Številka 251 TRST, v sredo II. septembra 1907. Tečaj XXXII Izhaja ▼■akt daa '•i trii «b nedeljah In praznikih ah 5„ ab panadaljklh ab •. »Jutra! Poaamične Številke se prodajajo po 3 v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, St Petru, Beiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSCini, Postojni, Dornbergu, Solkanu Itd. CE1TE OGLASOV ae račnnajo po vrstah (Hroke73mm, visoka l1/. mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotlmk; tt omnrtoice, rahvale, poslanice, oglase denarrih »vodov »o 50 »tot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po $ »tot. beseda, najmanj pa m 40 fctot — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinoeti" — Plačuje bo izključno le upravi „Edinosti . Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti /a moč! Naro&nina znala ca vse leto 34 K, pol leta 13 K, 3 mesece « K —, naročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira, laiBčilu la ledeiUko litaile jEllaosti* itue: eeloieno 15*20, pol leta 2-so Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan* pisma ae ae sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pogilj&ti na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18-ssss«^ Poitao-branllnlČal račna St. *41«0&a. ccc^ ——- TBL£FOI it«v. 1167. — Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK ** BRZOJAVNE VESTI. Dalmatinski deželni zbor. ZADER 10. Današnja seja deželnega zbora se ni mogla vršiti, ker ni bila sklepčna ter se je morala odgoditi na jutri. Kongres stenografov. GRADEC 10. Četrti mednarodni kongres stenografov je bil danes zaključen. Prihodnji kongres se bo vršil v Kielu. S popoludan-skim fcrzovlakom so delegati zapustili Gradec, da se udeleže izleta, prirejenega od krajevnega odseka na Erzberg in k Leopoldstein-skem jezeru. Kongres svobodo mislecev v Pragi. PRAGA 10. Danes se je kongres svu-bodomislecev bavil z ločitvijo cerkve od države s posvetno državo in mrtvo roko. Maire de la Roue je obširno govoril o razmerah, ki so nastale na Francoskem po izvedbi ločitve cerkve od države. Debate se je udežilo mnogo govornikov, ki so vsi razpravljali o vprašanju s socijalnega, etičnega^ in pravnega stališča ter so zahtevali ločitev cerkve od države. Na to je bila seja za-kljnjena. Obletnica smrti cesarice Elizabete. DUNAJ ;i0. Povodom obletnice smrti cesarice Elizabete se je cesar danes zjutraj podal v kapucinsko grobnico ter molil pri cesaričini krsti, ki je bila okrašena z mnogimi venci. Po vseh cerkvah bo se služile zadušnice. Imenovanje za državno gimnazijo v Gorici. DUNAJ 10. „AViener Zeitung" javlja, da je suplent na beljaski gimnaziji Anton Gmachl imenovan pravim učiteljem na drž. gimnaziji v Gorici. Kongres čevljarjev. DUNAJ 10. Četrti kongres avstrijskih čevljarjev je sklenil zahtevati, da se najmanje 50°j° za državo potrebnega obuvala naroči pn" čevljarjih. Ogrski ministri na Donaju. BUDIMPEŠTA 10. [Ogr. biro] Minister-ski predsednik Wekerle, poljedelski minister Daranvi in trgovinski minister Košut so se ob 5l/£ uri zvečer podali s svojimi tajniki na Dunaj. Grofica Montignoao se ne omoži. DRAŽDANE 10. „Dresdener Neueste Nachrichten", ki so v zvezi s saksonskim dvore m, dementirajo jest o možitvi grofice Montignoso. Pogoreli mlin v Raba. RAB 10. [Ogr. biro] Lastniki pogorelega mlina cenijo škodo, ki jim jo je provzrocila včerajšnja katastrofa, na 1.750.000 kron. Zaloge in predmeti so bili zavarovani. Gasiti je pomagalo tudi vojaštvo. Amerikanci proti Azijatom. VANCOUVER 10. Oblastnije so ukazale prodajalcem orožja, da morajo ustaviti prodajo orožja, vendar se je na stotine Kitajcev in Japoncev že prej preskrbelo z orožjem, številni redarji patrulirajo po mestu. V slučaju novega napada, bo sklicana milica. Bati se je, da v kratkem zopet izbruhnejo nemiri. Morilca guatemalskega bivSega predsednika usmrtena. MEKSIKO 10. Danes sta bila usmrtena Lorenzo Morale in Bermardo Mora, katerima se je dokazalo, da sta dne 7. aprila umorila bivšega predsednika Guatemale. Ratifikacija rusko-japonske pogodbo. TOKIO 10. (Petr. brz. ag.) Danes so bile izmenjane ratifikacij ske listine rusko-;aponske pogodbe. Vsebina se razglasi jutri. Nesreča na železnici. TERMOLI 10. Blizo kolodvora v Campo Marino je tovorni vlak trčil skupaj z osebnim vlakom. Dvanajst voz je bilo zdrobljenih, poškodovana sta oba stroja, sedem oseb je ranjeno, ena težko. Kitajci hočejo ustavo. PEKING 10. (Reuterjev biro) Imenovana je komisija, ki bo prepotovala Angleško, Nemčijo in Japonsko v svrho, da bo proučavala ustave teh dežel. Maroko. LONDON 10. „Reuterjev biro* poroča iz Gibraltarja : V Algesiras je prišlo povelje, da mora biti v sredo pripravljena brigada 7000 ljudi pod poveljstvom generala Cano, da se ukrca za Tanger. nadzornik. Ta okolnost, v zvezi z umorstvom generala Karangoseva na Kavkazu, je provzročila med ruskim prebivalstvom Odese silno ogorčenje, ki se je pokazalo v izgredih, izlasti proti Židom. Dne 31. avgusta je bil na ulici en Žid ubit, trije pa ranjeni. Od 1. do 6. t. m. je bilo ob spopadih na ulicah obstreljenih 12 oseb. Ena oseba je umrla za ranami, 82 jih ie bilo zabodenih oziroma udarjenih 22 oseb, členi zveze pravih ruskih ljudi in anarhisti so bili aretovani, pri čemer se je pokazalo, da se je mnogo njih po krivem izdalo za „prave ruske ljudi". Vsled energičnih odredb je bil preprečen pogrom. Sedaj je zopet mir. PETROGRAD 10. (Petr. brz. ag.) Danes priobčena okrožnica ministra za notranje ■ * .1 _ * _ - --------------n Arrn Htlrt /\ TI O Al fl 11 PARIZ 10. Listi poročajo iz Tangerja,! stvari daje guvernerjem navodila o načinu da je sultan Abdul Aziz iz Feza odpotoval glasovanja na volitvah za dumo v mestih. Iz v Rabat. Mulej Hafid ima namen stopiti v navodil je razvidno, da je zagotovljeno tajno prijateljske odnošaje z evropskimi vele-vlastmi. PARIZ 10. Listi poročajo iz Casabianke: Francoske čete, močne 3000 mož, so bile v nedeljo zjutraj pripravljene, da odpotujejo v Tadert, ko so zdravniki priporočili generalu Drude popolen mir. General je menil, da ni nikake potrebe in je odhod odložil za prihodnji dan. General Drude hoče sam povelje-vati četam. CASABLANKA 10. [Ag. Havas] General Drude je skoraj popolnoma okreval. V kratkem prične novo rekognosciranje proti Marokancem. Predpoludne se je dvignil ob obali nasproti šotorišču prvi balon. Neki bogat Francoz imenom Ferrieux je včeraj naletel na dva Španska vojaka, ko sta hotela opleniti neko hišo ob Marakeških vratih. Ferrieux je skušal odvesti Španca s pomočjo nekega rojaka, uradnika Merlina od državne banke, na Francoski konzulat. Španski častnik pa, ki je bil pozvan na posredovanje, je prisilil oba, da 8ta vojaka izpustila, sicer je hotel odvesti vse v špansko šotorišče. Ferrieux se je pritožil pri Francoskem konzulatu. CASABLANKA 10. General Drude je prejel predpoludne nova navodila od vlade, v katerih se prosi, naj ne ovira odposlancev rodov, ako ga prosijo za varstvo in spremstvo. HaaSka mirovna konferenca. HAAG 10. Plenum razsodiščne komisije je z 26 proti 2 glasoma [Brazilija in Turčija) vsprejela nemško-angleški-francosko-ameriški načrt glede ustanovitve mednarodnega mirovnega Eodišča. Petnajst držav se je glasovanja vzdržalo fmed temi Ruska in Japonska). _ Rusija. Kolera. PETROGRAD 10. V Nižnem-Novgorodu so konstatirali 12, v Jaroslavu pa 7 novih slučajev koleie. Iz Moskve. 4aiu lLtviA ~ . —— — ------------ MOSKVA 10. V Moskvi je policija pre-1 stajati jednake boje nasproti sovražnikom, povedala sejo osrednjega odbora mirnega ob- ** ' * " novljenja. Zemstvo je enoglasno — šest členov se je glasovanja vzdržalo — odklonilo zakonske predloge glede vaške in okrožne glasovanje. Prepovedana je vsaka volilna agitacija v volilnih lokalih. Shod tiru.-slov. istrskega dUaštua v Pazinu dne 7, in 8. septembra 1907. Zopet nov korak k zboljšanju razmer hrv. - slovenskega ubogega življa v tužni Istri! Mladiči, poklicani, da bodo v prihodnje vodje svojega zapuščenega naroda, so se zbrali na veliki shod v srcu Istre, naš prijazni Pazin, da se organizirajo in določijo smer svojemu delovanju. Ko smo se z zjutra-njim vlakom pripeljali ob 8. uri in pol v Pazin, pričakovalo nas je že na kolodvoru veliko število kolegov iz vse Istre. Lepa četa se nas je podala v novi „Narodni dom", kjer se nas je zbralo okoli 90 dijakov, visokošolcev in abiturijentov pazinske, oziroma puljake gimnazije. Med temi je bilo okoli 80 Istranov. Takoj po deveti uri se je otvoril shod. Sklicatelj tov. Slo k o vi č je pozdravil goste, rekši, da se je nameravalo že preje sklicati tak shod, a letos je bilo to najpri-pravneje, ker so dijaki pazinske gimn. prvikrat maturirali. Predlagal je za predsednika absolv. phil, dr. T e n t o r j a, a za podpredsednika tov. Agneletto in Brnčića. Burno pozdravljen prevzel je dr. Tentor predsedstvo in povdarjal pomen sestanka : da se informiramo o naših lastnih težnjah in potrebah ter da skušamo istim odpomoči, da se medsebojno spoznamo od bližje, in da premotrimo stanje našega zapuščenega istrskega naroda in se v tem oziru pripravljamo za bodoče naše delovanje. Zbrali smo se — je rekel — Hrvati oz. Slovenci, pa Vas radi tega prosim, da samo s tega stališča premotrite naše razpravljanje, čegar cilj je: narodna prosveta. Tov. Čok je na to pozdravil tovariše v imenu tržaških slov. akademikov. Pazinska gimn. izobražuje tudi četico Slovencev, pa je zato tudi „naša*. Trst in Istra morata pre- PODLISTEK. uprave. Zveza „ruskega ljudstva" je pristopila mednarodni proti-socij ali stični ligi. Iz Odese. PETROGRAD 10. (Petr. brz. ag.) Glasom uradnega poročila o dogodkih v Odesi sta bila dne 31. avgusta na zavraten način umorjena dva redarja in en policijski Sokolinec. Sibirska povest. Ru^-ki spisal Vladimir Korolenko. Ko je bil popil svoj čaj, se je zopet usedel k ognju ; še ni mogel leči spat, moral ;fe še počakati, da se ohladi njegov konj, da mu da potem mrve. Jakutski konj ni posebno krepek, zato pa je sila skromen : Jakut donaša na njem masla in drugega živeža k rudnikom ali v gozd k Tunguzoin, k oddaljenemu Učurju *) ; na stotine verst hodi skoz kraje, kjer ni niti misliti na mrvo. Na noč se ustavi v gosti šumi, zakuri ogenj in izpusti konja po hosti; tukaj najde sam svojo krmo : staro travo pod snegom — in je zjutraj zopet pripravljen za na težavno pot. Vendar ima neko posebnost: ne sme se ga nakrmiti takoj po maršu, in sitega konja *) Učur je pritok reke Aldan, ki se izliva v Leno. puste pred vožnjo tudi često ves dan preje brez krme. Vasilij je moral čakati tri ure. Jaz se tudi nisem ulegel, in tako sva sedela oba, le redkokdaj izpregovorivši med seboj par besed. Vasilij — ali, kakor se ie rad imenoval, „Bagilaj" — je prilagal poleno za polenom ugašujočemu ognju. To je bila navada, ki pride do nje človek v teku dolgih jakutskih zimskih večerov , , . „Daleč l" je dejal naenkrat po daljšem molku, kakor da si odgovarja sam na neko misel. „Kaj ?u sem vprašal. „Daleč proč leži naša dežela — Rusija. Tukaj je vse drugače — celo konj : tam, pri nas doma, je za konja prva potreba po ježi — krma; če pa krmiš tega tukaj, krepne. Ravnotako ljudje tukaj : v gozdu žive, jedo konjsko meso, ga jedo surovega — celo mrhovino jedo — Bog jim odpusti! Fej ! Čisto nič jih ni sram. Če privleče človek pri njih jurti svoj tobačni mehur le ven, takoj se iztegajo po njem roke : „Daj 110 !M „No, to je pri njih tako navada," sem rekel. „Saj oni sami tudi dajo. Saj so Vam tudi pomagali, da ste si postavili lastno domačijo." vsprejmite torej — je vskliknil govornik — pozdrav Vi bojevniki od nas bojevnikov. Tov. Agneletto je pozdravil 6hod v imenu slovenskega narodno-radikalnega di-jaštva. Posetili so med tem skupščino župan dr. Kurelić in pazinska hrv. inteligenca. Opravičili so svojo odsotnost : dr. Trinajstić, dr. Rybar, Spinčić, dr. Laginja. Na to so pričela predavanja: Pet predavanj o narodni zavesti, istrskem ljudskem šolstvu in narodnem gospo- darstvu je sledilo. Krasna so bila predavanja, jako poučna in polna hvaležnosti do onih rodoljubov, ki 60 dvignili narodno zavest Istre. Žalostna je bila povest o ljudskih šolah. Divno in zanimivo pa je predaval tov. L a-zanić o gospodarstvu. Debate so se udeležili Posedel, Slo-k o v i ć, C o k in R i b a r i č. Povdarjalo se je predvsem pomanjkanje srednjega stanu ; vsled tega velika razlika med inteligenco in narodom. Temu naj odpomore pazinska gimnazija. Dalje pomanjkanje narodnih trgovcev. Priporočalo se je ustanovijanje zadrug in konsumov, trgovskih in obrtnih. Popoludne se je vršila druga seja. V početku se je sklenilo pozdraviti narodno -radikalno dijaštvo, ki je zborovalo v Cei;u. Nato je predaval R i b a r i č o „ljudskih knjižnicah" inSlokovič o „narodni pro-sveti". Pri debatah je omenjal Agneletto slovenskega narodno - radikalnega čbjaštva („Prosveto") ter priporočal posnemanje tudi istrskemu dijaštvu. R i b a r i č je omenjal delovanje dunajskega „istrskega kluba za ljudsko delo14; obsojal pa je delo inteligence v tem oziru, posebno pa „Čitalnice", ki so po večini „aristokratske" in ljudstvu nepri- 6topne. . Nato se je završila druga seja. Tej so prisostvovali oz, jo pozdravili: dr, Kurelić v imenu svoje občine, pazinske čitalnice in dijaškega pomožnega društva, g. Dinko B a č i ć v imenu istrskega učiteljstva in dr. Trinajstić. V soboto zvečer se je vršil lep komerz, na katerega je do&la tudi pazinska hrv. inteligenca. Izreklo se je več napitnic (med temi g. Kurelića), a vladala je prava domača zabava ob pevanju narodnih pesmi. Posebno prijazni so profesorji paz. gimnazije, ki ne poznajo one stroge razlike med seboj in dijaki. Tako je prav ! V nedeljo zjutraj so sledila poročila o stanju dijakov v Zagrebu, Pragi, Gradcu in na Dunaju. Obsojalo se je predvsem ravnanje deželnega odbora, ki išče ital. dijake, da jim daje podpore, Hrvatom pa dosledno vrača — prošnje, kljub temu, da so pisane italijansko. Priporočalo pa se je študiranie v Zagrebu ali Pragi. Theol. J a n k o je priporočal resolucijo za slovensko vseučilišče. C o k je pripomnil, da so prazne nade na instrukcije v tujih mestih. Priporočal je Hrvatom Zagreb. Agneletto je poročal, kakogne-prijazco se postopa na dunajski univ. napram Slovanom. Priporočal je studiranje medicine. Debenjak je priporočal, naj se izbira za odsluženje enoletnega dobrovoljatva taja ali slovanska mesta. Č o k je razkladal o študiju na eksp. akademiji, oziroma na trgovskih šolah. Sloković je čital referat o delovanju „istrskega kluba" v Zagrebu, Karabajić o istem na Dunaju. Na to sta sledili predavanji: o naši zadači in dolžnosti ; referenta teol. Janko in .Agneletto. Tu so sicer navstale neke kontroverzije, ki so se pa polegle. Na to se je odbral odbor, ki naj pripravi do Velike noči ustanovitev ferijalnega društva za Istro. Vsprejele so se resolucije za osnovanje slov. univerze in poziv na vse j u g o s 1 o v. poslance v parlamentu, daskupno nastopijo za ta postulat slov. naroda. (Predložil Čok). Dalje resolucija za reciprociteto zagrebškega vseučilišča, (predložil Ribari ć). Nato je predsednik zaključil to zborovanje z željo, da bi besedam sledila dejanja. „Da, pač to ..." „Ali ste zadovoljni s svojim življenjem ?" Sem vprašal in ga gledal pazljivo. Smehljal se je. „Da," je rekel in djal poleno v peč Plamen je obseval njegovo obličje, njegove oči so gledale turobno. „Ah, gospod, ko bi Vam jaz pripovedoval ! Nič dobrega nisem okusil v svojem življenju in tudi zdaj ne okušam... Samo morda še do mojega osemnajstega leta se mi ! je godilo boljše. Srečno sem živel, dokler sem ! ubogal svoje stariše; ko jih nisem več, je I bilo tudi z mojim srečnim življenjem pri kraju. Od tedaj se prištevam mrtvim." In pri teh besedah so plule sence preko njegovega obličja in njegova spodnja ustnica se je tresla kakor pri otroku — kakor da je on zopet otrok, ki „uboga svoje stariše", samo da je bil ta otrok na tem, da preliva solze, da plaka nad svojim zagrešenim, izgubljenim življenjem. Zapazil je, da sem ga gledal; zbral se je in stresel glavo. „Kaj se hoče !... Ali nečete rajši sli-Sati, kako sem pobegnil s Sokolina*)?" *) Sokolin ali Sahalin, znani otok severno od Japonskega, kamor pošiljajo Rusi hude zločince. Bil sem pripravljen in poslušal sem pripovedovanja skitalčeva do ranega jutra. Poletne noči leta 187+ je plaval parnik „Nižnij-Novgorod" na valovili japonskega vodovja, zapuščajoč v zraku temen oblak dima za seboj. Na levi je že stopalo na obzorje gorato obrežje v obliki ozke, modrikaste proge, na desno so odhajali valovi morske ožine La Perouse proč v nedogledno daljavo. Parobrod je plul proti Sokolinu, čigar skalnati bregovi pa še niso bili vidni. Na krovu je bilo vse tiho. Na sprednjem koncu ladje le so stale, od lune jasno obsevane, postave pilotov in službujočih častnikov. Skoz line je blestela medla luč in se zrcalila na površju mirnega oceana. „Nižnij-Novgorod" je imel pripeljati are-| stante na sokolinski otok. Zakoni mornarice ( so sploh že strogi, na ladji s takim blagom ; so pa še strožji. Po dnevi so se smeli jetniki t — gruča za gručo — izprehajati nekoliko po krovu, obdani od verige vojakov. Ostali čas so morali prebiti v svojih kajutah pod krovom. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 251 V Trstu, dne 11. septembra 1907. Popoludne smo napravili izlet v Lindar, a zvečer se je vršil koncert, ki je jako lepo vspel; za tem je bil pa ples, ki je trajal do jutra. Na zborovanje so došle te brzojavke: Celje. Istarsko slovensko hrvatsko di-jaštvo zbrano na delu za bodočnost slovanske Istre iskreno pozdravlja drugi shod narodno -radikalnega dijaštva. Opatija. Zapriječen doći, srdačno vas pozdravljam, vrućom željom, da zasnujete uspjesan rad za istarsku granu našega hrvatskega i slovenskoga naroda u svih granah njegova života. Zastupnik naroda Spiačić. Trst. Zaprečen prisostvovati pozdravljam sestanek naše mladine. S prosveto oslobodite narod ! Rybar. I č i ć i. Zapriječen bolestu pozdravljam sastanak. Dao Bog urodio stostrukim plodom. Žigulić — bogoslovec. Cres. Pazine, Istarski Jeruzolime, iz tebe će apostoli mladi medju narod zaći i krćit mu k slobodi puteve nove. Lindarie, Orlić. Murljačić. V o loško. Pozdravljamo uzdanica naroda želeći uspjeh radu Prosvjeti Slobodi. __Sokol. Shod „svobodne misli" v Pragi. Na shod „Svobodne misli" v Pragi poslali so češki radikalni poslanci brzojavko, s katero protestirajo z ozirom na dogodke v Prahaticih proti silovitemu ravnanju Nemcev s češkimi manjšinami. Shod je sprejel resolucijo, s katero obsoja šovinističen način narodnostnega boja. — Prečitana je bila potem brzojavka Maksima Gorkega, s katero isti pozdravlja shod in pridružuje se protestu proti silam. Sprejeli so na to predlog, da se vsi kongresisti po dovršenem shodu podajo na izlet v Tabor, slavno mesto husitov. Sledila je dolga debata o svobodni šoli. o svobodi mišljenja, o veronauku v šolah. Položaj v Dalmaciji. Iz Zadra poročajo, da se glede bolezni namestnika širijo različne govorice, in da bo treba vsaj šest tednov, da okreva ; glasom zadnjih poročil se namestniku zdravje boljša. Drugi pa menijo, da je ta bolezen le pretveza ter da je v zvezi s sporom, ki se je pojavil med Nardellijem in ministerskim predsednikom baronom Bečkom glede rešitve jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Namestnik Nardelli je namreč leta 1905 slovesno obljubil deželnemu zboru, da bo jezikovno vprašanje v najkrajšem času ugodno rešeno, vendar se ni dosedaj še prav nič storilo v tem pogledu. Zato ne more Nardelli (radi neiz-polnjenja dane obljube) priti sedaj v deželni zbor, ker bi poslanci zapustili dvorano ter bi se ne hoteli več udeleževati sej. Zato je bil dvorni svetnik Tončič brzojavnim potom pozvan na Dunaj, da bi se njegovim posredovanjem našel kak izhod iz sedanje neprilike. Nardelli odstopi najbrže in na njegovo mesto pride Tončić. ____ Iz Hrvatske. Razpust hrvatskega sabora. Iz Zagreba poročajo, da je FML Tomičić, člen ogrske magnatske zbornice, izjavil, da bo hrvatski 6abor sklican meseca novembra ter takoj razpuščen. Volitve se bodo vršile na spomlad 1908. Tomičić je izrazil nado, da pride srbsko-hrvatska koalicija iz volitev po-jačena. Reforme v Makedoniji. Berolinski „Lokal-Anzeiger" poroča iz Carigrada, da je dal sultan že izdelati konkretne predloge pravosodne reforme, ki se jo ima uvesti v Makedoniji glasom mirsteškega programa. Sultan hoče s tem ugoditi zahtevam Avstro-Ogrske in Rusije. Nasprotno je pa kategorično odklonil zahtevo omenjenih velevlasti, da bi delegati velevlasti izvedli pra vosodne reforme, kakor se je to že dogodilo z rinancijelno upravo. Amerikanci proti Azijatoiii. Iz Londona poročajo: „Tribuna" poroča iz Vancouverja od 9. t. m.: V japonskem delu mesta je bilo včeraj vse oboroženo. V kitajskem delu mesta je prišlo pozno v noči do novih nemirov. Aretovanih je bilo 26 oseb. Niže ljudstvo se je podalo potem proti ulicam, v katerih prebivajo Japonci; našlo je pa vse ulice zasedene od Japoncev, ki so bili z dovoljenjem policije obo-rcšeni z revolverji, noži i. t. d. Druhal se je na to razšla. V okolici se nahaja 5000 Ja- Hrvat — člen gospodske zbornice. Iz Zadra poročajo, da bo bivši državni poslanec Zafron poklican v gospodsko zbornico. To bo prvi slučaj, da bo v gospodski zbornici Hrvat zastopal Dalmacijo. Cesar Viljem in nadškofijska stolica poznanj sk a. Iz Draždan poročajo, da se vzlic vsem dementijam vzdržuje vest, da je cesar Viljem nedavno povsem tajno obiskal saksonskega kralja ▼ Pilnicu, Na tem sestanku sta vladarja baje razpravljala, da bi bil nadškofom v Poznanju imenovan kraljev brat, princ Maks, ki je sedaj profesor na freiburškem vseučilišču. Kongres čevljarjev. V nedeljo je bil na Dunaju otvorjen četrti kongres čevljarjev, kateremu so prisostvovali čevljarji iz vse Avstrije. Kongres je otvoril zastopnik ministra za trgovino. Dnevne vesti. „Slovenčev" leksikon je zopet obogatel na finih izrazih. V predvčerajšnji številki je iznašel za naš list ime „Needinost". „Mandič in consortes" so vzeli Hribarja med-se. Navajanje suhih, golih, neutajljivih dejstev imenuje „Slovenec" — „zmerjanje". Dalmatinski poslanci-duhovniki so po „Slovencevem" receptu „velečastiti gospodje popovi iz Dalmacije In Istre". Poslanca Mandića imenuje z očividno zaničliivim imenom „don Mandič". Duhovniki iz „Jugoslovanskega kluba" so ali „neinformirani", ali se dajajo „slepo zapeljati" in „zaslužijo najostrejšo obsodbo". „Slovenec**' je tudi radoveden, kako bo „Needinost" cotičarila o slavnosti na Prošeku. Tako se glase najfineje cvetke, ki jih je „Slovenec" jovil v dehteč šopek. Za danes odlagamo ta fini bouquet iz frazeologije „Slo^enčeve", in ne bi govorili dalje, da ni „Slovenec" zagrešil grdo, nesramno laž. Pripoveduje, kako da je nekdo, d se sedaj klanja v spoštovanju pred posl. Mandićem, nekoč pregnal Mandića od svojega voza iz same grde zavisti in sovraštva. Gre se za neki dogodek na slavnosti v Pod-gradu, o katerem so pa vdeležniki na tej slavnosti izvedeli še le iz nekega tržaškega ista. „Slovenec" ve, da so ugledni možje iz Podgrada — med njimi tudi blagopokojni Slavoj Jenko — podali javno slovesno izjavo, da je ves dogodek izmišljen od prve do zadnje besede. „Slovenec" ve dobro, da je stvar sub j udice in da se bo o tem vršila razprava pred poroto. Somišljeniki „ S love n-čevi", ki so si vse to izmislili, bodo imeli na tej razpravi priliko, da doprineso dokaz resnice. Dotlej naj potrpi „Slovenec". Povdar-jamo pa, da je bila uložena tožba ravno v ta in jedini namen, da oni, ki so to trdili, z dejstvi dokažejo, da je to res, kar so pisali. Pač pa je ljudij „Slovencu" sorodnih, ki z gotovostjo računajo na to, da jih na razpravi reši italijansko sovraštvo do vodstva trž ašk i h S1 o vencev! Avtomobili st i — provokatorji. Iz Barkovelj nam pišejo: V nedeljo dne 8. septembra po 10. uri predpoludne letel je po barkovljanski cesti proti Kontovelu z vso naglico neki avtomobil. Gospodje, nahajajoči se v avtomobilu, so mahali z razvito italijansko zastavo. Ako mislijo provocirati, naj le provociraj o ! To so bili očividno isti provokatorji, ki so bili tako nesramno-drzni, da so došli tudi na Prošek provocirat mase s svojo italijansko trikoloro in ki morejo govoriti o veliki sreči, da niso ljudje zrahljali kosti njim in — avtomobilu. Regnicoli gospodarji v Trstu. Josip Stare iz Barkovelj in Josip Cotič s Trste-nika sta bila že nad 20 let v službi mestne plinarne, oziroma podjetnikov Jerneja in Frana Ferluge z Grete. Predvčeraj sta delala na tlaku na vogalu ulic Corso in sv. Anton. Bilo je že okolu 4. popoludne, ko je prišel zraven italijanski podanik Piccin — ki pa ni imel nič opraviti pri delu. — Opazivši, da ima ta Piccin na verižici od ure doprsno sliko Ga-ribaldija, je Josip Stare — nič hudega sluteč — pripomnil da to ne bi smelo biti v avstrijskem Trstu, da se nosijo javno take slike. Da Stare ni imel nikakega namena za žaljenje, izhaja iz dejstva, da je ono opazko napravil na slovenskem jeziku in le svojim tovarišem in da niti slutil ni, da oni italijanski Piccin umeje tudi slovenski. Na to je oni italijanski podanik apostrofiral domačina „Mi Vam dajamo jesti, vi pa nas tu izzivate in žalite !" Dostavil je še grožnjo : „Jaz Vam že pokažem !" ter je iz mesta hitel k upravi mestne plinarne. A včeraj ob 7. uri, ko seje imelo zapričeti delo, je bila grožnja že izvr- i • Aa šena : podjetnik je prijavil Starcu in CotiČu, poncev, fa so izjavil,^ da je bodo za slučaj (rfa 8ta^pu5^n/ZJ dela j In sicer Col branili tudi z bombami. Skoda, ki so jo provzročili izgredniki, iznaša 20.000 funtov šterl. tić jedino zato, ker je ono pripombo Starčevo — poslušal!! Res fietne so razmere v našem Trstu. Na zahtevo tujca italijanskega podanika ki se Dogodki na Ruskem. . r Sestanek caria Nikolaja in angleškega čutl užaljenega na svojem italijanskem čut kralja jstvu — da-si se mu ni v resnici nič žalega „N. W. Tagblatt" poroča z Dunaja, da zgodilo — mečejo ljudi domačine na ulico in je že določen sestanek carja Nikolaja in Jim jemljejo zaslužek!! In to kar z mesta kralja Edvarda. Sestanek se bo vršil v fin- sredi tedna in ne da bi čakali vsaj sobote! skem vodovju ~~ Tako PostoPanJe Je naravnost vnebovpi . J ' -. . joče. — Drobne politične vesti. j Odpuščena delavca sta se podala včeraj Socijalno-politični kongres.'predpoludne v uredn;štvo „Lavoratora* — to-Iz Budimpešte poročajo, da je tamkaj minolo rej delavskeg glasila — s prošnjo, da bi ta nedeljo ob navzočnosti odličnega občinstva dogodek v listu ožigosali. Ali slabo sta nale-iz tu- in inozemstva, izlasti zastopnikov in-, tela. Toliko da so ju sploh poslušali. Govo-du3trijaluih krogov, državni tajnik Szterenjr ril je ž njima eden urednikov, ki se mu je otvoril kongres za povspeševanje stanja de- poznalo že po govoru, da je tudi — regni-lavcev. colo! Mož je naša človeka obsul z očitanji, češ, da ni prav, da sta žalila Garibaldija !! Nič pa ni rekel, kako misli uredništvo govoriti o tem dogodku. Rečena delavca pa se obračata do c. kr. namestništva z vprašanjem, kako sodi ono v tem, da se le radi kaprice kakega regnicola, ki nima nič opraviti na delu, domači delavci poganjajo z dela ?!!! Prazen Strah ! Redarstveno ravnateljstvo je — kakor znano — prepovedalo nameravani skupni odhod naših društev od „Narodnega doma" v Trstu na slavnost na Prošeku. Zgodilo 8e je baje to iz ozirov na javni mir in red, ali z drugimi besedami: iz strahu pred Italijani. Redarstvena oblast je se baje bala, da bi došlo do velikih spopadov z Italijani, ako bi slovenska društva odkorakala skupno in z razvitimi zastavami. Mi se redarstveni oblasti radi tega nje neznanskega strahu pred — senco kakega „Piccola" le smejemo in jo pomilujemo radi tega nje strahu. Mi pravimo vedno, da je to prazen strah, ki obstoji le tako dolgo, dokler se mu ne postavi nasproti primerna energija. Nekoliko odločnosti bi trebalo na strani oblasti in nikdar bi jim ne trebalo več radi tega kratiti svobodo poštenim državljanom. In da je ta strah pred uporom Italijanov prazen, to so pokazali ravno dogodki mi-nole nedelje. Redarstvo je prepovedalo skupni odhod, „Piccolo" pa je v nedeljo v jutro opozarjal meščanstvo na proseško slavnost in je namigaval, da bi moglo priti na večer zopet do izzivanj in žaljenj tržaškega italijanstva. Zato da naj bo meščanstvo pripravljeno na eventuelno potrebni odpor. Nu ! prišel je ta usodepolni večer. Tržaški Slovenci so res prišli v veliki masi s Prošeka v Trst in pričakovalo jih je mnogo redarjev. Ali nikjer ga ni bilo daleč na okolo nikogar, ki bi se bil čutil žaljenega po skupnem dohodu Slovencev in ki bi hotel vihati rokave za — „Piccolov" odpor. Prihod v Trst s proseške slavnosti se je izvršil brez najmanjše neprijetnosti in nepriličnosti. Slovenci ne hodijo na ulico, da bi koga žalili, ampak le, da manifestujejo 6vojo ek-zistenco, v kar imajo vso pravico. Proti temu se razbuijajo pač pisači in praskači po uredništvih nekaterih tržaških listov, in pa peščica nekaternikov, ki se vedno čutijo „neodrešene" in so „demonstranti" — po poklicu. A tisto malo, kar je sicer „razburjenja", je artifici-jalno, zlobno izzivano od ravno rečenih listov. Ali, kar se tiče velike mase tržaškega prebivalstva, kakor je in čuti v resnici, se more reči, da se ni malo ne razburja če vidi kakov sprevod po ulici. To so pokazala dejstva minole nedelje. Ljudstvo je bilo opozorjeno od laških listov na proseško slavnost in naravnost pozivano je bilo, naj nastopi proti „provokacijam14 ; to ljudstvo pa ni prišlo blizo in je šlo raje lepo spat ali pa se je veselilo po gostilnah. To, kar naj bi bilo strah pred prebivalstvom, je v resnici le strah redarstvene oblasti pred — „Piccolom", „Gazzettinom", „Indipendentom" inv pa pred par mlečnozobimi — mazzinijanci ! Če pa je strah redarstveno oblast pred tako silo potem naj jo bo pred drugimi ljudmi — sram !! Našemu narodnemu ženstvu vnovič polagamo na srce, da se v čim večem številu in nemudoma vpiše v „Narodno delavsko organizacijo." To pa iz tehtnih razlogov. Vemo namreč, da se narodno ženstvo prezira, ravno vslea tega, kpr ni organizirano, ker ne more nastopiti v slučaju krivice, ki se jim istotako zadaje od neusmiljenih delodajalcev, izlasti od sitnih gospodinj. Da se odpo-more zlu, a da se ohrani naše ženstvo narodno čuteče, zato se je mislilo pri tej važni ustanovi v prvi vrsti tudi na sloj privatnih uradnic, služkinj, kuharic, hišin itd. Ženske plačajo 40 st. mesečnine. Urad je odprt od 9—12 predp. in od 5—8 pop., in se nahaja via Geppa 15. S proseške slavnosti. V svojem poročilu o slavnosti „Hajdriha" smo že omenili, da sta gospici Lizika Dolenčeva (z velikega slavoloka na trgu) in G. L u x a (na slavnostnem prostoru z odra, kjer so vihrale zastave društev) pozdravile goste tako izbranimi besedami in toplim čutstvom, daje segalo vsem do srca. Gospice Dolenčeve pozdrav se je glasil: „Da ste pozdravljene ve hrabre čete, ki ste se danes zbrale, da proslavimo že davno začeto delo za narod naš. Naša zastava se ponosno dviga, veselo se vije nad glavami, pak nam vsem podžiga v srcu ljubav, zavedno ljubav do naroda. A ve, čete, niste prihitele iz boja, saj bijete hrabro boj samo za naša sveta prava, za napredek in zlato svobodo. Hvaležno selo vas pozdravlja vseh. a ž njim zveste hčere majke Slave — in ta cvet (tu je zalučala šop cvetja med množico) naj vas ovenča v boju in naj spremlja naše pozdrave." Po teh besedah so proseška dekleta (vsa v narodni noši) sipala cvetje na pomikajoči se sprevod. Pozdrav gospice G. Luxa pa se je glasil: * Predragi bratje, mile sestre! Od j prekrasnih kamniških planin, od Save, Soče I in Vipave, iz Istre, Trsta in Krasa ste prihiteli k nam, da se z nami radujete povodom dvajsetletnice našega pevskega društva „Hajdrih". V imenu „Hajdriha" vam kličem, dragi gostje, iskreni in sestrski: dobro došli! Obiskali ste brata na morski obali, brata, ki bije ljut boi s sovražniki. Bodite uverjeni. da hočemo tudi me vsikdar in povsodi ostati zveste hčere slovanske, da hočemo biti tudi me hrabre na strani bratom svojim. Branit" hočemo naše prekrasno morje Adrijansko, ki je bilo, je in mora ostati slovansko. Na tisoče se vas je zbralo na tej ravnici ; nad nami plapolajo ponosno prekrasno naše tro-bojnice, a v naših srcih se vzbuja oduševljenje in uverjenje, da po dolgih letih stojimo zopet na svojih tleh, da je svoja, svobodna postala naša tržaška okolica in vsakomur še-peče duša prisego : Jadran prekrasni, čuvati te hočemo, braniti te hočemo, pa če bodo tudi besnele divje čete! — Premili gostje! Od srca vam želim, da bi se pod okriljem naših prekrasnih zastav navžili mnogo zabave in veselja. A ko se povrnete od nas k svojim dragim domovom, recite dragim bratom in milim sestram, da jih pozdravljamo, da jim kličemo iskreni: Na zdar ! Živeli Oba pozdrava sta napravila na množice globok utis in zaorilo je navdušeno iz tisočerih grl. „Narodna delavska orgrnizacija" prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. v mestu velik protestni shod proti nameri da se uvede legi* timacijske liste pri delu. Na tem shodu se ima razkrinkati novi manever socijalne demokracije, ki hoče pod krinko ljubezni in negovanja solidarnosti med delavci zadati nafsemu narodnemu delavcu in v prvi vrsti naši okolici nov vdarec. Ta shod bo zelo važen in je vsakega, narodnega delavca in okololičana dolžnost, da se istega vdeleži. Knjižice „Narodne delavske organizacije", ki se jih je počelo izdavati minoli teden, imajo veliko važnost ter je ravno radi tega dolžnost vsacega organiziranega delavca da se čimprej priglasi k upisu za mesečnino. V najkrajšem času pričnemo s predavanji, k katerim bo v3top z izkazom knjižice brezplačen. A tudi k dramatičnim predstavam, bodo imeli pristop za polovično ceno le oni delavci, oziroma organizirane tovarišice, ki se izkažejo s knjižico. Iz tega sledi, da treba, da si vsak, ki se misli organizirati, ali pa ki je že uplačal upisnino, omisli knjižico ki se je more dobiti vsaki dan od 9—12 dop. in od 5—8 pop. v društvenem uradu via Geppa št. 15 I. Kedor se omisli že sedaj s knjižico dokaže, da mu je stvar res pri srcu, in dokaže našim nasprotnikom, da je bilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu res treba, ker je ta organizacija v stanu, — da, naravnost obvezana je, da ravna z našimi ljudmi ljudo-milo, a ne s preziranjem, kakor to delajo interuacijonalci. Dolžnost vsacega zavednega slovenskega delavca je torej, da se čimprej organizira, da bode možno vodstvu ustanoviti strokovne skupine, do katerih imajo pravico koj, ko se jih je priglasilo 20 ene stroke. Vsi na krov ! „Trgovsko izobraževalno društvo" uljudno vabi vse p. n. g. trgovce, da store svojo dolžnost in takoj med uradnimi urami vpišejo svoje vajence pri društvenem tajniku v „Trgovsko-obrtni zadrugi" v trgovsko šolo. Kakor smo že naznanili, se bo poučevalo v dveh oddelkih. Prvi ob nedeljah popoludne od 2.—4. ure, drugi pa ob sredah zvečer od 9.—10. ure. Šola se prične za I. oddelek v nedeljo, dne 15. t. m., za II. oddelek pa v sredo, dne 18. t. m. V prvem oddelku se bodo poučevali po večini ljud-jkošolski predmeti, v drugem oddelku pa knjigovodstvo, menično pravo itd. Na deški ljudski šoli pri sv. Jakobu se bo vršilo vpisovanje otrok dne 14. in 16. t. m, od 9.—12. ure dopoludne. Vodstvo. Vpisovanje otrok v otroškem vrtcu „Moške podružnice družbe sv. Cirila in Me-todija" na Greti se bo vršilo v nedeljo dne 15. t. m. od 9. do 12. ure predpoludne v otroškem vrtcu v Rojanu. C. kr. trgovinska in navtična aka demija. Vpisovanje učencev za navtični oddelek se bo vršilo 16. 17. in 18. septembra od 9. do 12. ure predpoludne. Pristoj bina za upisanje znaša 6 kron. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev oziroma njihovih namestnikov ter prinesti seboj rojstni list, šolska spričevala, spričevalo o cepljenju koz in zdravniško spričevalo o vidu. Vpisovanja za kurz poročnikov in kapitanov se bodo vršila od 23. septembra naprej ob navadnih uradnih urah. Dijaški koledar za leto 1907/8. — V najkrajšem času izide „Dijaški almanah za 1. 1907/8", na katerega že sedaj opozarjamo naše dijaštvo. Vsestransko bogata vsebina in pri tem nizka cena — eno krono, nam je porok, da bo dijaštvo rado po njem segalo. V koledarju bodo uvrščeni spominski dnevi, sledile bodo rasne tabele in obširne informacije o vojaški dolžnosti. V oddelku „Šolstvo" bodo označene vse visoke šole, katere pohajajo Slovenci, informacije o vpisovanju in o študiju bodo zlasti pri univerzi in tehniki temeljite. V oddelku o našem dija-štvu bo na prvem mestu kratek zgodovinski pregled, nato pa slede informacije o narodno-radikalnih in o drugih slovenskih akademičnih društvih, o ferijalnih organizacijah, o naši dijaški žurnalistiki in nazadnje o podpor-ništvu slovenskega dijaštva. Clankovi del bo obsegal sledeče članke : „Narodno radikalno gibanje .Znanost in verstvo, verstvo m šola" ; „Dijak in podrobno delo" ; „Alkohol in etika" ter „Aforizme o slovenskem dijaštvu". Upamo, da smo z izdajo dijaškega koledarja ustregli davni želji našega dijaštva, ki je moralo doslej segati po tujih podobnih proizvodih. V Trstu, dne 11. septembra 1907 * EDINOST« štev. 251 Stran II f HŽA&KA MALA KRONIKA, italijanski kamori v Puli velikansko veselje, TT T, -d r - „ ker jim je dr. Rizzi prinesel vest, da je vpra- Samomor. Erminya Paulin je bdaj^ 0bčinskih volitev spravljeno na tir, ,:uibi pri zlatarju Antonu .Valentinu Omet, J z& italijaasko.liber^lno Jstranko". }a je imel delavnico v ulici di Donota st. 5.1 ° " J da bodo občinske Iz volitve v Prišedša včeraj v jutro ob 8. uri v delavnico, | ^ in" da^bo to"veHk7 slepar7tvo L - mimia not o »rvcnnHanfl cftnoi'Pira Tin r ' ____ _ . * _ sklepajo, [e Erminija našla gospodarja sedečegaprT ^p^P^^emu nLP7otiV£^PoTae7Tag mizi poleg odprtih vrat: z eno roko se Je|bl^tt ~ - držal za nogo mize a glava mu je visela k :Iom. Erminija je mislila, da Omet spi in ga je skušala zbuditi, a še le tedaj je zapazila, da je mrtev. Pozvala je sosede, a eden teh ie šel telefonirat zdravniški postaji, odkoder •e prišel zdravnik, ki je konstatiral, da se je Omet zastrupil in da je že mrtev. — Truplo . taomorilca je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu. — Vzrok samomoru se prikuje slabim denarnim razmeram. Omet je bil star 40 let. Nezgoda na delu. 40 letni mašinist Rudolf Stucker, stanujoči pri sv. Roku blizu Milj. je bil včeraj predpoludne zaposlen v : ri tovarni za olje v Žavliab. Predsedoval tam nastavljanju raznih strojev. Kar je z visine treh metrov padel precejšen tram, in sicer ravno nanj. Nesrečnežu je bila strta ■rbtenica in je bil poleg tega ranjen po vratu in po obrazu. Prenesli so ga nemudoma v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da težko da bo okreval. Še o pretepu na italijanskem tra-bakeljnu. Včeraj je bil aretovan 19 letni •nornar Cesare Tramontana, in sicer kakor sokrivec Antona Auriglia na ranitvi krmilarja F tlanga. Kakor Auriglia in Falanga, je bil :uli Tramontana v službi na trabakeljnu „S. Francesco Saverio" in je tudi on doma iz Torre del Greco pri Neapelju. Nezanesljiva perica je 40 letna Tere-a V., stanujoča v Rocolu. Pred dvema iiesecema ji je Marija Jerovšek, stanujoča v ulici sv. Jakoba št. 7, izročila za kakih lu kron vmazanega perila. A od tedaj ni rovškova Marija videla več ne perice ne sv jega perila. Slednjič je predsinočnjim malo pied 7. uro naletela nanjo v ulici Vincenzo Bellini in jo je dala aretovati. Neznani tatovi. 62-letni Ivan Sluga, ,:ar.ujoči v ulici Rigutti št. 14, je prijavil na r liciji, da mu je predvčerajšnjim opoludne, •tO je on šel se svojim vozom po ulici della Barriera vecchia, neznan tat vkradel z voza :>el platnen dežnik, vreden 14 kron. — 31-letni dninar Angel Culot, stanujoči v ulici della Raftineria št. 2, je prijavil na policiji, da mu je predminolo noč, ko je on dremal v neki kavarni v ulici della Barriera vecchia, neznan tat ukradel srebrno uro in srebrno verižico v skupni vrednosti 16 kron. — Poljedelec Matej Sergaš, od nekje >lizu Kopra, je prijavil na policiji, da mu je neznan tat predminolo noč v kavarni, „Al I'uropa Felice" ukradel jerbas breskev, vreden 5 kron. — 24 letna služkinja Antonija Mahnič, d je v službi pri družini gospoda Samuela Ltcvi, je prijavila, da je neznan uzmovič še Ine 7. t. m. odprl njen kovček v podstrešju hiie in da je iz istega vkradel nekaj obleke, • skupni vrednosti 12 kron. Izjavila je tudi, a« je morda tat kaj vkradel tudi na škodo njenih gospodarjev, a da ona tega ne ve, ker rcspodarjev ni v Trstu. SmeSnica Neki dijak je brzojavi! domov o , -hu izpita: „Izpit vspel krasno. Profesorji nav- • ni zahtevajo ponovitev*'. Koledar in vreme. Danes: Emilijan, škof; >: in; Nikolena — Jutri: Macedonij, škof; Ve-edrag; Pola. — Temperatura včeraj: ob 2. uri 26.° Celzius. — Vreme včeraj; ; o; ludne •>biačno. Društvene vssti ..Tamburaški zbor' -j.iarja si. občinstvo, da glasom prejetih informacij, da niti govora ne more biti še o kakem potrjenju. Sploh pa da ni možno, da bi se mogla kaka vlada tako daleč zmotiti, da bi odobrila tako nezakonitost- Kajti to bi bil prejudic, po katerem bi se mogel vsakdo nekažnjeno gibati izven zakona. Potrjenje takih škandaloznih razmer bi pomenjalo sankcije vseh gospodarskih tatvin, ki jih zagreša znana koterija do današnjega dne na puljski družbi. To bi bila satira na to, kar se imenuje pravo in zakon. To bi bila pljuska njim, ki so po dolgoletnem potrpljenju in na podlagi neposrednih bogatih izkušenj izprevideli, da treba spremeniti vladajoči zistem. Ne — zaključuje puljski list — ni možno veijeti, da bi oni „gori" tirali tako zgrešeno spekulacijo in da bi mislili, da bodo dobromisleči mirno trpeli tako brutalno favoriziranje krivice. Ne, to se ne zgodi, marveč navstane hrup, ki ga bo čula vsa država in bo gromel tudi po listih. Kajti v Avstriji ne izhajata samo lista „Neue Freie Pres3e" in „Die Zeit". Občinski zastopv v Miljah se je konstituiral v ponedeljek. Županom je bil izvoljen Mihael Novello. Izvoljenih je bilo 6 od- i bornikov, med temi 4 socijalisti in 2 pristaša „meščanske" stranke. Ciena grozdju v Rovinju. Moškat se prodaja kvinttd po 20 K, — so v resnici tako dobre? — Kaj pristne FAT-ove rudninske p&stUje ? = Kaj Vi prašate ? Imenitne! Dandanes se ima vsakovrstna sredstva pri rokah, jaz pa jemljem najrajši FAY-ove pristne sodene paatilje. In Še to ! Kdor jih kupi enkrat, ta jih bo gotovo kupoval vedno. Imam take odjemalce, kateri hodijo k meni samo radi teh pastilj, katere so med vsemi najbolj cenjene. Tukaj prosim ! Čkatljlca stane K 1 25. — Dobivajo se v vseh leiarnah, miro-dilnicah in prodajalnicah mineralnih vod. Glavno jsastnpstTo za Aritro-Ogrsko: W. TH. GUNTZERT. DUNAJ XII. Belghoferstrasse 6. — Vesti iz Kranjske. Strela je vdarila ponedeljek ponoči v hlev hotela „Kramer" v Logatcu. Nastal je hipoma požar in uničil več voz. Zgorela je tudi nova ekvipaža 8 konjem nekega Ljubljančana vred, ki ima okolu 2000 kron škode. Častnim kanonikom lj'ubljanskega stolnega kapitelja imenovan je vipavski dekan g. Matija Erjavec. Tifus na Dolenjskem. (Konec) Pa tudi v „groti* sami se to opaže. Dočim je preje voda prihajala iz višje ležečih razpok, ima sedaj svoje izvirke od tal naravnost na kviško. To znači drugi dokaz, namreč, da so v tem kraju vodni nabiralniki dokaj močni in ker nimajo še pravega nižje ležečega iztoka, sili pritisk vode, v kolikor se je ne more odteči naprej, po najkrajši poti, to je naravnost iz-pod tal na kviško. Zato pa je bila kljub večtedenski suši, ko je že vsepovsodi vode primanjkovalo in so se celo nižje ležeči potoki jeli sušiti, ravno v tej volesiromašni krajini na dan preiskave v vrhnem nabiralniku tolika množina vode, da je segala nje visočina daleko nad glavo preiskovalca. Ljudje tam v vaseh pa tožijo o pomanjkanju vode ! Seveda, kakoršna je ta voda sedaj, vsa okužena in nesnažna, je bolje, da so jo pustili pri miru. Pa še nekaj v ilustracijo, kako skrbe naši „prijatelji ljudstva" za blagor občanov. Navzoči možje so namreč pripovedovali, da je pred leti prišel tušem gosp. dvorni svetnik in državni poslanec Šuklje, v spremstvu nekega tujega častnika, | ki bi imel biti strokovnjak v vodnih ozir. 1 geoloških razmerah. Visoka gospoda sta prišla | — vsaj nazdevno — z namenom, da čim j možno preskrbita to žalostno krajino s pre Velika izbera Pohištva xxxxxxxxxxxxxxxx 1 Javljam slavnemu občinstvu, da sem prevzel Skladišče vina v ulici Farneto štev. 3 od gosp. Gustava Beros „AL PROGrRESSO DALMATO" in da 3em se preselil u ulico Silvio Pellico štev. 8 Imam v zalogi izključno Viška vina navadna in fina v buteljkah oljkino olje, tropinovec, sardine v olju in jajca. IVAN TOM1Ć. xxxxxxxxxxxxxxxx MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske ipforipacije in iztirjevanja ulica Molin piccolo štev. 8 Dopisniki v vseh mestih sveta. H Pohištvo svetlo In temno, spalne in Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Radeče table) VITTORIO DOPLICHER Najnižje cene. Zanolla krojačnica TRST — ulica Tor rente 3 a Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. IVRN ŠElilCH Miche,e Pernarcich urar v Sežani prevzame vsako urarsko delo z garancijo. mizar Trst - ulica Carradori 15 - Trst se je preselil s 24. avgustom v ulico Romagfna 16 Trst, Korzo 26 JJ jj Trst, Korzo 26 Skladišče glasovirjev in prvih tovarn. JKS" CEflE ZMERNE. pianmov Garancija za lO let. Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. 11 VELIKA IZBERA perfcafa, batista in zefirja. Blaga v barvah in č?no za gespe potrebno pitno vodo in se napelje od tu pa j 1 mot|ercj in drobnarine. Srajce za moške, bele in barvane maje, ovratniker zapestnice, __-- rrnsf TT^rl riT-nrl Tn/lo pri P D crn- ' H -i-__/•______r_ hI«.« J«I»»aa l/an rt rt nimoh rlo on ni hoii UnnLlIPPHPP pri vsaj v bližino vasi vodovod. Toda eden go spodov — tako vsaj so pripovedovali sicer verodostojni možje — je po kratkem pre-sv. Ivanu! giedu baje izjavil: rKaj čte s to vodo ? Saj in zabave. platnice (eravate) in izdelano blago za delavce. Vse po cenah, da se ni bati konkurence, priredi v nedeljo,f to ni studenec, to je le navadna luža, z njo ; ie 15. t. m. na Padričah v gostilni g. M.|ne m0remo ničesar^ storiti." In s to izjavo je veliko vrtno veselico s tamburanjem, j bilo vitalno vprašanje Podgrajskega vodovoda pot ero, igro srečolovom in plesom. j kratko malo dosledno rešeno. Pač pa je .Dramatično društvo". Vsi prijavljeni | dvorni svetnik namigoval, naj se zgradi v vasi aaiii (prejšnji in na novo vpisaui) prosijo se j TOdnjak, za katerega stroške bo prispevala vljudno, da pridejo danes (v sredo) zvečer j tudi dežela, (oziroma država ?). b 8. uri zanesljivo v gledališko dvorano j Če je to res, potem je tudi res, da jej Narodnega doma". gospod dvorni svetnik že pozabil, da je tudi | on doma iz Kraške Bele Krajine, kjer so ne- Materijal Za „Narodno delavsko organizacijo" edino pri 1 Prelc iz Komna K 1*40 kako slične vodne razmere kakor tostran ' Gorjancev nad razvalinami gradu Mihovega. Ni tukaj mesto za to, da bi stvar dalje razpravljali. Za ali proti, govori dovolj jasno dokaz, da je g. Pire v pričo veče družbe ob najhujši suši in kljub zgorej navedenim, po neumestnem razstreljanju navstalim oviram našel i3to „groto", ki jo je imenoval eden teh gospodov „navadno lužoa, napolnjeno s sicer dobro studenčino. In če je dane3 res „navadna luža", zaslužuje ta izraz ne po svo ie poslal gosp. iat ro svoto je nabral v veseli družbi. Podružnici družbe sv. Cir. in Met. e poslalo pevsko društvo „Dom" v Repen-*nbiu čisti dobiček Šaljitega srečkanja od -.t5'-Jice dne 18. avgusta t. 1. K 8 34. Obe 6voti hrani upravništvo. za stavbinska dela po jako ugodnih cenah Lodovieo Bastiaiicigr TRST, ulica Solitario 2 ~ Tel. 1654 Skladišče tehničnih potrebščin. Vesti iz Goriške. Razsvetljava v Gorici je pri vsem tem. da imamo v glavnih ulicah do 11. zve .. _ :er elektriko, pod ničlo. Ko se je elektrika'jem bistvu marveč le iz vzrokov že opeto-^a; :la, brlijo otožno plinove svetiljke, katere ! *anc»navedenih. Namreč, da je voda okužena prav kažejo, da je tema. Najžalostneje j ™led okuženih jam, skozi katere se pretaka, e i a z rasvetljavo po ulici, ki vodi z držav- m vsled malomarnega stanja v vrhnem nabi-, nepa kolodvora v mesto. Pokopališčna cesta1 ralniku. Vsemu temu se da danes se odpo-e obrobljena s košatimi drevesi, po enajstih pa! moči z malimi stroški. Treba le jame očistiti, | ne gori nobena luč več: ne razločuje se nič,! razkužiti, vhod zapreti, strogo prepovedati ne zapaža se kupov gramoza, ki tam leže nadaljno metanje mrhovm v take globine ne vidi se luže pri vodnjaku. In vendar pri-| sedanjo vodo v .groti izsesat. nabiralnik haja osebni vlak iz Trsta po polnoči, navadno, obzidati m pokriti, skrbeti za odtok iei snaz-z mnogimi potniki. Ker se na kolodvoru ne *ost Glede pritoka vzgorej m novega od oka dobi voznikov, je pot v mesto dosti nevarna, jpod* pa se treba obrniti na strokovnJaka posebno pa še za kratkovidne. V nedeljo je' i^enena, 1a bi imel do očiti tudi prostor a neki potiSk zadel v kup grušča in se ves gl^m nabiralnik In ce se potem vodovod opraskal po obrazu in rokab. Zakaj ne br- navede vsaj četrt ure pred vasjo, je vse to li n vsaj plinovke in zakaj magistrat ne do- kočljivo vprašanje vsaj v glavnem delu ah loii voznikov k temu vlaki? ^aj za prvi poskus srečno rešeno v blagor prizadetim vasem. Ozirom na naslov tej razpravi konečno .Polaer še nekaj splošnih opazk. Ni stvar avktorja Komisijsko in asentursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst ulica 6aetano Donizetti st. 5 Zastopnik * zalogo uiigalic družbe sv^ Cir. in Metodija, ^ testenin tovarne ZniderSič & Valendičv čokolade, praške "" gnjati ter raznih drugih predmetov. • : Nova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzancsljlveje Informacije Iz trgovskih krogov. I Vesti iz Istre. Občinske v volitve v Puli. ^mm m fmm ■ . „ komisijonar in zastopnik G-ianoni Grlovanni uuca chiozza 45 Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno OraetziiL - Lickt D. R. P. 126-155 (/Aannesman) Beložorna ta«, tatc^i eld^ui ^Tug 'h p^fe«" se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, C1™u_uv . " v i.mh nnr«hi 1 liter netrn-cenah Aoarati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 »vofi »veUotM. V lo uran porabi 1 liter petro-Teja Zaloga pa^a!^panirP^ega stekla in umetnega pahljača, macole iz jekla za kamenome. iasJiiatt11 javlja, da je te dni zavladalo v tega članka raziskovati vprašanje, ali in v Stran IV »EDINObTc St. 251 V Trstu, dne 11. septembra 1907 HOTEL BALKAN 78 nb, ttoktr. C6M "-»»■S HOTEL BALKAN koliko meri je voda, ki se pretaka po tako okuženih prepadih, kakor so tu omenjeni, v kaki zvezi z epidemijami bodisi tifusa, mili-jarije in drugih sličnih bolezni Ni treba biti strokovnjak bakteorolog ; zdrav Človeški razum zadošča da sme tudi lajik z gotovostjo trditi : posebno zdravju prikladna taka voda ni, najmanje pa je okusna. Preiskovanja so že doslej dognala, da se nahajajo v vseh brez-dnih in večjih rupah tako v pogorju Gorjan eev. Beli Krajini, Rasnem, na Straži, Krimu i. dr., torej ravno ▼ krajih, kjer dobiva Dolenjska oziroma Bela Krajina ponajveč svojih voda, celi kupi negnjilih crkovin, ki okužu-jejo ne samo vodo, temveč tudi ozračje dotičnih okrajev. V imenu javnega blagra si šteje avtor v svojo dolžnost, da resno opozori pristojne oblasti na ta dejstva. Odkrita brezdna, dostikrat blizo potov, opasna za ljudi in živino, naj se primerno zavarujejo, dosedanjih nesnag kolikor možno očistijo, prebivalstvu pa pod strogo kaznijo prepove, metati vanje trupla crknjenih živali. Skrbeti je, da ima vsak kraj če že ne dobro, vsaj snažno, čisto pitno vodo ! Kakor pa sedaj Dolenjska stoji glede pitne vode, to je škandal, ki išče svojega para! Književnost in umetnost. Glasbena šola v „Glasbeni Matici" V Ljubljani. Šolsko leto 1907 8 se v dru štveni glasbeni šoli prične dne 18. septembra. Vpisovanje se bode vršilo v soboto 14., v ponedeljek 16. dopoTudne od 9. do 12. in popolne od 3. do 6. ure, v nedeljo 15. in v torek 17. dopoludne od 9. do 12. ure v II. nadstropju društvene hiše v Vegovih ulicah St. 5. Upisovanje v dijaški moški zbor bo v ponedeljek 23. septembra od 6. do 7. ure.— V torek 17. septembra popoludne ob 4. in pol uri naj pridejo vsi redni učenci v pevsko dvorano (II. nadstropje), da se jim ondi naznani razdelitev ur. Redni pouk v vseh predmetih razven dijaškega zbora se prične v sredo 18. septembra. V interesu učencev je, da se z vpisom ne odlaša, ker si more le tisti izbrati ugodne ure pouka, ki se je pravočasno vpisal. Po 17. septembru se vpisujejo učenci le izjemoma še, a zadovoljiti se morajo s tistimi urami, ki so še na razpolago. Učni predmeti. „Glasbena Matica" kakor slovensko glasbeno vzgajališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violinu od prvega začetka do popolne konservatorij-ske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; dalje v so-lopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu, kompoziciji in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje. dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih en-semble-vajah, ki se vrše redno vsak teden, in v komorni glasbi. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Učiteljstvo in vodstvo. Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom gospoda koncertnega vodje Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom g. šolskega ravnatelja Frana Gerbića. Pogoji sprejema: 1. društvenina starišev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenca 2 K ; 3. ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo kontrabas in flavto po 4 K na mesec; b) za solopetje po 8 K na mesec; c) za glasbeno teorijo po 2 K vsako polletje ; č) za harmonijo po 2 K na mesec kakor edini glavni predmet aH kakor postranski predmet poleg klavirja, violine ali solopetja, po 1 K na mesec kakor obvezni predmet za vse učence od 5. razreda klavirja in violine. odnosno 4. razreda solopetja naprej ; d) za kontrapunkt po 4 K na mesec ; e) za kompozicijo po 4 K na mesec ; f) za glasbeno zgodovino po dogovoru ; g) zborovo petje v šolskem zboru po 2 K vsako polletje. Učenci, ki žele da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo ukovino. Odbor. Tujci v hotelu „B a 1 k a n". Na novo so došli dne z o. septembra : Kapar E., trgovec. LJUBLJANA; Grieasler A., Generalmajor, BANJALUKA ; Komparć M., svečenik, OSP; Čežek F., prof, DUNAJ ; Ppinčič M.t prof., GORICA: Sprinter L., zasebnik, BRNO; Fiedler A , trgovec, WEKELSDORF; Fump M., zasebnik, Procbazka I., prof., oba iz LJUBLJANE: Noieternig M., uradnik, BELJAK; Fischer R. oticial, KLAD-RAC ; Woole F., posestnik, LJUBLJANA ; Miindler J., zasebnik. ATENE; Bertfe I., diiak, MEDVODE; Scbuh E.. potovalec, TAUBITZ; de Dewuki'z W , slikar, MONAKOVO ; Back L., uradnik, HAMBURG ; Lugert J., zasebnik, SOLNOGRAD; RoeBsner V., zasebnik, GREDNIG; Kotek F., uradnik, PLZEN; Sedlačnk J., uradnik, INOMOST; Brunner L., potovalec, PRAGA; Scblosner St., potovalec, DUNAJ; Rovis G., trjrovec, PEDENA; Si hlager C., potov., REICHENBACH ; Goli o p T., potovalec, VOLKER-MARKT; čcbierer K., inšpektor, DUNAJ. Prodajo se stavbe bička. Razpolaga denarja na I in II. vkn. ižbo od 4*/t do 6'/0 obresti. Menjava ne remiČnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso Stev. 34. 860 TrnnvelrPflSI vaJenca sprejme takoj večja I I IjUvollClJCI trgovina z mešanim Dolenjskem. Ponudbe pod štev. oddelek Edinosti". blagim na 100u na „Inseratni 1088 Zaloga vina in piva v buteljikah iz zagrebške in puntig-amsk; tovarne s prodajo na drobno za družine edin°~le prf S. KERZEJ Trst ulica Cereria štev. 6. - Drnrfn fO obeša,a< postelje, opra-rlUvU vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2 Idaal vseh vonjav je Kolonijska voda št. 4711 "" Dobi se v lekarnah, mirodilnicab in parfimerijah Edini izd« lovalec Ferdinand MiUhens, c. ir. dTomi salagatelj KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3 Ctonnnrof za nemščino išče službo. Ponudbe OUHIUyr = v GORICI. = > Ugodna lega sredi trgovskega S dela mesta. — Nad 40 na novo \ opremljenih sob. — Velik jedilni ! salon, stekleni salon, obširen vrt, / veranda, klubove sobe, kegljišče. > Izborna kuhinja. — Plzensko in S Puntigamsko pivo. — Raznovrstna \ namizna vina in v butelkah. —i Zm preč. duhovščino separatna soba na razpolago. I Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani £ DEKLEVA. I I i preseljeno iz Lipskega trga 7 Prilika ! ! Okoristite se !! w ttilco Sanit* St. 8, vogal ul. Porporella V ulici Beccherie ŠtCVa 3 j nasproti kavarne Fedel Triestino najdete v veliki izberi je bogato založeno z novim nepre- okvirje vsake vrste in delalnico » kosljivim solidnim in eleg. pohištvom. —s————! za povečanje fotografij JEŽF* Cene zmerne. gž* po najniž ih cenah. >1- ir ■■r1 71, Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi ] Avtorizovana delalnica za električne napeljave 1 T2ST, L&rgo Santorlo Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto J HopeljouG elektr. zvoncev, brzojovov, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. ' Delo se Izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. ...........i ii » ■ n ■■ ii li— VEU Je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi st plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Stekleniea 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI ——■■—■!■........I— PeSUJstr« pO poitnezn po v* e tj u. Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 „ ženske srajco 130 „ „ hlače 160 ,, ženska spodnja krila 40 „ ena peča čipk SČSŠgT" Vse po tovarniških cenah 175 kr. spodnjo hlača za moške 150 ., srajce iz zefirja barvane 190 „ „ is surove Žide za moSke 170 „ rjuha z robom za eno osebo 130 ,, beli prti z robem. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih mineralnih vod ===== Angelo Devetak -- Trst ulioa Aoquedotto 22. — Tel. 1484 Zdravljenje krvi ™ Čaj „Tisočerni cveta (Millefiori m Listi kri ter je izvrstno sredstvo proti onim sluća em, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „fi duc JKori" trst, veliki trg Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da je moj* prodajalnica jest vin in kolonijalnega blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili in vedn* svežim blagom : ulica Belvedere št. 2 Toplo se priporoča lastnik nikola ercegovac. Podpisani um T ali o i Lu iu«tt« T«00bl9 itiv tt TOfln ulic* 8sd Giorgio) otvorll ar ZALOGO VINA n n domačo rako, pridelek la mojih TloograđoT t Bolu (otok Br»4 (b ga prodajam t sođćeklh in iteklenlcah. Ze tam kraj Vas •agotorlja, da i« kakovost najbolja. Da umoitm cenjec'r Odjemalcem jamčiti za priitno vino, sem »kleni!, da ga doblr»nr » originalnih aodooklh naravnost ls mojih klati v IIol«. ta d* ga tako raipoiiljam tudi ni iUaov*nj». Zi krčmarje in gostilničarje primerne cene. ▼ avli, «La n« počutite s Vaio oaročbo bolnim ■« na itneje IVAN CVITANIĆ R ARl/APWSPA pralnica in čistil-DMR niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boe-ar ■U; Acli Tapecirarska delavnica Alberto Benoic Crst, via čiziano Vecellio št. 4 vsprejema vsako Vtpecirarsko delo in tudi popravljanja. - CENE NIZKE. ■ -=r= K J IGO VEZNIC A /VV/N Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & F^glio Trst, Via Porporella št. 5 - ogel Via flelia Sanr Guermo Marco ulica Tivarnella štev S Priporoča stojo zalogo 03'ja in < ki je vedno preskrbljena z najbolj" kranjskim blagom. Prodaja na debel drobno. Pošiljanje na dom. ^olofon Stav. 1664. irjži^i. F. P. UIDIC & Korop. Ljubljana opekarna in zaloga pe£iy ponudijo Tsa^o poljnijno množina patentiranih zarezanih strešnikov Sprejmejo se zastopniki. „Sistem jtfarzoia" (Strangjalzziegel) „Sistem jlfarzola" Barve : a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. IV" Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. Vsaki strešnik se zamore na late prblti ali pa z žico privezati, kar je go tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.