mu je rekel eden njegovih tovarišev: »Oče, ti veš, da imajo ti meščani veliko spoštovanje do tebe in te imajo za svetega človeka. Zato bi lahko mislili, da bi moral v tej svoji bolezni misliti na smrt, če si res to, za kar te oni imajo, in prej jokati kakor prepevati, ko si tako hudo bolan, Vedi, da tvoje prepevanje in naše, ki nam ga zaukazuješ, mnogi slišijo v palači in zunaj nje; zakaj to palačo straži zaradi tebe mnogo oboroženih mož, ki bi se morda lahko nad tem zgledovali. Zato jaz mislim, da bi sto il prav, da odideš odtod, in da se povrnemo vsi v Santa Maria degli angeli; zakaj za nas ni dobro tukaj mad posvetnjaki.« Odgovori mu sv. Frančišek: »Predragi brat, ti veš, da je zdaj dve leti, ko smo bili v Foligno, in mi je Bog razodel, da se malo lini poslej v tej bolezni steče meni določeni čas \ onem razodetju me jc tudi Bog zagotovil, da so mi odpuščeni vsi moji grehi in mi je obljubil blaženost v raju. Preden mi je to razodel, sem jokal nad smrtjo in nad svojimi grehi. Ko sem pa bil deležen tega razodetja, sem poln veselja, tako da ne morem več jokati. In zato prepevam in bom prepeval Bodu. ki mi ii1 dal dohrotn s t i * inilnet: : . me i zagotovil dobrot raisk" slave. — Vendar pa sem zadovoljen in mi je všeč, da odidemo odtod, /-mpak, kako me boste nesli, ker zaradi bolezni ne morem iti?« Tedaj so ga bratje vzeli v naročje in so ga nesli, in mnogo meščanov jih je spremljalo. Ko so prišli do bolnišnice, ki je stala ob poti, je rekel sv. Frančišek tistim, ki so ga nesli: »Položite me na zemljo in obrnite me proti mestu!« In ko so ga položili doli z obrazom, obrnjenim proti Assisiju, je blagoslovil mesto z mnogimi blagoslovi, rekoč: »Blagoslovljeno bodi od Boga, sveto mesto, zakaj po tebi bo rešeno veliko duš, in v tebi bo prebivalo veliko služabnikov božjih, in iz tebe jih bo veliko izvoljenih za kraljestvo večnega življenja.« Po teh besedah je rekel, naj ga nesejo dalje k Santa Maria degli angeli. In ko so bili prišli k Santa Maria degli angeli, so ga nesli v sobo za bolnike in so ga tam položili na posteljo. Tedaj je sv. Frančišek poklical k sebi enega izmed tovarišev in mu je rekel: »Predragi brat, Bog mi jc razodel, da se bom po tej bolezni po toliko in toliko dneh poslovil od tega življenja. In ti veš, da bi se gospa Jacopa di Settensoli, pobožna prijateljica našega reda, če bi zvedela za mojo smrt, pa bi nc bila zraven, silno raz-žaiostila, in zato ji sporoči, če me hoče šc videti živega, naj precej pride semkaj. Odgovori brat: »Prav dobro, oče. Ker resnično pri velikem spoštovanju, ki ga goji ona do tebe, bi nc bilo prav, če bi ne bila pri tvoji smrti.« »Pojdi tedaj,« jc rekel sv. Frančišek, »in priness črnilo ui »ist in pero in uiši, kakor ti Dorečem.« In ko je bil prinesel, mu je sv. Frančišek narekoval pismo v tej obliki: »Gospej Jocopi, služabnici božji, bral Frančišek, ubožec Kristusov, pozdrav in družbo Svetega Duha v našem gospodu Jezusu Kristusu! Vedi, predraga, da mi je Kristus blagoslovljeni po svoji milosti razodel koncc mojega življenja, ki bo prišel v kratkem. In zato če me hočeš najti še živega, se vzdigni brž ko si prebrala to pismo in pridi k Santa Maria degli angeli. Zakaj če ne prideš do tega in tega dne, me nc boš mogla najti več živega. In prinesi s seboj ostrega platna, da boste vanj zavili moje telo, in voščenih sveč, ki jih bo potreba za moj pogreb! Prosim te tudi še, c' mi prineseš od onih jedil, ki si mi jih imela navado dajati, če sem bil bolan v Rimu.« In ko jc oni brat pisal to pismo, jc Bog razodel sv. Frančišku, da gospa Jacopa že prihaja k njemu in je že blizu samostana in nese s seboj vse one reči, ki prosi v pismu zanje. Zato je sv. Frančišek, ko je sprejel to razodetje, rekel bratu, ki je pisal pismo, da naj nc piše dalje, ker ni potreba, ampak naj dene pismo vstran. Nad tem so se bratje zelo začudili, da ni dokončal pisma in ni pustil, da bi ga odposlali. In ko je tako minulo nekaj časa, je močno potrkalo na vrata samostana, in sv. Frančišek je poslal vratarja odpirat. In ko je odprl vrata, je tu stala gospa Jacopa, zelo plemenita rimska gospa, s svojima dvema sinovoma, rimskima senatorjema, in z velikim spremstvom. In vstopili so noter, in gospa Jacopa jc šla naravnost v bolniško sobo in prišla v sv. Frančišku. Zaradi njenega prihoda jc občutil sv. Frančišek veliko veselic in tolažbo in orav tako tudi ona, ko ga je videla živega in je mogla govoriti z njim. Nato mu je razložila, kako ji je bil Bog v Rimu razodel, ko je molila, da bo kmalu sklenil svoje življenje in kako bo poslal po njo in jo prosil onih reči, ki jih je vse s seboj prinesla. In je velela prinesti k sv. Frančišku in mu je dala jesti. In ko je jedel in se počutil zelo pokrepčanega, je gospa Jacopa pokleknila k nogam sv. Frančiška in je prijela one svete noge, zaznamovane in okrašene z ranami Kristusovimi. In tako je z vse presegajočo pobožnostjo poljubovala in močila s solzami njegove noge, da se je zdelo bratom, ki so stali naokrog, da vidijo Magdaleno pri nogah Jezusa Kristusa, in na noben način jc niso mogli odtrgati proč. Ostala je torej v Assisiju ta gospa Jacopa tako dolgo, da se je sv. Frančišek ločil od tega življenja, in so ga pokopali. In pri njegovem pogrebu mu je izkazala najvišjo čast z vsem svojim spremstvom in je plačala stroške za vse, kar je bilo potreba. In ko se je potem povrnila v Rim, jc kmalu ta plemenita gospa umrla svete smrti. In iz pobožnosti do sv. Frančiška je določila, da naj jo prenesejo k Santa Maria degli angeli in tam pokopljejo In tako se je zgodilo. Ločil pa sc jc iz tega življenja slavni spoznavavcc Kristusov sv. Frančišek, v letu našega Gospoda 1226. dne 4. oktobra na soboto in je bil pokopan v nedeljo. To leto je bilo dvajseto leto njegovega spreobrnjenja, t. j. odkar jc začel delati pokoro in drugo leto, odkar je prejel svete rane, in bil ie v 45. letu SVnio qtnrr> "t i. Rev. Bož. Tensundernn, v springlioldski slovenski naselbini. Uvodom opisuje Rev. Mažir občudovanja vredno pravo apostolsko vnemo Rev. Ten-sund rim, ki je gnala tega du! nvnika, da se je kot IrJ Nen ec popolnoma naučil slovenskega je- zika, da bi mogel voditi duno pastirstvo med slo- i venskimi uelavci v Nemčiji. Potem pa nadaljuje: j »Rev. lensundern je prišel na evharistični shod v j Chicago z namenom, da bi prinesel nam ameriškim I Slovencem pozdrave od svojih slovenskih župljauov ter da bi proučeval ameriške razmere po slovenskih naselbinah v prid bodočega delovanja med našimi ljudmi v Nemčiji. Vsi smo se čudili, ko je pri 6loVenskem shodu v dvorani Kolumbovih Vitezov govoril o naših rojakih na VVestfalskem. Slovenščino je rabil pravilno, celo naglas je bit lepo — slovenski. Ni čuda, da je žel mnogo pohvale in občudovanja. Že tam se mi je priljubil in povabil sem ga v Springfield. Kmalu po kongresu je tudi prišel. Veseli smo ga bili in to tem bolj, ker je obiskal nekaj tukajšnjih Slovencev, ki so svoj čas bili ravno tudi v Gladbecku zaposleni v premogo-kopih. Č. g. Tensundern nam je ves večer pripovedoval o vvestfalsluh Slovencih, kako lepo so organizirani v katoliških društvih in klubih in kako tam ni odpadnikov od vere in naroda. Spoznal sem, kako pač na eni strani sam Bog poskrbi za Slovence, ki so mu tudi v tujini zvesti, da celo trdemu in pristnemu Nemcu podeli milost slovenskega jezika, in kako na drugi strani duhovniku ni nič | pretežavnega, da le služi v dušni prid ljudstva, ka- | tero mu je Bog izročil v varstvo in oskrbo. it Na Lincolnovem grobu. Škof dr. Gnidovec \ je v Ameriki med drugimi slovenskimi naselbinami obiskal tudi Sprinfield. Ob tej priliki se je v spremstvu lamk. slovenskega župnika Rev. Mažirja in večjega števila slovenskih župljanov odpeljal k grobu Abrahama Lincolna. Tam se je slovensko vpisal v veliko spominsko knjigo. Kustos je grobišče odprl, kar se zgodi le v najredkejših slučajih. Vidno ginjen je vstopil dr. Gnidovec, a slediti so mu smeli tudi ostali Slovenci, katerih nobeden doslej še ni imel te časti. Po kratki tihi molitvi je škof dr. Gnidovec povzel besedo in v klasični slovenščini slavil spomin Lincolna, moža velikana. Zahvalil se je Ameriki in velikemu ameriškemu narodu za neprecenljive dobrote, katere so osobito južni Slovani prejemali iz darežljivih rok ameriških začasa svetovne vojne. G. župnik Mažir, ki je prevzvišenega spremljal v uniformi kot častnik ameriške armade in kurat 130. ameriškega polka, je v prilog pričujočih turistov, ki slovenščine niso razumeli, govor g. škofa prevel na angleško. Po tej svečani ceremoniji so se dali vsi z g. škofom na sredi ob grobnem monumentu navzoči slikati. it Knczoškof dr. Jeglič v Indianopolisu, Ind. Dne 14. julija je slovenska naselbina v Indianopolisu na najslovesnejši način sprejela knezoškofa dr. Jegliča. Za to priliko so tamkajšnji Slovenci prihranili pomembno dejanje: blagoslovljenje temeljnega kamna za novo slbvensko farno šolo. Blagoslovljenje je izvršil knczoškof dr. Jeglič ob navzočnosti mnogoštevilne slovenske naselbine. Nova šola bo zgrajena 'z lepe opeke in kamna v romanskem slogu;merila bo 110X64 čevljev. Opremljena bo najmodernejše. V pritličju bodo garderobe, umivalnice in kurilni prostori, prostori za klube, kegljišče i. dr. V prvem nadstropju bo šest šolskih sob v drugem pa velika dvorana z odrom in balkoni, v kateri bo prostora za 1000 oseb. Dalje bo tu knjižnica, prostori za klube in kuhinja. Stroški za zgradbo šole so proračunani na 70.000 dolarjev. Župnik slovenske fare v Indianopolisu je tačas Rev. Kazimir Cverčko, OMC. it Provincijalni dom slovensko-hrvatSkih šolskih sester v Ameriki. Dne 1. avgusta t. 1. so v Lemontu, mestu med Chicago in Jolietom, slovesno blagoslovili provincijalni dom slovensko-hrvatskih šolskih sester in ga izročili svojemu namenu. Tu bo semenišče šolskih sestra, obenem pa tudi slovensko otroško zavetišče, kamor bodo sprejemali slovenske otroke od 3. leta starosti dalje. Zgradba ali pravzaprav cel sistem zgradb s cerkvijo v sredi, leži ob lemontski cesti, nekaj minut oddaljeno od slovenskih Brezi j, kjer imajo svoj kolegij slovenski frančiškani. Nova ustanova je za ameriške Slovence največjega pomena, saj se bodo tu vzgajale izvrstne slovenske odnostno hrvatske učne moči, zanesljive vzgojiteljice mladine — šolske sestre. Kdor le malo pozna razmere naših rojakov v Ameriki, ve, da so naše šolske sestre prava sreča in blagoslov, saj vzgajajo naraščaj v narodnem in krščanskem duhu. Ljudstvo jih tudi visoko beni in ljubi, kar kaže neprestano razširjanje tega reda po naših in hrvatskih naselbinah. O priliki blagoslovljenja novega doma priše »Amerikanski Slovenec« med drugim: Če ne bi imeli Slovenci ničesar drugega zaznamovati za svoj uspeh kot samo to, kar se je tekom zadnjih dveh let doseglo tam doli na zapadni strani Chicage, med Chicago in Jolietom, tam blizu malega mesteca Lemonta, je že to zadosti, da smejo govoriti o velikem uspehu, kakoršnih najbrže v tako kratki dobi ni dosegel dosedaj tudi kak večji narod v tej novi domovini. Tam na bregovih, malo pred mestecem Lemont, skozi katerega vodi divna cesta naprej v illinoiško dolino, sta zadnje dve leti zrastla Slovencem in bratom Hrvatom dva nesmrtna spomenika, ki bosta delala Slovencem in Hrvatom čast še dolgo potem, ko se po tej deželi ne bo cula več mila slovenska in hrvatska govorica. To so naše slovenske Brezje v Lemontu, katere so postavili oo. frančiškani in pa provincijalni dom slovensko-hrvatskih šolskih sester sv. Frančiška.« 'Dopisi Iz Kranjske gore. Planinski dan. Ze v soboto z jutranjim vlakom so pričeli prihajati turisti iz raznih krajev. Med prvimi je bil g. svetnik Aljaž. Na kolodvoru jih je sprejel in pozdravil odbor domače podružnice SPD. Velika večina udeležencev je pa došla z večernima vlakoma. Tedaj smo jih sprejeli z godbo, strelom in umetnim ognjem. Na kolodvoru se je kar trlo občinstva. Bil.i so navzoči do malega vsi tukajšnji letoviščarji. Ob 22. zvečer se je razvila prava povorka od kolodvora skozi Kranjsko goro v hotel Razor. Bakljenosci. godba in ogromna množica planincev in planink ter leto-viščarjev z domačim občinstvom je korakala med streljanjem in ukanjem na kraj zborovanja. Udo-ležnikom je svetil v pozdrav mogočen kres na bajeslovnem 1565 m visokem Vitrancu, katerega so skupaj znosili in zažgali domači dijaki. Le žal, da je pokazilo vso prireditev skrajno slabo vreme. Dočim je bil dopoldan najlepši dan, je začelo na večer deževati, dež se je spremenil v nedeljo v nalive, pritisnil je sever, po gorah je začelo snežiti, snežinke so padale med dežjem v nedeljo dopoldne celo v dolino, a sedaj imamo do višine 1000 m vse belo, kot o božiču. Takoj po prihodu zadnjih udeležnikov, ki so do zadnjega kotička napolnili prostoren hotel Razor, je otvoril predsednik hrv. tur. kluba Sljeme, Vjekoslav Cvetišič planinski dan. Pozdravljal je navzoče planince, med katerimi je bilo več naših odličnih turistov kot Kocbek, dr. Senjor, dr. Oblak i. dr. Župan Lavti-žar je pozdravil v imenu občine, podružnice in dijaštva, govor se je vrstil za govorom, vmes petje in' godba — bil je krasen planinski večer. Došlo je tudi več brzojavnih pozdravov, n zborovalci so se poklonili tudi svojemu vladarju z udanostno brzojavko. Vsled slabega vremena so se morali opustiti drugi dan vsi izleti in ture. Marsikateri, ki je bil zlasti od bratov Hrvatov prvič v Kranjski gori ni niti za trenutek mogel uživati razgleda na naše lepe gore. Planinskega dneva se je udeležilo naiveč Siiemenašov« iz Zagreba, zelo častno sta bili tudi zastopani Mariborska in Savinjska podrui-nica SPD. Kotlje v Mežiški dolini. Pri nas smo obhajali zapored dve slovesnosti. Dvignjen je bil v stolp naš velik zvon, ki telita 1.415 kilogramov in ga je vlila mariborska zvonolivarna lUiiil. Zvon se je tvrdki dobro posrečil, ima čist, poln ter zelo lepo doneč glas in so župljani nanj zelo ponosni. Splošna ljudska sodba se glasi: |«)jc kakor gorski, namrei kakor veliki zvon pri romarski cerkvi sv. Uršule, ki je po svojem lepem glasu znan daleč na okrog. Novi zvon so sprejeli farani zelo slovesno. Vkljub skrajno slabemu vremenu mu je jezdilo nasproti do Preval j. 15 konjenikov, v Guštajnu ga je pričakovalo nad 40 belooblečenih deklet s požarno brambo, godbo ter veliko ljudsko množico. Zelo slovesen je bil dan blagoslovitve. Blagoslovitev je izvršil po temeljitem nagovoru g. deknn dr. F. Cu-kala. — Nadalje smo odkrili pri nas spominsko ploščo vojnim žrtvam. Vojna je zahtevala iz naše župnije 38 žrtev. Padlo jih je na raznih bojiščih 24, 5 se jih pogreša, 9 je objela majka smrt pri po prevratnih praskah na Koroškem. Da teh žrtev ne pozabimo, in ostanejo njihova imena ohranjena še poznim rodovom, smo jim uzidali lik cerkvenih vrat lepo spominsko ploščo. Plošča stane 2.800 Din in jo je izdelal Matevž Kuhar, kamnosek v Slo venjgradcu. - Cerlcveni vestnih. LITURGIČNO DUH0VSK0 ZBOROVANJE NA DUNAJU. Meseca septembra t. 1-, in sicer od 13. do,17» priredi Liturgičnii duhovski krog- dunajske nad-škofije v nadškofijskem duhovskem semenišču (Wien IX., Bolzmanngasse 9) liturgično duhovsko j zborovanje. Dnevni red je naslednji: Dne 13, sep-j temhra: ob 20. uri pozdravni večer v duhovskem i semenišču; dne 14. septembra: ob 9. uri Veni cre-ator Spiritus v semeniški cerkvi; nato v dvorani referat: 1. O pravem zmislu molitve. P. Anton i Stonner S. J., Dunaj; ob pol 11. uri razgovor; ol | pol 12. uri: 2. Zgodovinski razvoj brevirja. P. Odi ; lo Heiming O. S. B., Maria-Laach; ob 15. uri raz-j govor; ob pol 16. uri: 3. Gradba brevirja. P. Si-! nion Strecker O. S. B., Maria-Laach: ob 17.4.") raz govor; ob 20. uri Completoriuin, po jo udeleženo ■ skupno \ liechtenthalski cerkvi IX., Marktgasse: dne 15. septembra: ob 9. uri: 4. Psa I mi I (ekse-getično). Nadduhovnik dr. Ilorst Stephan Marki is. sa; ob 15. uri razgovor; ob ]>ol 16. uri: 6. Naša brevirska praksa. Predpisi in možnosti Dr. Karel Rudolf, Dunaj; ob 17.45 razgovor: ob 20 uri meditacija o dnevnem oficiju; dne 16 septembra: ob 9. uri: 7. Antifone, responzoriji in himne brevirja. Nadduhovnik dr. Horst Stephan, Marklissa; ob pol 11 uri razgovor: ob pol 12. uri: 8. Brevir kot snovni vir za pridige Kanonik Karel Hnndlofi, Dunaj; ob pol 1.'). uri: 9. O brevirui molitvi laji-ka. Profesor dr. Pius Parsch, Klosterneuburg; ob 16. uri razgovor o 8. in 9 referatu Med 18. in 19. uro vožnja v St. Gabriel pri Dunaju. Ob pol 21. uri Completoriuin. Uvod v oficij naslednjega dne. Vsi referati se začenjajo točno ob določeni uri, brez akademične četrtinke; referati ne smejo prekoračiti roka tri četrt ure. — Dne 17. soplembra v St. Gabrielu: Liturgični dan, slovesen komi oficij in sv. maša z uvodom v posamezne dele. Zborovanje se zaključi z Magnificatom slovesnih černic (3 popoldne). kai ie s kronskimi upokojenci? Vprašanje kronskih upokojencev je bilo ta tri- če ne že štirikrat skoraj rešeno, usoda je p« vsakokrat hotela, da ni prišlo do rešitve. Kaj pomaga ustava, ki pozna samo enakopravne državljane, kaj pomaga zakon iz 1. 1921., po katerem je novčna edinica dinar, kaj pomagajo mednarodne pogodbe, posebno še rimski pakt, ki so ga glede staroupokojencev že vse nasledstvene države izpolnile in na čigar ratifikacijo in izvedbo že celo italijanska vlada pritiska, kaj pomaga končno, da je že narodna skupščina s finančnim ministrom vred priznala nujnost prevedbe kronskih penzij v dinarske, kaj pomaga vse to, če pa centralistični režimi niso imeli in nimajo toliko socialnega in moralnega čuta, da I>i se bilo to tudi izvršilo! Na kar je že PP vlada s Stojadinovičem pristala, to je sprejela po njej tudi sedanja vlada g. Uzunoviča v svojo obveznost in finančni minister g. dr. Perič je opetovano obljubil, da se ta upravičena prevedba izvrši počenši s 1. aprilom tega teta — in kar je še več — da je našel v proračunu za to tudi potrebno pokritje v znesku 17 milijonov dinarjev in da se vrši v fin. ministrstvu že tozadevno preračunavanje. — Toda, čeprav so vse finančne delegacije že po večkrat poslale natančne račune in ni torej niti potrebno kako posebno preračunavanje vendar čakajo bedni kronski upokojenci še danes, ko pišemo že 8. avgusta, vedno praznih rok izpolnitve danih obljub! Res je fin. minister kronskim penzijonistom pustil draginjske doklade neokrnjene — saj je dobro vedel, da drugega, t. j. temeljne penzije ti siromaki sploh nimajo, pri tem pa menda saj ni mislil tolikokrat obljubljene in zagotovljene prevedbe zopet odložiti; zakaj ako bi to tolikokrat obljubljeno izplačilo, s čimer so kronski upokojenci za gotovo računali, zaradi poplavliencev tudi dr. Perič zopet odgodil. potem bi bili ravno najbed-nejši med bednimi najhuje prizadeti, ker bi se njim odtegnilo 75 odstotkov upravičenih prejemkov, ki jih leto za letom zatnon pričakujejo. Zato se obračamo do gospodov poslancev, naj store plemenito in človekoljubno delo ter vprašajo, oziroma opozore ministra finanr, da naj že vendar da nakazati opetovano obljubljene dinarske penzije kronskim upokojencem. Ako bi nas pa vlada tudi takrat prevarila 7. niČevim izgovorom, da ne zmaga tistih bore 17 milijonov, dočim se šopiri povsod, zlasti pa v Belgradu nezaslišan luksus različnih korupcionistov, potem po lasciate ogni spe-ranzac in čakajte, da reši smrt zadnjega kronskega penzijonista na sramoto države. Več upokojencev. CENENA fN HITRA POPRAVA CESTE Avtoklub v Marseille je hotel oh obrežju prirediti dirko in je bilo treba popraviti 5 kilometrov dolg kos ceste. Stroški Rtiprave bi bili pri običajnem načinu popravljanja znnšnlj par 'rt o tisoč frankov in Ivi delo tudi ne bilo pravočasno do-gotovljeno. Stroškov bi klub ne bil mogel kriti, in mudilo se je. Tedaj je dejal neki inžener, da bo popravil ceslo v najkrajšem času in r. malenkost, nimi stroški. Uporabil ni prav nobene nove snovi, temveč je s cestnogi ndbenimi stroji preoral cesto 5 cm globoko, jo je spet zravnal, temeljilo prepojil in s parnim valjarjem na novo ugladil in utrdil. Nova cesta je bila popolnoma gladka in se ie med tekmo i/borno obnesla. Pri vsem tem pa stroški niso dosegli več kot 7000 frankov. Posnemanja vreden zgled tudi za druge take aiučaiet Pokrajinski zlet »Hrvatskega orlovskega saveza" v Požegi. Socialna vprašanja Pretekli teden je slavilo hrvatsko katoliško orlovstvo in z njim ves hrvatski katoliški ljudski pokret eno svojih najlepših slavlji, ko se je v Požegi vršil dijaški orlovski tečaj in po njem velika orlovska javna prireditev. Že v torek, 3. avgusta, ko so pričeli prihajati prvi gostje in udeleženci orlovskega tečaja, se je me«to zavilo v praznično obleko ter okrasilo svoja poslopja s hrvatskimi zastavami in cvetjem. Med prvimi gosti smo opazili presv. g. fra. Jer. Mileta, škofa šibeni-škega, kateremu so priredili udeleženci dijaškega orlovskega tečaja prisrčen sprejem. Nato so se zbrali v metropoli žitorodne ravnice iz vseh krajev Jadrana, iz kršne Dalmacije, iz Bosne in Hercegovine, izpod domoljubnih .zagorskih in medžimurskih brežul-čkov, iz zlatega Srema in bogate Vojvodine čete hrvatskih Orlov in Orlic, ter na tisoče in tisoče hrvatskega katoliškega ljudstva. V soboto 7. t. m. zjutraj se je pričelo tekmovanje med članstvom Ibrišimovičevega, Strosmayerjevega in Mahničevega dijaškega okrožja in je Mahničevo okrožje odneslo prvenstvo. Ob 8. uri se je pričela skupščina HOS pod predsedstvom brata dr. Ivo Propulipaca. Posebno zanimivo jo bilo poročilo predsednika o napredku orlovske organizacije od zadnje skupščine v Šibeniku. V HOS je včlanjenih 163 odsekov z 8000 člani v 27 okrožjih. Okrožja imajo svoje sedeže v Bjelovaru, Ča-kovcu. Zagrebu, Senju, Požegi, Djakovu, Osjeku, Subotici, Karlovcu, Sarajevu, Mosta-ru Banjaluki, Splitu, Senju, Sinju, Šibeniku itd. Hrvatska šteje 40 odsekov, Dalmacija 35 odsekov, Slavonija 24 odsekov, Hercegovina in Bosna 30 odsekov. Srbija 2 odseka, dijaški Orel 32 odseke/. Orliška zveza šteje 5000 članic v 74 odsekih. Brat tajnik prečita brzojavne pozdrave iz raznih krajev naše domovine. Občni zbor pozdravi prevz. g. Jer. Mileta, biskup šibeniški. Nato so še sledila razna poročila in vnela se je prav živahna debata o orlovskem pokretu. Popoldne ob 2. uri je bil zaključek orlovskega dijaškega tečaja, nato odhod na kolodvor k sprejemu posebnih vlakov iz Zagreba, Osjeka, Bosne in Dalmacije. S posebnim vlakom iz Zagreba je prispel presv. g. dr. Do- minik Premuš, pomožni škof zagrebški. Z osješkhn vlakom pa je prispel zastopnik velikega župana, šolski inšpektor g. dr. Ernest Pašer. Nato se je razvil sprevod. Zvečer ob 8. uri je bila slavnostna akademija HOS v prostorih »Urania-kino« s krasnim sporedom in nepričakovanim uspehom. 1. Pozdrav načelnika hrvatskega orlovskega saveza, brat dr. Zanko. 2. Oj Hrvatje, oj junaci; simbolične vaje, katere je izvajal odsek Sarajevo. 3. Slovenske vaje: Gor čez izaro; članice Zagreb. 4. Prednjačke vaje 1926, odsek Zagreb. 5. Istrski vapaj: Ritmička fantazija, članice Zagreb. 6. »Orli«, izvajali dijaki Osjek. 7. Vaje na orodju: izvajia Dja-kovo. 8. Zeteline: simbolične vaje, izvajale kmetske Orlice iz Cernika (Dalmacija). 9. Vaje z raketami: člani Požega. 10. Evhari-stija: članice Požega. 11. Pjesma suncu: izvajala Dalmacija, Orlice Split. Akademije so se udeležili odličnjaki: škofje z vso mestno duhovščino, župan mesta Požega z občinskimi svetovalci in drugi. Nad vse nepričakovana, naravnost čarobna je bila razsvetljava mesta s tisoči in tisoči lučicami, vse v narodnih barvah. Ob 9. se je razvil sprevod z godbo na čelu: Orli v krojih, Orli v narodnih nošah so nosili na stotine balončkov, kar je dalo sprevodu po noči še lepšo sliko. Sprevod se je pomikal k poslopju kumice g. M. pl. Thaller, koje poslopje je bilo nad vse krasno razsvetljeno. Pred poslopjem je na Past kumici zaigrala godba več koncertnih komadov. Na to se je sprevod premikal k nadbiskupskemu kolegiju, odkoder se je r&zšel. V nedeljo 8. avgusta je bila ob 5. uri budnica. Pričeli so prihajati iz vseh strani okolice peš, na vozovih in z vlaki mnogo-brojni gostje, tako, da je bil naval že zarana zjutraj tako velik, da so udeleženci napolnili vse ceste in ulice kakor tudi javne prostore. Točno ob 8. uri zjutraj se je od ko'odvora razvil Orlovski sprevod. Sprevoda se je udeležilo 1730 Orlov in Orlie, 470 Orlov v kroju, 375 Orlic v kroju, v narodnih krojih 160 Orlov, v bosanskih krojih 20, v dalmatinskih krojih -16 v slavonskih nošah 122, naraščaja •120^ ženskega naraščaja 86, dijakov 135, Orlov brez kroja 193. Štiri godbe. Sprevod se je pomikal po raznih ulicah skozi Wilsonov trg v Grabrik. Pontifikalno sv. mašo je bral na prostem v Grabriku ob 9. Uri prevzvišeni dr. Dominik Premuš, pomožni škof zagrebški ter zastopnik prevzvišenega nadškofa dr. Ante Bauera. Pridigal je monsignor dr. Ma-gjiarec, katehet iz Belgrada. Po končani sv. 'maši je prevzvišeni škof dr. Premuš blagoslovil zastavo, kateri je kumovala, kakor že omenjeno, gospa M. pl. Thaller. Pričelo se je zabijanje žebljev. Gospa Marija pl. Thaller, kumica zastave, je zabila prva žebelj. Sledile so najrazličnejše osebnosti, 80 po številu. Po posvečenju zastave se je pričelo javno Orlovsko zborovanje. Prvi je govoril g. dr. Julij Radočaj. Sledili so mu prevzvišeni g. dr. škof Aksamcvič iz Djakova, prevzvišeni g. dr. Premuš, pomožni škof zagrebški, predsednik hrvatskih Orlov g. dr. Protulipac, dr. Teofil Harapin, gdč. Marica Stankovič, predsednica Orliške zveze, kmet Joco Živatovič, kot zastopnik kmetskega stanu in v imenu Slovencev g. Fran Pavlin iz Ljubljane. Govorili so še razni drugi zastopniki raznih organizacij. Po končanem slavnostnem zborovanju, se je med grmenjem topičev in pevanjem hrvatskih pesmi razvil sprevod po mestnih ulicah Požege do Wilsonovega trga, kjer se je razvila defilacija pred zastopniki episko-pata, namestnikom velikega župana, županom mesta Požege z občinskimi svetovalci, kumico zastave, predsedstvom hrvatske Orlovske zveze in drugimi mnogovrstnimi zastopniki hrvatskih katoliških organizacij. Pri-pommjamo še, da sta v sprevodu korakala prevzvišena škofa dr. Aksamovič in dr. Mileta. Najbolj pestro sliko pa so dali sprevodu Orlovski prapori, 16 po številu, ter raznovrstni narodni kroji hrvatskih, dalmatinskih in bosanskih pokrajin. Navdušene množice so Orlom prirejale velike ovacije. Popoldne ob 4. uri se je pričela javna telovadba. Članov je nastopilo pri prostih vanjah 356, članic pa 1721 naraščaja pa 76. Zali Bog, da so morali vsled neurja preldniti telovadbo, kakor so tudi vse nadaljnje svečanosti radi tega mora'.e odpasli. Ako zasledujemo razmah hrvatskih Orlov, vidimo, da se orlovska misel med Hrvati mogočno širi, kar .jamči lepo bodočnost katoliške misli med Hrvati. Statistični podatki o krizi TPD in izseljevanje rudarjev v Francijo. Iz poročila Delavske zbornice za Slovenijo za preteklo poslovno dobo, ki smo ga bili objavili v eni zadnjih številk, posnemamo Se sledeče: 1. Stalež. delavstva Trboveljske prem. družbe. 1.1.1926 1. V. 1926 Manj Kopači in učni kopači . 2802 2490 312 Tesarji in zidarji . . . 314 216 98 Strojniki in kurjači . . 528 423 105 Vozači ...... 1327 866 461 825 408 317 Mladoletni delavci . . 54 33 21 Kovači in ključavničarji 416 311 105 3715 2633 1182 Skupaj . . 9981 7380 2601 Opomba: 1600 rudarjev je bilo redue.iranih, ostali so šli sami, ker pri skrajšanem delu in zmanjšanih zaslužkih niso mogli izhajati. 2. Mesečni zaslužek rudarjev pri Trb. prem. družbi. Mesečni zaslužek rudarja kopača N. N. po plačilnih listih: Iz leta 1913: DEDIN.TA ANGLEŠKE KRONE. Vojvodinja York je doslej edina snaha angleškega kraljevskega para. I^etos je dobila hčerko, kar se na evropskem kontinentu ni posebno poudarjalo. Drugače gledajo to Angleži. Ta mala princezinja postane kdaj lahko vladarica ogromne velikobritanske države. Sedanji angleški prestolonaslednik, njen stric, njč ne kaže, da bi se kaj rad poročil. Za njim pride za prestol v poštev vojvoda York, oče novorojenke. Ce se mu bodo porodili sinovi, imaio ti sinovi »rednost pred sestro* čeprav je starejša. Če bi pa ne imel nobenega sina, je njegova hčerka prestolonaslednica, akoravno imata sedanji prestolonaslednik iu vojvoda York še dva brata, princa IIenryja in Jurija. Po angleškem nasledstvenem zakonu, >act of settlement«, imajo sinovi mlajših bratov pravico do prestolonasledstva šele po hčerkah starejših bratov in njih potomcih. Na temelju istega zakona je prišla na vlado leta 1837 tudi kraljica Viktorija, četudi je živel takrat še vojvoda Cumberland, brat umrlega angleškega kralja. Šihtov 25- 111.83 K 24— 132.05 K 24— 125.74 K 27— 126.25 K 28.5 153.65 K 32.5 174.10 K Iz leta 1925: 28.5 — 24 — 20 — 26.5 — 28.5 — 28 — 26 — 27 — V maju 1926: 17.5 — Od tega odbitki: Pokojninska blagajna Davek ..... Bolniška blagajna Delavska zbornica . Skupaj . Čisti zaslužek . . . 3. Izseljevanje. V sedanji draginjski relaciji v Din (1 K je 14 Din) — 1660 Din — 1860 Din — 1760 Din — 1780 Din — 2150 Din — 2449 Din 1370.74 Din 1617 85 Din 862.26 Din 1526.12 Din 1264.45 Din 1438.70 Din 1403.26 Din 1264.99 Din 738.27 Din 28.5 Din 23.0 Din 51.0 Din 5.0 Din 107.5 Din 738.27 Din 107.50 Din 630.77 Diu Na podlagi poročila delegacije, ki je pregledala delovne prilike in življenjske pogoje v francoskih rudnikih, se je prijavilo za izselitev okroglo 600 rudarjev iz revirjev Trbovlje, Zagorje, Rajhen-burg, Kočevje in Zabukovca. Prvi transport, ki je štel 46 samcev in poročenih, je odvedel v Francijo sam zastopnik družbe. Societe metallurgicjue de Knutange v Alzaciji. Nato pa je prevzelo odpremo delavcev Francosko generalno izseljeniško društvo v Zagrebu, B, cesta št. 33. Slednje je odpravilo dosedaj sledeče transporte: Dne 28. junija 120 samcev Dne 1. julija 63 samcev in 44 poročenih Dne 19. julija 30 samcev Skupaj 257 Skupno se je dosedaj izselilo nad 300 rudarjev in sicer se nahajajo pri sledečih podjetjih: Zelezorudnik Societe Metallurgique de Knutange, Alzacija. Železorudnik Societe des Acieries de Longwy, Tucquegnieux, Alzacija. Premogokop Societe des Mineš Courrieres, Billy Montigny, Pas de Calais, severna Francija. Razen v Francijo pa je iz navedenih revirjev odšlo še 55 rudarjev v rudokop Siverič v Dalmaciji in 23 v premogokop Bogovna pri Čupriji v Srbiji. Statistika in študij. Urad zbornice je delal med tem razdobjem na sledečih študijah: 1. Problemi brezposelnosti in emigracije v Sloveniji. 2. Kriza v rudnikih Trboveljske premogokop-ne družbe. 3. Statistika vajencev v Sloveniji (po seznamih OUZD). 4. Statistika industrijskih obratov in seznam industrijskega delavstva v Sloveniji (po seznamih OUZD). 5. Statistika v obrti zaposlenega oelavstva in hišnih uslužbencev. (Se dogotavlja.) 6. Analiza sloven. narodnega gospodarstva. 7. Gospodarstvo SUZORA v času od 1. januarja 1922 in 31. dec. 1924. Pred koncem leta se mora dovršiti še: 8. Statistika delavskih in nameščenskih plac. 9. Statistika o konzumu. Pregled čez poslovanje Borz dela v Sloveniji. Borza dela Delo- Delav- Posredo- dajalcev cev vanj L. 1910. Ljubljana 9542 12.148 4515 Maribor 4623 5815 1538 Murska Sobota — — — L. 1920. Ljubljana 6689 7712 4460 Maribor 5046 6729 2857 Murska Sobota 225 289 69 L. 1921. Ljubljana 6688 5841 4254 Maribor 5466 6624 2477 Murska Sobota 3627 3764 3270 L. 1922. Ljubljana 5864 4906 3094 Maribor 7153 8998 3697 Murska Sobota 4235 4965 4081 L. 1923. Ljubljana 5589 6056 3091 Maribor 6913 10.700 3287 Murska Sobota (5500 6678 6246 L. 1924. Ljubljana 6956 7903 3858 Maribor 7177 10.247 3407 Murska Sobota 2200 2061 1866 L. 1925. Ljubljana 5613 8332 347(3 Maribor 7103 10.400 3207 Murska Sobota 5083 4853 455e L. 1926. (do prve polovice julija). Ljubljana 2574 4238 1717 Maribor 3827 3862 1669 Vsako izvršeno posredovanje ni stalo niti 15 Din. To pa so pristojbine, ki jih zahtevajo povprečno tudi privatne posredovalnice. Iz tega in iz zgornje statistike o izvršenih posredovanjih si je mogoče izračunati, koliko se mora izdati za Borze dela v Sloveniji, ne da bi se moglo trditi— vzeto čisto iz privatno-gospodarskega stališča —, da je njihovo obratovanje pasivno in predrago. Ako pa se vpošteva, da pri javnih Borzah dela težnja po zaslužku za posredujočega uradnika odpade in s tem oni moment, ki je pri privatnih posredovalnicah zlasti za delojemalce zelo nevaren, je obrazloženo, zakaj delavstvo naših javnih Borz dela ne sme pustiti propasti, temveč jih mora še izpopolniti. Spori LJUBELJSKA OCENJEVALNA GORSKA VOŽNJA. Kljub slabemu vremenu, nalivom in snegu, ki ie pričel padati v nedeljo v višjih legah, se je izvr-j šila v vzornem redu v nedeljo tekma avtomobilov | in motociklov na Ljubelj. Dež je pričel liti že zjutraj vrhu Ljubelja pa je ob pol desetih začelo snežiti. I Kljub temu se tudi kralj ni strašil slabega vremena ! in je točno ob 10. v spremstvu kraljice prispel v ■ Tržič. Tekom 20 minul je bil, po končanem sprejemnem pozdravu, vrh Ljubelja na cilju. • Najbolji čas je dosegel g. Mali v na avtomobilu Lancia Lambda v 11 :30. Dirka je lepo uspela vsled dobre organizacije, zaznamovati pa mora lep uspeh tudi radi velike udeležbe — vozilo je 25 avtomobilov in 9 motornih koles, kar pomeni gotovo lep vspeh. Avtoklub v Ljubljani namerava izvestt to tekmo vsako leto in vzbuditi zanimanje za to progo tudi v inozemstvu. Vos čas tekem se ni dogodila na progi nobena nesreča. Rezultati tekem so sledeči: 6. kategorija: I. Roman Golebiowsky, BSA s prikl. vozom, 65 točk, 15 min.; 8. kategorija: 1. Jugo-Auto, vozil Čamernik, BSA s pri ki. vozom, 43 točk, 16.30 min.; 7. kategorija 1. E. Rosa, Rudge Withworth s prikl. vozom, 34 točk, 16 min.; 3. kategorija: 1. H. Kenda (vozil I. Kenda), Rudge Withworth, 33 točk, 13 min.; 2. Just Poga-čar, AJS, 10 točk, 16 min.; 4. kategorija: 1. Bora Mičič, Sarolea, 19 točk, 12.30; Dr. Uchlich, Triumph, 19 toČ.k, 13 min.; 2. kategorija: 1. Rudolf Zalokar, Monet-Goyon, 37 točk, 13.10; 2. Jugo-Auto, (vozil Andrlič), BSA, 33 točk, 17 min.; Avtomobili: 5. kategorija: 1. Edo Funk, A. D. M. Spori, 23 točk, 14.20 min.; 2. Eni. Mayer, (vozil Križman), A. D. M. Šport, 52 točk, 15 min. 4. kategorija: 1. Robert Schaub A Fiat 1, 67 točk, 13 min; 2. dr. Gabriel Piccoli (vozil Kimes-wenger), Fiat 510, 63 točk 17.20; 3. Alfonz Mally, Lancia Lambda, 38 točk, 11.50; 4. Oskar Schmidt, Oakland, 31 točk, 23.40 ; 5. Erich Krisper, Oakland, 15 točk, 25.30. 3. kategorija: 1. Armin Spiteer, (vozil Dolin-šek), Fiat 503, (30 točk, 20.10 min.; 2. dr. llugon Robič, Fiat 501 S, 50 točk, 20 min.; 3. Josip Adamič, Fiat 501, 48 točk, 21.50 min.; 4. Viktor Bohinec (vozil Kalčič), Hudson Essex 13 točk, 16.50 min.; 5. Rudolf Oroszy, (vozil Piskar), \V'andere, 35 točk, 20.20 min. 2. kategorija: 1. Avg. Sloinscliegg, (voznik Wermiro\vski), Tatra. 38 točk. 16.55: 2. V. & M. Rarešič & Co. (vozil Treo), Chevrolet), 86 točk, 18.30; 3. Avg. Stoinschegg, (vozil Gustav Stoin-schegg), Tatra, 81 točk, 23.50 ; 4. Avg. Stoinschegg (vozil Avgust Stoinschegg), Tatra, 68 točk, 26.40; 4. Avg. Stoinschegg, (vozil Hans Stoinschegg), Tatra, 68 točk, 27.10; 4. Miroslav Urbas, Chevrolet, 68 točk, 21.50 min.; 5. Čehojug, (vozil Polik), Chevrolet, 66 točk, 18.55; Jugo-Auto, (vozil Jurkovič), Citroen, 59 točk, 59 točk, 21.10 min. 1. kategorija: 1. ing. Stanko Bloudek, Ford s 4 brzinami in vodno sesidko, 71 točk, 23.40; 2. ing. Luckman, (vozil Kardoš), Opel, 0 točk, 31.40; 3. Oskar žužek, (vozil Abraham), Amilcar — 43 točk, 20.10 min. Dirkalna kategorija: 1. Willy Strehler, Ansaldo, 12 min.; 1. Ivan Leon, (vozil Sotler), Senechal, 13.40 minut. Razglasitev rezultatov se je vršila zvečer v Avtoklubu v Ljubljani. VODIL AVTO V PRISILNEM JOPIČU. Na vse pa res pridejo. Neki Jeff Thomas v Ameriki se je dal obleči v prisilni jopič in je vodil avto po precej napeti gorski cesti navkreber. Stvar diši malo po Ameriki, a je petkrat potrjena. Deli so ga v jopič, stopil je na voz, zagnal je motor, ne da bi se bil poslužil rok, in je vozil na vrh goro Ligonier. Na pol pota se je pa še popolnoma obrnil. Povsod v Ameriki, kjer so zastopstva tvrdke Chrysler, pri kateri je v službi, hoče pokazati sedaj svojo prisilnojopično umelnost. To je pač dobra reklama za tvrdko Chrysler, za prisilni jopič pa ne. V AMERIKO. Pisali smo že, da odide več kot polovica Ha« koah-ncev v Ameriko. Nekateri so že šli. Noben dunajski klub ni še toliko zgubil, kar sedem igralcev. Če vidimo, kakšne so pogodbe, potem si stvar precej lahko razlegamo: na mesec bodo dobili igravci 300 do 400 dolarjev, t. j. 16.500 do 22.000 dinarjev, poleg tega so pa dobili še nekakšno }kupnimx, ki je znašala v enem slučaju 27 tisoč dinarjev. Dunajski klub seveda niti najma-nje ne more z ameriškimi ponudbami konkurirati. Pisali smo tudi že, kakšni sijajni so pogoji za turnejo praške »Spartec Večina Hakoahncev pravi, da bodo ostali tam samo eno leto in da pridejo nato nazaj. Je pač težko; v sedanjih slabih časih je Amerika le preveč zapeljiva. KANAL ZOPET PREPLAVAN. Pariz, 10. avgusta, (Izv.) Po neki vesti is Calaisa je kapitan Freyberg, ki se je snoči napotil, da preplava kanal La Manche, svoj cilj že dosegel, Gospodarstvo Ameriško posojilo Državni hipotekami banki, »Trgovinski Glasnik« poroča, da so dospeli v Belgrad zastopniki neke ameriške finančne skupine, ki ima poslovne zveze z Evropo in da hočejo preiskati možnosti plasiranja enega ali več posojil naši državi. Posojilo bi dobile izključno le občine in hipotekarne banke, predvsem pa Državna hipotekama banka, kateri so ponudili posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev. Zastopniki te skupine so že obiskali predstavnike Državne hipotekarne banke v svrho predhodnih dogovorov. Konkretna pogajanja prično čim se vrne ravnatelj dr. Bogdan Markovič, ki je trenutno odsoten. Ta skupina, ki razpolaga s kapitalom od 100 milijonov dolarjev, namerava po končanih občinskih volitvah ponuditi posojilo tudi belgrajski občini. Ta vest, ki se potrjuje tudi z druge strani, je gotovo razveseljiva, kajti za sanacijo našega gospodarstva je pritok inozemskega kapitala neprecenljive važnosti. V zadnjem času so tudi izgledi za najetje državnega posojila postali ugodnejši. Iz Zagreba poročajo, da namerava neka angleška skupina, s posredovanjem zagrebških bank ponuditi državi večje posojilo v svrho investicij..Želeti bi bilo, da tudi država kmalu pride do inozemskega posojila, kajti le tedaj bo mogoče izdatno znižati davčna bremena, kadar bo dana možnost kritja investicij potom posojil. Ako privedejo pogajanja radi posojila Državni hipotekami banki do rezultata, tedaj ho prva naloga merodajnih faktorjev v Sloveniji, da se zavzamejo za pravično razdelitev posojila, kajti predobro je znano, da od dosedanjih posojil Državne hipotekarne banke Slovenija ni imela nikakih koristi. Stanje hmelfskih nasadov v inozemstvu. Nemško hmeljarsko društvo v Milnchenu poroča iz okoliša Hallertau dne 4. avgusta sledeče: V okolici Pfaffenhofen je rastlina tanke rasti. Nekateri bolni nasadi bodo dali najbrže le prav pičlo letino. Vidijo se pa tudi bujni nasadi z bogatimi priveski. Proti Wolnzachu je rast hmelja krepkejša in priveski so že bolj razviti Mnogo je sicer že trdega cvetja, ki bo komaj še prehajal v kobule. Vobče so škrop-ljeni nasadi bujnejši od neškropljenih. V okolici Mainburg-Au je približno isto stanje. Zelo slabi nasadi se vrstijo z boljšimi. Najbolj so razviti nasadi pri Siegenburgu, vendar tudi iukaj ne prizanaša peronospora hmeljskemu cvetju, ki postaja trd, se suši in odpada. Druga leta smo začetkoma avgusta že gledali lepe kobule in smo lahko — vsaj približno cenili bodoči pridelek — letos je pa to izključeno. Če nam bo nebo milostno in nam bo pošiljalo več solnca in tople noči, potem pride v posameznih okoliših bogati nastavek do oko-buljenja — če pa bomo avgusta imeli neugodno vreme, potem bo letina okoliša Hallertau prav malenkostna. — Dr. Stigler. Tettnang, Virtenberško, 1. avgusta 1926. Vsled hladnega, jesenskega vremena se stanje hmeljskih nasadov ni zboljšalo, nego poslabšalo. Le navidezno so nasadi krepki in lepo zeleni. Druga leta smo že opazovali na trtah lepo se razvijajoče kobule — in letos? — Po sodbi naših hmeljarjev smo letos zaostali za najmanj štiri tedne. Deževje in mrzle noči nam jemljejo vse upanje. Glede škropljenja z bakreno galico so hmeljarji prav različnega mnenja. Nasadi iz leta 1924 in 1025 so slabotni in ne obetajo kaj prida — isto velja tudi o letošnjih nasadih. Hmeljarji so otožni, ker pričakujejo le malo letino, če so tudi nekatera poročila polna pretirane hvale o stanju hmeljskih nasadov. — Adorno. Žatec, CSB, 6. avgusta 1926. Hmeljski nasadi so sedaj v najlepšem cvetju. V nekaterih vrtovih že cvet prehaja v kobule. Danes se o stanju hmeljskih nasadov ne da kaj več povedati, ker se mora počakati, kako se bo izvrševalo okobuljenje — kar je pa odvisno od vremena. Cene za lanski hmelj se pomikajo od 2800 do 3050 Kč za 50 kg. Za letošnji pridelek se ponuja v predprodajl 3000 do 3100 kron čeških za 50 kg (to je 99.2 Din za 1 kg). Pozi? vsem radio amaterjem. Ljubljanski Radio klub priredi ob priliki letošnje Pokrajinske razstave na Ljubljanskem velesejmu orl 4.—13. seiptembra veliko razstavo radio aparatov in nadomestnih delov. V to je določen že večji razstavni prostor, kjer naj bo pregledna revija od najstarejših do najmodernejših modelov. Ljubljanskemu Radio klubu je zlasti ležeče na tem, da se udeleže razstave radio amaterji z aparati, ki so jih sestavili sami. Določene so že razne številne nagrade za najlepše razstavne objekte. Naprošamo fse radio amaterje, da naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo kot rnzstavljalec, najkasneje pa do dne 15. avgusta t. 1. na naslov Radio klub Ljubljana, Velesejem. Brezplačno oddajanje državnih plemenskih bikov v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje. »Uradni list« št. 72, z dne 9. avgusta t. 1. objavlja pravilnik o brezplačnem oddajanju državnih plemenskih bikov v krmljenje, oskrbovanje in uporabljanje. Pravilnik je stopil v veljavo 30. julija leta 1926. Znižanje delniške glavnice. »Petovia«, usnjarska industrija d. d. je sklenila, za kritje izgub znižftti' delniško glavnico od 6,000.000 Din na 600.000 Din. Deset dosedanjih delnic se zloži v eno novo delnico po 100 Din. Konkurz. Razglašen je konkure o imovini Franca Novaka, trgovca in posetnika v Podovi. Termini: 13. avgusta, 15. septembra in 29. septembra. Povečanje električne centrale v Omišu pri Splitu. V kratkem času se namerava povečati električno 'centralo v Omišu od 36.000 KS na 100.000 KS. Dela izvršuje tvrdka »Ganz«, katera je v predvojnem času izgradila tudi prvi del projekta. Ta centrala bo ena največjih v srednji Evropi. Carino prosti uvoz strojev. V našem carinskem tarifu se nahaja določba, po kaleri se vsi stroji, ki se v državi ne izdelujejo, oproste od plačanja uvozne caritie. V ta namen bi se morala sestaviti lista vseh teh strojev in električnih aparatov. Ta .določba je za našo industrijo velike važnosti, zato je skrajni čas, da se je ministrstvo za trgovino in industrijo odločilo izdati to listo. Trgovski minister je v soboto sklical konferenco vseh domačih tovarn, ki izdelujejo, stroje in električne aparate: Na tej konferenci, ki se je vršila v prostorih centrale industrijskih korpoiacij v Belgradu se je določila lista teh strojev in aparatov, ki se oproste od plačanja carine. Vendar ta lista, kakor se čuje, ni popolna, ker so bili pozvani le zastopniki strojnih tovarn, ne pa tudi zastopniki onih industrijskih podjetij, ki morajo v svrho investicij uvažati take stroje. Zahteva se ponovno sklicanje konference, pri kateri naj bi bili navzoči tudi zastopniki onih industrijskih panog, ki so v svrho zboljšanja svojih produkcijskih naprav' in-teresirani na carine prostem uvozu strojev in aparatov. Birokratizem proti interesom našega gospodarstva. Kakor poroča »Dubrovački list«, je prispel pred kratkim v Jugoslavijo generalni direktor nekega ameriškega koncema avtomobilske industrije, da organizira v luki Dubrovnik glavno bazo za dobavo avtomobilov in rezervnih delov in lo ne samo za našo državo, temveč tudi za sosednje države. Take baze se nahajajo vedno v svobodni coni kakega pristanišča, tako da se blago zacarini šele tedaj, ko zapusti svobodno cono oziroma skladišče.- Neobhodno je potrebno, posebno tedaj, če je baza namenjena za večje število držav. Ves ta načrt pa je padel v vodo, ker naše oblasti vztraja- jo na stališču, da se mora carina plačati takoj pri uvozu blaga v našo državo. Ker je bila baza namenjena tudi za sosednje države in bi torej blago le pasiralo našo državo, 90 bili Amerikanci pri-morani obrniti se na Trst, kjer so jim takoj dovolili zahtevane ugodnosti glede svobodne cone in plavanja carine. Socialno reforme v Angliji. Novi zakon o tovarnah, ki' se nanaša na tovarniška podjetja, določa, da se more žene in mladoletne zaposliti samo med 6. uro zjutraj in 8. uro zvečer in sicer največ 8 ur na dan oziroma 48 ur na teden. Za vsako leto se dovoli 100 prekour, toda ne več ko 6prekour na teden. Mladoletne delavce ;pod 16. leti se sme zaposliti le tedaj, če posebna zdravniška komisija potrdi, da je mladoletni delavec zmožen za delo. Žene Ln mladoletni delavci ne smejo biti več kot 4 in pol ure zaposleni brez počitka. Sanacija francoskega franka in Nemčija. Kakor poroča »B. Z. am Mlttag* se je predsednik nemške državne banke dr. Scbacht pred kratkim sestal s predsednikom ameriških narodnih bank Strong-om. Ponovno se zatrjuje, da je la sestanek v zvezi z udeležbo Nemčije pri akciji za sanacijo francoskega franka. Francija naj bi s posredovanjem Morgana kakor tudi angleških in nemških bank prejela v stvrho sanacije večje posojilo. Francosko-nemški provizorij trgovske pogodbe se je podpisal dne 5. avgusta v Parizu in predstavlja rezultat skoro dve ieiti trajajočih pogajanj. Inozemski listi z veseljem pozdravljajo, da je uspelo priti do sporazuma med obema narodoma, nekateri listi govorijo celo o gospodarskem Lo-carnu. Češkoslovaška uvede kvartftlne bančne bilance. Češkoslovaško finančno ministrstvo je izdalo na podlagi zakona o bankah iz leta 1921 na-redbo, ki določa vse podrobnosti glede publikacije kvartalnih izkazov češkoslovaških bank Vse bančno delniške družbe so zavezane razen letne bilance, publicirati tudi kvartalne bilance in sicer za 31. marc, 30. junij in 80. september. Te določbe se večinoma upirajo na vzor kvartalnih bilanc v Nemčiji. Borsza Dne 10. avgusta 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.495—13.535 (13.49—13.53), Italija 189.65—190.85 (189.90—191.10), London 275.05—276.25 (275.05—276.25), Newyork 56.407 —56.767 (56.465—56.765), Pariz 161—163 (169— 171), Praga 167.38—168.38 (167.38—168.38), Dunaj 7.99'2~—8.0325 (7.9925—8.0325), Curih 10.948 —10.988 (10.948—10.988). Curih Belgrad 9.115 (9.12), Budimpešta 72.85 (72.35), Berlin 123.075 (123.10), Italija 17.30 (17.40), London 25.1475 (25.155), Nevvvork 517.125 (516.975), Pariz 14.80 (15.275), Praga 15.32 (15.32), Ihinaj 73.15 (7B.175), Bukarešt 2.385 ( 2.40), Sofija 3 75 (3.75), Varšava 57 (57), Amsterdam 207.65 (207.70), Bruselj 14.35 (14.55). Dunaj. Devize: Belgrad 12.45—49, Kodanj 186.80—187.20, London 34.30—40, Milan 23.60-70, Newyork 705.75—708.25, Pariz 18.97—20.05, Varšava 77.10—60. Valute: dolarji 703.25, angleški funt 34.26, francoski frank 20.34, lira 24.07, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.82 Praga. Devize: Lira 112.92, Zagreb 59.47, Pariz 95.92, London 163.975, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 73.50—75, vojna Odškodnina 292 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20-22, Celjska 193—195, zaklj. 195, Lj. kreditna 175—195, Merkantilna 90—96, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 110 blago, Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103 den. Zagreb. 1% invest .posoj. 74—76, agrarj 40 —42.5, vojna odškodnina 295.-296, avgust 296— 297, sept 301—303, Hrv. esk. 100-100.5, Kred. 102—104, llipobanka 91—92, Praštediona 867—870, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50—52, Srp-ska 130-132, Narodna 4100 bi., Litorale 12 bi., Eksploatacija 9—10.5, Šečerana 250 den., Nihag 12—15, Gutmann 195—200, Slavex 114—115, Slavonija 31—32, Trbovlje 340—345. Dunaj. Podon,-savska-jadr. 835.500, Zivno 703.000, Alpine 307.000, Kranjska industrijska 318.000, Tibovlje 427.000, Hrv. esk. 139.000, Ley-kam 118.000, Jugobanka 114.000, llipobanka 68.000, Avstr. tvornice za dušik 214.000, Gutmann 240.000, Slavonija 36.300. BLAGO. Ljubljana. L e s: Hrastova drva, suha, fco naklad, post. 16.50 bi., bukova drva, suha, fco naklad. post. 17.50 bi., smrekovi, jelovi hlodi, (MI 25 cm naprej, 4 metre dolgi, fco nakladalna postaja 190 denar, bukovi pragovi: 2.51—2.60 m, 13.50.14X23-24, fco vag. meja, za komad 38 d., 38.50 bi., bukovi pragovi, 2.45 m, 22X12*', foo v. meja, za komad 32 den., 32.50 bi., hrastovi hlodi, od 28 cm naprej, od 2.05—2.90 m, ravno blago, fco naklad, post. 380 den. — Glina: Glina surova: »A«, bela glina za 100 kg 70 bi., .-B<, temno-zelena gilina za 100 kg 60 bl„ C'. svetlozelcna glina za 100 kg, fco vag. Postojna 60 bi., glina, suha kot prah, v sodik: »A«, bela glina trikrat zmleta 110 bi., »B«, zelena glina, trikrat zmleta 100 bi., >Cf, svellozolena glina, trikrat zmlela 100 bi., vse za 100 kg, nettoteža. fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi jx> 65 Din /.a komad. — Žito in poljski pride-lki: Pšenica nova, za avgust, fco naklad, post., 2 vag. 265— 265, zaklj. 265, koruza, fco vag. naklad, post. 180 bi., otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi., o\es novi, fco naklad, post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi., laneno seme, fco slav. nakl. post. 380 den., laneno seme, fco Bjelovar Podravi-na 370 den. Naše difašfro DIJAKI, NA KMETSKE DNEVE! Mladinski dnevi so zbrali in navdušili mladino ter ji pokazali smernice sniotrenega dela za kat. ljudsko prosveto, lanski Delavski dnevi so poudarjali lepoto in pomen delavskega stanu ter važnost delavske organizacije, letošnji Kmetski dnevi pa hočejo dati pobudo za zanimanje za steber naroda — za kmeta- Odgrnili bodo veličino in vrednost slov. kmeta v novi luči, pokazali bodo na znake razkrajanja in na vse zdravo ogrodje kmet-ske duševnosti, miselnosti in aktivnosti, »KmMski dnevi« bodo pokazali na pravi tip slov. kmeta ki je vesel svoje grude, ponosen na svoj dom, srečen v svoji družini. Odkrili bodo znova vire, iz katerih je zajemal naš veren kmet v preteklih stoletjih vedno nove moči, ko jc v dobi največjih bojev in težav ohranil slov. jezik, šege in navade. Pri tej obnovitvi pravega kmetskega stanu moramo pač v prvi vrsti sodelovati mi dijaki, bodoča slov inteligenca. Sami smo sinovi kmetskih staršev, zato nam je gotovo veliko ležeče na tem, da ostane še v naprej kmet vesel in ponosen na svoj stan, da se ohrani zdrav steber slovenskega naroda. Dijaško zborovanje 13. avgusta dopoldne ima namen poiskati smernice za bodoče delo v prid ljudstva, obenem pa hoče tudi pokazati resno voljo za sodelovanje pri obnovi slov. kmetskega Btiinu. Zato vse slov. kat. dijaštvo na Dijaško zborovanje! Popoldne, se udeležimo zborovanja vse slov. inteligence, v soboto kmetskega zborovanja, v nedeljo pa kmetske manifestacije. Podroben načrt za vse dneve dobite v izkaznicah in v člankih, namenjenih za kmetske dneve. Izkaznice se še dobijo. Na svidenje v Mariboru! DOO. S KONGRESA FERIJALNEGA SAVEZA V SPLITU. Koncem meseca julija .se je zbralo v Splitu okoli 80 zastopnikov podružnic FS iz cele države na svoj VI. kongres. Občina je poklonila kongresu 2< ) Din, ki jih je kongrs soglasno predal odboru z.a poplavljence v Banatu in Slavoniji. Kongres je trajal 3 dni. Iz poročila odbora jo bilo ra?.viilno, da je od preko 7000 vpisanih članov, okoli 0200 dobilo potne legitimacije, ki jih upravi-čujejo na. četrtinsko vožnjo po železnicah. Zavetišča niso bila v zadovoljivem stanju, zato je letošnji kongres ustanovil funkcijo posebnega odbornika za oskrbo zavetišč, določil znesek 30.000 Din za nabavo postelj in ostale opreme ter pod-vzel stroge odredbe proti nerednim potujočim članom. Največjo pridobitev letošnjega leta predstavljajo za društvo bre/da je bil izredno srečen, kajti ljubil je mojo sestro in ona se je z njim zaročila.« Ne da bi čakal, kakšno smer je hotel dati detektiv pogovoru, sem posegel vmes: »Ali ni morda nič govoril, predno je odšel o morebitnih svojih sovražnikih?« »Kolikor se spominjam, je res omenil nekaj takega.« AbsjOrn Krag me je zvedavo opazoval od strani in pustii, da sem nadaljeval s svojimi vprašanji. »Ali je navedel kakšno ime?« »Ne, tega ni storil. Bil je tako srečen in zadovoljen, da bi mu mogla misel na sovražnika samo irjmogrede zasenčiti njegovo dušno stanje. Spominjam se. da ie še kratko pred svoiim odhodom vzkliknil: ,No, koliko mi jih bo sedaj zavidalo! Danes sem si nakopal nekaj srditih sovražnikov!'« »Ali ste dovolili v zvezo?« je vprašal Krag. »Ob sebi umljivo, da sem,« je odvrnil Gjaernaes. »Kako ob sebi umljivo?« »Ker je sama hotela tako. Nikdar bi mi ne prišlo na misel, da bi se ustavljal njeni volji.« »Potem vas moram naravnost vprašati,« je nadaljeval Asbjorn Krag. »Ali vam je bila zveza po volji?« »Ne,« je odgovoril Gjaernaes resno. »Zakaj ne?« »Naravno, ker nisem maral gozdarja samega. Ni se mi mogel prikupiti. Zdel se mi je vedno visok in prevzeten in ta moj dojem se ni zboljšal, ko pfm ga spoznal pobliže. Celo v trenutku, ko se je bil zaročil z mojo sestro, se me je precej neugodno dojmil. V vsem njegovem obnašanju je ležalo nekaj zmagoslavnega.« . i Asbjorn Krag je pokazal nenadoma več zani- I manja. . j »Pravkar ste rabili besedo zmagoslavno?« je vprašal. »Da, tako sem rekel.. »Toda to se lahko razume v raznem pomenu. Ali menite zmagoslavno', ker je imel srečo, da se je zaročil z vašo sestro, ali pa menite ,samoljubno zmagoslavno', ker je bil ravno on in nobeden drugi tako srečen?« »Menim ,samoliubno zmagoslavno'. Napravljal je vedno dojem samoijubnega človeka.« Ali sto se začudili, ko ste slišali o nesreči?« »Čuditi se je vse premil izraz,« je odvrnil Gjaernaes, kar otrpnil sem od strahu.« In vaša sestra?« Jokala je ves dan. Pravkar je odšla v posteljo, t ~ X . « 4 ! Kolr»n !n n I n V\ a * Kt'I" Culi uOiiiU in co t»i t ° o. ' • o o? -1 c t-K r- 3 ° * rx ? § g. P- S 19. 0 0 01 1 N 01 OJ o S- n ?> S v.. o g " a ia o o < C-. 5 i i 0 s. w B -S! ° 1 "O S n « Z p " Ss 3 »n N" UBOJ O a Q- c 5. . ' o o to 3 2. — 0) O S < 53 § L s s- o a r*3 P b -r - to,' . _ O) » 3 ? 3 » ^ & t 0 a c 1 S'H 2 « « I r: 50 2 •*> o i o jo a n 2 CL H N g B «! 4 ii Rad bi govoril z njo.« I =111 = 111 > Ob priliki kmečkih dni v Mariboru priporočam vsakemu obiskovalcu, da si ogleda VELIKO RAZSTAVO V TRGOVSKEM DOMU Ogled krasne razstave je brezplačen, ter nudi vsakemu prijeten spomin na lepe kmečke dneve V Mariboru. Najlepša trgovina v Sloveniji Trgovski dom v Mariboru. Mladinski dan dne 15. t. m. je največja dosedanja orlovska zgolj naraščajska prireditev. Odseke in krožke oj>oziirjanio, da ja natančno predelajo zadnjo okrožnico. Prihod in odhod. Vsi naračajniki in naraščaj-nice prihajajo z jutranjimi vlaki med 7. in 8. uro. ZbiraliSče na Medijatovem dvorišču. Odhajajo vsi med 6. in 7. uro zvečer. Kosilo dobe samo tisti, ki gu prijavijo. Stant Din 4.—. Hotavlje t Poljanski dolini. Dne 22. avgusta popoldne bomo imeli v naši vasi telovadni nastop vseh treh odsekov Tratarske Orlovske srenje s sledečim sporedom: Ob pol treh v cerkvi na Ho-lavljah litanije. Po litaniiah javna telovadba članov, članic in naraščaja TOS na lelovadišču na Šubčevem vrtu. Polea orodne telovadbe bo gotovo najlepša točka bogatega sporeda štafetni tek. Po končani telovadbi se vrši poleg telovadišča prosta zabava x bogatim srečolovom, šaljivo pošto itd. Za vsakovrstna okrepčila in dobro pijačo bo preskrbljeno. Pri prireditvi sodeluje godba iz Vrha pri sv. Treh kraljih. Prijatelji naše mladine in poštenega razvedrila vljudno vabljeni! — Bog živi! članov, ki gre na Triglav, se bo vrnila po dolini Vrat na postajo Mojstrana. Kakor se sliši, bodo planinska društva dobila tudi polovično vožnjo — Gotovo bo za ta planinski dan veliko zanimanja med našimi planinci. TurisiHcct KONGRES ZVEZE PLANINSKIH DRUŠTEV. 11. kongres zveze planinskih društev SHS se vršil letos 4. septembra ob deseti hdopoldne v Zlatorogu ob Bohinjskem ježem s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Predaja polno-močja 111 ustanovitev številčnega ključa zveznih društev (člen 9.). 3. Poročilo zvezneea poslovanja. 4. Izprememba zveznih pravil glede ustanovnih društev (po zaključku prošlega kongresa). 5. Odločba o sprejemu novih zveznih društev (člen (i.). B. Predlogi, ki jih rešuje zvezni kongres (člen 9.). V. Eventuelni predlogi zveznih društev, (čl. 9.). 8. Podelitev absolutorija upravi zveze. 9. Izvolitev novega odbora (delegati društev). 10 Določitev kraja prihodnjega kongresa. — Obenem s tem kongresom bo ta dan planinski dan, t. j. sestanek članov vseh zveznih planinskih društev. Ta planinski dan bo trajal od 4. do 5. septembra t. 1. jn se bo ob tej priliki napravilo na Zlatorogu več dvodnevnih izletov (Triglav) in tudi manjših enodnevnih (izvir Savice in slap Savice, dolina sedmerih jezer. Kanjevec, Črna prst itd.). Skupina ICis/I^e in revife Nova učna knjiga prof. Maksa Preglja, Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol je v tisku in izide začetkom šolskega leta v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih moških in ženskih zborov. (Marijine, evharističn0' in dru de pesmi.) Tretja izdaja. Priredil Stanko Premri, V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ta dolgo pogrešana in splošno zaželjena nova izdaja je pravkar izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena obšimi zbirki je skrajno nizka in sicer 30 Din za broširan, oziroma 10 Din za v platno vezan izvod. Podrobna ocena sledi Dr. Franc Šturmove Francoske vadniee I. de i izide pred koncem tekočega meseca v novem natisu. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljana. »Orlic«, mesečnik za orlovsko mladino, leto 1925-26, št. 12. Vsebina: Pismo prevzv. ljubljanskega škofa. — B. Trnovčan: Otroške dušo. — B Trnovčan: Oče štejejo denarce. — Br. Nanlžič. Nekaj o ameriških šolarjih. — Janez Kordiš. vodja naraščaja: f Viktor in Franc Roje- — S. M.: Eno noč pri mescu. — Ivan Langerholc: Pisatelj hočeš biti. (Konec.) — »Orlič« izhaja vsak mesec; naročnina znaša 12 Din letno. Naroča se pri upravi Ljubljana, Ljudski dom. Knjižnica Kat. slov. izobraževalnega društva opozarja svoje člane, da zanesljivo vrnejo izposojene knjige do 8. t. m., sicer se jim zaračuna dvojna pristojbina. DVA MIZARSKA VAJENCA sprejmem z vso oskrbo v hiši. IG. REPŠE, Poljanska i?. 21, Ljubljana. I Izurjena ŠTEPARICA (prikrojevalka gornjih do lov) se takoj sprejme v stalno SlužIlo. Naslov pove uprava lista pod Stev. 5405. Država Massachusett v Ameriki je izdala postavo, po kateri jc prepovedano ostanke gorečih cigar in cigaret metati proč. V prvem slučaju sledi za to kazen do 6 mesecev. Ravno v tej državi je bilo namreč že letos toliko gozdnih požarov, da so napravili 200.000 dolarjev škode. Trgovski sotrudnik ali sotrudnica, ne pod 25 let star, dobro verzi-ran v trgovini mešane stroke, spreten prodajalec, se sprejme takoj kot prva mož. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja jc poslati na Alojz Remic, Dravograd. KNJIGOVODKINJA z večletno prakso, vajena vseh pisarniških del, se sprejme takoj. Dotič-ne, ki so verzirane tudi v trgovini mešane stroke, imajo prednost. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjima službovanja jc poslati na Alojz Remic, Dravograd. 5178 Kupimo dobro ohranjeno in takoj uporabno MEŠALNI-CO ZA BETON 40 do 60 ms kapacitete. - Ponudbe na Ljubljansko gradbeno družbo z o. z., Ljubljana, Slomškova ulica štev. 19. Učenca sprejme takoj IVAN JE-ZERNIK, sobo- in črko-slikar in pleskar — v Domžalah. 5391 CELISTA in prvega GOSLAČA rabimo. Samo prvovrstne ponudbe na upravo lista pod številko 5390. Višje tehniške študije v Belgiji Inženerski diplom v dveh in treh letih. Odd. za elektrotehniko, cle.ktromohani-ko, metalurgijo. - Kemija, avto, aero. 2ere7.no- in betonsko stavbarstvo. - Pripravljalni oddelek za in-ženerje kolonije in industrijo. Dnevni in večerni mz. kurzi. Prospekti zastonj. — Pisma v vseh jezikih: Institut Siiperleur technlnuo Service »A. G.« Rrd. Constitution, 2o Lietrc-(Belrrija). 5392 Premog - drva JERANČIČ — Ljubljana, Karlovška cesta štev. 8. Brez kvaren ja bls^a ke mti5no snaženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Selenburgova ul. 6. l,Gllnce-Vlč4S Vsakovrstno 1M0 ftupnfe po najvišjih cenah Černe, jnvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Zimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (polog Mestnega doma). 4929 Bukova DRVA SUHA, kupuje Dražba »ILIRIJA« — Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8. Visokopritl. hiša v Rožui dolini jo pod zelo usodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi: št. 5181. šfampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. Posestvo obstojoče iz hiše. gospoda", poslopij, velikega sadnega vrta in 15 oralov zemlje ua Brdu pri Vli-u prodam skupno ali posamezno. — Ivana GKAMPOVCAN, tr gopka na Vrhniki. 5263 Muzej! jugoslovanskih starin, orožja, denarja, obleke, slik, dokumentov srbskih kraljev, starih knjig, monastirske blagajne, tajne iz turških časov. Ves muzej se poceni proda vsled selitve. MUZEJ DANILA POPOVIČA BEOGRAD — Terazije 7. Vremensko poročilo "Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 10. avgusta 1926. Višina barometra 308-8 m Opazovanja Barometer Toplota T C1 Kel. Volei in brzina Oblač-nost 0-10 kraj ČAS v m 7 765-8 ll-o 88 SW 2 0 Ljubljana (dvorec) 8 766-1 12-5 84 NE 1 0 14 764-2 22-2 50 NE 2 6 21 764-0 18-2 69 SW 1 1 Maribor 765-6 18-0 70 W 2 2 Zagreb Belgrad 8 Sarajevo Skopije 795-2 17-0 67 W 2 10 Dubrovnik Praga 7 766-6 12-0 mirno 0 Vrsta padavin ob opazovanju vmmil(i7h 9-0 0-5 V Ljubljani je S M E o a__ •o a S O a;2 Barometer je reduciran ua morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navauno lepoL nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 11. avgust: v južnih alpskih krajih ostane vreme še nadalje jasno, temperatura se nekoliko dvigne. Pregled vremena od (Podatki datirajo od - Hladni val se pomika proti vzhodu, toda »a našem severo-izhodu še vedno vladajo severo-zapadni vetrovi in hladnoča po celi notranjosti (Skopije 11°). Tudi v Primorju so bili mestoma jaki vetrovi. V Italiji se razvedruje. pri nas je mestoma deževalo. 3. Anticiklon je zavladal nad celo Evropo (Valenca 773 nun). Jaki vetrovi so na Balkanu drugje so slabi. Večinoma lepo vreme, po nekje tudi megla. Toplota je na zapadu zrasla, pri nas padla. 4. Anticiklon še zmeraj nad Evropo (Valenca 771 mm). Vetrovi, večinoma slabi, lepo vreme na celem Balkanu do Češkoslovaške; drugje je mestoma oblačno. Toplota je padla v Priinorju. 5. Vreme se drži stalno, brez jakih vetrov, večinoma vedro. Dežuje skoraj samo v severni Italiji. V srednji Evropi občutljiv hladni val vse do nas (Skopije 10°). 6. Se zmerom stalno vreme, vetrovi slabi, večinoma oblačno z meglami v Srednji Evropi. Toplota se ni bistveno spremenila 7. Nova depresija se je pojavila nad Nemškim morjem in izziva jake vetrove z dežjem od Borkuina do Strassbourga. Anticiklon se deli, toda še zmeraj vzdržuje na jugu na mnogih mestih 2. do 7. avgusta 1926 8. ure dotičnega dne.) lepo vreme. Vetrovi so večinoma slabi; vreme oblačno. Toplota je padla od Nemškega morja do Kosovske Mitrovice. V Knezovi ulici St. 32 se odda VEG ZRAČNIH mesečnih SOB moder, opremljenih, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. — Poizve se istotam v pisarai gosp. lian. Battellno. 5109 Volno in borrTbaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ct:nah v veliki izberi pri Kavlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalntca in tvornfca poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 6/II. PRODAM v ŠT. VIDU n. Ljubljano: HIŠO s 3 sobami, 1 kuhi njo, 600 ma vrta. HIŠO s 6 sobami, 3 kuhinjami, 500 n® vrta. Pojasnilo v št. Vidu nad Ljubljano št. 20. Pregled toplote v gorenji dobi: Spitsbergi Leningrad.............._ _ _ Moskva............ . . Stockholm.......n 17 )g 17 Varšava..............15 14 15 — Budapest........17 15 14 16 Munchen........12 11) 11 14 Berlin.........15 18 19 17 Seydisfjord.......14 10 5 U Loncem...........16 u ,, faris..............13 18 14 ! ..........14 16 16 to i Madrid..................20 20 — — ....................21 22 22 19 Aiaccio.........— _ __20 Messina ................23 24 24 "M Sot'ja..................15 26 14 12 Atene............ . . Odesa................_ _ ___ Aleksandria 3 11 18 19 25 4 16 le 14 15 17 15 12 II 15 13 14 14 10 16 18 2 18 20 25 24 15 16 NAPRODAJ JE V TRBOVLJAH v trgu. veliko POSESTVO, obstoječe iz hiše, v kateri se nahaja dobro idoča zaloga pivo Zagrebške pivovarne, z vsem inventarjem (vozovi, konji, steklenicami in aparati), sploh vse, kar se rabi pri trgoviai piva. — Dalje gospodarsko poslonje, ribnik, njivo in travniki - na najlepšem kraju ob gl. cesti Trbovlje. Travniki ln njivo so primerne za stavbene prostore. Trgovina dveh pivarn se lahko vodi takoj naprej. Oziralo se bo le na resne kupec; cena nizka, plačilo zelo ugodno. Ved se poizve ->ri lastniku g. IVANU JRESN1K, posestnik in m lagatclj piva, Trbovlje 63. ZA CARINJENJE in obavljanje vsakovrstnih špedicij, poslov, vskladi-ščenje, zavarovanje transportov itd. se priporoča soed. tvrdka »Jugoport«, Ljubljana, Tavčarjeva 3. Zaradi preselitve danes ob treh pop. prostovoljna JAVNA DRAŽBA Pred škofijo štev. 21/11. Postelje, sobne amare in trgovske omare s steklenimi šipami, velika ogledala, kuhinjska kredenca in razno drugo blago. otroške majce, mrežaste, modne 'f srajce, kravate, nogavic* v raznih barvah, dokoleniee, palice, nahrbtnike, iipke, dišeče milo, potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. Najnižje cene! JOSIP PETELINC. LJUBLJANA OB VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMEMIKA dirlfo 8. avg. 19ZG Tatra mali avto 4/12 H P najboljši čas svoje kategorije proti najhujši konkurenci; NAJ-BOLJŠA OCENITEV IZMED VSEH AVTOMOBILOV. Startali so 4 vozovi in vsi dospeli na cilj brez kazenskih točk. Zastopnik za Slovenijo; AVG. STOINSCHEGG -- Rogaška Slatina. Generalni zastopnik C h. Nusser - Beograd. Lep lokal na Aleksandrovo cesto odda takoj Pokojninski zavod t Ljubljani. 5414 Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. - Krediti v tekočem računu. - Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. - Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Zadružna Brzoiav. naslov: Gospobanka odarska JbanSca a. a. Telefon štev. 57, 470 in 979 Ljubliana, Miklošičeva cesta lO RaCun poštno ček. urada št. 11.945 knjižice. Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenlk. Ekspozitura- Bled Kapital ln rezerve skupno nad SMn 16,000.000 -, vto9e nad Din 250,OOO OOO - 1 lovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih Daoiriev Safes dpno«il« ; „ j • 1 t • , . direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. P ' P ' RakUP m Pr°da,a Valul m deviz- vIoŽe na ^oči račun in vložne IZVf§Uie VSC banČnC in b°rzDC transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Prodaja srečk Državne razredne loterije , Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ce& izdajatelj; dr. Fr. KuIotcc. Urednik: Franc Teraetflav,