OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA: POSPEŠEVANJ E OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOSNO VBLJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA STE V. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.	// ROKOPISI SE NE VRAČAJO.	//
•IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJB TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA STEV. 4.
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 55-23	//
XXI. LETNIK.
V LJUBLJANI. 15. MAJA 1938.
STEV. 10.
Tovariši! Vsi na obrtniški tabor v Laškem
Zopet vabi Zveza obrtnih društev vse zavedno slovensko obrtništvo na II. obrtniški tabor, ki bo v nedeljo 15. t. m. v Laškem.
Pestri program glavnih zletnih dni bo privabil mnogo obrtništva iz vseh krajev naše ožje domovine. Ta značilna prireditev slovenskega obrtništva, ki postaja že tradicijonalna pa bo združila skupno z zastopniki hrvatskega, srbskega ter posebej vebljenega zastopstva bolgarskega obrtništva resnične obrtniške predstavnike Velike Jugoslavije.
Zakaj prireja Zveza ob priliki svojih letnih skupščin obrtniške tabore in to ravno v tem času?-------------
Pomlad prihaja v vsej svoji lepoti v deželo in budi nove življenske sile. Ne bi bili pravi rokodelci in obrtniki, če bi se tudi v nas ne vzbudila težnja za potovanjem, če bi se ne ravnali po običaju naših prednikov, ki so iskali znanja in napredka po izkušnjah, ki so si jih pridobili izven svojega ožjega kroga. Zato prireja Zveza tabore vsako leto v drugem kraju, da se tudi mi obrtniki seznanimo s težnjami naših najožjih tovarišev in da bomo spoznali in cenili naravno lepoto in bogastvo naše ožje domovine.
Ne budi pa lepi pomladni čas v nas samo zanimanja za potovanja, temveč jači tudi našo delovno moč ter nam pokaže naše napore in zmogljivost v svetlejši luči da bomo pripravljeni še za nove in večje naloge!
Dan za dnem tičimo v svojih tesnih delavnicah in ko imajo pomočniki in sodelavci svoj delopust, moramo mi vi-
seti nad knjigami, da uredimo tekoče poslovanje. Tako minejo solnčni dnevi, mine pomlad in pride jesen, toda mojster se more le redko popolnoma odtrgati od dela.
V	nedeljo je najlepša prilika, da preživimo skupno s svojimi znanci, prija-
di svoje pomočnike in vajence. Mojstri povabite na obrtniški tabor v Laško tudi svoje sodelavce v obrti, da boste skupno črpali moči za nadaljno delo!
Sestanek z tovariši, ki imajo iste težnje in enake načrte kot mi, pa nam bo nudil tudi priliko, da bomo znali ceniti
telji in rodbino ves dan v najlepšem kraju, ki nam ga je mogla ustvariti priroda. Zato ne kaže drugega kot za par dni odložiti orodje in nastopiti pot oddiha in razvedrila.
Ker je naš naraščaj upanje naše obrti, moramo pritegniti k sodelovanju tu-
svojo poklicno stanovsko organizacijo, ki je vsakemu posamezniku zvesta vodnica k širšemu spoznavanju lastnih dolž nosti.
Potrebna pa nam je tudi za vzpodbudo za nadaljne delo, kajti ravno zadnje leto smo imeli priliko spoznati, da mora
Laško nekdaj in danes
Vsa dravska banovina, izvzemši Celje, Ptuj in Ljubljano, gotovo nima ne vasi, ne trga, ne mesta, ki bi že na zunaj tako očitno moglo domačinu in tujcu kazati vidne znake, spomine in priče davno preteklih časov kakor Laško. Ko še ni bilo južne železnice, je bilo to lepo mestece še docela odmaknjeno svetu, takorekoč za visokimi strmimi, gosto pošumljenimi gorami skrito in zakopano. Samo ponosni savinjski splavarji so poznali Laško in njegovo mikavno okolico, visoko proti nebu štrleči ugasli ognjenik Hum, njemu nasproti hribček sv. Mihaela in ostro, nevarno koleno Savinje pod mestom tik pred okroglim holmom, ki ga krasi znamenita marijagraška cerkvica. Odkar je dal inž. Rodel 1. 1852. zajeti zdravilne vrelce, ki so do tedaj le malo opa ženi in še manj izrabljeni vreli izpod sive skale, ter je nad njimi z lepim vzgledom dal zgraditi sedanje kopališče, zlasti pa po osvobojenju, ko je bil v naši kraljevini prej šnji trg povzdignjen v mesto s sreskim načelstvom in sodiščem, je Laško v svojem gospodarskem in kulturnem razvoju pa tudi po svojem zunanjem licu napredovalo tako, da se mora za Celjem imenovati na prvem mestu med vsemi trgi in mesti v porečju bistre Savinje.
To, kar se učiš že na šolski klopi, da so nekoč na sedanji naši slovenski zemlji prebivali Ilirci, potem Kelti in za njimi Rimljani s svojimi vojščaki, trgovci s svojimi bogovi in vojaškimi poveljniki, najdeš v Laškem vse hitro /potrjeno s strani izkopaninami, spomeniki in napisi s starim denarjem in drugimi nemimi pričami samo če se nekoliko pazljivo ozreš okoli sebe, se ustaviš pred to ali ono hišo in si končno ogledaš vzorni in za vse slične lokalne naprave vzgledni Valentinčičev muzej Na sedanjem »Trgu zedinjenja« se moraš pred več sto let staro soho »Ecce homo« ustaviti in si ogledati pročelje njej nasproti stoječe trgovske hiše. Tu ti zre nasproti najvišji bog starih Rimljanov v dveh zelo resnih obrazih, kakor da bi bil
ves prestrašen in bi se ne mogel dovolj načuditi, kako je bil s starim rimskim orlom vred strmoglavljen in pahnjen v tem. no brezno, da zasije nad njim mnogo ti Letajoče solnce novega sveta in novega življenja.
Rimljani niso bili prvi ustanovitelji naselbine, iz katere se je razvilo naše Laško. Spomeniki, ki jih vidiš v domačem muzeju ali pa o njih lahko bereš v različnih knjigah, segajo daleč nazaj v sicer malo razjasnjeno, temno dobo starih Ilirov in Keltov in vsaj nekoliko razsvetljujejo tudi one starejše čase ter dokazujejo, da je bila predrimska doba, kakor v današnjem Celju in Ptuju, tudi v našem Laškem živahna na znotraj in na zunaj. V bližnjih Rim. toplicah so vzidane v kopališki rotundi štiri stare marmornate plošče, na katerih se že davno strohneli rimski kopalci in letoviščarji zahvaljujejo boginjam in nimfam vod in kopališč za uspešno kopanje in zdrav, ljenje. Radio-termalno kopališče v Laškem nima sicer tako častitljivih starodavnih prič svojega dobro utemeljenega slovesa, toda mnoga livadna imena še danes izpričujejo pokolenje in poreklo predslovanskih prebivalcev našega Laškega.
Ime Laško je že samo na sebi zanimiva priča. Kdor hoče to ime v njegovem zgo-dovinsko-kulturnem pomenu pravilno razumeti, mora poznati koroški Št. Peter na Vašinjah, Vovbre in koroški »Rimski vrelec«. »Vašinje« so »Vlašinje«, ki so nastale po »Vlahu« in »Lahu«, »Vovbram« pa so Obri ali Avari dali njihovo in svoje ime, kakor se nemški »Haimburg« za slovenske »Vovbre« imenuje še danes po Hunih, ki so po imenu eno in isto z Avari. Rimski vrelec—Rimske toplice, Vašinje—Laško, La-homšek, Lahomščica, Lahov graben, La-bomno, Lahajnar in slična imena, ki jih še danes najdeš v vsej laški okolici, dokazuje, jo, da se je predslovanska naselbina v sedanjem Laškem še dolgo držala samostojna še potem, ko so bili sicer Slovani že zasedli porečje Save in Savinje. Ti gorati,
svetu in prometu nekoč popolnoma odmaknjeni predeli so šele polagoma in počasi postali slovenski. Dobrodušni zmagoviti Slovani niso iztrebili prejšnjega življa; sam se je s časom prilagodil in poslovanil. Zato je ostalo ime.
Bujna in pestra kakor planinski pašnik v cvetoči pomladi je kronika mesta in prejšnjega trga Laškega, njegovega starega in njegovega novega gradu, zlasti pa tudi kronika laške pražupnije. Pripoveduje ti o koroških Sponheimcih, o štajerskih Traungaucih v 12. stoletju, o Babenberžanih, o češkem kralju Otokarju II. in o ko. roških Vovbržanih v 13. stoletju o Celjskih grofih, o Valvazorju in o Muškonih, ki so se kot posestniki ali najemniki Laškega vrstili, dokler niso v 17. stoletju kupili graščinskega posestva grofje Vetter von der Lilie, katerih last je še dandanes. Koroško-krški in oglejsko-tržaški vplivi so se tod križali v cerkveno-kultumem pogledu. Pa kakor gorski viharji in plazovi uničujejo planinske pašnike in gozdove, tako so mnogi sovražni vpadi Turkov, obupna borba tlačenih kmetov, kuge, požari in druge elementarne nezgode v zgodovini Laškega zapisani kot žalostni dogodki v mirnem razvoju skritega kotička. Ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja so Turki ponovno požgali trg, tako da so zgoreli celo mnogi originali starih, v leto 1279. segajočih trških svoboščin. Leta 1515. so se Laščani udeležili kmetskega gibanja, pa so morali pozneje za kazen plačevati »puntgeld«. Hiji Gregoriču se sicer niso pridružili, zato pa so leta 1635. s tem večjo vnemo skupno z drugimi skušali doseči nekaj pravic, pa so celo laški grad izropali, kakor so tudi leta 1848. krepko nastopili proti volitvam v frankfurtski parlament in skušali izsiliti odpravo cerkvene desetine. Strašna povodenj jeseni 1933. ni bila največja. Leta 1672. je povodenj odnesla most čez Savinjo. Leta 1824. pa je Savinja tekla čez most Kužno znamenje na sivi skali sredi strmega pobočja gore sv. Mihaela spominja na strašno kugo 1. 1646., ki je zahtevala mnogo žrtev. V torek po beli nedelji leta 1840. pa je strašen požar, ki je ob pol devetih
biti vsaka obrtna delavnica posebej čim tesnejji in močno povezana na skupno stanovsko organizacijo, če hoče ostati še nadalje sposobna življenja in napredka. Potovanje na laški obrtniški tabor bo torej za naše lastne neposredne poklicne interese velike važnosti.
Toda ne smemo pozabiti naše skupne naloge. Ob tej priliki, ko bo nastopilo obrtništvo v večjem številu na svoji stanovski manifestaciji, moramo imeti pred očmi, da bo javnost gledala obrtniško stvar s svojim lastnim razumevanjem. Zato je naš namen, da zainteresiramo tudi njo za naša življenska vprašanja. Naše manifestacije torej niso samo zadeve nas samih temveč se tičejo celokupnega naroda. Mi sami izhajamo iz teh slojev, naš naraščaj se rekrutira iz vseh plasti naroda, zato je naš prvenstven namen, da s takimi širšimi, vsakomur pristopnimi prireditvami nudimo možnost do lažjega razumevanja našega dela in naših naporov. 1
Laški tabor v nedeljo Vam torej nudi toliko zanimivih opazovanj, da ne bo nihče zamudil prilike, da se ne bi odzval k sodelovanju. Udeležba je vsakomur olajšana z polovično vožnjo in z gostoljubnostjo, s katero nas sprejme mesto Laško poseb. pa tamkajšnje Obrtniško društvo, ki vodi zadnje priprave za tabor, ki bo po teh sodeč edinstvena manifestacija konstruktivnega dela našega obrtništva ter dokaz enodušnosti in sloge!
V	nedeljo dobrodošli v gostoljubnem mestu Laško!
zvečer nastal v hiši Matije Peršeta na Pesku, upepelil trg in šest hiš v Kostelju. Tako strašen je bil ta požar, da je veter zanesel žareče skodle do Save in Hrastnika. Gradnja južne železnice nekaj let pozneje in v zvezi z njo ustanovitev novega zdravilišča sta pomenili za Laško v gospodar, skem, pa tudi v kulturnem pogledu pravo rešitev in začetek nove dobe.
Prava pisana knjiga iz zgodovine mesta Laškega je župna cerkev sv. Martina. Če si ogledaš natančneje njen stolp in zvonik z linami in tinskimi okraski, če hodiš po njeni prostrani glavni ladji in po njenih stranskih ladjah, boš takoj spoznal, da so ti deli zanimive cerkvene stavbe iz staro-romanske dobe
V	levi stranski ladji župne cerkve sv. Martina v Laškem je vzidan v steno velik nagrobni kamen iz belega mramorja. Latinsko besedilo ti pove, da je kamen stal nekoč na grobu, v katerem je počival laški nadžupnik in arhidijakon Polydorus de Montagnano. Njegov obraz, ki je vklesan v trdi kamen, je resen in strog. Sam si je postavil spomenik, zato ni označen ne mesec ne dan njegove smrti, pač pa letnica oziroma stoletje: DMD (1.506). Pisana kronika pripoveduje o njem zanimivo stvar. Živel in deloval za časa Primoža Trubarja in Mihaela Tiferna, ki je prvi zanesel v svet ime in slavo Laškega (Tiiffer).
Če si ogledaš napise na nagrobnikih in nagrobnih ploščah na mestnem pokopališču ki leži na desnem bregu Savinje pod Ste-ničnikom, se v desetih minutah naučiš razvoja mesta Laškega v narodnem pogledu. Med imeni ne najdeš niti 10 odstotkov nemških, a skoraj vsi starejši napisi so nemški. Šele v zadnjem času kažejo tudi besedila napisov na nagrobnikih, da so bili postavljeni, ko je z Jugoslavijo tudi tod prišel do veljave domači rod slovenski. Da je tudi v srednjeveškem trgu Tiiffer, t. j. Deber, slovenski jezik bil edino merodajen med domačim avtohtonim ljudstvom, dokazujejo stara imena trgov, cest in ulic, ki so danes že napol pozabljena, kakor Veliki trg, Pri mesnicah, Svinjski trg, Gorica, Stari grad, Tabor in Na pesku. (N. D.)
Poziv vsem združenjem in društvom
V dnevih od 28. maja do 10. julija t. 1. je v Berlinu I. Mednarodna obrtniška razstava. Prvič v zgodovini narodov se najde rokodelstvo sveta na skupni razstavi in stvaritveni fronti. Razstava bo za vsakega naprednega in stremečega obrtnika izredne važnosti in velikega pomena. Zato je naša dolžnost, da skušamo omogočiti čim večjemu številu obrtništva ogled te razstave. Ker so pa s posetom v Berlinu zvezani veliki materijalni izdatki, saj troši, kdor si ogleda to znamenitost okoli 3.000.— Din. Redki so med obrtniki oni, ki bi zmogli v očigled gospodarske krize in slabega zaslužka toliko svoto, v ta namen. Treba je tu medsebojne pomoči in podpore! Iz tega razloga apeliramo na vodstva naših organizacij, uprave združenj in društev, ki imajo zbranega nekaj premoženja, da iz teh skupnih sredstev vsaj delno podprejo posameznika, ki ima namen žrtvovati iz lastnih sredstev tudi nekaj k izdatkom potovanja in omogočijo na ta način marsikateremu, k napredku stremečemu obrtniškemu tovarišu, ogled te velepomembne razstave. Otresimo se ozkogrudnosti! Naša sredstva nam ne koristijo, ako jih ne znamo izrabiti! Te izdatke boste lahko zagovarjali pred svojim članstvom! Zato skrbite, da bo vsaka naša organizacija poslala vsaj enega svojega člana na to razstavo! Bogato bo oplojena naša obrtna in rokodelska stvoritvenost, sadove bomo pa uživali vsi!
V Ljubljani, dne 12. maja 1938.
ZVEZA OBRT. DRUŠTEV ZA DRAVSKO BANOVINO
V	LJUBLJANI
ŽELIMO IN HOČEMO, DA PREIDE NAŠA JUGOSLOVENSKA OBRTNOST V KRI IN MESO NAŠEGA NARODA, DA VKORENINI SVOJE ČASTITLJIVO IZROČILO, DA BO V VARSTVU NARODA IN DRŽAVE LAHKO PRIČAKOVALO NOVEGA PROCVITA !
Program potovanja v Berlin
V	zvezi z našo zadnjo objavo potovanja obrtnikov na razstavo v Berlin, nam je izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana (Hotel Slon) sporočila sledeči podrobni program avtobusnega potovanja:
25. V. ob 4 uri odhod iz Ljubljane, preko Maribora, Graza Semeringa, ob 15 uri prihod na Dunaj, ogled mesta. 26. V. ob 8 odhod z Dunaja, ob 13 prihod v Prago, kjer bo možnost ogleda mesta. 27. V. ob 8 odhod iz Prage, ob 13 prihod v Leipzig, kratek postanek za ogled mesta, ob 16 odhod iz Leipziga ter ob 20 prihod v Berlin. 28., 29., 30. in 31. maja je postanek v Berlinu, za časa kongresa in revij. 1. VI. ob 7 odhod iz Berlina, ob 20 prihod v Miinchen,
2.	VI. ogled mesta Miinchena in njegove okolice. 3. VI. ob 7 odhod iz Miinchena, preko Konigsee, Berchtesgadna, po lepi Gloeknerstrasse in ob 24 prihod v Ljubljano.
Cena tega potovanja je Din 1.810.— V tej ceni je poleg vožnje vračunano še prenočišče in zajtrk, taksa za Gloeknerstrasse, krožna vožnja po Berlinu in Miinchenu. Autobus je odprt ter se da v slučaju slabega vremena tudi zapreti, je popolnoma moderno opremljen, tako da bo lahko vsak izmed potnikov popolnoma zadovoljen. Glede prtljage lahko vsak izmed potnikov vzame s seboj kolikor želi ker je avtobus zelo prostoren.
Tega izleta se bo poslužilo tudi predsedstvo Zveze obrtnih društev in doslej pri njem prijavljeni obrtniki. Na razpolago je še nekaj ugodnih sedežev, zato pozivamo vse ki bi se hoteli udeležiti otvoritvenih svečanosti razstave v Berlinu, da se prijavijo najkasneje do 20. t. m. omenjeni izletni pisarni. Za potovanje mora limeti vsak svoj potni lijt in potrdilo o plačanih davkih, brez katerega ne dobi nihče potnega lista
iiuuiiiHmm»!U!iiinnmiiiiiii!niuuni!iiiui!iii!i!iitti!iiHuuimuuiiiuiiiuMiui:iiiiiiiuiitiuiiuiiiiiiniii!iiii:iiiiHiiiuniii ROKODELSTVO SI BO LAHKO ZOPET OPOMOGLO, CE BODO ROKODELCI ŽIVELI S SVOJIM DELOM, KAJTI NAŠA VPRAŠANJA SO V BISTVU SAMO VPRAŠANJA DELA ! Illlllllllllllillll!lillltiiiiil!llll!ltl!lli!;!l!llll!l!iltlillltlllllllllll!llllllllillillllllllll!lllltlll!l!liiillllllllllll!llltlil[llillll!lllillllllt
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA PETRA II. BO V LJUBLJANI
XVIII. mednarodni spomladanski velesejem
43. VELESEJEMSKA RAZSTAVNA PRIREDITEV OD 4. DO 14. JUNIJA 1938.
Splošni velesejem: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. — Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. — Dvokolesa, vozovi, šport. — Poljedelski stroji in orodje. — Mlini. — Lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo, igrače. — Tekstilna industrija in konfekcija, klobu-čarstvo, čipkarstvo. — Usnje in konfekcija. — Krznarstvo. — Papir in pisarniške potrebščine. — Kemična industrija in fotografija. — Živilska industrija. — Stav-
barstvo. — Glasbila. — Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. — Razno.
Posebne razstave:	Oficijelna	razstava
Francije. Razstava »Cesta«, prirejena od 'Društva za ceste. Razstava tobačnih izdelkov Monopolske uprave. Avtomobili, mo. torna kolesa svetovnih znamk. Pohištvo, stanovanjska oprema. Gospodinjstvo: Zenska domača obrt. Mala obrt.
4.	— 5. VI.: Kongres Društva za ceste.
10. — 12. VI.: III. jugoslovanski vsedržavni trgovski kongres.
Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave.
Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejemske legitimacije jugoslovanski vizum brezplačno pri vsieh jugoslovanskih konzulatih.
Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek.
Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek,
Velja za dopotovanje: od 30. maja do 13. junija, in povratek: od 4. do 18. junija.
Na inozemskih železnicah veljajo 25 do 50% popusti.
Na parobrodih: Jadranske in Dubrovač-ke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem razredu, na parobrodih Zetske plovidbe pa velja 50% popust za potovanje proti Ljubljani od 20. maja do 13. junija, za povratek od 4. do 20. junija.
Na zračnih linijah: 10% popust.
Razstavni prostor meri 40.000 m2.
V	razstavnih zgradbah je 8.000 m2 prostora.
Dobrodošel oddih po resnih kupčijskih -poslih nudi, jestvinski in vinski oddelek velesejma s svojim prijetnim zabaviščem: prvovrstna vina in druge pijače, dobra jedača, godbe, plesišča, zabavne komedije, vrtiljaki itd.
Ljubljanski velesejem Vas vabi! Pridite in poglejte! Izbirajte, kupujte, naročajte!
POSLANSTVO OBRTI, DA ČRPA USTVARJAJOČE KULTURNE SELE NARODA IN JIH DVIGNE ZOPET NA DAN, JE NALOGA, KI SE JE ŠE MI NE ZAVEDAMO !
NOVE BANOVINSKE DAVŠČINE
Pravilnik o banovinskem proračunu, po. trjen od min. fin. objavlja Službeni list:
Za poravnavo banovinskih izdatkov se bo poleg nespremenjenih 50% splošne banovinske doklade k neposrednim davkom, 5% nadomestne doklade in 5% zdravstvene doklade, pobirala povišana šolska doklada, ki bo znašala 30% v primeri 26% v prejšnjem letu.
Tudi trošarina na alkoholne pijače se bo pobirala po novem pravilniku, ki vsebuje rigoroznejše mere, tako, da bo dohodek sedaj večji. Banovinska trošarina na ogljikovo kislino, ki se je doslej pobirala po tri dinarje za kilogram, se bo sedaj pobirala po pet dinarjev za izdelovanje brezalkoholnih pijač in po dva in pol dinarja za ostale namene.
Spremenjene so tudi določbe glede banovinske trošarine na bencin. Doslej se je trošarina pobirala v znesku 100 dinarjev na 100 kg tekočine, odslej pa znaša trošarina 35 dinarjev od 100 kg bencina in mešanice. Trošarina za motoma vozila, ki ne uporabljajo bencina, bo odslej mesto 100% samo 50%. Vsa trošarina se mora poravnati do 15. januarja vsakega leta odnosno ob priliki prijave, če ne presega 400 dinarjev (prej 200 din).
Spremeni se tudi taksa za plesne prireditve v toliko, da so prireditve razdeljene v razrede in sicer v mestih nad 4000 preb. po 300, 200 in 150 odnosno 100 dinarjev. Izpod 4000 pa 200, 150, 100 in 60 dinarjev. V ostalih krajih pa po 100 odnosno 50 dinarjev. Delno so znižane tudi lovske takse.
CIM SE KULTURNA VPRAŠANJA OBRTI ZANEMARJAJO NA RAČUN GOSPODARSKIH, CIM JE ROKODELSTVO SAMO POVOD ZA PRIDOBITNO DELO IN SE NJEGOVI PRIPADNIKI NE ZAVEDAJO SVOJE DOLŽNOSTI DO NARODNIH ZAKLADOV, JE PROPAD OBRTI NEIZBEŽEN. Poeverlein.
Dopisi
NOVO MESTO. 25. aprila je praznoval 501etnico svojega rojstva gospod Filip
O	g r i č , dentist v Novem mestu. Rojen je bil 25. aprila 1888 v ljubljanski fari sv. Jakoba. V Novem mestu se je nastanil kot samostojen konc. zobotehnik v letu 1912., kjer se je poleg svojega poklica udejstvoval pri vseh društvih, posebno se je posvetil po vojni obrtniSki organizaciji ter je bil 1. 1919. soustanovitelj Obrtnega društva, »posmrtninskega fonda« in »pomočniškega odseka«. V znak njegovega marljivega in požrtvovalnega sodelovanja so ga navedene organizacije pred petimi leti izvolile za častnega člana in častnega pred-
sednika Obrtnega društva. Tudi na socialnem humanitarnem polju je eden prvih, ko gre za pomoč svojemu bližnjemu. Dokaz temu je častno odlikovanje z redom sv. Save. Naš jubilant se zelo zanima za napredek strelskega in kegljaškega športa, v čigar klubih je skoro nedosegljiv tekmovalec.
K njegovemu 50-letnemu jubileju se pridružujemo številnim častilcem tudi mi, bralci Obrtnega vestnika, kateremu je od početka naklonjen in zvest naročnik ter želimo, da ga nam blagodejna usoda ohrani še mnogo desetletij tako čilega in zdravega ter našim organizacijam naklonjenega ter kličemo prisrčni zdravo!
ŠKOFJA LOKA. Pred kratkim je bil v Škofji Loki občni zbor obrt. društva, ob skromni udeležbi škofjeloškega obrtništva kar pa je tudi razumljivo, kajti tukajšnje zavedno obrtništvo se je naveličalo strahovlade nekaterih gospodov, katerim so vsi drugi interesi bolj važni kot pa obrtniški. Temu primemo je tudi njihovo poslovanje v društvu, na rovaš česar se je že mnogo čulo, še več pa pisalo. Vendar so ti gospodje očitkov že vajeni, zato si ne delajo posebnih skrbi. Neki gorenjski tednik je prinesel med ostalim tudi naslednjo notico, ki jo priobčujemo: Iz obrtniških krogov smo prejeli: Poročamo, da so razne vesti o občnem zboru netočne in neresnične. Stvaren in točno resničen potek občnega zbora, zlasti pa opis celotnega poslovanja Obrtniškega društva bomo v podrobnih opisih kmalu prikazali javnosti, da si sama ustvari sodbo o onih osebah, ki same sebe proglašajo za edino poklicane voditelje in vodnike škofjeloškega obrtništva. Prav podrobno pa bomo spregovorili tudi o najnovejšem sistemu »amerikanskega« blagajniškega knjiženja. — Za tak potek tako »zanimivega« obrtniškega zborovanja ima največ zaslug g. Okom Pavel, ki je vodil tajništvo in je bil trdno uverjen, da bo isto vodil tudi še naprej, ker je tudi sam sestavil novi odbor, v katerem sodeluje seveda tudi osebno; toda novi odbor mu je — na presenečenje nas vseh — že na prvi seji dal nezaupnico s tem, da mu je vzel tajniško funkcijo. Prepričani smo, da bo po ugotovitvah nerednosti, ki jih bomo odkrili, dobil še kak funkcijonar »amerikanske znanosti« nezaupnico.
MARIBOR. V nedeljo, dne 3. aprila 1938 se je vršila letna skupščina obrtnikov za okolico na Teznem, katero so zastopali kot zbomički svetnik g. Sojč, v imenu okrožnega odbora g. Novak kot predsednik in tajnik g. Bender, v imenu občine je govoril častni član pekovskih mojstrov g. Kovačič.
G. obrtni nadzornik in zbomički svetnik g. Bureš so pismeno častitali, zlasti g. obrtni nadzornik, ki želi skupščini kakor vedno stvarnega poteka, posebno ker je to močno in važno združenje prošlo leto na zelo primeren način proslavilo 501etnico. želi, da bi tudi ob tej priliki dostojno manifestiralo za močno stanovsko organizacijo.
Zborovanje je vodil agilni predsednik g. Šabeder Joško. Poročila in obračun so bila odobrena.
Posebno je poudarjal v svojih stvarnih izvajanjih posvetovanja med obrtniki zaradi enotnih cen, pobijanja nelojalne konkurence ter o največji pogubi za članstvo, to je o šušmarstvu in izvrševanju obrtniških del v kaznilnici, ki je največja zapreka za razvoj in napredek obrti v mestu in celi okolici. Sklenilo se je ustanoviti posebne gospodarske odbore, da bi se s pomočjo merodajnih oblasti in z obrtniško policijo, pregnalo šušmarje.
Oglasil se je g. Novak, predsednik okrožnega odbora, ki je temperamentno pojasnil glede kaznilnice, glede šušmarstva ter zahteval končno pomoč za vse obrtništvo.
V	lepih besedah je pozdravil zbor zbornični svetnik g. Sojč, ki se je dotaknil perečih obrtniških vprašanj. Obljubil je, da bo pri zbornici vedno zastopal in zahteval pomoč za mariborsko obrtništvo.
Nato je g. predsednik prosil članstvo, da se v čim lepšem številu udeležijo obrtne razstave s svojimi pomočniki in vajenci, ki bodo za svoje izdelke prejeli lepe nagrade. To je potrebno, ker je danes mladina popolnoma zgubila veselje do dela.
Soglasno se je sklenilo, da se združenje, katero dela vedno uspešno in v zadovoljstvo vsega obrtništva in članstva, že nad pol stoletja, ohrani v dosedanji obliki. Uspeh našega dela je zbornici znan, kar je razvidno iz letnih skupščin, ki vedno složno in mnogoštevilni udeležbi razpravljajo o vseh važnih vprašanjih. Na tej skupščini je bilo navzočnih 136 članov.
Glede bolniške blagajne mojstrov, starostnega zavarovanja itd. se je prosilo g. zborničnega svetnika, da bi se naj od strani zbornice že nekaj ukrenilo za zaščito obnemoglega obrtnika.
Nato so še nekateri obrtniki govorili o raznih zadevah, zlasti g. Lužnik glede zavarovanja delavcev pri OUZD v Ljubljani, ki predpisuje samo plačila, in ne gleda ali je pomočnik sposoben ali ne.
Nato je g. predsednik šabeder poročal o jubilejni proslavi ter se je ponovno zahvalil vsem članom za obilno udeležbo, zlasti pa g. odbornikom, ki skozi dolga leta kot mojstri raznih strok v lepem harmoničnem delu pomagajo za dosego obrtniških pravic.
Vsem govornikom se je v prisrčnih besedah končno zahvalil g. predsednik ter želel še nadalje predvsem sloge med obrtniki, ki je najpotrebnejša zaščitnica obrtniških teženj. Le s skupnim delom in nastopom bodo oblasti uvidele važnost obrtništva in nam bode tudi pomoč zasigurana.
Knjiga trajne vrednosti
je »Umetnostna obrt«, ki jo je spisal znani naš pisatelj g. Karlovšek Jože. Knjiga nudi vsem, ki se zanimajo za pretekli in bodoči razvoj naše umetnostne obrti dragocenih pobud za strokovni študij. Knjiga je bogato ilustrirana. Gorenja slika nam prikazuje izdelek umetne ključavničarske stroke, ki se odlikuje po svoji plastiki.
Knjiga se naroča in dobi pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Sv. Petra c. 4. Cena 70 din.
^o^rtniTvestnik^
SE VZDRŽUJE SAMO Z NAROČNINO! NE PREZRITE TOREJ NAŠIH OPOMINOV TER ŠE DANES NAKAŽITE NAROČNINO! DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA!
Zahteve obrtnikov
Beograd, 8. maja p. V prostorih beograjske olbrtne zibomice je bilo danes zborovanje zastopnikov vseh obrtnih zboimic. Na zborovanju so razpravljali o splošnem položaju obrtništva in na (koncu sprejeli obširno resolucijo, v kateri zahtevajo, naj državne in samoupravne ustanove izvršu. jejo obrtniška dela v lastni režiji le v nujnih primerih. Nurjno zahtevajo, da se končno uredi vprašanje delavnic v kaznilnicah, ki povzročajo škodo ne samo obrtnikom, marveč tudi državi sami. Dalje zahtevajo, da se zagotove potrebna sredstva za strokovno izobrazbo obrtništva ter da se izvede pokojninsko odnosno starostno zavarovanje. Resolucijo bo posebna deputacija izročala ministru za trgovino.
Vsak naš naročnik je zava* rovan za 5000 din! Tovariši, zavarujte se, naročite »Obrtni vestnik«!
»——■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Konferenca obrtnih zbornic. V Beogradu se je zadnje tri dni vršila konferenca zastopnikov obrtnih zbornic in obrt. nih odsekov skupnih zbornic Iz vse države, kjer so razpravljali o načrtu novele obrtnega zakoma. Konferenca je sklenila predlagati, da se posamezne določbe spremene v smislu predlogov, ki so jih zastopniki obrtnikov že leta 1934. stavili trgovinskemu ministrstvu. Ti predlogi so bili sedaj le še nekoliko izpopolnjeni na podlagi najtoovejših izkušenj.
VSI NENAROCNIKI, KI SO DANES PREJELI »OBRTNI VESTNIK«, ALI PA NAROČNIKI, KI SO PREJELI PO DVE ŠTEVILKI, NAJ NAM LISTA NE VRAČAJO, TEMVEČ NAJ GA POKAŽEJO DALJE SVOJIM TOVARIŠEM!
X Prospekt za Pension-restavrant Turist
gospodinjske šole v Vignju na polotoku Pelješcu v Korčulanskem prelivu je pravkar izšel v zelo okusni opremi. Zveza izseljeniških organizacij v Zagrebu, ki je ustanovila in vzdržuje to šolo v korist tujskemu prometu v naši domovini opo. zarja posebno srednje sloje na to, da dobe v njegovem šolskem pensionu v Vignju popolno oskrbo že počenši Od Din 40.— dnevno. Obrtniki, javni in privatni uradniki, rekonvalescenti itd., ki žele ob dobri hrani prebiti svoje počitnice ob morju, se ne bodo kesali, ako si naroče novi prospekt pri Zvezi izseljeniških organizacij v Zagrebu, Branimirova 15.
iiiMiiiiiHiniiiiitiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinMiiUMiiiiiiiiiiiiiiiininHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!>iitr
VSEMU ŽIVLJENJU, VSEMU DELU, VSEJ UMETNOSTI JE ROKODELSTVO ZA VZOR.	Goethe.
Radio-termalno kopališče in zdravilišče
V Laškem Tu S1 popravite svoje zrahljano zdravje, tu najdete pravi mir in oddih!
Pravi sijaj in letoviščarsko obeležje mestecu Laško daje naravno Radio-thermal-no kopališče, kateremu je postavil prve temelje ing. Rodi leta 1854.
Kdor je poizkusil najučinkovitejše radioaktivne kopeli, katerih je sicer v naši državi brez števila, pa pride pozimi ali zgodnji pomladi, ko so druga enaka kopališča radi svoje visoke gorske lege ;ter radi mraza še zaprta, v Laško, bo naravnost ostrmel nad milim podnebjem, še bolj pa radi neverjetno učinkovitega in zdravilnega uspeha, ki ga bo dosegel ako se bo v teh toplicah kopal pa četudi samo nekaj tednov. Ozka podolgovata dolina ob Živah, ni Savinji, odprta proti jugu in toplemu solncu ter zaprta in zavarovana z gorami proti severu je najprijetnejše in najpri-ljubnejše okrevališče za našega skromnega človeka, kakor tudi za razvajene inozem-ce, ki so pogosti gostje laškega zdravilišča.
Ne bomo se zadržali s popisovanjem lepe okolice, idiličnih izprehodov ter znamenitosti mesta Laškega, ki dajejo tudi najbolj razvajenemu obiskovalcu mnogo duševnega in telesnega razvedrila. Poleg tega in zdravilnih toplih kopeli je zlasti priljubljeno kopanje do 28° C topli Savinji.
Radio-Therma Laško je visoko radiok-tivna indifirentna akratotherma 37° C ter je njena radioaktivnost po ponovnih znanstvenih raziskavanjih vseučiliškega profe. sorja dr. Bubanoviča in mineraloga dr. Tu-
kana enaka uranovim sestavinam svetovno znanih kopališč.
Visoka radioaktivnost, ugodna toplina vode in prijetno podnebje so za posetnike Radio-Therme Laško posebno učinkovito zdravilne zlasti pri naslednjih boleznih:
1. revmatična obolenja (kronični in sub-kronični) sklepni revmatizem, ischias, lum-bago, bolečine v mišičevju, protin itd.
2. netuberkulozna obolenja dihalnih in prsnih organov (kronični katar, emphizmi, astma, kronična vnetja porebernice itd.)
3. Obolenja živčevja, izčrpanost živčevja;
4. Ženske bolezni;
5. Rekonvalenscenca po težkih poškodbah in drugih boleznih;
6. Obolenja srca in ožilja (zlasti arterioskleroza);
7. Pri pomanjkanju teka in slabi prebavi.
Dietetsko zdravljenje v Radio-Thermi Laško je posebno uspešno za zdravljenje naslednjih bolezni: sladkorne, uretične dia-teze, ledvične bolezni, razmastilne kure, anemije, kroničnega obolenja črev, želod, ca in jeter. Poleg thermalnega, klimatskega in dietetskega zdravljenja služijo zdravljenju elektroterapevtične in hidrofera-pevtične naprave v Rhadio-Thermi Laško. Vse zdravljenje vodi in stalno nadzoruje hišni zdravnik-strokovnjak.
V	Laškem se ustavljajo vsi osebni in direktni brzi vlaki. Tuzemski gostje, ki pla-
čajo normalno vozovnico za vsaj 200 lun, imajo po 10 dnevnem bivanju brezplačen povratek na železnici.
Podrobne informacije daje uprav« zdravilišča Laško in vsi uradi »Putnik«-a.
Vabimo vse, ki so potrebni okrepčila in
Seja zborničnega predsedstva
28. aprila t. 1. se je vršila seja zborničnega predsedstva v Ljubljani. Poročilo podaja imovinsko stanje Zbornice, ki je znašalo koncem preteklega leta 2,577.093 din. Premoženje Zavoda za PO je znašalo 85.944.74 din ter premoženje sklada za zgradbo muzeja za umetno obrt 103.977.29 din.
Predsedstvo je nato razpravljalo pritožbi zborničnega svetnika g. Josipa Rebeka proti podpredsedniku g. Ivanu Ogrinu. Na njegovo posredovanje in tna predlog g. Ogrina sta se obe stranki obojestransko poravnali. Sledilo je poslovno poročilo generalnega tajništva, ki govori o sestavi nove železniške tarife, o konferenci obrtnih Zbornic 11. aprila v zadevi noveliza-cije o. z. pri kateri je bilo naši Zbornici poverjeno sklicanje ankete vseh elektrotehničnih obrti v državi in izdelava tozadevnih predlogov. Vršila so se nadalje gospodarska pogajanja z Nemčijo.
Poročilo je nadalje podalo statističen materijal o gibanju obrti in poročilo glede ostalega poslovanja. Zbornična doklada je dala do današnjega dne le 781.952.45 din dohodkov. Med novimi zakoni in uredbami je treba omeniti ustanovitev novega okrožnega sodišča v Murski Soboti, uredbo o delavskih knjižicah itd.
V	razpravi o poslovnem poročilu je opozoril g. podpredsednik na nedavno uveljavljeno novo uredbo, ki predvideva velike olajšave za takozvana manjša zidarska, tesarska in kamnoseška obrtna dela. Ugotavlja, da ta uredba ni v skladu z interesi navedenih strok pri nas, kjer se nastopa pri izpitih skrajno strogo in se za-
zdravja, da še letos posetijo zdravilišče Laško.
Posetnikom Obrtniškega tabora je ravnateljstvo zdravilišča dovolilo pri kopanju v bazenih znaten popust. Iskoristite lepo priložnost!
hteva za nastop popolno obrtno kvalifikacijo. Končno se je razpravljalo še o prošnjah za podpore in prispevke.
POSETITE BERLINSKO RAZSTAVO, KI POMENI ZA OBRTI VSEH DEŽEL ZGODOVINSKI DOGODEK. TU JE ROKODELSTVO PRVO NA POHODU DA ZBLIŽA NARODE!
VI. konferenca mednarodne obrtne organizacije (CIA) v Oslu
3.	in 4. junija t. 1. bo v Osli IV. konferenca mednarodne obrtniške organizacije s sodelovanjem norveške obrtne Zveze ob priliki 100-letnice njene ustanovitve. Konferenca je sklicana na podlagi sklepa dunajske konference z dne 5. in 6. junija 1937. Poleg običajnih organizacijskih razprav bodo prišla na dnevni red vprašanja o obrtniškem kreditu (Josef Papp, Budapest, Jean Vitry, Luksemburg). Nadalje o zgodovinskem pojmu cehov (g. Bu-ronzo, Rim), obrt petih nordijskih dežel (Arthur Nordlie, Oslo). Na konferenco je vabljena tudi Zveza obrtnih društev iz Ljubljane.
Licitacije
SUZOR v Zagrebu je razveljavil of. lic. za tap. dela in polaganje podov od linoleja za novo zgradbo v Osijeku. Sedaj ras-pisuje pismenim potem ponudbe, katere je treba poslati najkasneje do 21. tm. Pogoji se poizvejo pri SUZOR-Zagreb.
27. maja je licitacija za popravilo vodo. voda vojne bolnice v Mariboru.
28. maja pa za električno instalacijo voj. »Vojvode Mišiča« v Mariboru.
TEKSTILNA INDUSTRIJA, družba z o. z.
LAŠKO
priporoča svoje izdelke damskega in moškega volnenega blaga.
Krojačem in vsem ostalim, ki žele naročiti res dobro blago, priporočamo specielne izdelke TEKSTILNE I. D., Laško. Znani so hubertusi te tvrdke!
TEKSTILNA TOVARNA
»LAVA« - LAŠKO
Gerkman Ludvik
Zahtevajte vse vrste volnenega blaga za moške in damske obleke — Zahtevajte povsod samo nepremočljivi: Hubertus loden »Lava« Laško. Dobro blago — nizke cene!
Ennnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrb
TRGOVINA Z MEŠANEM BLAGOM IN LESOM
RUDOLF DERGAN
LAŠKO
SE PRIPOROČA OBRTNIŠTVU □□□□□□□□□□□mnnnnnnnnnnnnnnni
lili
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vsem udeležencem obrtniškega tabora
v Laškem
se priporoča
GOSTILNA
IGRICNIK
Izborna kuhinja in vina iz domačih goric.
KAREL ŽENER
MESARIJA IN PREKAJEVALNICA
LAŠKO
ZALOGA PIVA »UNION«.
GOSTILNA GRADT
LAŠKO
SE PRIPOROČA OBRTNIŠTVU.
ŠIPEK JOSIP
KLJUČAVNIČARSTVO IN VODOVODNO INSTALATERSTVO
LAŠKO
FRIZER ZA DAME IN GOSPODE
DRAGO RERNARD
LAŠKO 46
iiiMiiiiiitiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniuiiiimniiiiiiniMiiiMiiiiiHMiiiunniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiitiniiii
RESTAVRACIJA d PRENOČIŠČA GOSTILNA
FRANC HENKE
LAŠKO TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
AND. ELSBACHER
LAŠKO
LEKARNA PRI SV. VIDU
PhJr. Vekoslav
V	•• w® V
Ojcic
LAŠKO
Aleksander Obal
Špecerija, manufaktura, železnina. Zaloga prvovrstnih koles po nizkih cenah.
LAŠKO
ANTON HOFBAUER, Celje
iiiiiiiiiiiiiinnii
TRGOVINA Z USNJEM
lllllllllllllllllll!llllllllllllilllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!lllllllilllllllllllll!lfil!>lllllilll!l!!!!lllll!lllilllllllll!lll!llll>ll!llllll!lllll>llllllllllll
ČEVLJARSKE, SEDLARSKE POTREBŠČINE, GONILNO JERMENJE, KOVCEGI, AKTOVKE, DAMSKE TORBICE I.T.D. — LASTNI IZDELKI ZNAMKE »FENIX«.
■iiiiuiimiaiiiiiiiiiiiiiiiM^
CELJE, GOSPOSKA ULICA 6 - TELEFON 233
FRANJO
DOLŽAN
kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave.
CELJE, TELEFON ŠT. 245
se priporoča za vsa v zgoraj omenjene stroke spadajoča dela in popravila.
GOSTILNA KAČIČ
LAŠKO
se priporoča vsem posetnikom obrtniškega tabora
J. Jellenz, Celje
trgovina s kožami in usnjem
Zaloga vseh čevljarskih, sedlarskih in tapetarskih potrebščin
R. KRAUPNER
MEDIČAR IN SVEČAR
CELJE, GLAVNI TRG ŠT. 8
Iltilltll[11llllll!lill!ltlllllllllltj||||lllj|lllllll!llllll!ll!lll!ll!!ll1l[||l!!l[|l!lllll]|||jilllll!ll]!lllflllll|[t||l||||!l!||||||||||f!l!l!|||]|||||
Malinovec Rrandy	Rum
F. S. Lukas, Celje
Liker
na veliko
Žganje
iitiiiimnimiiiuu
ELEKTRO in RADIO tehnično podjetje
Dobrotinšek Anton
sodno zapriseženi izvedenec in cenilec Moderna delavnica — strokovna popravila CELJE, Dr. žerjavova ul. 3/1 — Tel. 240.
Anton Lečnik
CELJE, Glavni trg 4
Velika izbira ur, zlatnine, srebrnine, očal in prvovrstna delavnica za popravila.
Oglašujte v „Obrtnem Vestniku14
imuno
BOO
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekama posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon St. 20-30 — Račun PoStne hranilnice St. 14.003.
HOTEL »SAVINJA« - LAŠKO
DOMAČA IN DUNAJSKA KUHINJA O PRISTNA CENENA VINA O TOČNA POSTREŽBA O KRASEN VRT IN LEPE, MODERNO UREJENE TUJSKE SOBE.
SE PRIPOROČATA
VLADIMIR In MARTA TROP
EMIL PERDIH
GOSTILNA IN MESARIJA
LAŠKO
SE PRIPOROČA VSEM UDELEŽENCEM OBRTNIŠKEGA TABORA IN OSTALEMU OBRTNIŠTVU
■M.
PRVOVRSTNA KUHINJA, DOBRA VINA
i	Priporoča se
EMILIJA ROZIN
trgovina z mešanim blagom in gostilna LAŠKO	Topliška cesta 7
FERDO ŠKET
stavbno in pohištveno mizarstvo LAŠKO
NOVA TRGOVINA
MANUFAKTURE, GALANTERIJE, KONFEKCIJE, PLETENIN
FRANC BOBNAR
LAŠKO
SOLIDNE CENE • PRVOVRSTNO BLAGO • TOČNA POSTREŽBA
■iiiHmiimiiitliiiiitMiiiiiiiiMifiiiiiniitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiMitiMiMiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiin
Najvecji slovenski denarni zavod
Krojni tečaj
za damska oblačila
s e p r i c n e vsakega prvega v mesecu.
Prijave sprejema in pojasnila daje
TEODOR KUNC
lastnik od kr. banske uprave dovoljene šole LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5-II ni.
Za odgovor priložite znamko!
Ima
lastnih rezerv okoli Din 25,000.000.—
Nove in oproščene vloge Din 195.900.000.— so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve.
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
■■■HI
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoliule posojila na menice la kredite v tekočem	SiKZ
računu vtem fcrrdHj* zroožulm osebam In tvrdkam 1,297.691.00, rezervni zaklad din i,iss.756.8i.
EHDEIEIEJEI
Brata Pepel
LAŠKO
mehanična delavnica
Zaloga koles, šivalnih strojev, nadomestnih delov, avtogenično varjenje, emajliranje v peči i.t.d.
MARICA in JOSIP PODERCAJS
gostilna. Laško
se priporoča (istotam tajništvo »Združenja obrtnikov v Laškem)
JhniiiNmiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinittinmiuniinniuiiiiiitiitniiitnHiiiiiiiiiiniiiiiiiiir
KARL SOMMER
PEKARNA
LAŠKO
  ..........................................
DANIMIR PAČNIK Laško
GOSTILNA, GARAŽA in TUJSKE SOBE
žganje vseh vrst na drobno in debelo
llllllllllll!illl!l[|||||j!lllllllll!l!ll|]!tlllll!!!llj!llilll!!!lllllll!l[||]||||||llllll|[|||j||||l!]|llllllllllljlllllllll!!ll!!lj!lllllll!IIIIHHr
ANA ESIH
por. DRNOVŠEK
GOSTILNA
LAŠKO
FRANJO in ELZA VAVPOTIČ
PARNA PEKARNA IN KRČMA
LAŠKO Parni klobučarski kotel „OXIDA“, 80 litrski
v dobrem stanju pod ugodnimi plačilnimi pogoji
naprodaj. — Ponudbe na: Ivana Kvas, Maribor, Mlinska ulica 21 krojači;
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
M
ZA VESEL DELOPUST Političen klepar
Tine: Saj vendar nisem storil drugega kot da sem pomeril suknjo, da bi videl, koliko mi je livreja predolga.
Urban: (skoči na noge in se tolče s pestmi po glavi): Tine!
Tine: Gospod župan?
Urban: Pojdi ven in reci branjevkam, naj ne kričijo tako zelo. Motijo me v političnih ukrepanjih.
Tine: (se dere skozi vrata): Slišite! Ali nimate drugega dela, kakor da motite gospoda župana v političnih ukrepanjih?
Urban: Tine!
Tine: Gospod župan!
Urban: Nehaj že vendar, ti govedo!
Tine: Saj res nič ne pomaga. Bolj ko se derem, bolj vreščč. čeprav. . .
Urban: Ne čenčaj in jezik za zobe! (Se vsede in prečrta, kar je prej napisal. Piše znova, skoči kvišku in cepeta od jeze): Tine!
Tine: Gospod župan?
Urban: Vrag vzemi vse to županovanje. Ali hočeš biti župan mesto mene?
Tine: V obraz bi pljunil tistemu, ki bi to storil, (tiho) kakor tudi tistemu, ki bi se mu tega zahotelo.
Urban: (hoče sesti, a zamišljen zgreši stol in pade na tla): Tine!
Tine: Gospod župan?
Urban: Na tleh sem.
Tine: Vidim.
Urban: Torej pridi in mi pomagaj.
Tine: Saj ste mi vendar ukazali, da se ne smem ganiti z mesta.
Urban: Presneti falot! (Si pomaga sam na noge). Ali ne trka nekdo?
Tine: Seveda. — 3 kom želite govoriti?
Meščan: (med vrati). Jaz sem mojster klobučarske zadruge in bi se rad pritožil glede neke stvari pri gospodu županu.
Tine: Tu je mojster klobučarske zadruge z neko pritožbo.
Urban: Na, saj vendar ne morem dveh stvari hkratu opravljati. Vprašaj ga za kaj gre.
Meščan: To je dolgotrajna štorija in zato moram osebno govoriti z gospodom županom: V eni uri bova stvar opravila, kajti moja tožba vsebuje samo dvajset točk.
Tine: Pravi, da mora osebno govoriti z gospodom županom in da vsebujejo njegove točke samo dvajset točk.
Urban: Ah, sam ljubi Bog se me usmili. Meni se že vse meša. Naj vstopi!
Meščan: Gospod župan, meni revežu se je zgodila velika krivica, pa saj bo gospod župan sam uvidel, ko bo vse to slišal.
Urban: To morate pismeno predložiti.
Meščan: fitiri pole papirja sem napisal.
Urban: Tine, spet nekdo trka.
Tine: S kom želite govoriti?
Drugi meščan: Rad bi vložil tožbo proti mojstru klobučarske zadruge.
Urban: Tine, kdo je to?
Tine: Tega moža nasprotnik.
Urban: Naj ti izroči vlogo; Izvolita, prosim, v predsobo (moža odideta. Tine!
Tine: Da, gospod.
Urban: Kaj mi ne moreš nekoliko pomagati? Ne vem, kje bi začel. Beri mi klobučarjevo obtožnico!
Tine: (bere). »Blagorodni, veleučeni in nadvse pravični gospod župan! Spodaj podpisani N. N., najnevrednejši mojster vse časti vredne klobučarske zadruge, se drznem čestitati Vam k vsesplošni izvolitvi na tako odlično, hkratu pa tako odgovorno mesto, kakor je županovanje, obenem pa imam neljubo dolžnost, da seznanim Vaše blagorodje z največjo, najnevarnejšo in naj-podlejšo zlorabo, ki se je razpasla v poslednjih ničvrednih časih in kateri pomagajo še ničvrednejši ljudje. V imenu klobučarske zadruge, kakor tudi v imenu celokupnega mesta, prosim Vaše prevzvišeno blagorodje, da naj blagovoli tej stvari v okom priti. Zadeva je namreč sledeča: Nekateri brezvestni trgovci, ki ne spoštujejo najstrožjih, niti človeških postav, so začeli prodajati razne izdelke, o katerih trdijo, češ, da so narejeni iz kamelje dlake, ko je vendar že od pamtiveka znano, da se ne morejo z dobičkom prodajati izdelki iz kamelje dlake — razen klobukov seveda — s tako nizkimi cenami, po kakršnih jih prodajajo zgoraj imenovani trgovci. Poleg tega je to nelojalna konkurenca, ker ima po starih določbah izključno le klobučarska zadruga pravico na dobavo kamelje dlake,
kakor tudi pravico, da določa cene slednji. Gospod župan naj blagovoli razsoditi v kolikor je pravica na strani klobučarske zadruge in v čem so se pregrešili zgoraj imenovani trgovci. V naslednjih točkah naj podam izvleček vseh onih pravic, ki so temelj klobučarske zadruge. Prvič, da je že od pamtiveka uveljavljena navada, da so oblačila ali iz platna, ali iz volne, ali iz sukna i. t. d. in da gre le klobuku pravica, da je narejen iz kamelje dlake. To ni samo pri nas v navadi, ampak po vsem svetu in danes kakor pred sto leti, kar lahko dokažemo s citati bodisi iz svetovne kakor tudi iz klobučarske zgodovine. Kar se namreč tiče klobučarske zgodovine..............«
Urban: Klobučarsko zgodovino spusti!
Tine: Drugič, kar se tiče prič: Matija Dremelj, 79 let star, izjavlja, da se spomni, da je ded njegovega očeta rekel. . .
Urban: Izpusti! To ni važno.
Tine: Tretjič je pa tudi škoda dragocene kamelje dlake, da bi jo tako ponižali, da bi morala pokrivati navadne dele telesa, do-čim pa bi — če bi ostala samo v klobu-čarski zadrugi -— pokrivala pri človeku najvišje kar ima — glavo.
Urban: Dovolj, Tine, že vidim, da ima klobučarski mojster prav.
Tine: Toda jaz sem slišal, da mora oblast zaslišati obe stranki in šele potem razsoditi. Ali naj preberem odgovor njegovega nasprotnika?
Urban: Pa daj!
(Dalje prihodnjič)
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. - Za konzorcij »Obrtnega Veatnlka« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). - Vsi v Ljubljani