Poštnina plačana ■ Spedizione in abbonamento post. II gruppo
. Leto I. štev. 32
Trst, 29. avgusta 1946
Cena 5 lir - 3 din
UREDNIŠTVO' IN UPRAVA : VIA IMBRIANI 5, I.
ČITAJTE:
Politika atomske bombe.
Slovenski 'izdajalci pred sodiščem.
Za potrebe - ne za dobiček.
Vprašanje nemške vojne industrije.
IfUsli aft "fiauidi dela"
Morda le za poznavalca razmer o tem, kar hočemo povedati, vsaka beseda odveč. Morda, toda kadar se resnica v
hotenje skupine nekaterih držav za dosego in utrditev trajnega miru, kakršnega zahtevajo ljudje, ki njmajo drugih ju-
Fronta demokracije
in fronta reakcije
Maršal Tito o mednarodnem položaju
vsej svoji enostavnosti razgrne pred človeka, mu ne da vest, da ji ne bi, taki kot je, enostavni in vendar nekaterim tako težko razumljivi, še in še posvetil nekak besed. Praksa nas namreč uči, da si resnica težko utira pot preko ovfr, ki jih postavljajo oni, ki jim je ravno potvarjanje resnice osnova za slepljenje in zavajanje * ravnosti od kričečih in perečih vprašanj.
Gre tu v našem primeru za eno in isto, neločljivo enoto, za rnučeniško primorsko deželo, in vendar za dva svetova, daleč vsak sebi. Gre tu v vsej svoji jasnosti za dve fronti, kakor je ilejal maršal Tito, za fronto demokracije in za fronto reakcije, za to kričečo razliko, ki jo predstavljata coni A in B
Tu pri nas, v coni A nam vlada po principih »vzvišene« zapadne demokracije auglo-ameriška vojaška uprava; tam v coni B	si	vlada ljudstvo	s podporo
jugoslovanske vojaške uprave po principih ljudske demokracije.
Po delu	in	uspehih	teh dveh	oblasti
smo v dobrem letu	mogli	pač	dovoli
nazorno preceniti vrednost ene in druge. Prva se nam je predstavila v obliki, ki nima ničesar skupnega s pojmom demokracije,-ki pa ima mnogo skupnega z onim, kar je petindvajset .let tlačilo naše ljudstvo. Težka je sicer taka obsodba,	toda	kako	naj si	mi	in vsi
resnični demokrati na svetu , drugače tolmačimo zadušitev delovanja svobodno izvoljcnjli ^ljudskih ^ odborov, ukinicnje ljudskih sodišč za sojenje fašistov, razpust f nirodne zaščite, sistematično zatiranje Jz krvi vzrasle slovenske šole, grobo oviranje izražanja ljudske volje, zatiranje antifašistov, oproščanje najvidnejših nacističnih kolaboracionistov, okupiranje tovarn in §c neskončno, vedno dopolnjujočo se vrsto zločinov proti demokraciji. Na besede ne damo nič, ker so nas dejanja prepričala o njihovi la/.nosti.
Ves drugačen svet se danes poraja onstran ponesrečene tvorbe imperia lističnih teženj, onstran Morganove linije. Iz sie osnove iz katere ie anglo-ameriška vojaška uprava v coni A ustvarila današnji polkolouialcn svet, se je pod jugoslovansko upravo v coni B razvila v vsej svoji ustvarjalni moči, mlada, ljudska demokracija. In ravno to, čemur je svobodno ljudstvo v coni B prisostvovalo na vseljudskem prazniku v Ajdovščini, ie bila revija uspehdv oblasti mlade' države, katerih bi se lahko upravičeno radostila vsaka »tradicionalno« demokratična država. Obenem pa Je ta revija uspehov na najzgovornejši način razkrila strahoten prepad med cono A in cono B, med anglo-ameriško vojaško upravo in . jugoslovansko, med izrabljeno • frazo lažne demokracije in med mlado demokracijo, tvorbo sproščenih ljudskih množic.
Vse to mislečemu človeku, ki spremlja mednarodna dogajanja v zve/.j z borbo za pravični mir, jemlje vero v pošteno
teresov, kot živeti v miru, v delu, in v ustvarjanju trajnih dobrin.
Ob primerjavi teh dveh tako nasprotujočih si svetov, ki sta v svojem vsakdanjem življenju' vedno pred nami, dobiva vse večje obeležje Izredna, v zgodovini diplomacije brezprimerna gonja proti novi Jugoslavijj.
Spričo vse te resnice postaja ■več kot jasno, da se za 'sramotenjem ljudske demokracije, na kateri temelji nova Jugoslavija, za navidezno »bojaznijo«, da predstavlja nova Jugoslavija, ki se bori le za svoje pravične meje, imperialistično nevarnost za zapad, skrivajo imperialistični načrti le gotovih klik, ki bi jim pravične zapadne meje Jugoslavije s Trstom prekrižale v marsičem račune.
Zmanjšati resnost in upravičenost Jugoslovanskih'zahtev, zavretj vsaj za de-Nadaljcvanje na 2. strani
Marsikaj, kar sc dogaja v poslednjih dneh. je preprostemu, poštenemu človeku, še vedno polnemu groznih spominov minule strašne vojne, nerazumljivo. Kot težka vznemirljiva morti padajo na njegovo dušo vedno bolj pogoste vesti, ki načrtno zastrupljajo ozračje
In vendar je stvar kaj jasna. Na delu so sile. ki jim ni v računu mir, za kakršnega #so se svobodoljubna ljudstva borila in kakršnega si odločno, kljub vsem mogočim oviram reakcionarnih krogov, utrjujejo. Na delu so reakcionarne sile. ki jim križa račune dejstvo, da so se mnoge države iztrgale objemu imperialističnih izžemalccv in postale trdnjave napredka in resnične svobode! V tej
zvezi so prozorni manevri z atomsko bombo, nesramni izpadi z grozilnimi notami Jugoslaviji itd.
Maršal Tito je tako obrazložil sedanji položaj, ko je govoril delavcem na Jesenicah: Danes ee razvija huda borba za mir. Tu no moremo mi sami mnogo napraviti. V tej dobi, ko bi morali u-stvariti mir, ko sedijo za zeleno mizo in razpravljajo o miru. smu prišli do prepričanja, ki nas je globoko pretrslo. Spoznali smo. da nekatere države, ki so šle v osvobodilni vojni skupno z nami, nočejo osvobodilnega miru, marveč imperialistični mir. S tem se ne moremo sprijazniti Vodili smo o-svobodilno vojno ter si želeli o-svobodilnega miru. To pa pomeni, da bodo naši bratje, ki .trpe pod
MIROVNA KONFERENCA V SENCI REAKCIONARA III KAMPANJ
Štirje tedili mirovne konference v Parizu niso prinesli konkretnih zaključkov. Težišče dela se je preneslo na odbore, ki obravnavajo predložene mirovne’ pogodbe. Delo-konference se zavlačuje /. raznimi dodatnimi predlogi in spomenicami. Rešitev iz tega vidijo le v sestanku štirih velikih, ki naj bi odstranili številna nesoglasja in hkrati omilili mednarodno napetost.
Pri analizi zadržanja gotovih držav na konferenci se jasno kaže, kako so nekateri delegati nedostopni za še tako prepričljive in štvarnb dokaze. Tako so Angleži trmasti in ne mislijo umakniti svojih čet iz Egipta. Indije in od drugod. Vkl jub temu pa misli »Times«, da mnoga vprašanja, ki se tičejo Italije in Ijgoslavije. Poljske in Grčije, ne bodo pii-vedla do resne mednarodne krize.
Na drugi strani pa razne države umetno ustvarjajo napeto razpoloženje. Tako so izvajali Anglo-Amerikanci neutemeljen pritisk na Poljsko. Amerikanci sami pa na Jugoslavijo. Komentarji o tem pritisku na Jugoslavijo govore, da še »zlepa ni najti v diplomatski zgodovini takega brezobzirnega pritiska velesile na majhno državo.« I.etalski incidenti so bili namenoma izzvani, saj so Američani v zadnjih dneh še stopnjevali število letal, ki so preletavala jugoslovansko državo in povrhu vsega so poročali še neresnico. Incident so pa potem izrabili za protijugoslovansko gonjo, ki je bila že vnaprej pripravljena. Zanimivo jia je. da se je vse to dogodilo v času, ko je ugled Jugoslavije
na konferenci začel naraščati in je tov. Kardelj postal ena izmed najvplivnejših osebnosti na konferenci.
V 'zvezi z mirovno pogodbo z, Jugoslavijo je Vladimir Bakarič, predsednik hrvatske vlade izjavil:
»Jugoslavija ni mogla pristati na predlagano novo jugoslovan-sko-italijansko mejo in tudi ne na predlog o statutu tržaškega šVobodnega ozemlja. Predlagane
Osnovno vprašanje demokracije je: komu pripada oblast, ali večini, ali majhni skupini? V lem bistvenem vprašanju se najbolj razlikujejo načrti zn statut mesta Trsta Jugoslovanski statut prizna vse suverene pravice prebivalstvu. V splošnih volitvah bi ljudstvo izvolilo ljudsko skupščino, kateri bi bila odgovorna mestna vlada z izvršno oblastjo. Svobod-ua sodišča bi pa bila zajamčena v ustavi.
Anglo-amerikanski predlogi pa stoje na povsem nasprotnem stališču. Po njihovem statutu bi imel vso oblast v rokah guverner in še nekaj ljudi, tržaško ljudstvo pa bi bilo podrejeno in bi se ne vladalo samo preko svobodnp izvoljenih predstavnikov. Tak način vladanja sliči na razne vrste kolonialnih uprav. Tako vladajo raznim kolonialnim narodom, ki zaradi svoje kulturne zostalosti in politične nezrelosti še niso sposobni sami sebe vladati. Ali spadajo
mejo se nikakor ne skladajo z narodnostnimi mejami in skušajo z njimi uveljaviti nekaj takega kakor načelo o ravnotežju sil. Trstu in Tržačanom pa ameriški, angleški in francoski predlog ne (laje ničesar, pač pa daje vse Aulo-Američanom. ker bi bila vsa oblast v Trstu v rokah guvernerja in dveh ali ti eh ljudi, ki bi jih on imenoval. Tržaško ljudstvo pa bi jim bilo podrejeno.«
tudi Tržačani med take vrste narodov?!
Jugoslovanski predlog določa tri službene jezike: slovenski, srbohrvaški in italijanski. Svobodno mesto Trst pa naj sklene z Jugoslavijo carinsko, poštno, brzojavno, telefonsko in železniško unijo. Mesto bi imelo svojo valuto, ki bi bila pa s pogodbo navezana na jugoslovanki dinar. Jugoslovanski državljani bodo lahko svobodno prebivali v mestu. Tržačani pa v Jugoslaviji.
Iz jugoslovanskega pradloga je najlepše razvidna resnična demokratičnost nove Jugosiavije.ki je daleč od vsakega zasužnjevanja. gospodarskega, kulturnega in političnega. daleč od vsakega izkoriščanja. In prav v tem je treba razumeti reakcionarno gonjo proli Jugoslaviji — kajti resnična demokracija vztrajno lomi že zrahljane pozicije navidezne »zapadne« demokracije.
Žan
JUGOSLOVANSKI PREDLOG STATUTA
je veren izraz demokratičnosti nove Jugoslavije
tujcem, združeni z nami v domovini. Težko bo doseči pravičen mir, toda mi se bomo še naprej borili, da ga bomo dosegli. Naše ljudstvo je svobodoljubno in miroljubno. Nihče na j tram ne poreče, da mi želimo novo vojno, nove provokacije. Majhna država, kot je Jugoslavija s 16 milijoni prebivalcev je žrtvovala v tej vojni 1,700.000 svojih sinov in hčera. Kaj to pomeni? To pomeni več kòt vsakega desetega državljana. Danes tej majhni Jugoslaviji nihče ne more reči. da želi vojno po tako strašnih izkušnjah, po o-gromnih krvavih žrtvah in požarih. po brezmejnih izgubah in trpljenju. Naše ljudstvo noče ničesar drugega kot mir, da bi se moglo; v miru mirno razvijati. Medtem pa tras hočejo nekatere imperialistične velike sile obtožili. da nočemo miru, praV tako kot hočejo obdolžiti Sovjetsko zvezo, ki je dala milijone, in milijone svojih najboljših sinov in brezmejne materialne žrtve, Kaj to pomeni? To pomeni, da hočejo oni krivdo za neuspeh zvreči na nas. na tiste, ki najbolj težijo za mirom. Da, mi hočemo mir, a ne za vsako ceno. ker smo ga preveč drago plačali. AR ne plačamo več nith pave za ta; mir, mi nočemo dati niti petji naše zemlje, ki nam po prhvici pripada, mi svojega ne damo. toda želimo mir, želimo najboljše odnose z vsemi državami.
Tovariši in tovarišice, ko danes govorim o državah, ki s0 bile z nami povezane med vojno, danes pa zavzemajo proti nam nekako čudno stališče, ne mislim teh držav v celoti. Mislim samo neko skupino ljudi, ki vsiljujejo svojo voljo narodom teh držav, o katerih nihče ne more reči. da niso demokratično nastrojeni, in želijo mir prav tako kakor Uidi mi. toda reakcija teh držav hoče napačno prikazati dejansko stanje v svetu, hoče jih nastrojiti proti narodom. ki težijo za pravico in mi-, rom.
Danes ni več: dveh front, zapadne in vzhodne, vzhodnih in zapadnih držav. Ne. Daries se postavlja vptjišanje demokracijo ali pa reakcije. Reakcija je v vseh zapadnih državah, prav tako kot jo tudi pri nas. Demokratični elementi so v Ameriki i v Angliji i v vsaki drugi državi. Zato moramo biti danes budni, kot morajo biti budni tudi narodi vseh drugih držav, ki mislijo človečansko, ki mislijo demokratično in ki žele izogniti se novim vojnam avanturam raznih reakcionarnih imperialističnih klik. Danes sta ti dva fronti: fronta demokracije in miru in fronta reakcije ter vojnih pio-vokaterjev. nikakor pa ne dve fronti — zapad in vzhod.
JUGOSLOVANSKA VOJSKA JE OSVOBODILA TO ZEMLJO, DA SE LAHKO SVOBODNO ZBIRAMO POD TEMI GORAMI, KJER HOČEMO ŽIVETI V MIRU
XiwiaM tmOnitk ===r=
2-: =
Čitajte - sodite!
Glasniki ljudstva
»Primorski dnevnik« prinaša izjavo, katero ie dal PNOO /a Slovensko Primorie in Trst kot svoj odgovor na neresnične obtožbe; ki jih vsebuje aiiglo-ameriška nota Jugoslaviji in ki se tičejo položaja v coni A.
V začetku PNOO ugotavlja, da »hoče nota angleške in amerikanske vlade ustvariti videz, da si Zavezniška vojaška uprava prizadeva nepristransko vladati na področju, ki ga ima zasedenega, ne glede na narodno in politično pripadnost njegovega prebivalstva ter hoče obtoževati demokratično ljudstvo cone »A«, da »pod propagandnim vplivom in podpihovanlcm iz Jugoslavije« to prizadevanje ZVU naklepno ovira. Ves razvoj dogodkov od prihoda ZVU na ozemlje Julijske krajine do današnjega dne pa kaže ravno nasprotno: resnično prizadevanje vseh demokratičnih množic iz cone »A«, da najde možnost sodelovanja na res demokratičnih osnovah ter tako ustvari, pravilen odnos med ZVU kot predstavnico zaveznikov in -antifašistov Julijske krajine. Podpisani odbor jo voljo primorskega ljudstva, da sodeluje v ZVU, le* tej večkrat ustno in pismeno sporočil, zlasti šc v svojih predstavki!) z dne 27. juni-nija 19*15., naslovljeni na polkovnika O. S. C. Nelson W. Monforta in z dne 6. septembra 1945., naslovljeni na pol. kovuika Alfreda O. Bowmana, višjega častnika za civilne zadeve pri ZVU.
Vsa prizadevanja pa so biia brezuspešna. Predstavniki demokratičnega ljudstva so dosledno naleteli na gluha ušesa odgovornih organov ZVU in na naravnost žaljivo preziranje vseh predlogov, opozoril, prošenj, vlog in protestov kakršne koli vrste.
Obtožba narodno osvobodilnih odborov in njUiovih, predstavnikov v uvodoma citirani noti, da niso hoteli sodelovati z ZVU, je torej netočna in brez vsake »tvarne podlage.
Potem navaja izjava v 13. točkah konkretne primere, ki kažejo na prave krivice današnjega položaja in zaključuje tako:
V zvozi z navedenim ugota\lja pod-pisani odbor, da ZVU ne izpolnjuje svoje dolžnosti kot začasni upravnik tega ozemlja, da so njeni organi docela pristranski ter napram antifašistom in zlasti še slovenskemu ljudstvu sovražno razpoloženi. Zadržanje ZVU je v očitnem nasprotju /. demokratičnimi načeli, ki so jih postavili veliki zavezniki v času pretekle volne, in ki bi morala služiti ZVU za vodilo. Demokratičnemu ljudstvu Slovenskega Primorja in Trsta ni mogoče očitati drugega kot to, da se bori za najosnovnejše demokratične pravice, da pa se nasprotno to ljudstvo s strani ZVU vedno skuša ustrahovati z množičnimi preiskavami, blokadami celih kompleksov in aretacijami, ki navadno ne pokažejo nikakega rezultata.
Pri tem položaju ne more biti več nikakega dvoma, da se hoče z neresničnim prikazovanjem stvarnega položaja varati mnenje sVetovnc javnosti, kar kaže na razne reakcionarne vplive, ko vidimo, da dobijo neresnič^ ne vesti o položaju v Julijski krajini mesto v noti zavezniških vlad in to Istočasno, ko se na drugi strani na mirovni konferenci v Parizu zelo mnogo Tn gostobesedno govori o miru, pravici, človcčanstu in demokraciji.
Pokmilifskl luroduo osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst.
Misli
ob „paradi dela“
Nadaljevanje s I. strani
sctlctje, čc ne več — da se /berejo pobite reakcionarne silo — demokratični razvoj sveta, ki vztrajno gloda in.i/.pod-kopuje trhle osnove imncrializina jn z novo vojno (atomska bomba) razrušiti spet vse to, kar je osvobodilna . vojna prinesla doslej delu' zasužnjenega sveta, je pravi vzrok in končni cill reakcionarnih kampanj.
Toda v tem boju je premoč na strani demokratičnih sil ju s tein je zajamčena njihova zmaga.
N. 2.
— — 29. avallata
Po N ti ko ''ATOMSKEBOMBE

&oma
Že večkrat smo v času, ko sc pripravljajo mirovne pogodbe z bivšimi sovražnimi državami in ustvarja nova podoba sveta, mogli opaziti, kako poskušajo nekatere velesile doseči svoje, v ostalem malo demokratične cilje za vsako ceno, in da pri tem ne izbirajo sredstev. Reakcionarnim krogom v tel) velesilah ne ugaja, da so nekatere države postale po tej vojni dejansko samostojne in niso več kot poprej njihovi sateliti, o (j njih politično in gospodarsko odvisne, Zato zavzemajo pròti njim vedno neprijaznejše stališče in hočejo sami krojiti usodo bodočega sveta, da bi jih tako prikrajšali zato, kar jim po pravici priliče. Zato odrekajo tudi ti krogi Jugoslaviji pravico do Trsta, čeprav govore — kot je bilo že tolikokrat poudarjeno — vsi človeškemu razumu dostopni razlogi prav nasprotno
Te dni se je začela kot na znak v delu ameriškega, angleškega in francoskega tiska nezaslišana kampanja proti Jugoslaviji. Vodilno vlogo ima ameriški tisk, povod za to kampanjo pa sta nudili angleška in ameriška nota, po katerih bi naj bila Jugoslavija kriva vsega terorja v zoni À, o katerem govori jugoslovanska nota Združenim državam. Toda to ni bilo dovolj. Poseči je bilo treba po močnejših sredstvih, obenem pa zabrisati mučni vtis, ki bi ga lahko imela jugoslovanska nota o stalnem sistematičnem kršenju jugoslovanskega zračnega prostora po zavezniških letalih.
Tako je prišlo do'ameriške ultimativne note jugoslovanski vladi zaradi tega, ker so ju-jugoslovanska letala prisilila amerikanske k pristanku. Istočasno se je silno poostrila besna kampanja zlasti ameriškega tiska proti Jugoslaviji. Amerikanci izražajo svojo užaljenost zaradi dejstva, da si je mala država kot Jugoslavija drznila braniti svoje zakonite pravice, saj so te pravice končno kršila letala Združenih držav, najmogočnejše velesile zapadne poloble, ki ima poleg tega še monopol nad atomsko bombo. In res, list „Daily News“ je zahteval, naj se Jugoslavija kaznuje z atomsko bombo.
Poleti ameriških letal nad jugoslovanskim ozemljem pa niso prenehali. Po vseh incidentih so angleška in ameriška letala brez kakršnega dovoljenja ali predhodnega obvestila še nadalje letala čez jugoslovansko ozemlje. Tako je od 10. do 20. avgusta preletelo jugoslovansko ozemlje skupno 110 anglo-ame-riških vojnih letal, od tega 91 borbenih. Samo 13. avgusta je preletelo jugoslovansko o-zemlje celih 33 letal, od tega 9 lovcev in 22 bombnikov. Kot je poudaril maršal Tito, predstavljajo ti poleti sistematično kršenje jugoslovanskega zračnega prostora, njihov cilj pa je, razkazovanje vojaške moči, ki naj vlije strahu jugoslovanskemu patriotičnemu reakcionarne ostanke v Jugoslaviji. Poleg tega so ta letala fotografirala jugoslovanske
vojaške naprave in čete na zapadnem obniej-nem pasu.
Jugoslovanska vlada je na vsa ta dejstva neprestano opozarjala merodajne kroge v Angliji in ZDA. Edini odgovor na ta opozorila so bili izgovori na slabo vreme, ki ga pa seveiozahodna Jugoslavija že nekaj mesecev ne pozna, obenem pa še Večje stopnjevanje teh poletov. Ko je Jugoslavija branila svoje suverene pravice, je smatrala vlada Združenih držav Amerike za primerno in demókra-tično, poudariti svojo moč kot velesila z ultimativno noto, ki jo nekateri angleški listi primerjajo z ameriško noto pred vojno napoved-jo Japonski. Toda ta nota je zgrešila svoj cilj. Prišla je prepozno, kajti jugoslovanske oblasti so po končani preiskavi izpustile posadko letala, še predno je ameriška nota zahtevala, da se mora to zgoditi v 48 urah.
Viktorov piše v Pravdi, da se je „samo preudarnosti male države Jugoslavije zahvaliti, da se mednarodni položaj ni še zaostril. Ostane pa dejstvo da je velika država izvajala nenavadno surov pritisk na malo državo. Ostane vtis, da je bil ta pritisk v neposredni zvezi z mirovno konferenco in da je imel namen okrniti jugoslovanske pravice v razpravi o vprašanjih, ki zanimajo Jugosla-yijo“. Dopisnik „United Pressa“ se nehote izdaja, ko pravi, da je sedanji spor med Združenimi državami Amerike in Jugoslavije v zvezi z vprašanjem Trsta.
Beograjska „Borba" pa ugotavlja, da prikazuje vsa ta besna kampanja Jugoslavijo kot krivca, ki jo baje podpihuje Sovjetska zveza. Ni ji mar dejstev in mednarodnega prava. Gre za poizkuse splošne poostritve položaja in zastrupljanja ozračja med narodi. Za to govori tudi dejstvo, da sta skoraj istočasno s temi dogodki poslali vladi Združenih držav Amerike in Velike Britanije nenavadno ostro noto tudi Poljski. Ta nota pomeni dejansko umešavanje v poljske notranje zadeve, poleg tega pa kaže obenem z ameriško noto Jugoslaviji, kot pravi Viktorov, v pravi luči odnos anglo-ameriškega bloka 'do malih držav.
Glasovi ameriškega tiska in nekaterih a-meriških predstavnikov pričajo o stalno rastočih tendencah po uporabi politike sile v ameriški zunanji politiki. Predsednik komisije za zunanje zadeve v ameriškem kongresu Blum je izjavil, dar morejo Združene države Amerike izvajati zunanjo politiko z „ostrejših pozicij", „Associated Press" pa poroča, „da so ZDÀ pripravljene na preizkušnjo sil, ki bi zajele celotno stavbo svetovnega miru."
Rožljanje z orožjem pomeni tudi uradno poročilo generala Mac Narney-a, da so u-stavljeni poleti ameriških letal med Avstrijo in Italijo, „dokler ne bo v sporazumu z generalom Morganom poskrbljeno za varnost letal." Točneje se izraža list „Washington
po svetu
r
'rm

O avtomobilu „1500" s katerim so spet hoteli sprožiti nekaj puščic proti Jugoslaviji je „Corriere di Trieste’’ odkril kaj zanimive stvari. Pravili so, da sta pri karambolu avtomobila s tramvajem dve osebi ušle. No, slučaj je hotel, da so eno od teh dveh ujeli in ... v njej so spoznali brigadirja Civilne policije Cerlenizzo.
Mnogo je sedaj izgovorov, toda vendar, igra še ni posrečila.
Holandci pripravljajo ofenzivo na Javi
Indonezijske oblasti so dobile v roke izvirne načrte o vojaških načrtih holandskega poveljstva. Holandci jtnajo namen izkrcati svoje čete na področju Bankiara, od koder sc bodo pomikale v smeri Tan-geranga. Nato bodo čete počele ofenzivo iz Bata-vijc. Po teh načrtih bo postala zapadna Java vojaško središče Holandcev. V načrtu je predvidevano, da bo holandska vojska s pomočjo vojne mornarice presekala Javo na dva dela.
Nemiri, delu Angležev v Kalkuti. Daily Wofker piše: Krvavi nemiri v KaJknti ne pomenijo, da Indija ni sposobna, da bi sc sama vladala, ampak so rezultat dela delegacije britanske vlade v Indiji. Vladna delegacija je namreč storila vse, da bi razplamtela strasti indijskih plemen. Izvajaioč poličko »deli in vladaj« so Angleži veliko obljubljali, a ničesar izpolnili. Najprej so snubili muslimansko ligo, nato pa določili stranko kongresa, da zavzame njeno mesto. Navzočnost angleških čet v Indiji povzroča nc ‘amo spopade, amapk onemogoča tudi sporazum.
Iranci zahtevajo umik Angležev Iz Iraka. List Al Tokadon pravi, da pomeni prihod angleških čet v Iran kršitev iraške neodvisnosti. Anglija mora evakuirati svoje čete j/. Iraka in osvoboditi politične pripornik o.
Nadalje zahteva časopis revizijo ungto-irnške pogodbe, ker dosedanja pogodba ne more služiti kot podlaga anglo-iruskih odnosnic v, ker je Anglija Irak prisilila, da jo ic podpisal. Ta pogodba ie krinka, za katero se skriva angleška okupacija Iraka.
REAKCIJA: TA NESREČNEŽ SI UPA ŠE KLATITI MOJE PTIČE IN DOBRO VE I)\
IMAM ATOMSKO ROM RO
Post", ki zahteva za ameriška letala na tej poti lovsko spremstvo. Kako je torej z očitki agresivnosti, ki lete iz nekaterih krogov proti Jugoslaviji? Ali je agresiven oni, ki brani svoje, po mednarodnem pravu določene suverene pravice, ali oni, ki hoče z uporabo sile izsiliti kršitev 'teli pravic?
Zgodovina narodno-osvobodilne borbe pozna nešteto primerov, ko so jugoslovanski partizani z največjim požrtvovaiijem in ne glede na žr tve reševali zavezniške letalce, ki so bili na svojih vojnih operacijah prisiljeni pristati ha jugoslovanskem ozemlju. To jim je narekoval njihov zavezniški čut in njihovo spoštovanje do narodov, ki so se skupno z njimi borili proti fašizmu. 2e več kot leto dni je od tega, kar so se končale vojne operacije in tisto spoštovanje do zaveznika — soborca v najstrašnejši vojni človeške zgodovine, bi moralo pomeniti tudi spoštovanje njegovih' suverenih, z mednarodnim pravom zajamčenih pravic. To dejstvo bi morala upoštevati tudi velesila kot ZDA do male države, kot je Jugoslavija. Vse drugo je objestnost ali pa namerna akcija v trenutku, ko sc je silno dvignil ugled Jugoslavije na mirovni konferenci in ko so bile pred mednarodnim javnim mnenjem do golega razkrinkane razne profašistične in reakcionarne vlade, kot na primer v Grčiji in Italiji. Belgrajska „Borba" ugotavlja, da nikakor ni mogoče, da jt prav Jugoslavija postala predmet izzivanja raznih okupacijski!) poveljnikov iz Italije in Avstrije in vseh onih političnih in novinarskih krogov, ki jim je svobodna, neodvisna in demokratična Jugoslavija trn v peti. x
1 oda kljub vsemu smo trdno prepričani, da bo tudi ameriško in angleško ljudstvo nekoč spoznalo nevarnost take igre in iskreno ponudilo roko Jugoslaviji, zvestemu zavezniku v vojni, ki je dala toliko žrtev za skupno zmago svobodoljubnih narodov nad fašizmom in reakcijo. -
CR.
M. av#4fc>i« MM*.
Pred vojoškim sodiščem v Ljubljani
sede največji izdajalci slovenskega naroda
V sivd-M. dne 21. ingUidii sc1 Je y l.jul>ljaid /,n-čel oli H UTI zjutraj jauces Jivoti l.coiui Uup-nikii. Ervinu Hiisenuvju.'Kr. Gresorlju Kocmanu. Milku Vizjaku, Dr. Lovru Hacinu in Dr. Mihi Kreku, ki so vsi obtoženi najteži ìli vojnih /.lodinov jnvjti slovenskemu narodu. Prvi dan razprave je prebral predsednik vojaškega so' dišea Dr. Helij Modic obtožnico, kar je trajalo 7. nekaj odmori vse do 1~> nre. V resnobno okrašeni dvorani je vladala ves čas čitanja obtožnice zhrana pozornost.. Štirje obtožnici, .ki so sedeli pred sodnijskni zborom na zatožni klopi. so pazljivo spremljali stavek za stavkom. Leon Kapnik s svojo karakteristično sivo kozjo bradic0 je z nekakšno topostjo spremljal čitanje predsednika sodlsča, Ervin Kbsener je_ sedel nepiv mično z rahlo sklonjeno glavo, Mit-‘ ko Vizjak se je navidezno brezbrižno oziral okrog selie medtem k0 se je Lovro Hacin ne-mirno prekladal na klopi. Sem ter tja si je kdo od obtoženih napravil kako beležko v obtožnico. kal ero je držal vsak svoji izvod v rokah.
Leon Rupnik, slovenski kvizling, priznava
Drugi dnu razprave je potekal v zasliševanju prvega obtoženca iaiona Kapnika, bivšega divizijskega generala bivše jugoslovanske vojske. Nii vprašanje, če je razumel obtožnico, ki jo je prejel že preje v preč Kanje, jo Lemi Kapnik odgovoril pritrdilno.
V zasliševanja Lemi Rupnik )>riziia. da je izdal že (prejšnjo .Iugoslavijo. Kij je IvOin^ndant iitrjevaluib dei, a je še pred kapitulacijo ju-goslovanske vojske izdelal v Zagrebu načrt za organizacijo in formiranje ustaške vojske, da Id si s tem prislužil sprejem v ustaško vojsko. Toda Pavelič ga ni hotel sprejeti ter ga je izgnal iz Zagreba. Ot-z nekaj dni ga najdemo v Celju, kjer se priporoča svojima prijateljima gestapovcema tVestnu in Skobernetu za s|H'e-jcin v kakšno službo. Ker bi bilo zato potrebno pridobiti si nemško državljanstvo, kar bi bilo zvezano z doigotrajninii komplikacijami, se poda na [s»/.iv svoje žene. ki mu je javila, da se s strani Italijanov doslej še nikomer ni nič hudega zgodilo', v Ljubljano. Tu slopi takoj v stik z italijanskimi agenti, z bivšim banom Dr. Markom Natlačenom, z Dr. ( 1 iVgorijein Uožmanom in z visokim komisarjem Kniilijeni Draziolijeiu. Kmalu mu je ponujeno mesto ljubijanskega župana, da til prevaral slovenski narod in dokazal, da nima nobenih posclmiii privib-gàiev, se je dal za kratko dobo prepeljali za kratko dobo v internacijo v «onars. 1*0 svojem povratku iz inlernacije je postal ljubljanski /lipan v službi fašisl ičnega. okupatorja Oli enem je dajal nasvete in izdelal podrobne načrte za usiiešucjšo liorbo prot i navodilo osrolsalitui vojski, kar vse je izročal okupaiorjn. ki je bil nasi tem že s liomocjo bivšega tj ulil lanskega škofa Dr. (Iregorija Ko/inana organiziral tako imenovane »vaške sl raže« alt MVAC fprostovoljna, protikomnui-
Ul» M ;l).
Db kupil ubici ji fiatisi iène Italije je Leon ItinmiOš. dosleden svojemu narodnemu izdajstvu, lakoj poiskat slike z novim gosisatarjem, na-eisi-.ičnini okupatorjem. Verjetno, mn je šla ta služba še lw>li od srca. Saj je bil že' od nekdaj goreč občudovahs- HUterja in njegovega mlei-sl ičnega sistema.
Nemci so ga imenovali ob svojem prUuslit v Ljubljano za šef« pokrajinske uprave. V. tej služld je pomagal olrtoženemu Rbsenerju organizirati slovensko domobranstvo, kateremu je t innovai ludi škof (iregori.j Rožman. t‘ri ols-h -aiH-isegali donioliraiKov Hitlerju in njegovemu " •niškemu rajliu sta bilia navzoča tudi Kupuik ;>i Kožinan. Tozneje je liij Kupuik imenovan za i'išpektouja stovenskega domobranstva in je tako z Rožmanom vred odgovoren za vse neštete /ločine te izdajalske kvizlkuške organizacije. Ob razsulu liiUcrjevskc Nemčije se je z Kbse-nerjevim pi-ivoljcnjein imenoval za šefa »slovenskega iu gorenjskega« domobranstva ter je nato isibegnil, ■ svest si svoje krivde, pred jugo-solviuisko armado na Koroško. Toda njegove izdnjske poti še ni bilo konec. Takoj se je jKi-1111(11'. v sìu/Ihi ustašem, četnikom in drugim izdajalskim .tolpam v inozemstvu ter je nameraval iialiujskati nt-ki- reakeijonarne klike meli zapadiiiini zavezniki za napad na .lugo-
Erviu Ròsener, general SS in policije, vrhovni poveljnik, nemških oboroženih sil za vse okupirano ozemlje Slovenije, ni kompetenten <
Tretji dan razprave je stopil po ponovnem kra jšem zaslišanju obtoženega Rupnika kot drugi vojni zločinec pred vojaško sodišče Ervin Rdsenor. Medtem ko .je Lev Rupnik priznal svojo krivdo, zanika Ròsener sleherno krivdo.
Predsednik sodišča dr. It. Modic razgrne pred obtoženim Ròsenerjem enega izmed plakatov o streljanju talcev ter ga vpraša, čigav je podpis na njem. Ròsener pravi: to je moje ime. Vojaški tožilec mu nato preko tolmača Prečita celo vrsto sličnih plakatov ter ga vpra-Sa. čigav je podpis na njih. Ròsener spet zakrknjeno vztraja, da je to samo njegovo ime. «a vprašanje, zakaj jo dopustil, da se tiska lij ego vo Ime na vseh teh plakatih* se je obloženi Ròsener izgovarjal, da se jo zoper to sicer
SODNIKI VOJAŠKEGA SODIŠČA IV. ARMADE (v sredi predsednik dr. Helij Modic)
nekoč pritožil, da pa nj nič pomagalo. Dvorana je pri tako bednem izgovarjanju bušnila v smeh. Predsednik sodišča je zahtevaj mir ter nadaljeval z zasliševanjem obtoženca. Na vprašanje. kaj je nameraval s slovenskim domobranstvom. je dejal, da ga je uporabljal predvsem zn borbo proti partizanom.
V nadaljnjem zaslišanju potrjuje Ròsener v skladu z obtoženim Rupnikom izdajalsko delovanje škofa Rožmana Informativni urad, volumski organ zloglasnega izdajalskega narodnega odbora, je zbiral podatke o Slovencih, o njihovem političnem prepričanju ter je predvsem vohunil za pripadniki in simpatizerji OF. Ta, urad je izdajal svoje tajno glasilo s podatki o Slovencih, ki je izhajalo samo.v petih izvodih. Kn izvod je prejemal Rupnik kot šef pok lajmske uprave, drugega Hacin kot šef policije, tretjega Ròsener, četrtega šef nemške varnostne policije in petega — škof Rožman. Ròsener je tudi izpovedal, da je imel škof Rožman stike z nemško varnostno policijo. Pri njem se je tudi oglasil Rožman s prošnjo, da bi «prejel v domobranske, edinke še več kuratov. O teb dušebrižnikih pri domobrancih je izpovedal obtoženi Rupnik, da mu -je izjavil njegov sin, da ume jo bolje operirati s strojnico kakor z mnnštranco ter da se je, celo sam. zgražal nad njihovim ogabnim in zverinskim početjem. Vsi ti duhovniki so smeli nositi orožje in so se ga pogosto tudi posluževali. Izdajalski narodni odbor je financiral Iz inozemstva tir. Milia Krek z izrecnim naročilom, da naj se s temi sredstvi plačujejo predvsem borci proti partizanom. Tako razkriva ta proces tesne vezi med izdajalci v domovini in tujini in med okupatorji
Domobranski poveljnik Milko Vizjak se čuti krivega
Kot tretji obtoženec je-stopil pred vojaško sodišče M il ko Vizjak, bivši šef personalnega odseka pri domobrancih m namestnik itovelj-nika. Že pred osnovanjem slovenskega domobranstva se je vojaško udejstvoval kot komandant okrožja šiška, kjer bi morai povezati v enotno formacijo tri izdajalske legije in sicer tako imenovano slovensko, sokolsko in narodno. Nato gii-je Rupnik pritegnil k slovenskemu domobranstvu ter mu poveril v njej organizacijske posle. V nadaljnjem zasliševanju razkriva obtoženi Vizjak delovanje posameznih komandantov v okviru domobranstva, njihovo izdajalsko početje, njihovo sodelovanje z okupatorjem in njihove zločine. Glede zverstev Meničaninove in Vukove tolpe, o katerih so se pritoževali celo Nemci, da masakrirajo ujetnike, ko so se jim že predali, da sekajo.mrtvim
prste in roke. da bi se polastili prstanov, da nečloveško postopajo z ženami in otroci, je sprva dejal, da o tem ni bil poučen, pozneje pa, ko se mu je dokazalo nasprotno, je dejal, da ni mogel proti temu nič ukreniti. Na, vprašanje ali so pri teh zločinskih akcijah bili pijsotni tudj kurati, je odgovoril pritrdilno. Vprašan, kaj bi morala biti njihova naloga, le odvrnil: moralna vzgoja, »Lepa moralna vzgoja!« vzklikne nato vojaški tožilec.
Lovro Hacin, šef ljubljanske poUcije ____	zakrknjeno taji
Ce je bilo na tem procesu, na katerem nastopajo vojni zločinci, katerih izdajalsko delovanje je bilo očito pred vsem svetom, sploh možno kakšno presenečenje, potem je to presenečenje pripravil občinstvu obtoženi dr. Hacin. Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega, je odločno zanikal sleherno krivdo kar je izzvalo po dvorani smeh
....	Za mučenje in umore
na polic,jji, o katerih je vedela vsa Ljubljana, ni vedel santo on, ki je bil šef iste policije, ničesar. Vsa Ljubljana je poslušala skozi cele nocj krike in vpitje pretepenih in mučenih, samo dr. Hacin ni slišal ničesar. Celo izdajalskega Rupnika je vrgel nočni telefonski poziv v/ ulrifive postelje, ,ja je izvršil inšpekcijo na policiji, češ da je bilo na cesto slišati obupno tuljenje. Hacin se izgovarja da pač ni spal na policiji in zato ni mogel slišati ničesar m da ni mogel vedeti, kaj počno njegovi podrejeni. Torej mož, ki je bil v Ljubljani ali lu vsaj moral biti najbolje informiran, ni vedel inti tega, kaj počno njegovi podrejeni na policiji, niti tega, kar je vedela in o čemer je govorila vsa Ljubljana. Neverjetna je zakrknjenost tega zločinca. Svoje početje zagovarja z motivacijo da je bil načelni nasprotnik osvobodilne fronte. Toda še preden je bila ta ustanovljena, sc je postavil v službo italijanskega okupatorja ter postal njegov zaupni agent številka ena. Dobavljal je informacije o Slovencih italijanski kvesturi. ■ pod nemško okupacijo pa je spet postal na Rupnikov in Rožmanov predlog šef ljubljanske policije. Vpe-ìm ■,e. oby<5*no mučenje pripadnikov osvobodilne, fronte, ki so bili v priporu, in je v to «vrbo osnovaj v Ljubljani in zunaj nje več mudine z vso temu pripadajočo aparaturo. Kar se grozovitosti tiče. bi ga lahko primerah z zloglasnim Scarpio iz opere Tosca o katerem je bilo rečeno, da je pred njim trepetal ves Rim.
.	Vladimir Bartol.
t-Nadaljevunje s procesa v prihodnji številki.)
Glas zaveznikov
•„X.*- .	i i,-.	,• —
Cc hočemo spoznati, k»ko izgleda diplomatska zoni a reakcionarnih sil proti novi Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, Poljski iu proti vsemu, kar sc protivi Irazcrski /mudili dctnokraeiii, te dovoli da, bežno pogledamo v tržaško agenturo reakcionarnega trusta »Informacijski« list »Glas zaveznikov«. Med našim liudstvom sicer kroži mnenje, da bi temu listu boli odgovarjal kakšen drug naslov, recimo »Glas sovražnikov Jugoslavije:, kajti ktiub vsemu — med zavezniki se vendar ne gremo tako ...
Toda nat bo že »Glas zaveznikov« ali pa »Glas ijpvražnikov Jugoslavije«, list ie poleg skorai cele prve strani odprl še obsežno rubriko na drugi strani, kjer prinaša, z očividnim ponosom, vso nesramnost reakcionarnega auglu-ameriškcga tiska. Daily Mail« pravi recimo, da sile maršala Tita hladnokrvno koljejo posadke uaglo-ameriških letal. »Daily Graphics pravi, da mora prjti slei ko prej do ob-raduna med Sovjetsko zvezo in zahodnimi demokracijami itd. Res, pravi znanilci miru.
(Med drugim urednik Primož Brdnik ni smatral za primerno, da bi iz razprave proti Rupniku iu ostalini banditom priobčil poročilo, kako ie neki Adolf Ribnikar, bivši lastnik bivšega mariborskega »Večernika« pisal o iz. dajalcu Rupniku kot rešitelju slovenstva, itd.)
Čitajte - sodite 1
»Vočc libera« piše pod naslovom »Mir in pomirieiije« med drugim:
* »Italija ie od vsega začetka pogajanj in sedaj z občudovanja vrednim govorom De Gasperiia vljudnim ljudem in strogim sodnikom pariškega zasedanja, krenjfa s precejšnjo mero razumevanja na pot pomirjenia. Tega se ne more reči o Jugoslaviji, ki je raztegnila in vztrajala na prezirljivem maksimumu zahtev...
Možno ie, da bi s časom o tem razmisljli, kar bi nam dalo boliših izgledov. Ni torej brez smisla De Gaspcrijeva zahteva, naj se rešitev boli perečih vprašanj preloži za eno lelo . .
«ornaleAleato,
»Giornale alleato* le oblavil članek, kj Se slavospev staremu irža-škemu »bošketn«, Clankar vzbuja spomine na lepi, zeleni gozdič in piše:
»Kolika spominov, koliko melau-holiie, siati »bošket«, ki te nj več! Volna ti je odvzela bogato, dolgoletno lasuljo, in ie napravila plešastega . . .
.. . Skupine ljudi so se organizirale z žagami, vrvmi. vozjC-bi in so ustanovile indnsriiio drvarjev. Zasiu žili so dobro ...
Če ue bj bil njegov članek poetičen, bi moral pisec seveda tudi po vedati, da je stari bošket imel ob koncu vojne še skoro tri četrtine svoje lasulje«, ki mu ie tudi ostala vse do 13. junija lanskega leta, in da jo je popolnoma zgnb)l šole pod »skrbno < upravo ZVU.
ZLOČINCI:
RUPNIK
ROESfcNER
VIZJAK
TFACIN
POLJSKA
fe fra dalfylj telkld ^eteldaitL i^aòtai/iila
'Ml/O 6\eCJM \fiOt . ■ .	.. =
Malokateri velik narod je imel tako nestanovitno zgodovino kakor poljski. Stoletja veličine in slave so se menjavala z dolgimi dobami nesreč in suženjstva. Do najnovejšega časa je bila Poljska razdeljena med tri velika in močna carstva; toda vojna med 1. 1914 - 1918, ki je na mah zrušila vse tri prestole gospodarjev Poljske, je zopet povzročila preobrat, ki ni bil nič novega v poljski zgodovini. Vsak vzpon Poljske je nosil v sebi tudi njen padec. Tako se je dogajalo skoro tisoč let in zanimivo je dati odgovor, na vprašanje, kje je vzrok nenavadni zgodovini Poljske! Poljaki so narod, ki šteje okrog 30 milijonov prebivalcev, in vendar so doživljali politično usodo neznatne province. Navadno se trdi, da je temu vzrok neugodna zemljepisna in politična lega Poljske: Bila je namreč neke vrste pregrada med germanskimi državnimi tvorbami in ruskim carstvom, z obeh strani so se trudili zlomiti jo, ali pa jo vsaj spraviti pod svoj vpliv. Nekaj resnice je na tem, toda kdor pregleda, čeprav površno, zgodovino Poljske more spoznati, da je šibkost velikega in zdravega poljskega naroda-zakrivil tisti razred prebivalstva, ki je Poljsko vodil. Poljsko je vodilo plemstvo, nizko in visoko, posvetno in duhovno; vsi ti poljski plemiči so bili egoisti, silno strastni in nepremišljeni, a pri tem izredno naduti in domišljavi, polni prezira do lastnega naroda.
Zgodovina Poljske je bila zgodovina njenega plemstva in šlahte. To se ni spremenilo niti tedaj, ko se je Poljska po prvi svetovni vojni restituirala; isti razred je ostal na krmilu.
Temeljito in globoko spremembo je prineslo šele 1. 1945, ko je poljskt narod vzel svojo usodo v lastne roke. Postal je nosilec in stvarni vodja nove Poljske. Da olajšamo pregled, moremo zgodovino Poljske razdeliti v predjagelonsko, jagelonško in pojage-lonško dobo. Jageloviči pomenijo za Poljsko najsijajnejšo politično dobo. Jageloviči so vladali Poljski od 1386 do 1572; ob koncu njihove vladavine je bila Poljska največja država v Evropi, obsegala je skoro 1,000.000 km2. Toda tudi v tej slavni dobi je Poljska nosila v sebi kali slabosti. Zanimivo je omeniti, kako je vprav prvi Jagelovič prišel na poljski prestol.
Cjudevit Anjon je imel dve hčeri, Marijo in Jadvigo. Da bi poljski plemiči priznali eni njegovih hčera pravico do poljske krone, je sklenil z njimi v Košicah dogovor, s katerim je dal plemstvu vse mogoče pravice. Ta košička „magna carte" je bila osnova kasnejše moči plemstva in obenem vzrok zloma Poljske ob koncu 18. stoletja. Prvi Jagelovič je bil litvanski princ; pokristjanil je sebe in Litvance ter dobil za nagrado za to Jadvigo in poljsko krono. Pri krstu je dobil ime Vladislav; nedvomno je bil pameten in energičen mož, vendar je tudi on delil privilegije šlahti in poleg tega razširil pravice poljskega plemstva na tiste litvanske plemiče, ki so se pokristjanili. Nemškim vitezom, ki so z ognjem in mečem krstili baltiške Slovane je zadal Jagelovič strašen udarec; porazil jih je pii Grùnewaldu, kar je nemške viteze tako oslabilo, da so Vladislavov! nasledniki zopet vzpostavili slovanstvo na Odri.
Ko je dinastija Jagelovitev izumrla, so prihajali na poljski prestol razni kralji. Še pod Jageloviči so imeli plemiči pravo izbirati kralja, toda to je bilo le formalno, kajti na prestol je vedno prišel Jagelovič, ki je bil za nasledstvo opravičen. Ko ni bilo več Ja-gelovcev, pa se je plemstvo prepiralo, nastavljalo različne vladarje, zdaj dobre, zdaj slabe, a kar je bilo najslabše, večinoma tujce. Kasnejši vladarji so vodili Poljsko v vojno z vsemi sosedi, kar je državo popolnoma uničilo. Poleg tega -pa je plemstvo vedno bolj gospodarilo, in ker je plemič imel pravico takoimenovanega veta, hi nikdar moglo priti do kakega pametnega sklepa.
V 18 stoletju se vedno bolj vmešavajo v notranje razmere Poljske tuji vladarji. Katarina Ruska in Friderik Veliki sta spravila na poljski prestol Stanislava Ponj a lovskega. Ta je še poskušal rešiti in vpeljati nekatere reforme, toda šlahta se je uprla in Poljski ni bilo več pomoči. Končno sta Katarina in Friderik Poljsko razdelila. To je bila prva delitev Poljske — 1772, pri kateri je Avstrija dobila Galicijo. Tedaj se je plemstvo vendarle zganilo in dalo neko ustavo; toda nasprotniki ustave so se uprli in sosedi so zopet zmanjšali Poljsko. To je takoimenovanì II. delitev Poljske 1 1793. Tadeuš Koščuško je po tej delitvi dvignil splošen upor, ki je pa povzro-
čil tretjo delitev in 1 /795 so razdelili celo Poljsko. Začasno je v nekem pogledu vstala Poljska 1 1807, ko je Napoleon ustanovil Varšavsko Vojvodino. Po padcu Napoleona je padla tudi Varšavska Vojvodina in dunajski mir (1815) je največji del Poljske prepustil ruskemu carju Aleksandru I. V začetku so ruski carji dali Poljakom precej avtonomije, toda dva poljska upora 1830 in 1862 sta Poljsko povsem uničila. Restituira-
na je bila Poljska 1 1918, foda v njej je zopet vladal plemiški razred, ki se je zbiral okrog desničarskih strank, a od 1 1926 o-krog maršala Josipa Pilsudskega. 1939 je Poljsko napadel Hitler in jo porazil v dveh tednih. Leta okupacije so bila najtežja v zgodovini Poljske. L 1945 je Rdeča Armada osvobodila. Poljsko. Ta letnica pomeni novo dobo za Poljsko, pomeni začetek Nove Poljske.
Kamčatka in Kamcadali
Sovjetska zveza ic pač najmogočnejša .država na zemlji. Razprostira se od Atlantskega do Tihega o-ceana, od Severnega ledenega morja do vroče meje Perzije in srednjeazijskih puščav, da ne govorim o mejah v Evropi in ob krasnem Črnem morju. Vse ima v svojem objemu:	neizmerne nižine in silovita
gorovja (Kavkaz, Ticnšan i. dr.), kraje, ki so neizmerno rodovitni, pa dežele, kjer malone vse leto prevladuje sneg in led; najobsežnejše gozdove in strašne peščene puščave.
Gotovo pa spada polotok Kamčatka k najzaiiimi-vejšim deželam Sovjetske zveze. Razprostira se daleč tani na skrajnem vzhodu te silne države, tam, kjer se že v Tihem - oceanu končuje Azija. Na prvi pogled na zemljevidu se nam zdi polotok, ki se na sćvcru drži svoje mogočne matere, največjega dela sveta, Azije, kaj majhen. Številke pa nam povedo da ie večji	od Italije, in da	se razprostira v dolžino od
juga proti severu okoli 1100 kilometrov in je na najširšem delu 400 kilometrov širok, torej skoraj toliko kakor od Zagreba do Beograda. Na tej dolžini najdemo na polotoku Kamčatka od severa proti jugu prav različne pokrajine. Tam, kjer se polotok drži celine, ie najbolj pusto. Poleti pokriva tam vso deželo do pol metra visok, vlažen mah, tundra, ki je nekoliko	globlje doli vse	leto	zamrznjena. Le	sever-
ni jeleni in njihovi gospodarji, mongolski nomadi Korjaki morejo	tam vztrajati.	Zime so dolge	in	mrzle,
saj je Severno	ledeno morje	že blizu tam	za	čuhot-
skim polotokom. In zopet vztrajajo le Korjaki tudi pozimi tam gori, ker njihovi severni jeleni, ki dajejo svojim gospodarjem obleko in hrano in s kožami tudi	stanovanjc —	šotore, ~	si	sami	iščejo	hrano	s
tem,	da izgrebejo	mah izpod	snega.
Bolj proti jugu se dežela popolnoma izpremeni. Iz tundre se naglo dvignejo visoke gore, ki sc nato vlečejo v dolgih Jancih prav do skrajnega rtiča na jugu. Na vzhodu in na zahodu padajo pobočja mestoma navpično v Tihi ocean oz. v Ohotsko morje. Ne, umorni ruski učenjaki so preiskali deloma tudi naj-samotnejše predele te daljne dežele in našli so že do sedaj v njenem osrčju velike zaklade rud, kakor živo srebro, baker, (deloma celo popolnoma čist), dalje železo, žveplo,	oker itd.
Kar pa daje deželi posebno zanimiv značaj, so številni vulkani! Do sedaj so našteli dvajset ugaslih in dvanajst še delujočih ognjenikov! To pa niso majhni griči, ampak prav nevarni velikani, ki deželo večkrat pretresajo s svojim grmenjem. Posebno sta znamenita divji Siveluč, ki ie 3206 ni visok, in pa Klju-čevskaja Šopka, visoka 4917 m. la vulkan, ki rad zasipa	svoje pobočje	in bližnje	in	daljne	doline	z	ve-
likimi množinami vulkanskega pepela in pošlje od časa do časa v nižave velike reke žareče lave. ki s! prežigajo svojo	strašno pot	skozi pragozdove,	spada
k najlepšim goram na svetu. Ko so mornarji še daleč zunaj na morju in še dolgo ni videti kopne zemlje, pomoli KljučcvskaJa Šopka svoj vedno s snegom pokriti vrh iz morja v nebo. Popotniki ne morejo prehvaliti čudovitega prizora, ko je v dolinah še globok mrak, pa prvi	sončni Žarki	osvctle visoko	nad silni
vrh moleči' ogromni oblak dima nad vulkanom. Nato pa potujejo sončni žarki niže in niže, osvetljujoč bolj in bolj	silna snežena pobočja,	nato velikanske	gozdove niže	spodaj, in končno	šele	preženejo mrak	iz pre-
krasnih dolin.
Res, Kamčatka ima nekatere čudovito lepe doline. Popotniki, ki so videli mnogo sveta jih prištevajo k nallcpsim na zemlji. Tihe reke se vijejo po njih, ob-
sežni, nedotaknjeni pragozdovi, širne trate, ki jih še nikdar ni prestopilo govedo, še širijo ob njih. Rastlinstvo ie neobičajno bujno in lepo, in .povsod gledajo v doline mogočni vulkani in druge slikovite gore. Pravi paradiž za ljubitelje nepokvarjene prirode.
Življenje pa je tudi nenavadno pestro. Le dve živali bom omenil. Nikjer na zemlji ni toliko medvedov kakor na Kamčatki, kjer najdejo v silnih gozdovih varno	zavetje	in	na obsežnih	jasah	mnogovrstne	jago-
de v izredni množini. Važnejši kot medvedi pa so lososi. našim postrvem sorodne, a mnogo večje, zelo, okusne morske ribe. ki sc pridejo drsit v reke polotoka	Kamčatke.	To je pravi	čudež.	Te ribe	prihajajo
v takih silnih množinah, da se dobesedno drenjajo in tarejo v vodi, po kateri plujejo navzgor. Kamčadali jih čakajo običajno blizu izlivov rek, kjer jih love. Toda	to ni	dolgočasni lov	naših	ribičev,	ki	potr-
pežljivo čakajo, da ujamejo kako ribo. Lososov pride toliko, da jih kar z rokami, košarami, mrežami in drugimi pripravami na tisoče na dan zmečejo na suho. Tedaj	je vse	na	delu. Možje	love,	žene pa	z	veliko
spretnostjo čistijo ribe in jih dajejo sušit. V nekoliko tednih so s hrano preskrbljeni za vse leto! K temu rabijo nato le še Jagode, Čebulo neke lilije In nekatera moderna živila, kakor čaj, sladkor, vodka i. sl.
Pač, v gozdovih Je še ena zelo važna žival, ki ji pozimi kljub vsej ostrosti posvečajo Kamčadali mnogo pozornosti; to je sobolj. Izumili so najrazličnejše priprave, da ga ulove, kajti njegova koža je še mnogo boljša in dragocenejša kakor od naše kune zlatice.. —
Ko pa je lov na losose končan, odidejo Kamčadali kmalu v svoja zimska bivališča. Njihove vasi so lesene. Iz mogočnih brun si postavijo koče, v katerih prežive hudo zimo, kajti Kamčatko obliva na vzhodu mrzli tok, ki prihaja od Beringovega morja, soseda mrzlega severa, z zahoda pa se v Ohotskem morju po-' zimi nagrmadi mnogo ledu. Tiho pa v teh vaseh ni. Najvažnejša žival v teh krajih je pes, ki jih mora imeti vsak Kamčadal thnogo, kajti le psi premagajo pozimi vse daljave in težave, ko ob slabi hrani vlečejo sani iz kraja v kraj. Naselbine so redko, redko nase-jane! Saj v vsej	Kamčatki	ni dosti nad 10.000	prebi-
valcev, Raziskovalci morajo včasih dneve in tedne dolgo potovati skozi samote, da pridejo do ljudi. Tam pa najdejo vedno zelo prijazne prebivalce. Malo le na svetu boli dobrodušnih in gostoljubnih • ljudi kakor so Kamčadali. Danes skoraj vsi govore tudi rusko in sc moreš z njimi pogovoriti; njihov pravi jezik pa Ic težak, četudi ima le malo besed. Prebivalstvo živi od okusnih morskih rib, ki se pridejo drsit- v reko, poleg divjačine. Zato tudi niso navdušenj Živinorejci, čc tudi bi mogli po svoji obsežni deželi rediti velike črede živine. Krava ni ravno pogosta žival na Kamčatki. Nek raziskovalec Je bolan obležal v neki vasi. Ker je nenadoma obolel,	ni poznal	razmer	v naselbini.	Prosil
Je za mleko, ker	drugega ni	mogel	uživati — in	ga je
čez nekoliko ur	tudi'dobil.	Nato	ga je dobival	vsak
dan. Ko pa je ozdravel, je izvedel, da v vsej vasi ni bilo ene krave. Šele v naslednji. 15 kilometrov odda-ilcni drugi naselbini so imeli eno kravo. A gostoljubni Kamčadal ni zinil besede o tem in je vsak dan na konju pošiljal enega vaščana po mleko v daljno sosedno vas. To zopet priča o dobrodušnosti in «danosti prebivalstva. In tako je bilo celo pod carsko Rusijo, pod katero je priprosti narod prestal mnogo zaničevanja in trpinčenja. Sedaj se nova oblast vse bolj zanima zn ta maloštevilni in zanimivi narod in mu bo ohranila njegovo svojevrstno kulturo.
Kunaver P.
j	:
j Nekai zantmivih j j pogledov v vazlič- \ ne vede
Pisalni stroj za note.
Nadinženir Rundstatler je Izumil in S dol cnčal svoj pisalni stroj za note. ■ Tak stroj ie že dali časa cilj nešte- i tim tehničnim poskusom. Nadinženir. g lev stroj je na zunaj podoben navad* ■ nemu pisalnemu stroju, njegov notra* S m! ustroj ie pa zelo zapleten.	i
loče na ta stroj pisati, mora biti S podkovan v glasbeni teoriji. Izumitelj ■ je prepričan, da je s svojim novim ■ strojem ustregel 'glasbenikom.
*
Mesto mačke.
V Braziliji imajo v mnogih hišah g dva metra dolgo »mišjo« kačo, ki Jim g lovi miši in podgane, kakor to dela ■ pri nas mačka. Dajalo ji mleka in jo S cenijo stari in mladi.
Alkoholiki v živalstvu.
Da bi preprečil prehlad pri slonih, Jim je dal čuvaj pariškega zveri, njaka nekai vrčev kuhanega vina. Sloni so sc ga napili in se obnašali nato kot pravi pijanci. Zapletali so se in hodili v krogu. Med živalmi jih Ic mnogo, ki ga rade srkajo. Rogači in zlatokrilci se zbirajo okoli soka »krvavečih dreves«, tudi vevericam prija ta sok In večkrat se ga nalezejo:
*
Hrošči — trgovski promet.
V Ameriki lahko naročiš (z posebne farme pikapolonce. Tc hrošče e-porabljajo proti tišem, ki napadajo sadovnjake. Leta 1868. je prišla ko-šcniljka Iz Avstralije v Ameriko, kjer sc je tako razmnožila, da so bili vsi nasadi v nevarnosti. Nek učenjak se je opravil nato v Avstralijo, da iztakne tu njenega naravnega sovražnika. Dobil ga je v neki vrsti pikapolonce. Pripelial je te hrošče domov in v najkrajšem času ni bilo več nobene uši. Od tedni imajo vedno pikapolonico v zalogi.
Vino In pivo ugonabljata bacile.
Po najnovejših dokazih sta vino in pivo zavarovana proti okuženju z nevarnimi bolezenskimi klicami in sicer zaradi alkohola in zaradi ogljikove kisline, ki lu vsebujeta. V navadnem rdečem vinu poginejo povzročitelji logarja po dveh urah. Crno vino pomešano z vodo nima po 12 urah nobenih logarskih klic več.
*
Operacija z godbo.
Neki zdravnik v lekarniški bolnišnici (Švica) je uporabil pomirjajoči vpliv glasbe v kirurgiji. Pw operacijah Z' lokalnim omamljanjem je dosegel, da ni čutil operiranec nobenih bolečin. nasprotno, operacijo sò spremljali ugodni občutki. Duševni vplivi so postali danes že -važni Ci«» nitclji v kirurgijj.
*
Stekleno perilo.
V nekem ameriškem laboratoriju L (Engelhard) so napravili uspešne poskuse za izdelovanje najfinejših steklenih nitk, katerih premer znaša dvajsetihko debelosti človeškega lasu. Te nitke se dajo tkati* in se lahko uporabijo pri izdelovanju parila. Stekleno prejo pozna tehnika že precej časa. Ta preja služi kot izolirno sredstvo zrper vlago, zoper izpre-membo temos.’aiire in ropot.
♦
Belo in ru]avo maslo.
Barva živalskih proizvodov temelji v bistvu na barvilih, ki Jih živalski organizem sam proizvaja. Samo rumene in rdeče barve — karotin! imenovane —’ tvorijo izjemo. Ta barvila sprejemajo živali s svojo hrano, ker jih same nc morejo proizvajati. V majhni množini so ta barvila v rastlinah. Ako odtegnemo kokoši njeno naravno krmo in jo hranimo, recimo z živalsko beljakovino, znese takol Jajce z belim rumenjakom, ker ji manjkajo karotin! za rumenjak. Isto je z maslom. Rumeno maslo prihaja od krav z izdatno rastlinsko hrano, krave brez rastlinske hrane dajajo j belo maslo.

7{oman
VIKI BAUM Posloveni! FRAN ALBRECHT
Kurt Planke je prebil prvih šest let življenja bb Vzhodnem morju, nato pa se je preselil k svojim staršem v Berlin. Tam se je seznahil z Rolandom Heinom. s katerim sta stopila k isti mladinski organizaciji. Čudno je bilo, da so bili vsi ljudje, ki so storili Kurtu kaj dobrega . Židje. Najgloblje obvezanega pa se je čutil do Maksa Lili-ena, ki je bil komunist. Pod njegovim vplivom se je trenutno navdušil za komunizem, toda kmalu je v svojih strankinih obveznostih postal zanikrn in se zopet posvetil glasbi. Njegov prijatelj Roland je bil ves zaposlen v mladinski organizaciji. Na nekem izletu je Kurt opazil, da se je sprl z Gerhardtom. vodjo organizacije..
1 »Mislim, da ni treba posebne bistroumnosti, da bi uganil,« je rekel Roland ošabno. »Saj hočejo vsi • isto. Fantje in dekleta. Neokusnost.« -
Kurt je molčal. Roland se je okrenii in kmalu : nato je zaspal. Kurt je še trenutek poslušal njegovo dihanje, nato je zaspal tudi qii.
•Šele ko je bil Roland že mrtev, se je domislil hladnega in samotnega Rolandovega glasu v temnem šotoru. Tudi on je pripadal povojni generaciji, ki so istospolni ljubezni ni čudila. Nemara je bil to ostanek iz moškega sveta v vojni ali pa je bila ploditvena utrujenost preobljudene dežele. Mnogim se je zdelo to smešno, mnogim tragično, mnogim zanimivo in marsikak snob se je oklenil tega kot mode. Odkar so je zavzela za ta problem znanost, se je preselil iz področja morale v področje bolezni. Kazenska sodba 30. junija, tajne usmrtitve, zelotsko zasledovanie ostalih, vse to je prišlo čisto nepričakovano. Spet je občutil Kurt neko slabost in mrtvaški okus kot tedaj po vojni, ko je prvič jedel meso. Tudi' skupinski vodja Gerhardt je izginil.
Čuden nemir se je polastil Kurta, potreba vedeti,
' pojasniti, dognati, kako se je zgodilo vso; zakaj jo bil Roland, ubit, kdo je to storil. A ničesar ni zvedel. Molk se je kakor globoka, črna voda zgrnil nad usmrčenim
Kos za kosom je razpadaj svet, v katerem je bil Kurt Planke doma. Z atentatom na Maksa Liliona , se je pričelo, profesor Boskowitz se je izselil, prijatelji razkropili, knjige so zgorele in bile prepovedane, še glasba je postala drugačna, še jezik. Ro-, land je bil mrtev, doktor Hain zbežal. Nekaj časa , so še goteie jarke luči v Rolandovi sobi po Cele noči,
; nato je bila hiša prodana za ceno, ki je bila enaka ! prisilnemu odvzemu Prastari okostnjak podpolkovnika von Stettna so prepeljali na voznem stolu v avto in ga odpeljali Govorili ,so, da je Rolandova ' mati v nekem sanatoriju in ni čisto pii pameti. "Plankejevi so zapustili šofersko stanovanje, najeti ; klavir so odnesli in odpeljali z vozom za pohištvo Kurt je sedei s praznimi prsti, ki so postajali pogasi : trdi in so pozabljali Ker je njegov oče. Henrik Planke že zgodaj stopil v stranko in bil dobro zapisan, •se mu je posrečilo spet priti v tovarno. Seveda pa ;:je bila to kemična tovarna in je veljal za neizuče-nega delavca. Mezde so padle in treba je bilo plačevati mnogo dajatev Ali so delavci zadovoljni ali ne, nj nihče vedel, ker se ni nihče razgovoril Vsakdo
■	se je bal vsakogar. Mnogi pa. ki niso bili prej nič, : so postali zdaj nekaj posebnega, na kar so bili lahko ponosni: nemški arijci Ponižanemu ljudstvu je
■	bil vrnien njegov ponos. Potešena je bila potreba, ki je globoko tičala v Nemcu in ki je ostala v de-
■	mokrktični dobi nepoteščana: potreba po pompu, : po' sijaju in visokosti. Po povelju in zahtevnosti. Po disciplini in redu. Po velikih besedah in glasnih •nagovorih Po uniformiranju
Kurt se je večkrat čudil samemu sebi, zakaj se ne mòre podrediti ter biti zadovoljen in navdušen kot milijoni drugih. »Preveč si občeval z Židi«, je reket njegov oče. To je mogoče je pomislil Kurt. Sedél je v kuhinji malega delavskega stanovanja, tuj in nesrečen Mati ga je oštevala z brezdelnežem. Pristopil je v zvezo godbenikov, da bi dobil dovoljenje za d e’o. a. ni našel dela če bi imel denar, bi se preselil z doma. a je bil brez počenega groša OJ» dneh ko je bil vston prost, io romal po muzejih. po akvariju, samo da jo ubil' čas Rila je neka vrsta modrih rib iz iužnega morja, ki jih je utegnil dolgo in dolgo glodati in so nri tem vštaiale v njem krpe klavirskih skladb, ki jih ie prejšnje čase igral. Oh nedeljah je hodij tudi v katoliško cerkve in poslušal zbore in orgle.
Nekega dne so gà aretirali. Prišla je policija in pr'eiskala njegov mali predalnik. Našli so pisma •Maksa Liliena, prepovedane knjige, ki jih ustreljenemu ni mogel več vrniti, podatke da je bil komunist, Mati je jokala, oče zmerjal V bistvu se ni mogel dati Henrik Planke nikoli do dna prepričati, 'la je ta tuji fant njegov sin.
Tri dni je ostal Kurt v zaporu, vsako noč so ga
odvedli iz celice in ga zaslišali. Hoteli so zvedeti imena od njega, naslove sumljivih oseb, komunistični letaki so šli iz rok v roke, odkod prihajajo, kdo jih razdaja? Ker ni imel ničesar priznati, so slabo ravnali z njim Pretepali gà niso, a imeli so dober sistem duševnega mučenja. Tretji dan so ga privedli pred drugega komisarja, prijaznega človeka, ki ga je povabil, naj sedè; mu ponudil cigarete — Kurt je žrl dim vase , kakor. sestradanec -. ga spretno izpraševal. Svoje živce je občutil kot žolco, mrzle in trepetajoče.	-
»Prijazno bomo ravnali z vami, če boste, tudi vi z nami prijazni,« je rekel komisar. Kurt sé je u-strežljivo skrušeno zarežal. Ponudili so mu prosto mesto na Državni visoki šoli za glasbo in zahtevali kot, protiusfugo; naj vse ovadi, kar bi se mu zdelo sumljivega ali državi sovražnega, vsak pogovor, vsako izjavo, bodisi učencev ali učiteljev.
»Saj ne vem, če sem dovolj spreten za to,« je zajecljal Kurt.
»Bilo bi zelo škoda za vas, če nište,« je rekel komisar. Kurt je bil odpuščen z ukazom, naj se v dveh dneh spet zglasi.
Iz ječe je šel Kurt naravnost na stanovanje Itene Hainove. Novi naslov se mu je s čudno jasnostjo pojavil v spominu. Sploh je počenjal vse v neki čudni jasnosti in prozornosti. V zadnjih dva in sedemdesetih urah ga niso nikdar pustili nepretrgoma spati delj kot deset minut, nemara je odtod izvirala mesečna jasnost, s katero je ukrepal.
Kurt je stopal mimo klopi po parku, tudi mimo no-
vo popleskanih, rumenih klopi, na katerih je stalo: Za Žide. Našel je stanovanje v dvoriščnem traktu, gospa Hainova mu je sama odprla, pred kratkim se je vrnila iz sanatorija. Z ginjenostjo, ki je ni mogel zatreti, je spoznal Kurt staro pohištvo, ki je bilo stlačeno v ozki izbi. Gospa Hainova ni bila po svoji vnanjosti nič drugačna kot prej, in v svojevrstni jasnosti, v kateri je bit Kurt, je videl Bolandov lepi obraz, ki je pošastno sijaj iz njenega Malce brez sape, a v kratkih besedah ji je povedal, da potrebuje denarja, da bi lahko prišel čez mejo. »Kam pa, Kurt?« je vprašala smehljaje. Smehljala se je neprestano in tudi to je imelo nekaj pošastnega na sebi. »"Mislil sem — v Pariz,« je rekel Kurt. »Mislim, da je profesor Boskowitz tam — in gospod doktor Hain.«
Gledala ga je še dalje s smehljajem na ustih, z mešanico zamišljenosti in začudenosti. »Zakaj pa hočeš proč?« je vprašala spet. »Drugače pridem v koncentracijsko taborišče,« je rekel samo. Stala je trenutek pre njim in se nato obrnila. »Dala ti bom naslov mojega moža,« je rekla. Podpolkovnik, ki je sedel na svojem stolu, je nestrpno bobnal pri tem s prsti po naslonu. »Mojega moža bo veselilo — imel te je zelo rad.« je govorila gospa Hainova, ko je pisala naslov »Zdi se mi, da se mu godi prav dobro v Parizu.« Vtaknila je pismo v kuverto in vzela iz zaprte šatulje pet bankovcev po deset mark, več Kurt ni smel vzeti s seboj. »Imaš potni list v redu?« je vprašala. »V redu,« jo rekel Kurt. malone začuden nad urejenostjo v svoji glavi. »Vzel sem ga s seboj, ko so me prneli. za vsak slučaj.«
Gospa Hainova ga je spet zamišljeno pogledala. »Vesel bodi, da so ti ga še vrnili.« je rekla, ko je vtikala denar v kuverto. »In čuj. Kurt, — reci mojemu možu, da se mi dobro godi in se dobro počutim — saj dobro izgledam, kajne? Povej mu, pro-Bim. Upam. da boš srečno potoval —« je pristavila z raztreseno vljudnostjo.
Ko je stal Kurt spet. na cesti, je preudaril, ali naj se poslovi od slaršev .Bolje ne’, je pomislil. Njegovo življenje jo šlo zndttie leto tako iz tečrfjev. da je bil videti ta nenadni mesečni beg logičen del vsega.
(Se nadaljuje)
KULTURA
Sovjetski slikarji (	1
: med vojno
Napačno bi bilo, ako bi hoteli zmanjšati pomen izkušeni, ki so si jih pridobili umetniki med to vojno. Prav gotovo je vojna razširila horizont umetnika in mu odprla oči za marsikaj novega, popolnoma različnega od tega, na kar je bil do sedaj navajen.
Dovolj je, če se samo ozremo na dela, ustvarjena ta zadnja leta in vidimo, da jc večina sovjetskih umetnikov izšla iz vojne moralno trdna in bogata na novih izkušnjah.
Ako stopimo v Moskvi#v Galerijo Tretjakov, kjer je ravno odprta velika razstava slik, risb jn kiparskih del, sc moramo resnično začuditi nad intenzivno aktivnostjo slikarjev, ki so že davno prekoračili svoje 60. leto. Ti stari mojstri nočejo počivati na svojih lavorikah, temveč gredo naprej in imajo eno samo bojazen:	to, da ne bodo mogli končati
svojega dela. Leta odpovedi in strahu, skrb za usodo domovine, težave dolgih potovanj med evakuacijo, vse to ni zlomilo njih voljo. Nasprptno, še bolj se jc poglobila njihova želja za življenjem in so hoteli delati z ognjevitostjo iu zanosom prejšnjih let, da bo ves narod slišal njihov glas.
Človek ie bil in je še vedno glavna tema sovjetske umetnosti. Številna grupa slikarjev, med njimi Aleksander in Sergej Guerasimov, V. Elanov, itd. so izbrali za svoja platna zgodovinske osebnosti in eminentne državnike. Ti slikarji se zanimajo za popularne ljudi, za može silne duševne moči, v katerih so značilnosti časa pustile najmočnejše sledove. Ti slikarji pripadajo različnim generacijam in se med seboj zelo razlikujejo.
Aleksander Guerasimov je star 63 let. Je realist in slika na širokopotezen način, ki si ga je pridobil od impresionistov. Ljubi socialne motive. Ustvaril je najboljše portrete Lenina in Stalina. Prej je slikal Stalina v njegovi delavni sobi, na kongresni tribuni ali v Kremlu. tokrat je pa razstavil dvoje portretov generalisima Stalina: na dnu Rdečega trga z obzidja Krcmlina, in na Teheranski konferenci.
Vemo, da spadalo grupni portreti med najtežje. Aleksander Guerasimov ie vnet pionir tega načina slikanja, ki zahteva veliko tchničng znanje in individuelno karakteriziranje oseb. To težko nalogo je Aleksander Guerasimov Častno‘rešil. Posebej je potoval v Teheran, kar mu je pomagalo, da ie dal svojemu delu slikovit čar. S svojo strastno ljubeznijo za močne in sončne barve je naslikal prekrasno orientalsko preprogo, ki pokriva skoraj ves parket v konferenčni dvorani. Osebnosti na platnu je osvetlil z močno in enakomerno svetlobo, kar dale vsem nekak prazničen izraz. Obrazi so zelo dobro zadeti in imajo veliko sugestivno moč,
V. Efanov 'Ima 16 let manj kot Aleksander Guerasimov. Je eden izmed predstavnikov sovjetske slikarske šole. Njegov u-čitelj, znan ruski slikar Kardovski, ga je nauči), da ljubi risbe in kot res odličen risar z neverjetno spretnostjo rešuje probleme težkih kompozicij in stika občudovanja vredne portrete. Njegova platna imajo neko intimno noto, kar ga predvsem loči od Aleksandra Guerasimova. V. Elanov Je razstavil dvoie slik: Krimska konferenca treh velikih in Stalin, Molotov in Vorošilov pri bolnem Gorkem. V prvi sliki se nam pokaže kot umetnik iz akademske šole, v drugi pa kot mojster za psihološke portrete in dramatske efekte.
Sergej Guerasimov izhaja iz iste šole kot Aleksander. Razstavil je veliko zgodovinsko kompozicijo: Pugačeva vstaja. Ta slika predstavila prizor iz kmečkega upora v 18. stoletju, ki ga je vodil pnuli-jan Pugačcv. Sergej Guerasimov si je izbral za motiv srečanje Pugačeva s kmeti. Pugačev v rdečem kaftanu, na belem konju, obkrožen od Kozakov v bogatili kostimih. Pop pred kmečko množico visoko dviguje ikono, kot da blagoslavlja narodnega vodjo. Zlata ikona, pisani kaftani, bel konj, vse to bogastvo barv napravi sliko očarljivo. Kot navdušen slikar sonca in svetlobe jc Sergej Guerasimov vrgel na množico,» Pugačeva, popa in Kozake močno svetlobo, ki oživlja vso sliko, kot bi se videl trepet življenja.
Kot roien kolhoznik ljubi in pozna Sergej kmečko ljudstvo. V njegovih delih sc ,ti motivi vedno ponavljajo. Morda bi se z akademskega vidika dalo njegovim slikam marsikaj očitati, ^ahko bi rekli, da njegove slike nekako niso končane. Toda zato so slikane z živahnim temperamentom resničnega slikarja, in so vse oživljene s kaprlcioznimi sončnimi pegami. In ravno vsled tega sc mora tem neoporeč-
no čednim slikam oprostiti vse pomanjkljivosti.
Glavni motiv E. Bogorodskcga so mornarji v borbi. On sam sc jc v mladosti udeležil državljanske vojne, bil v bojih pri Leningradu in Stalingradu ter jc vsem tem doživetjem dodal nove spomine z raznih potovanj. Tragično sliko »Slava herojem padlim na polju časti« je posvetil sagicmii sinu Vasiliju, ki jc padel v vojni. SIito predstavlja ubitega mornarja obkroženega od matere, kapetana in tovarišev. Sliki jc dal resnično bolesten izraz. Ustvaril je resno in svečano kompozicijo, ki nas nekoliko spominja na klasično Spio.
Korin običajno razstavlja eno samo sliko, ki pa skoraj vedno postane središče razstave. Korin je slikal maršal^ Žukova kmalu po zmagi, zato lina portret slavnosten izraz. Ni niti sledu več o nekdanjem mračnem Korinu. Vsi umetnostni efekti so se podredili glavni misli portreta. Strog obraz, z orlovskim pogledom uperjenim v daljavo, kretnja rok, jasna kontura silhuete, vse nam jasno prikaže veličino predstavljenega moža. Že ozadje samo, v sivem in rdečem, vzbuja v gledalcu čustvo ponosa in prazničnosti.
G. Verejski sledi popolnoma drugi tradiciji. On slika samo portrete prijateljev. Med vojno jih jc napravil 10. Njegovi portreti so skromni, natančni, ne zgubljajo nikoli na svoji umetniški vrednosti, z bogatim ozadjem in dobro izraženim karakterjem predstavljenega.
Kompozicija portreta, drža, glava, portret, vse je zelo naravno. Slikar rad u-jame tredotek, ko človek misli ali počiva.
Med vojno se je smisel sovjetskih slikarjev za krajine zelo povečal. Na razstavi imamo nekaj odličnih slik.
Arkadi! Plastov ljubi visoko travo na pašnikih okolice Moskve, trde bilke zrelega žita, težke snope. On je kolhoznik iz okolice Moskve in le redko hodi v mesto. Kolhoz, ruska narava, to je okolica v kateri je odrasel in ki jo najraje slika. Kolhozniki so ponosni nanj. Razstavil je dvoje slik: prva je polna poleta in veselja. Predstavlja v poznem poletju vrsto koscev v visoki travi, polni cvetja, v o-spredju breza. Druga slika predstavlja zadnje jesenske dni, strnišče, starec z o-troci pri jedi in počitku, ob snopih.
Armenec Martiros Sarian pa uživa čar ravnjn požganih od sonca in v močnih silhuetah planinskih greben. Krajine podredi svoji planinski koncepciji, ki ima korenine v stari orientalski umetnosti. Tudi on jc kot Plastov neločljiv od svojega rojstnega kraja. Slika sončno Armenijo, Araratsko dolino in nje cvetoče sadovnjake.
HmIUiKìaÌ t&aj/iiòld
H. G. Wells
13. avg. je umrl v Londonu znani angleški književnik Herbert George Wells. Wells se je rodil pred 79 leti v Brom-veyu pri Londonu kot sin siromašne rodbine. Že v 26. letu je napisal biološki ipis. nekaj kasneje pa fiziografskega. Pisal je tudi povesti, v katerih je na fantastičen in grotesken način obdeloval znanstveno snov. že v njegovih prvih delih je vidno nagnenje k kritiziranju socialnih razmer.
Predmet njegovih študij? ki jih je dovršil na vseučilišču v Londonu, so bile prirodne vede; že kot študent pa se Je Wells zanimal tudi za socialna vprašanja.
Prvo večje delo, s katerim ie 1 1S95 začel svoio književno delavnost, je bilo »Stroi časa«. V začetku 20 stol. pa posv.cča Wells več pažiiic socialnemu vprašanju iu piše Povesti in romanc socialne vsebine. Napisal ie tudi več razprav o socialnih problemih. Najvažnejša dela iz tega razdobja so:	Kips,
Zgodba gospoda Polia. Novi Maccliia-velii ter študije: Prve in poslednje stvari in Prerokovani«. V teh delih obravnava predvsem probleme iz sodobnega angleškega družbenega življenja.
Wells se je najbolj proslavil s svoio veliko znanstveno trilogijo .Svetovno zgodovino«, ki io ie izdal po preišnii vojni. Kot človek in književnik ie bil Wells napreden. Obiskal ie tudi Sovjetsko zvezo ter objavil o niej neka) prav zanimivih člankov.
tl. O. Wells, čigar dela se odlikujejo po bogastvu znanja in ustvarjalni sili, ie imel velik vpiiv na sodobno kulturno življenje in sodi med najpomembnejše moderne književnike.
6 -
(Mi*
GOSPODARSTVO
Za potrebe • ne za dobiček
Govor maršala Tita na Jesenicah
V	državah s kapitalističnim državnim ustrojem se sedai ukvarjajo s težkimi problemi kako preiti iz vojneua gospodarstva v mirnodobsko. Borijo sc s težavami demobilizacije, ne morejo rešiti problema brezposelnosti, ukvarjajo se s tehničnimi načrti kako predelati tovarne, ki so izdelovale vojne produkte v nodietiu, ki bodo proizvajala za civilne notrebe. Nato so problemi zuttanie trgovine vprašanja valute in obnova gospodarskih z\;<J>. itd.
V	Združenih državah Amerike, Angliji, kakor tudi v drugih kapitalističnih deželah so organizirali zato posebne državne ustanove, ministrstva in posebne komisije, ki se havijo z vsemi problemi, tako teoretičnimi, kakor praktičnimi, ki. se tičejo prehoda iz vojne produkcije v mirnodobsko. O teli problemih je bilo že ne-broi knjig in tudi dnevno časopisje je polno razprav in predlogov, kako naj bi se rešili ti problemi.
Ne rešujejo sc pa vsi ti gospodarski problemi v vseh državah na enak način. Predvsem opažamo, da države, ki niso okusile fašistične okupacije in niso bile razrušene, potavljaio in rešujejo vse te probleme na povsem drugačen način. V
TovariSi m tovarišice! Danes v novi Jugoslaviji,. v našem novem drža vnem sistemu, v novem na. rimi proizvodnje, jo povsem drugačen odnos delavcev do dola in danes lahko mirne duše gledamo v svojo veliko bodočnost. Cim in, tenzivneje danes delamo, toliko hitreje ustvarjamo splošno blago, stanje. Zato, tovariši in tovar.šive. ko mi danes stavljamo pred vas zahtevo, da delate udaru.ško, potem ne delamo ni česa i drugega kakor to, da vas prepričujemo o neoldiodnt nujnosti mlain škega dela v splošno dobro ljudstva, po. seliej pa še za vas same.
Na kratko -sem vam povedal, v čem Je razlika, med preteklim in sedanjim. V sedanji fazi splošnega poleta. ustvarjalnega poleta, ki se odraža ne samo v naših tovarnah, temveč tudi na polju, v naših vaseh in v mestih, povsod, kjer žive spoštovanja vredni državljani Jugoslavije, ki ljubijo svojo deželo, povsod se vidijo o-grotnni rezultati ustvarjalnega
dela. Mi smo \ poldrugem letu izvršili zaradi vašega mierizivne-ga dela in delovnega poleta, za. radi dela naših z»veduili državljanov, ogromno delo in dosegli take uspehe, ki se v stari Jugoslaviji no bj mogli doseči niti v petdesetih letih.
Tovariši in tovarišmo! Tudi to. krat poslavljam pred vas nujno nalogo: delajte z vsemi silami, kolikor največ morete, ker naša dežela mnogo potrebuje. Vi še marsičesa potrebujete in od vas samih zavisi, ali borno uspehe, ki jih želimo doseči, dosegli prej a-li kasneje. To zavist od vas, od vas, delavcev vseh tovarn v Jugoslaviji, od vseh, ki ustvarjajo. Mi v Jugoslaviji stopamo vsak dan vse bolj naprej. V Jugoslaviji je vsak dan vse bolje kot v inno, gib. driigih državah. Mi smo y Jugoslaviji dosegli več, kol je bilo doseženo v kateri koli drugi državi v zapadni Kvropi. Dosegi' smo to, da U danes lahko znižujemo cene raznim izde knm. V
Jugoslaviji smo dosegli, da m'he-ne.niu državljanu, kj in.,če delati, ni treba stradati. V današnji no v j Jugoslaviji laliko vsak dtžavljau dela. je kruha za vsakega državljana. če le hoče delati. V Jugoslaviji ima de.avskj razred to, če. sài- nm ni data nobena druga država, razen Sovjetska Zveza. S konkretnimi primeri smo prepričali delavski razred, da je Jugoslavija dežela deinuiega ljudstva, mesta in vasi. V Jugoslaviji smo lutigli dati v najtežjih dneh, ko smo prevzeti državno gospedar-,,stvo v svoje toke, ko nismo našli nikjer ničesar, razen golih rok in zavesti našega rodoljubnega ljudstva, v čigar prvih vistali je stal delavski ra z reti delavskemu raz. redu boljšo socialno zakonodajo, boljše plače, plačani lelni dopust itd.
Torej, tovariši in tovarišice, nesporno je. da korakamo naprej in da sc ta napredek vidi. Toda od nas samih zavist, it i bo šei 5c h'-treje kot gre danes. Vidite, to mo. rento mi v naši deželi, kjer smo mi sami gospodarji na svojem, kjer je ljudstvo samo vzelo oblast v svoje rake, kjer imamo ljudsko oblast in kjer storimo vse, da dvignemo to, kar je. porušeno, m izgradimo nekaj mnogo bo’jšega.
državah, ki sp bite okupirane govorimo predvsem o obnovi. Obnova pa ne pomeni !c( prehod i/. vojne produkcije uu mirno dobsko, temveč pomeni več. Predvsem ne. pomeni obnova, da se bo povrnito vse Staro in tudi stari socialno gospodarski sistemi izkoriščanju; in prav radi teju povzroča ta prehod iz vojne produkcije v mirnodobsko toliko težkoč v kapitalističnih deželah.
Vse drugače pa je v državah, kjer so S procesom osvobodilne borbe postavili nove socialne gospodarske temelje. Nai-Icpsi primer za to nam je ravno nova, vsakega izkoriščanja oproščena • .Ì n sr ©sfavila.
Značilen in pomemben je v tem pogledu govor maršala Tita na Jesenicah;
Pri nas se ves delavski razred trudi, da dà vse od sebe, da bi mogel čhnprej zgradit j vse, k,ir je porušeno, da bj čimprej mo-, gel ustvariti to in. še več, kar smo imeli pred vojno. Delavci vsepovsod delajo tri mnogi med njimi delajo udarniško. Kn0 od prvih mest zavzemate vi, tovariši 'in tovarišice, delavci na Jesenicah. Kaj pomeni delati udarnišk"? Udarniško delati pomeni, ustvarjati čim več izdelkov, da bi mogli kriti naše potrebe, da bi mogli izgraditi našo deželo. Udar. niško delati pomeni ustvarjati čim več izdelkov in istočasno zniževati proizvajalne stroške; pomeni o-mogočiti najširšim slojem naše dežele, da morejo po naj nižjih cenah dobiti tp, kar jim je potrebno. Udarniško delati pomeni zmanjšati razliko v ceni med industrijskimi izdelki in kmetijskimi pridelki, ki je bila takoj po vojni. Istočasno pa pomeni, približati se še bolj kmetu in okrepiti bratstvo in enotnost, kar le ena od o-snov naše nove Jugoslavije. U-daraiško delati pomeni, ustvarja-ti boljše pogoje življenja ne samo za delavski razred, temveč za vse sloje delovnega ljudstva naše dežele.
Razlika med preteklostjo in sedanjostjo pri nas je v tem, da je nekoč delavski razred delal v to. varni, gledajoč z mržnjo na stroje, poleg katerih je stal Zakaj? Zato, ker.se je zaveda), da bo kapitalistični način proizvodnje, ko bo izdelal dovolj izdelkov, vrgel delavce iz tovarne in.jih pustil brez kruha; zaradi tega jo delavec smatral stroj za svojega sovražnika. Nekoč ste imeli takšen • absurd, da je izobilje izdelkov* pomenilo nesrečo za delavski razred. Ko je bilo izdelano mnogo sredstev za življenje, tedaj je delavski razred oslai brez sredstev, ker je ostal brez posla. Toda danes jo povsem drugače. Danes je ravno nasprotno. Cini več dela, čim več proizvaja, tem boljše pogoje življenja ustvarja za sebe in vse ostale državljane naše dežele. Vklitc, tovariši in tovarišice, v tem je’ razlika. V novi Federativni ,in ljudski republiki Jugoslaviji se danes ni treba bati nadprodukcije. Nekoč se je delalo za dobiček, ne pa za potrebe, nanos se đe'a za .potrebe, ne za dobiček!
Gospodarsko-poliHčni problemi
0 vprašanju nemške vojne industrije
kazala ZDA in Velika »litanija.
Vedno bolj prihaja v ospredje nemško vprašanje, kj sj. d atte s postavlja predvsem kot vprašanje demontiranja nemške vojne industrije in kot vprašanje internacionalizacije Portirja.
Demontiranje nemške vojne (lustrito je bilo v načelu rešeno na Potsdamski konferenci v ju-liju.avgiistu lanskega 18ta, kjer je bilo določeno, da se vsa nemška vojna industrija in industrija, ki služi vojnemu potencialu, demontira in uporabi za reparacije. Bila je to odločitev ogromne važnosti, odločitev ki uteja bodočo obliko nemškega gospodarstva in s tem bistveno vpijva na bedečo gospodarsko strukturo vsega evropskega- kontinenta. Princip, ki je bil »prejet v Potsdamu, je moral kontrolni svet v Berlinu izdelati v podrobnostih. To je bilo delo, ki je zahtevalo natančen popis vse nemške industrijske opreme in opis kapacitete vseli ostalih izvorov nemškega gosja darsi va: bilo je. potrebno odrediti vse industrije, kj služijo vojnemu potencialu in bilo je predvsem potrebno Odrediti vso bodočo produkcijo nemškega gospodarstva, njen uvoz in izvoz. Po dolgih diskusijah je Kontrolni svet 2H. marca t. 1. s'prejel »Načrt, za reparacije in bodoče nemško gospodarstvo«, kj predvideva deim otiranje nekako polovice njene industrije. Demontira se vsa industrija vojnega materiala, iiuum-cije, avionov in morskih ladij. Industrija jekla se omeji na 7A milijonov ton letne kapacitete, od katere se 'bo v prihodnjih letih izkoriščalo le .7,8 milijonov^ ton, z drugimi besedami dobro četrtino one kapacitete, ki jo je . imeia Nemčija med vojno. Močno se reducira mehanična industrija; Nemčiji se zabranjuje izdelovanje težkili strojev, težkih traktorjev, krogljičnih ležajev; industrija železnih konstrukcij, kainijouov, avtobusov, avtomobilov in gradbenih strojev se omejuje na nemške noIranjo potrebe. Dalje se močno reducira kemična industri, ja. Demontira sc skoro vsa industrija umetnega petroleja, umetnega kaučuka, sirovega magnezija in sirovega aluminija ; torej industrijske panoge, ‘ki jih je Nemčija med vojno razvila v o-groumo industrije; samo proizvodnja umetnega bencina je dosegla v Nemčiji tfted vojno krog 5 milijonov fon letno, skoraj toliko kot pred vojno evropska civilna poraba. Ukinja se tudi industrija cele vrste kemičnih proizrdov, predvsem sintetičnega amonijaka Produkcija onih kemičnih panog, ki predstavljajo temelj modemef
kemične industrije. žveplene kisline, klora, karbida, metana. a-zoia se omeji na domače nemške potrebe.
Ta načrt Kontrolnega sveta pomeni popotno sprcmerulK) nemškega gospodarstva. Pred vojno je Nemčija producirata več kot dve tretjini strojev, industrijske opreme, prevoznih sredstev in prevoznih instalacij na kontinentu. Nemško gospodarstvo je zato predstavljalo center evropskega go. spodarstva. Nemški izvoz je ob-.. stojal predvsem iz težkih strojev in investicijskih dobrin. Za bodoče nemško gospodarstvo pa bo značilna lahka industrija in Nemčija bo izvažala predvsem premog, jiotašo, tekstil, jgračke, glasbila, lahki električni material, us. njene izdelke. Male ecroje ke države. predvsem jugovzhodna Kv-ropa, nb bodo več odvisne od Nemčije.
Načrt o reparaciji»' in o bodo. čem nemškem gospodarstvu je sestavljen na temelju študije ki j« upoštevala vse principe postavljene v Potsdamu: da se odvzame Nemčiji njena vojna industrija, ki je. bila ekonomska baza nemškega imperializma, da se pa P° drugi strani — in tudi v tem je razviden značaj potsdamskih določb .— pusti Nemčiji toliko industrije in toliko izvorov za njeno preskrbo, da bo Nemčija kot gospodarska enota laliko preskrbovala samo sel>e in to preskrbovala tako, kot to odgovarja povprečnemu evropskemu nivoju. Pri sestavljanju načrta so prišli na dan interesi posameznih veles». Dooim je Sovjetska zveza zastopala dosledno izvajanje potsdamskih določb in je te določbe tudi dejansko izvedla v svoji zoni, kjer je poleg politične demokratizacije izvedena tudi demokratizacija gospodarstva, demontirana vojna industrija, ukinjeni karteli, 'zvedena agrarna reforma, so v zapadnih zonah prišli do veljave imperialistični interesi zapadniji ve-lesrl V zapadnih zonah so se začele vzpostavljati zveze med nemškimi koncerni in koncerni zapadnih držav in prišlo je celo tako daleč, da so na borzah začele rasti delnice J. G. Farbenindilst.de, • največjega evropskega kemičnega trusta, ki je obenem eden glav. nih vojn ili krivcev. Zaradi interesov zapadnih velesil še do danes niso pričele dobave reparacij iz zapadnih zon, čeprav bi na temelju potsdamskih določb moral biti prvi del teh dobav (takozvane predhodno dobave) končan.
Kot glavni nasprotnik popolnega demontiranja nemške industrije se je v preteklih mesecih po-
Njili časopisje vodi že nekaj mesecev kampanijo z zahtevo, da se pusti Nemčiji čim več industrije in da se «lačni» Nemčiji da možnost za preživljanje. Čeprav predvideva načrt Kontrolnega sveta na temelju podrobnih študij, da bo imela Nemčija dovolj sredstev za življenje s povprečnim evropsk m nivojem, jo Velika Britanija spre. jela načrt z rezervo, da ga je treba revidirati, če bi prišlo do sprememb v zapadnih nemških mejah ali do sprememb v enotnem upravljanju nemškega gospodarskega jiodročja. Beviti je izjavil, da Im prišlo do pojačenja nemirov v Nemčiji če se bo vztrajalo na sistemu nemških reparacij, kot jih predvideva načrt Kontrolnega sveta. «Manchester Guardian» je n. pr. pisal- da načrt nikdar tie bi smel hiti sprejet m da se mora angleška vlada pobrigali, da ne bo izveden.
«
Kot, posebno važen argument proti demontiranju nemško industrije navaja angleško časopisje trditev, da bo demontiranje nemške industrije v predvidenem obsegu otežkočilo obnovo F.vrope. Na ta. argument pač ni treba odgovoriti kajti jasno je da bo evropskim narodom nemška industrija ('Omagala pri obnovi le, ce bo demontirana in prenesena kot reparacije v opustošene evropske države. Prav tako pa tudi ni treba na dolgo razlagati, da za evropske narode ni večjega in bolj upravičenega interesa, kol da se uniči nemški imperializem, ki ga ni mogoče popolnoma uničiti drugače, kot da se mu odvzame njegova gospodarska osnova — vojna industrija.
Kratke za gospodarje
.Ve imputa) rtot-e in volne tirine s mrzli) muto ter je »e jnišraj na prepihu nli i' mrzlih hlevih.
JV,/ pntominjii iluj Unnjein roth' preden potene$r n Intrìdi' usidri*.	-e’
Ne navajaj tirine ne s premrzlo n Indi ti,' preloplo roih).
Ve nn vaja) pred krmljenjem, tc.mveh ined krmljenjem.
Krmi Urino oh (očim doìolerìèm Patii.
M kar ne pokladaj uvele, in-sparjene detelje, da ne povirofM hitrega na penjanju in ga ujeda njo.
Preden izZeneš na pašo vrzi Živini malo suh« krme.
Žrebet, telet, in jagnjei m pati nikoli po rosnih pašnikih.
3*. avgusta Wh».
^KMETIJSTVO
Mešana krmila
Pri nas na Kra.su in na splošno po vsej’ Istri ni leta, ko ne b| suša uničila večin ali manjšo količino Qridelka krme. Navadno primanjkuje našim kmetom vsako leto dobuejsa sena. To glavno govejo krmo poskušajo kmetje nadomestiti z mani vredno klajo iu to pred vsem s slamo ali s korti/nico. Slama, koruznica ali razno listič se navadno meša z različnimi močnatimi krmili (otrobi, tropine). Zrezani, grobi krmi, zmešani z močnatimi kr-nrli «»rinimo re/anie.v S pripravi uniejr iu mešanjem različne krme se pomnoži prebavnost in tečnost krme, obenem dosežemo. da pojedo živali z boljšo, tudi slabšo krmo. Od vseli mešanic in pripravljenih krmil je pri naših kmetih najbolj udomačena uporaba — rezanice.
Slama, uporabljena kot laka je zelo netečim in težko prebavljiva krma z majhnim odstotkom hranilnih snovi. Zrezana sfama in pomešana z drugimi močnatimi krmili je za živino zelo priljubljena krma. Živina, ki navadno razmeče tudi bolj« še seno, jzkoristi popolnoma dobro pripravljeno re zanič o. Siamu «e sme biti rezana prekratko. Za govedo se reže navadilo 3 cm dolgo, za ovce pa 2 cm dolgo slamo, zelo priporočljivo jc pred uporabo rezanteo popariti z. vročo vodo, kateri dodamo tnalo soli. Med suho. težje prebavljivo krmo se zelo uspešno uporablja zrezano korenje. Od močnatih krmil pridejo v poštev otrobi it tropine. Med re-* zanico zrežemo in pomešamo tudi mlado deteljo ali lucerno. S tem mešanjem dosežemo dvojno korist; preprečimo napenjanje živali ( če je samo deteljo) in boljše izkoristimo slabšo krmo. Žival namreč jć mešanico bolj počask in na ta način bolj prebavi krmo. Detelja pa ima mnogo beljakovin in ravno zato se priporoča mešanje s slamo, da se takd* ta dragocena snov - beljakovina — bolj izkoristi.
Pri krmljenju živali z rezanico pa morami) upoštevati sledeča navodilo :
1.	Pripravi le toliko rezanice, kolikor jo pokrmiš v enem obroku, ker jc postana rezanica segreta in taka zelo škoduje zdravju živali
2.	Zrezano korenje, katero imamo namen zmešati z rezanico, ne smemo puščati na zraku, ker postane trdo, neokusno in zdravju škodljivo.
.1. Pokladaj rezanico v čisti posodi. Korito pred uporabo in po uporabi dobro očisti.
4.	Namakanje iu parjenje rezanice zmehča pretrdo in težje prebavljivo krmo. tako da postane ta b-)l) tečna iu prebavna.
5.	Pri namakanju moramo uporabiti le toliko vode, kolikor je more krma popiti. Namakati ne smemo več kot 10-15 nr-
6.	Govedo ue more prežvečiti iu preba-baviti celega zrnja in zato gre mnoge neprebavljenega žrta z odpadki v gnoj. ^a-to ie priporočljivo uporabiti pri rez«*mti zmleto ali še boljše, razdrobljeno žiru. Konjem pa se poklada le cel oves. l.e starim brezzobim konjem, žrebetom ali mladim kouicm ie pr »por očiji ro pokladati zdrobljen oves. ko menjavajo zobe.
Kmetiiski svetovalec odgovana
Vprašanje : Je kaj resnice v tem, da rž povzroča različne bolezni pri živini in da rti priporočljivo krmiti z irlo živino? (A. C. — Brdo).
Odgovor : Rž jc zelo močna krma, posebno za delavne konje. Da jim več vztrajnosti kot oves, ima pa druge slabe lastnosti zaradi katerih ninni živinorejec ne u porobila rži kot krme za domače živali.
Katere so te slabe lastnosti rži? Predvsem je rž od vseh žitaric najteže prebavna. V želodcu močno naraste (sc ra skvasi) in povzroča nevarne bolezni, kot napenjanje, neprebavnost, koliko iu Jr. Sveža rž jc bolj nevarna kot stara. Tudi ržena moka jc škodljiva zdravju živine, ker se v želodcu zaradi svoje težke prebavljivosti skisa in povzroča omenjene bolezni. Krmljenje z ržjo povzroča pri brejih kravah tudi zvrženja. Tudi za svinje jc rž nevarna.
Nekateri kmetijski strokovnjaki so pri svojem opažanju posledic krmljenja ržjo prišli do tegu, da odsvetujejo živinorejcem celo pasti živino po njivah, kjer ie rasla rž.
Kmetovalci pošiljajte vprašanja v naše uredništvo


JLtudmM redna«
Naša beseda mora biti lepa
1 E I Z K U L T U R A I=i
Praznih mladosti, zdravja, mod!
Na. paradi dela, prazniku ljudstva Sioveilskejca Primorja iz zone IJ'<, na katerem si je ljudstvo podajalo obračun dela, gigantski obračun ljudskih naporov in volje, gradnje in obnove, kar je porušila vojna, je ljudstvo v paradi mladosti podajalo tudi obračun fizkulturue vzgoje obračun zdravja in moči svoje mladine.
V Ajdovščini smo videli prve sadove nove smeri, ki jo hodi rizkultuma vzgoja, videli smo na tisoče mladincev	in	mladink,	ki so v	soboto4 ves dan
tekmovali v raznih fizkulturnih panogah, v nedeljo popoldne pa nastopili na skupnem telovadnem nastopu na stadionu. Slovensko Primorje ic v Ajdovščini dokazalo, da sc zaveda novega poslanstva fizkulturc,	da	ve, da je	njegova	moč v zdravi in
močni mladini, ki se ne ustraši naporov, ki zna premagovati	vse	težave, da	je njegova «noč v pleme-
nitosti in srčnosti, borbenosti in sninozatajcvanju mladine. Ljudstvo Slovenskega Primorja iz zone pa je Ha	tej	prireditvi	pokazalo	tudi svojo trdno
voljo hoditi po stopinjah borcev narodno osvobodilne borbe, ustvarjati si lepše in svobodnejše življenje.
Prihiteli so na to prireditev tudi mladinci in mladinke iz zone aA-. Prihiteli so Italijani. Slovenci in Hrvati tn srečni so bili. srečni in razigrani, kajti po 1*1 mesecih, so bili zopet pa če prav samo za dva dni svobodni, združeni s svojimi srečnejšimi brati iz zone vil« in .Jugoslavije, v tekmovanju v raznih fizkulturnih disciplinah.
Biser fi/kulturncga dela dvodnevne prireditve v Ajdovščini, na kateri Ic sodelovalo nad 1.100 tekmovalcev, sta bili novi fizkultnrui panogi — partizanski marš in vseljudski peteroboj. Rezultati: 1. Trsi v času 2.43.31: 2. JA 2.4H.30.
Pri vseljudskem peteroboju so bili doseženi sledeči rezultati: Grupa A, tovariši pod 16 leti 1. II. Bistrica 272.5 točk: grtipa B. nad 16 leti: I. Postojna 270.5 točk, 2. Trst 270 točk. Tovarišice grupa A L Trst: 252, 2. Rakek 242 točk; grupa B: 1. Trst; 2.W; 2. Grgar; 233 točk. Najboljše rezultate med po-
samezniki so dosegli v grupi ^ Gartner Jožef 45.5 točk, 2. Strobolj Milan H. Bistrica 43 točk; v grupi B: 'Dolgan Marjan, Trst: 49.5 točk, 2r dr. Pavlič Marjan, Postojna 47.5 točk. V skupini tovarišic grupa A; Lemut Marija, Ajdovščina; Čermelj Dora, Trst; in Šet Dora, Gorica, vse tri enako številp točk 47; grupa B Komen Dragica, Gorica: 47.5 točk; 2. Kofol Poldi, Grgar, 46.5 točk.
Kolesarske dirke. Na kolesarskih dirkah ic nastopilo 104 tekmovalcev iz zono »B«, Testa in Jugoslavije. V kategoriji športnih koles na progi Ajdovščina—Postojna in nazaj, dolgi 75 km je zmagal Colmali Josip, Zagreb v času 2.15.39 in ena petinka; ^ Štrain Antonio, Trst, isti čas; Kategorija turnih koles na progi Ajdovščina St. Vid, dolgi 25 km: 1. Mauri Antonio, Trst, 51.34 in ena petinka; 2. Polak Srečko, Ljubljana isti čas; Kategorija ženske na progi Ajdovščina Vipava in nazaj, dolgi 12 km: L Marija Olerean, Trst, 31.8.4. petiuke; 2. Gartner Ančka, Ljubljana 31.9.
Štafeta 15X400 m. Sobotni del tekmovanja sc je zaključil ob večernih urah s tekom štafete z baklja-mi na razdalji 15X400 m. I. Štafeta JA 17.47: 2. I rst: J8.38.6; 3. Ljubljana 18.44.6.
Košarka: V fiiuiialr sta se plasirali moštvi lista, ki je v semifinalu premagalo »Svobodo< iz Ljubljane z 37:12 in Reke. ki ic premagala Tržič z 42:21. Linalua tekma med l<čeko in Trstom je bila ena najlepših kar oli ic videla Ajdovščina, obe moštvi sta približno enako močni ter je zmago odločila samo večja hitrost Tržačanov. Tekma sc je zaključila z rezultatom. 24:18 za Trst.
Motociklistične dirke: Nastopilo je veliko Število tekmovalcev iz Zagrebu, Beograda, Reke, Trsta. Ljubljane itd. Tehnični rezultati: kategorija turistov: motorji 250: L Jakšič. Zagreb 52.24; motorji 350 1. Štefe, Ajdovščina 52.12; kategorija motorjev 500 L Simčič, Ljubljana 52.48; kategorija športnih motorjev 250 1. Račič, Zagreb: 55.0.2; motorji 350; Kovačič Trst 48.51; motorji 500 1. Vidmar, I. hib bana 47.56.
To jo Proknaslova postelja. O Drókrustu je znano, da je bil grški razbojnik, ne sodoben razbojnik, ampak eden izmed onih y davnih siarlh casili. V neki soteski je imel postih jo, k j ni bila nikomur prav. Na m posteljo je polagal ljudi, ki jih je bil ujel Ce jo bil kdo prekratek, k a je natezal, re jo bil za posteljo predolg' ga je prikrajšal .s sekiro. Vse pa je nato metal čez skalovje v morje.
Na io Prokrustovo posteljo se človek -spomni, če posluša, kako delamo z dvojino na Primorskem Pri nas redko čuješ kaj drugega kol z dvemi dnevi, z dvemi leti. to se pravi, da rabimo namesto dvojine z dvema dnevoma, z dvema letoma eno stavni) množino
Jaz in žena sva tudi le dva, torej bova sla in ne bomo šli v Vipavo.
Paljer Y trgu živijo dva moja brata. Dva biuta živijo tam je dvojina in množina skupaj, torej nekaj nemqgoùega.
Srečali smo se z dvema znancema in ne z dvemi znanci.
Hes jo sklanjatev nekaterih samostalni-Uov v dvojini težavnejša, toda pomagamo si lahko z zgledom, če sklanjamo števnik dva dveh, dvema, dva, pri dveh, z dvema). Da. boste videli i-azliko. poskusite sklanjali nije. lako imate primer za dvojino in množino pri roki
Prav posebno sklanjatev ima beseda tla. Itabj se samo v množini. Ker večkrat sprav-'la 'ioveka v zadrego, naj navedem vseh fi sklonov po vrsti:
imenovalnik (nominativ): tla rodilnik (genitiv): tal dajalnik (dativ): tlom fožilnik (akuzativ): (la mestnik (tokativ); j>ri tleh orodnik (instrumental): s tli slovenci smo 'ihteli včasih še 7. sklon, zvalnik ali volavtiv. ki se je pa izgubil. Ohranili so se irekatori ostanki, kakor Bože z besede Bog. V pesmi ukrajinskega pašnika Ševčenka, ki (e bil pregnan v Sibirijo in si i« želel v domovino, k Dnjojtru, stoji:
Daj mi. Bože, kadar koli, dasi v starosti, biti na teh gorah okradenih, v mali koči žiti.
Ta Bože se je spremeni! celo v bore, kar še danes rabimo, ne da bi poznali prvotni pomen, n. pr.: imamo bore malo uspehov, bore malo živeža, bore malo pokojnine.
V eerkvj čujete zvalnik še vedno v lila-«ijah: Kriste, usliši nas, Kriste, usmili se nas! (Zvalnik se torej končuje na -e).
Pred leti sem imel priliko slišati šesto* januarskega slovenskega, govornika iz Živ-kovireve-Jeftičeve vlade, ki se ic topil v naklonjenosti do ljudstva. Ves čas je nagovarjal: mili nerode. Istočasno so temu milemu narodu p n fašističnem zgledu zvezali roke in noge in mu zamašiti usta. Mili narode!
Pij sklanjatvi moram še omeniti besedo «*«. ki ima različen pomen, namreč v množini. in je treba pažnjo, da ne zamenjujemo. Oko — oči, to je tisti, organ (del telc-'m. ki.z njim gledamo. Človek ima oči, jia tudi živali. Imamo pa včasih tudi očesa, lo so (isti nadležni izrastki na nogah, po katerih lahko vidimo zvezde pri belem dnevu, takrat namreč, če nam kdo stopi na ■uria očesa. Očesa dobivajo tudi trlo. krompirjeva očesa poznamo vsi. Našteta očesa so torci očem podobni okrogli predmeti. Končno imamo še oka, bodisi na juhi, bodisi na drevesih, rakova oka, ali pa tudi morska oka. V' Karpatih je (»olilo gorskih jezerc, ki jim pravijo Morska oka.
t>i> na neko razliko bi rad opozoril, ker io premalo upoštevamo. Ko začno drevje
zeleneti, poženejo listi. Te liste prav iadi zamenjujemo, s perjem. Taka zamenjava ni dovoljena. Perje imajo samo ptiči in ptičje perje nima ničesar «kupnega z drevesnim listjem. Če kdn. napiše: drevje se je ovilo v perje, peresa so lepo zelena, ne loči peresa od lista Samostalnik list uporabljamo le še za papir Drevju,* ki ima iglice (borovec, smreka, macesen, jelka), pravimo iglasto drevje, kratko iglavci, drevju. ki ima liste (hrast bukev lipa itd), pa listnato drevje alj listavci. Nikdar pa še ni komur kolj padlo v glavo, da bi jih imeno-val peresovei,
Jože Pahor.
Skrivnost Kleopatrine smrti
Neki ameriški profesor, strokovnjak v proučevanju egiptske zgodovine, se posebno zanima .za življenje kraljice Kleopatre in za njeno skrivnostno smrt. Legenda namreč pravi, da si je Kleopatra, potem ko je spoznala, da se pred Rimljani ne bo mogla več rešiti, nastavila na prsi strupeno kačo in tako umrla vsled zastrupljenja. Pred emrtjo pa je baje še sprejela rimske zastopnike. Ker pa zgodovina omenja, da so našli Kleo. patro mrtvo v sobi polno dima, je profesor mnenja, da se je kraljica zastrupila z ogljikovim monoksidom t j. plinom, ki se razvija pri tlenju oglja. Ni namreč verjetno, kot pravi legenda, da bi bila Kleopatra sposobna sprejeti rimske odposlance še potem, ko jo je že pičila strupenjača.
••••••«••••••••••«•••••••••••«••••••••••••••••••••••••C
Pomagaite | brezposelnim *
Rešitve agenlc
Kvadratnu trojica: 1. Reka: 2. Epir; 3. kita; 4. Arabija; 5. Iran; 4». Java; 7. analiza; 8. Igor; 9. Zoru; 10. Aras.
Prtmikalttica
Komolec
kopanje
kolobar „
platina
ribolov.
milijon
.	udarnik
Premikaj besede lako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Lc-ta po-vedó: 1. krui ob Soči, 2. kruj ob Reškem zaliv», 3, krai ob Dravi.
Pregovor
jablane, volk, lonec, napad, sreda, pleče, oddelek, reva, mesar
(Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke J)
Por e (niča
B. K. Svetina
Kaj je ta mož?
Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorskega dnevnika. Trat.
Zenski kotiček
•f / v
Gosoodinjski nasveti
Marmelada« rezine. Na desko pripravimo pol kilo-grama enotne moke in zamesimo vanjo 10 dkg surovega masla ali 8 dkc masti, 10 dkg sladkorja, imtio soli, eno jajce in poldrugi /.«vitek pecilnega praška. Dodamo še toliko mleka, da naredimo mehko testo,	ki ga gladko	tbdelamo.	Pustimo	sa
Pod skledo počivati eno, ali vsaj pol ure. Nato tia razdelimo na	dva dela in razvaljamo	na dve,	e-
nako veliki podolgasti plošči. Eno ploščo položimo na namazan pekač in ga tenko namažemo s poljubno marmeladi) in pokritemu z dniKO ploščo, pomažemo /. raztepenim jajcem in pečemo v ncprc-vročl pečic»	kake pol ure.	Ohlajeno	zrežemo	na*
primerne rezine. Ce mogoče	šc toplo	potresemo s
sladkorno moko
Sirov kolač. Iz 15 dkg moke, 10 Uku masla, 6 ■dkg sladkorja in enega" rumenjaka naredimo krhko testo, ga razvaljamo v okroglo krpo in spečemo svetlorimieno v tortnem modlu. Medtem vmešamo en cerrt kg sira. dve /lici sladkorja in dva rumenjaka. To namažemo tia pečeni kolač. Naredimo iz treh beljakov trd sneg, med tega primešamo dve ali tri žlice sladkorja in razmažemo povrhu sira in postavimo še /a nekaj minut v pečico, da sneg porumeni.	*#
Gobice v, kisu. Za * vlaganje v kis vzamemo le majhne jurčke, če so pa malo večji, jih razpolovimo ali zrežemo na štiri dele. Očistimo jih prsii in preplaknemo v mrzli vodi. Potem jih prevremo v precej slanem kropu in odcedimo na situ. Nato jih prevremo v potrebni količini vinskega kisa, ki
ga odišavimo z nekaj zrni popra, lovonevim listom in olupljenimi drobnimi šalotkami. Ohlajene vložimo v kozarce, da so pokrite s kisom. Postavimo jih na hladno. Čez nekaj dni prilijemo po vrhu nanje za pol prsta olja, pokrijemo s celofanom in zavežemo.
LJUDSKA MODROST V PREGOVORIH
Dobro piro žganje, zbogom pamet. Eden siva, drugi para.
Glad je najboljši kuhar.
Gost v hišo, Bog v hišo.
Hitro zalet o je dvakrat prijeto, a Hodi se z bikom bost, ce moreš! Hudobnež se boji svoje sence.
Ima dolg jezik ko krava rep.
Ima jezik ko kala pik.
-Iskra zažge velik ogenj.
jelena ^obilica
(P. Bažov)
Ib, kratkem premolku je neznanec dejal:
»Nn, dečki, kateri od vas je najmočnejši?«
'lo vprašanje je bilo v naši trojici že davno rešeno. Njen poglavar je bil izvoljen. S Petkom sva takoj pokazala na Koljuško:
»Evo, stričke, on je.«
»Tale? Najmanjši, pa najmočnejši?«
»Re« je tako. Oba naju je vrgel po tleh in pri palici naju je pretegnil. Imenujemo ga Medvedek.«
»Medvedek«, se je nasmehnil neznanec. »No, torej, pa pridi bliže. Tu sem se postavi, poskušal bom, koliko si močan.« Položil je obe roki Koljuški na ramena, pa jih takoj spet dvignil.
»Ne, nič se ne poda. Dečki, vi pojdite naprej, jaz se bom vlekel za vami.«
»Ti ne moreš hoditi?« je vprašal Koljuška.
»No, no, Medvedek, ne morem...«
»So te morda obstrelili?«
»Ce boš mnogo vedel — boš hitro ostarel. Pojdi, fWMinj.«
»Vsaj tvoj škorenj bi lahko nesel.«
»To lahko.«
Neznanec si je pokril kapo. Pod njo sc je prikazal velik samokres. Porinil je samokres v levi jopičev žop, legel na desni bok, stegnil se kar je mogel, prižel ranjeno nogo k zdravi, oprl se z rokami na zemljo in potegnil naprej.
V	gosto zaraslem grmovju smo našli vijugasto, z zelenjem prepleteno, vendar široko stezo. Videlo se je, da so po njej hodile krave, kadar so pasli v tem predelu gozda. Steza je pripeljala na peščeni rtič, o katerem nam je govorila tetka Nastazja. Brod in izhod pioti domu sta bila pred nami.
Mimo dvojne straže.
Petka je šel prvi na rtič in nam takoj nato sporočil :
»Tš . .. tš... bolj tiho! Govorjenje se sliši...«
Prisluhnili smo. Res so prihajali neki glasovi, a tako nejasni, da je Koljuška ugovarjal:
»Tebi'samo zveni v Ušesih, Pelka.«
. »Kajpada. Prisluhni bolje, čuj..,«
V	tem hipu smo dovolj razločno slišali smeh.
Petka je stekel k ranjencu, ki se jo s trudom
in potihoma, počivajoč vsako toliko, vlekel po kravji stezi.
»S tri ek o, tam se sliši razgovor. Mnogo...«
»Na tem bregu?«
»Ne, na tem ne, ampak bolj daleč.«
»No‘dobro, poslušal bom sam, a vi mirujte.«
Ranjenec je prilezel fio brega in začel prisluškovati.
»Nekje se razgovarjajo. Ni tako blizu. Po vodi prihaja semkaj. Vseeno treba tla smo mirni, da nas ne zapazijo lido bi hotel prvi na brod?«
Nobeden ni imel namena čakati, vendar je bil Petka prvi. Bil je že v votli in sc je hvalil:
»Kako izvrstna voda! Skoraj topla.«
»Bolj potiho, dečki! Ne delajte trušča. Če je globoko, je boljše, da se vrnete«, je svetoval ranjenec.
Brod je bil dober, samo na enem mestu, v bližini tega brega, je bilo vseeno globoko. Tu niti velikemu človeku ne bi bilo mogoče prebresti.
Ko smo se zbrali vsi trije na drugem bregu, ter šklepetali z zobmi od mraza, smo takoj ugotovili:
»Ne, on ne bo mogel prebresti.«
»Pregloboko je. Kako naj prebrede?«
»Koljuši sega prav do grla. Kam torej?«
(Nadaljevanje sledi.)
-1/—C it-
Parada udarniškega dela
fki. Z ^ ® T j.. WWrf «:W¥vM
v Ajdovščini

E Z
%r'*"
M'
w- ■
■m
' ■
m ' -
M