2018, letnik 11. št. 41 mavrica KOLOFON: Založnik: SKD Istra Pula, Držićeva 2, 52100 Pula, Hrvatska Ime publikacije: Mavrica 2018, letnik 11, št. 41 Urednica: Maja Tatković Diklić Uredniški odbor: Klaudija Velimirović, Danica Avbelj, Danica Bojković, Mirjam Pram Lektoriranje slovenskega jezika: Mateja Klemenčič Oblikovanje in grafična priprava: AIKO, Maja Cerjak s.p. Tisk: Tiskara Nova Fotografija na naslovnici: Advent v Zagrebu, Zdenko Mlinar Fotografija na zadnji strani: Pomlad se prebuja Naklada: 300 izvodov Mavrica je glasilo društev: SKD Istra Pula SKD Oljka Poreč SKD Ajda Umag Uradne ure Skd Istra Pula: Uradni dnevi: 10.00 – 12.00 razen ob četrtkih: 16.00 - 18.00 Facebook ime: Skd Istra Pulj Spletna stran: www.skdistra.hr Prispevke za Mavrico pošljite na: slovenci@skdistra.hr Glasilo sofinancirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Savjet Republike Hr- vatske za nacionalne manjine, Mesto Pula Fotografije: Če ni drugače navedeno so fotografije last Skd Istra Pula, ostalih slovenskih društev v Istri, Fotolie, Slovenske turistične organizacije in drugih internetnih virov. No, dragi bralci Mavrice, tale pa je debela! Toliko dogodkov le v treh mesecih … Za začetek, preberite intervju z novo, maja izvoljeno predsednico Zveze slo- venskih društev na Hrvaškem, reško Slovenko Barbaro Riman Plazibat. Njena mladost, ambicioznost in profesionalna pot bodo zagotovo vplivali na dolgo- ročni razvoj vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Naš zbor Encijan je nastopal na mnogih prireditvah: peli so v Franciji, Avstriji, dvakrat v Sloveniji (Rogaška Slatina in Brežice). Tradicionalni julijski nastop Encijana pri nas v mestu pa je žal odpadel zaradi Svetovnega nogometnega pr- venstva, a nič ne de, saj nas bodo razveselili septembra. Za nami so tudi dobro obiskani 2. Dnevi slovenskega filma, ko smo si lahko ogledali tri filme novejše produkcije ter dobro, staro filmsko uspešnico »To so gadi«. Letos mineva stota obletnica smrti Ivana Cankarja, zato so učenci dopolnilne- ga pouka slovenščine pripravili nekaj prispevkov. Prav zaradi tega dogodka so bili na zaključnem izletu v Ljubljani in na Vrhniki. Tudi v umaški Ajdi so tudi bili pridni, poslali so nam kar štiri prispevke. Člani- ce kreativne delavnice so letos branile barve našega društva na 5. Festivalu mulitkulturalnosti, kjer so na svoji stojnici predstavile vse, kar znajo ustvariti. Zaključili bomo s prijetnim in veselim Čezmejnim srečanjem, ki je bilo letos na Platku, ter s tradicionalno poletno glasbeno šolo citer in violine. Vsem želim prijetne počitnice. Do naslednje Mavrice, Maja Tatković Diklić, urednica 04 Intervju Barbara Riman Plazibat – nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 08 Dogodki v društvu 8 Encijan na četverodnevnoj turneji po Francuskoj i Luksemburgu 10 Dvodnevno gostovanje Encijana u Rogaškoj Slatini 11 Drugi dnevi slovenskega fi lma 12 Govorimo slovensko 12 Ivan Cankar 21 Učenci DPS obiskali Ljubljano in Vrhniko 22 Iz drugih društev 22 Primorska poje 2018 v Umagu 24 Muca Copatarica v Umagu in Novigradu 25 Gostovanje Ajdine folklorne skupine na Reki 26 Proslava 7. obletnice SKD Ajda 28 Dogodki v društvu 28 5. festival multikulturalnosti 29 11. slikarska kolonija v Turnju 30 Pavlova hiša Bad Radkersburg 31 Dobrodošli doma 33 Ajdovke sodelujejo na Dobrodošli doma 35 Čezmejno srečanje na Platku 37 Razstava slikarske delavnice 38 Citrarski koncert 40 Violina kraljica inštrumentov 41 Tri slastne sorodnice 43 Dogodki v mestu k kazalo 4 1. Izvoljeni ste bili za predsednico Zveze slovenskih društev na Hrva- škem. Kaj to pomeni za vas in kaj vas bo vodilo pri opravljanju te funkcije? Za mene osebno, kot tudi za dru- štvo iz katerega izhajam (Slovenski dom KPD Bazovica), izvolitev po- meni ogromno čast. Imam občutek velike odgovornosti in včasih, ko si ukradem nekaj minut miru, se sprašujem, ali bom zmogla. V teh trenutkih pa se zavedam, da imam podporo članov društva – pred- vsem članov upravnega odbora, predsednika Slovenskega doma KPD Bazovica Zvonimira Stipetića, podpredsednice dr. Jasmine Dla- čić, tajnice Eve Ciglar – brez njiho- ve podpore niti predsednica ne bi mogla postati. Imam tudi podporo članov drugih slovenskih društev na Hrvaškem. Zelo sem hvaležna, da so mi zaupali to funkcijo in iskre- no upam, da jih ne bom razočarala. Kaj me bo vodilo? Ljubezen do slo- venskega jezika in kulture, ki jo čla- ni slovenskih društev na Hrvaškem zelo uspešno negujemo skozi raz- lične aktivnosti. Želja, da se naredi še nekaj v smeri pridobivanja tistih pravic, ki jih pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem imamo po hrvaških zakonih. Upanje, da bi Slovenci na Hrvaškem postali bolj vidni tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji, za kar so zelo pomembni mediji. Rada bi, da se odprejo večje možnosti, ko gre za učenje sloven- skega jezika v hrvaških institucijah (učenje po modelu C). Rada bi, da bi se člani slovenskih društev kot tudi drugi pripadniki slovenske skup- nosti, ki niso vključeni v delovanje slovenskih društev, zavedali, kako pomembno je ohranjanje sloven- ščine in slovenske kulture. Izjemno pomembno se mi zdi, da se naši otroci in vnuki tudi naučijo sloven- skega jezika. 2. Kaj za vas osebno pomeni funk- cija predsednice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem? Zakaj ste se prijavili? Kaj vas je motiviralo? Ali ste si mogoče začrtali kakšno po- sebno nalogo, za katero menite, da bi jo mogli narediti kot predsedni- ca Zveze? Kot sem že omenila, pomeni izje- mno čast in odgovornost. Za pred- sednico Zveze sem kandidirala, ker je znotraj Slovenskega doma KPD Bazovica obstajala želja članov, da bi se Zveza vrnila nazaj na Reko in Mlada znanstvena razisko- valka, ki se ukvarja s sloven- stvom na Hrvaškem je maja izvoljena za novo predsedni- co Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Preberite kakšno vizijo razvoja Zveze ima in kako bo izpeljala vse, kar načrtuje. Maja Tatković Diklić b INTERVJU arbara Riman Plazibat nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman Plazibat, nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 5 INTERVJU arbara Riman Plazibat nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem s tem namenom smo začeli iskati osebo, ki bi to dolžnost prevzela. Ko je dr. Jasmina Dlačić obljubila, da bo sprejela podpredsedništvo, ker medve že vrsto let zelo dobro sodelujeva in se dobro razumeva, je bila ta odločitev, malo lažja. Tudi tajnica Eva Ciglar vedno pomaga in takrat je obljubila, da bo tako tudi naprej. V stavbi Bazovice de- luje tudi EU korak, organizacija za prijavo projektov, kjer je trenutno zaposlena Natali Iskra. Tudi ona je ponudila svojo pomoč v smislu pri- jave projektov (dodatno iskanje fi- nanciranja) in drugih aktivnosti, ki so pomembne za dobro delovanje Zveze. Tu je še veliko število dru- gih posameznikov, na katere lahko računam v vsakem trenutku, za kar sem jim iskreno hvaležna. Najbolj pomembno se mi zdi, da se društva odprejo mladim ter da bi s skupnimi moči poskušali najti na- čin, kako jih pritegniti. Za sedanje stanje glede vključevanja mladih niso kriva samo društva. Mislim, da je kriva tudi Slovenija s svojo poli- tiko do zamejcev. Čeprav podpirajo projekte, ki vključujejo tudi mlade, je celotna situacija med Slovenijo in Hrvaško takšna, da danes na Hr- vaškem ni popularno biti Slovenec. Žal, mladi na Hrvaškem ne poznajo sodobne slovenske kulture (mladih in perspektivnih pisateljev, glasbe- nikov …), ali česa podobnega, kar bi jih pritegnilo, da se vključijo v delovanje slovenskih društev na Hrvaškem. Tema o mladih je zelo kompleksna in zelo pomembna. Vsekakor je treba delovati smeri pridobivanja mlajših članov. So tudi druge teme, kot je boljše medsebojno komuniciranje, obve- ščanje, informiranje o dogajanjih v društvu, problemi dodatnega finan- ciranja. Pogosto imajo člani društev odlične ideje, ki jih ne morejo ures- ničiti prav zaradi slabih finančnih sredstev. Pa tudi že omenjena boljša medij- ska pokritost aktivnosti slovenskih društev na Hrvaškem, tako na Hrva- škem kot tudi v Sloveniji. Pogosto imam občutek, da smo nekako po- zabljeni. 3. Ste raziskovalka, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vpraša- nja. Od kod interes za to znanstve- no področje? S čim se natančno ukvarjate pri svojem raziskoval- nem delu? Na Filozofski fakulteti na Reki sem končala zgodovino in hrvaški jezik in sem vedela, da hočem nadalje- vati z doktoratom iz zgodovine. Nekako je bilo samoumevno, da s študijem nadaljujem v Ljubljani in ne v Zagrebu. V oktobru leta 2005 sem vpisala doktorat na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri mentorju dr. Božu Repetu. V tem času sem spoznala dr. Vero Krži- šnik-Bukić, ki je obiskala Slovenski Nova predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman Plazibat na pra- znovanju 7. obletnice delovanja SKD Ajda iz Umaga 6 dom KPD Bazovica na Reki. Kmalu za tem je bil tudi razpis za mlade- ga raziskovalca na INV v Ljubljani. Od leta 2006 sem zaposlena tam. Izjemno sem ponosna, da sva sku- paj z dr. Sonjo Novak Lukanovič, direktorico INV Ljubljana, s podpo- ro ministra Žmavca uspeli odpreti enoto INV na Reki v marcu 2017. To je prva in edina znanstveno-raz- iskovalna institucija na Hrvaškem, ki raziskuje tematike povezane s slovenstvom na Hrvaškem. Ukvarjam se z raziskovanjem pred- vsem zgodovine Slovencev na Hr- vaškem. Vendar to ni samo zgo- dovina Slovencev na Hrvaškem, to je tudi del hrvaške zgodovine in slovenske zgodovine. Žal se tega ne zavedajo niti hrvaške niti slo- venske institucije. Zgodovina na Hrvaškem je včasih še vedno zelo zaprta in vanjo ne sodi zgodovina manjšin, čeprav je ta izjemno po- membna za razumevanje hrvaške zgodovine pa tudi za razvoj druž- be, v kateri danes živimo. Žal je ne priznajo. Za določene pomembne etape v zgodovini pa se sploh ne ve, ali se noče vedeti. Te tematike so še neraziskane: slovenski rudarji v Labinu, izgnanci v času druge sve- tovne vojne (nad 9000 jih je bilo iz Slovenije izgnanih v Slavonijo in so se potem vrnili nazaj v Slovenijo po 1945), številni učitelji, ki jih najde- mo od obmejnih prostorih, vse do Splita in Dubrovnika. Recimo v pa- zinski gimnaziji pred prvo svetov- no vojno so delovali številni slovenski učitelji, eden od njih je bil tudi Saša Šantel. Slovenski duhovniki, ki so delovali po celotni hrvaški, eden od njih je bil tudi Leopold Jurca. Pa še Anton Mahnič in Josip Srebrnič. Slovenski umetniki na Hrvaškem, bilo jih je veliko, danes pozabljeni od slovenskih in hrvaških raziskovalcev. Nekaj se premika, vendar zelo počasi. Pri raziskovalnem delu se pogosto soočam s dejstvom, da Slovenci na Hr- vaškem niso prioritetna tematika, pri prijavah znanstveno-raziskovalnih projektov pa je težko pridobiti sredstva prav zato, ker se Slovence na Hr- vaškem obravnava kot skupino, ki je dobro sprejeta (intergirana), ki se je prilagodila, ni getoizirana, nima socialnih ali drugih težav. Prav zato so trenutno v Sloveniji (in tudi na Hrvaškem) bolj znane alesandrinke kot Slovenke, ki so prihajale na Hrvaško zaradi ekonomskih razlogov. Ni jih bilo malo. Predvidevajo, da jih je bilo med obema svetovnima vojnama samo v Zagrebu nad 10.000. Take ženske so bile v bogatih meščanskih družinah čistilke, guvernante, gospodinje itn. Takih in podobnih tematik pa je veliko. Področje slovenstva in položaj Slovencev na Hrvaškem sta izjemno slabo raziskana, kar prinaša mlajšim generacijam še ogromno dela. 4. Kaj menite o delovanju slovenskih društev na Hrvaškem? Kaj je dobro, kaj pa bi lahko bilo še boljše? Ali menite, da smo dovolj povezani med sabo? Ker vem v kakšnih pogojih nekatera slovenska društva na Hrvaškem de- lujejo in ker vem, da gre predvsem za prostovoljstvo, iskreno občudujem njihovo delo in se »jim divim«. Danes je za vodenje kulturno-prosvetnega društva potrebno takšno znanje, kot bi imel podjetje. Imam občutek, da je vse izjemno birokratizirano. Nekatera društva delujejo odlično in res ob- čudujem energijo članov in njihovo voljo do dela. Delajo nekaj pomemb- nega in lepega. Prepričana sem, da vsako društvo deluje toliko, kolikor je v njihovi moči. Vsi vemo, da je vedno problem financiranja ter tudi prostorov društev. Za- gotovo bi nekatera društva še boljše delovala, če bi imela lastne prostore. Svetujem, da se poskusijo čim bolj odpreti in sodelovati s hrvaškimi inšti- tucijami. Vsako društvo ima svoje želje in ideje in treba jih je spoštovati. Pomembno je poskusiti pridobiti določeno število otrok in mladih, ki se bodo v društvu dobro počutili in tudi ostali. Omenila sem, da lahko ima- mo lepe stavbe in prostore, a če jih nimamo komu zapustiti, potem je to velik problem. Mislim, da bi morala biti slovenska društva med sabo še INTERVJU 7 bolj povezana. Zavedam se, da smo geografsko oddaljeni, vseeno pa verjetno obstaja kakšna možnost boljšega povezovanja, predvsem z modernimi načini komuniciranja. Zdi se mi, da so slovenska društva v Istri med seboj dobro povezana in sodelujejo ter se podpirajo. Mislim, da bi morali delovati v smeri, da se medsebojno bolj povežemo, saj bomo na ta način dosegli enotnost, potrebno za izboljšanje položaja na Hrvaškem. Na ta način mogoče re- šimo določene težave posameznih društev. Z odprto komunikacijo se lahko rešijo številne težave. Če bomo sodelovali, nam bo lažje ter mogoče dosežemo tisto, kar kot posamezna društva ne moremo. 5. Kaj menite o skrbi Hrvaške za slovensko narodnostno manjšino, kaj pa o skrbi Republike Sloveni- je za svoje zamejce oz. izseljence. Kaj je dobro, kaj pa bi bilo lahko še boljše? Ko gre za skrb, mislim, da bi vedno lahko bilo še boljše in da je še ved- no prostora za izboljševanje situa- cije. Mene osebno zelo moti to, da ne vidim ali je pripravljen nekakšen dolgoročni načrt (akcijski načrt), kako pomagati Slovencem na Hr- vaškem. Vsak minister na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki pride, ima svojo vizijo kako sode- lovati s Slovenci v zamejstvu in iz- seljenstvu. Smer delovanja je zato vedno drugačna. Da bi izboljšali situacijo Slovencev na Hrvaškem je potrebno delovati kontinuirano in dolgoročno z natančno določenimi cilji. Na Slovence na Hrvaškem ne morejo in ne smejo gledati kot na Slovence v Italiji ali v Avstriji. Smo v slabšem položaju, nimamo dvo- jezičnih šol, nimamo slovenskih gospodarskih združenj in številnih drugih institucij, ki jih ti imajo. Ko gre za pravice, ki jih zagotavlja Hrvaška, moram reči, da smo včasih tudi sami krivi, da nismo dosegli vsega, kar bi lahko. Zakoni so dob- ri, uveljavljenje določenih pravic pa gre izjemno težko. Mislim, da so to občutili vsi, ki so nekaj hoteli narediti za Slovence na Hrvaškem. Birokratizacija je izjemna in vse se ustavi že na lokalni ravni. Osebno sem si skupaj z gospo Mar- jano Mirković, gospodom Borisom Rejcom, predsednikom Sveta slo- venske skupnosti Mesta Reka, s predsednikom Slovenskega doma KPD Bazovica Zvonimirom Stipe- tićem in tajnico Evo Ciglar izjemno prizadevala, da bi ponovno zaživelo učenje slovenskega jezika v okvirju otroškega vrtca na Reki. Potekalo je dve šolski leti in se zdi, da od sep- tembra ne bo več. Obljubljali so nam, da bodo naredili program za celodnevni vrtec, vendar niso. Po- tem se je pojavil problem kadra, saj ni bilo zainteresirane vzgojiteljice, ki govori slovensko … Cel kup težav. Zdaj samo pričakujemo, kako se bo odvilo. 6. Mladi ste, izobraženi, ambici- ozni, mati treh otrok. Ali menite, da bosta vaša mladost in energija lahko prinesla kaj osvežujočega v Zvezo? Kako si jo predstavljate na koncu vašega mandata? Moja družina, moj soprog in moji tri fantje ter stari starši so zelo po- membni zame in me močno pod- pirajo. Ker imam otroke, vem, kako jih je včasih težko prepričati, da se naučijo vsaj ene slovenske besede. Razumem druge starše, ki ne uspejo prenesti slovenskega jezika naprej. Moj najstarejši otrok v vrtcu, kjer so se učili o kulturi manjšin, ki ži- vijo na Reki, ni hotel peti pesmi Na planincah. Zdaj jo poje, a takrat, ko je cela skupina pela, je samo sedel zraven in jamral, da on tega ne bo počel. Vem, koliko energije je pot- rebno, da bi se naučil slovenskega jezika, da bi se slovenska kultura prenesla naprej. Prav zato so slovenska društva na Hrvaškem izjemno pomembna. Brez njih bo to težko in skoraj ne- mogoče. Ne vem, ali mi bo uspelo prenesti energijo (če jo sploh imam) in to željo, da bi naredila nekaj pozitiv- nega. Ne vem, ali bom uspešna, saj to ni odvisno samo od mene. Tu je izjemno veliko dejavnikov, enega od njih, in sicer najbolj pomemb- nega predstavljajo člani in vodstvo slovenskih društev na Hrvaškem. Uspešni bomo samo, če bomo vsi sodelovali. INTERVJU 8 Nakon izvanrednog koncerta Enci- jana dogodilo se nešto što do sada zboraši nisu doživjeli jer se sva pri- sutna publika u crkvi digla na noge uz gromoglasni i beskrajni pljesak. Očito su Encijanci svojim emocio- nalnim i toplim pjevanjem pobudili sve skrivene i zatomljene osjećaje prisutne publike koja voli i poznaje zborski izričaj. Drugi smo dan plovili brodom po rijeci Moselle priješavši Francusku, Njemačku, Austriju i Luxemburg te doživjeli sustav brana i kanala pu- tem kojih se dostavlja razna roba u maloj, ali bogatoj državici Luksem- burgu, koristeći i veliku rijeku Raj- nu. Posebno nas se dojmio Šengen. U Siercku smo razgledali dobro oču- vani dvorac gdje smo uz degustaci- ju biranih vina toga kraja i zapje- vali. Nakon defilea zborova na trgu općine De la Maierie u Aumetzu, u prelijepoj velebnoj katedrali Pays- -Hant, održan je pravi gala koncert svih zborova – sudionika Festivala. Posljednjeg jutra, posjetili smo Mauzolej, groblje i Kosturnicu u Verdunu što je na nas ostavilo ve- Nakon nekoliko godina pozivanja domaćina iz malog francuskog gradića Aumetza, zbor Encijan je sudjelovao na međunaro- dnom Festivalu zborova iz Francuske, Belgije, Italije i Hrvatske. Put od 3000 kilo- metara sredinom travnja u autobusu Encijanci su prove- li u dobrom raspoloženju i uz neumorno pjevanje te pra- tnju Tome na ukuleleu. Na trgu u Aumetzu prvi susret sa novim prijateljima - su- dionicima Festivala i prve pjesme. Navečer u mjesnoj crkvi mjesta Thila, velebni koncert zborova iz Belgije, Padove, Encijana i domaćina iz Aumetza. Bruno Stermotić e DOGODKI V DRUŠTVU ncijan na četverodnevnoj turneji po Francuskoj i Luksemburgu 9 DOGODKI V DRUŠTVU liki dojam. Poprište je to jedne od najvećih i najkrvavijih bitaka I. svjetskog rata između Francuske i Njemačke gdje je svoje živote os- tavilo 700.000 mladića, a oko pola milijuna je bilo ranjeno. Ovo lijepo uređeno mjesto svjedoči svu apsur- dnost ratovanja. U kapelici veličanstvene Kosturni- ce, Encijan je dao svoj veliki obol prigodnom uspavankom klape "Histri" i svirkom Ave Marije od Schuberta koju je nadahnuto odsvi- rao Srećko Savretić. Zadnji dan gostovanja Encijanci su okrunili svoje nastupe u velebnoj katedrali "Art Deco" u Piennesu gdje je publika opet ovacijama i ustajanjem nagradila svu spiritual- nost i ljepotu pjevanja našeg zbora. Nakon zajedničkog coctel partya i opuštenog pjevanja svih sudionika, uslijedili su pozivi na gostovanje od Irske do Belgije, prijateljski zagrljaj i au revoir, vaarwel, arrivederci... Encijanci su uz vrsne glazbenike Sandra Vešligaja na klaviru, Alena Belulla na gitari i mandolini, Tome Divića na ba gitari i Srećka Savre- tića na violini, a sve pod dirigent- skom palicom umjetničke voditelji- ce prof. Paole Stermotić, i ovoga su puta dokazali da su pravi ambasa- dori zborskog pjevanja koje razga- ljuje srca slušača bez obzira na dob te kulturnu i etničku pripadnost. Svim prisutnima je podijeljen i pro- pagandni turistički materijal Pule te su mnogi najavili svoj dolazak na ljetovanje na naš lijepi Istarski poluotok. 10 vodnevno gostovanje Encijana u Rogaškoj Slatini Bruno Stermotić d DOGODKI V DRUŠTVU Program je bio podijeljen na 4 dijela: prvi dio – slovenske narodne pjesme u obradi, drugi - sakralni, treći dio - mediteranski s temama mora i lju- bavi te na kraju slovenske pjesme zabavnog i popularnog žanra. Na početku je Manifestaciju poz- dravila glavna tajnica Slovenske iz- seljenske matice Jasmina Ilič, a na kraju je predsjednica SKD Istra Da- nica Avbelj zahvalila domaćinima i pozvala ih na gostovanje u Pulu slijedeće godine. Drugi dan je u impozantnoj Koncer- tnoj dvorani Rogaška Slatina održa- na Revija odraslih zborova i malih pjevačkih skupina iz različitih dije- lova Slovenije. Encijan je kao jedini i prvi sudio- nik iz inozemstva otvorio tu tradi- cionalnu manifestaciju nadahnuto otpjevavši "Slovenijo, od kod lepote tvoje","Da te mogu pismom zvati" i Na tjednu amaterske kulture u Rogaškoj Slatini početkom svibnja na poziv Miješanog pje- vačkog zbora "Rogaška", Encijan je održao samostalni Koncert prijateljstva u koncertnoj dvorani "Glasbene šole". Domaćin je otvorio koncert s tri pjesme nakon čega su na scenu stupili Encijanci koji su svojim nastupom od sat i pol potvrdili svu snagu, ljepotu, lepršavost i emocionalnost svoga pjevanja. popularnom "Zemlja pleše". Večer je bila ispunjena domaćom pjesmom oko 200 kvalitetnih raspoloženih zboraša, koja će se dugo pamtiti. Profesionalnim nastupom i lijepim pjevanjem su Encijanci, s vrsnom umjetničkom voditeljicom - dirigenticom Paolom Stermotić , raspolože- nim i izuzetnim klaviristom Sandrom Vešligajem, svestranim Tomom Di- vićem na bas gitari , emotivnim violinistom Srećkom Savretić i virtuo- znim Alenom Belullo na gitari i mandolini te Brankom Velimirovićem, u ulozi voditelja programa koji je svojim šarmom i ležernošću osvojio pu- bliku, dali veliki doprinos tom glazbenom događaju. Veliko hvala i domaćinu, posebno Tatjani Šolman, ravnateljici Glasbene šole Rogaška, Tonetu Kamenšeku , predsjedniku MPZ “Rogaška” i ostalima na svoj brizi i ljubavi kojom su nas darovali organizirajući i prelijepe izlete na Eko selo, Tvornicu stakla, dvorac Strmol i...i… Događaj koji ostaje duboko usađen u sjećanju i srcu. 11 DOGODKI V DRUŠTVU rugi dnevi slovenskega fi lma v Pulju Maja Tatković Diklić d V sodelovanju s Slovenskim fi lmskim centrom in Kinom Valli tudi letos so sredi maja organizirali Dneve slovenskega fi lma, ko so štiri dni zapored v puljskem Kinu Valli predvajali slovenske fi lme. Tako kot lani je bil prvi dan rezervi- ran za starejši fi lm – letos je to bila uspešnica iz 1975. leta, To so gadi Jožeta Bevca. Situacijska komedija govori o ovdovelem očetu s peti- mi sinovi, ki uganjajo vragolije po celotni soseski. Najhujši so do go- spodinje Rozi, ki skrbi za družino. Ko Rozi odide, jo nadomesti njena mlada nečakinja Meri, ki fantom zmeša glave. Film je bil restavriran, o restavraciji tega fi lma in drugih starih fi lmih je govoril gost, resta- vrator fi lma Bojan Mastilović. Nas- lednje tri dni so predvajali novejše fi lme: dramo Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšni- ka, mladinski avanturistični Pojdi z mano Igorja Šterka in mladinsko komedijo Košarkar naj bo Borisa Petkovića. Dnevi slovenskega fi lma so tudi letos pokazali, da interes za slovenski fi lm v Pulju obstaja in da nas naslednje leto ponovno čakajo Dnevi slovenskega fi lma. Druženja po fi lmu To so gadi V kinu Valli 12 Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniškemu hribu. Z odlič- nim uspehom je končal šolo leta 1888 in se potem vpisal na lju- bljansko realko. Že v srednji šoli se je začel ukvarjati s književnostjo. Pisal je pesmi in jih objavil v re- vijah Vrtec in Ljubljanski zvon. Po končani srednji šoli se je vpisal na gradbeno fakulteto na Dunaju. Hit- ro po vpisu se jeprepisal na roma- nistiko in slavistiko. Vzgojen kot rimokatolik je kot sre- dnješolec zavrgel vero in sprejel racionalna pojasnila, ki jih dajejo sodobne naravoslovne in sociolo- IVAN CANKAR je rojen 10. maja 1876 na Vrhniki kot osmi otrok očeta Jožeta in mame Neže. Živel je v obrtniški druži- ni. Oče je bil krojač. Zarad pomanjkanja dela, ker ni bilo ljudi, ki bi si hoteli dati šivati obleke, je oče Jože šel trebuhom za kruhom v Srbijo. Ivan je ostal živeti z mamo Nežo, na katero je bil zelo navezan. Tatjana Kadum (delno prirejeno po Wikipediji) i GOVORIMO SLOVENSKO van Cankar ške znanosti. Kot oseba je bil emo- cionalno in telesno zelo krhek, a je kazal nenavadno moč. Bil je ostrou- men mislec, sposoben za ostro kri- tiko sebe in svojega okolja, rad je imel sarkazem in ironijo. Po desetih letih na Dunaju se je po- leti 1897 je vrnil na Vrhniko, da bi se skrbel za bolno mater, po njeni smrti se je jeseni istega leta prese- lil v Pulj. Leta 1898 se je zopet vrnil na Dunaj, kjer je ostal nekaj let, po- tem pa je nekaj časa živel v Saraje- vu pri bratu Karlu, ki je tam deloval kot duhovnik. Umrl je 11. decembra 1918 v Lju- bljani za pljučnico. Na njegovem pogrebu je bilo veliko ljudi, tudi najvišji predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja. Pokopan je ob Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu- Aleksandrovu. IVAN CANKAR je bil slovenski pi- satelj in dramatik. Z Otonom Žu- pančičem, Dragotinom Kettjem in Josipom Murnom-Aleksandrovim je začetnik modernizma v slovenski literaturi . Uvede nov način pisanja, kjer prevladuje zavedanje o mate- rialnih in socialno ogroženih ljudeh in človekovem notranjem svetu. Avtor je več kot 30 literarnih del, v katerh obravnava nacionalne, soci- alne in moderne teme. S pisanjem se je začel ukvarjati že v srednji šoli, a prve pesmi je objavil v lite- rarnemu časopisu Ljubljanski zvon. Pisal je poezijo pod vplivom ro- mantizma. Leta 1893 je odkril ep- sko pesništvo Antona Aškerca, kar je vplivalo na razvoj njegovega sti- la pisanja. Po selitvi na Dunaj je začel žive- ti boemsko pod vplivom sodobne evropske literature, dekadencie, simbolizma in naturalizma. Sprija- teljil se je z mladim slovenskim pi- sateljem Franom Govekarjem, ki je tudi živel na Dunaju in ga je spoznal z naturalizmom in pozitivizmom. Leta 1899 je objavil prvo zbirko pe - smi Erotika, kar je zgrozilo tedanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaven- turo Jegliča, ki je kupil vse primerke knjig in naročil, da se uničijo. Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vpli- vom romantike, naturalizma, deka- dence, simbolizma in impresioniz- ma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila. 13 GOVORIMO SLOVENSKO Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Ibsena (Kralj na Be- tajnovi) in Gogolja, pozneje pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne po- litične razmere v državi (satirični komediji Pohujšanje v dolini šen- tflorjanski, Za narodov blagor ter politična satira Hlapci). V njegovih delih prevladuje tematika posame- znika v sporu z delavskim, vaškim in malomeščanskim vsakdanji- kom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica simbolično predstavil boj zatiranega delavskega razreda pro- ti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom Na klancu pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materin- skega romana. Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicistič- nim pisanjem, kritiko in esejistiko (Krpanova kobila, Slovenski ume- tniki na Dunaju, Naši umetniki). NAJVEČJI DOSEGI Ivan Cankar je prvi avtor v sloven- skemu jeziku, ki je živel izključno od pisanja. Njegovo delo in oseb- ni pogled na svet sta imela veliki vpliv na tri glavne literarne smeri v slovenski literaturi med leti 1918 in 1945; družbeni realizem liberal- ne levice in marksističnih avtorjev, ekspresionizem katoliških avtorjev in avantgardizem. Je oče modernega slovenskega gledališča. . Njegova dela so že v času njegovega življenja prevedena v češki, finski, hrvaški, nemški, ruski in srbski jezik, po njegovi smrti pa tudi v angleški, francoski, italijanski, romunski, bolgarski, madžarski, poljski, slovaški, al- banski in turški jezik. Veliko trgov, ulic, javnih zgradb in inštitucij v Sloveniji ima ime po Ivanu Cankarju Njegov lik je tudi na bankovcu za 10 000 tolarjev. 14 Bila je že pozna jesen, blizu vseh svetih, ko sem sedel pred hišo na Rožniku, s težo na rame- nih, z žalostjo v srcu. Mračilo se je in prišla je megla, nevidna in neslišna kakor noč. Zalila je hribe nad Vrhniko in vso dolino, segla v srce, da je bilo malodušno in potrto. Vesna Jelinčić i GOVORIMO SLOVENSKO van Cankar Črtica: Listje Iz mraka in megle so štrlele gole, črne veje kostanjev, brez življenja. Le na enem samem kostanju se je še držalo nekaj črnih i zgubanih, a še živih, listov. Stiskali so se kot otroci v temi. Eden je neslišno, ka- kor rosna kaplja, zdrknil na tla. Tudi drugi so se zvili in legli k tovarišu. Živeli so, doživeli sladko življenje v ljubezni. Čisto droben listič je visel na tanki veji, ni se hotel odluščiti, ni hotel mlad umreti. Ni še okusil poletne- ga sonca, miline mesečnih noči, pa ga je že mokra, dušeča megla zače- la grbiti. Težko je mlademu storiti smrt betežnega starca. Videl sem jih na tisoče v dunaj- skem okraju, na stotine v eni sami ulici. Videl sem otroke – usahla lica, udrte, začudene, prestrašene oči... Koliko časa še? Morda že to noč... Poznal sem žensko, sijajno lepo, lica čista in bela, velike rjave oči. Ljubezni poln smehljaj je ozaril njen obraz, njene kretnje, nje- no hojo in vso njo. Roki, kakor da živita in mislita sami. Kadar sta se sklenili, sta bili kakor dvoje ljubeznivih otrok v obje- mu. Ta ženska je umrla, ko ji še ni bilo dvajset let. Imel sem prijatelja, v duhu vi- sokega, v razumu vseobsežne- ga, v srcu otroško čistega. Umrl je, ko mu še ni bilo triindvaj- set let. Ni bil še dovršen božji umotvor. Nevidna pest ga udari in zdrobljen je v prah. nih, z žalostjo v srcu. Mračilo se je in prišla je megla, nevidna in neslišna kakor noč. Zalila je hribe nad Vrhniko in vso dolino, segla v srce, da je bilo malodušno in potrto. da živita in mislita sami. Kadar sta se sklenili, sta bili kakor dvoje ljubeznivih otrok v obje- mu. Ta ženska je umrla, ko ji še Vzdramil sem se iz spominov. Zadnji listič se je odluščil ter padel počasi, tiho na pokopališče. Na tisoče jih leži tam, trupel, črnih, zgrbljenih, troh- nečih. Noč je bila temnejša. Komaj sem razločil obrise kostanjev. Dišalo je po trohnobi, megla je pritiskala na prsi. Stopil sem v hišo, da bi se odpravil spat. A zaspati nisem mogel. Jokaje in krohotaje je zunaj skovikala sova, ki jo slišim plahutati pod svojim oknom vsako noč. 15 GOVORIMO SLOVENSKO Vsi smo kdaj, zavestno ali ne, ranili koga v našem življenju, ki ga ima- mo radi in nam je pomemben. Ta občutek krivde je prišel takoj ali kasneje, ko smo ostali sami s svojo vestjo. Največja človeška vrlina je znati odpustiti in poiskati odpušča- nje. Ta črtica je kratka in enostavna, ampak zelo čustveno nabita. Ivan je prišel domov in ostal tri te- dne. Bil je potrt in brezvoljen. Prvo noč je spal v izbi. Ko se je zbudil, je videl mamo, ki je bila zaskrbljena. Sedela je za mizo in jokala. Odločil se je, da se bo preselil na podstreš- je, da bi se umaknil od otožnih pri- zorov, in spal na senu. Tam je pisal prve ljubezenske zgodbe. Predsta- vljal si je srečne junake in vesele dogodke, ki so bili v nasprotju z njegovim slabim in skromnim živ- ljenjem. Nekega dne si je zaželel črno kavo. Vedel je, da v hiši ni niti kruha, kaj šele kave. Mati ga je samo pogledala in ni rekla ničesar. Že takrat, ko sem jo imela za domače čtivo, sem jokala, ko sem jo brala. In tudi enkrat, ko sem jo poslušala po radiju, sem zopet jokala. Zdaj, ko sem jo dobila za domačo nalogo in jo prebrala v originalu, v slovenščini, sem pomislila: zdaj sem starejša in solz ne bo. Ampak solz nisem mogla ustaviti. V enem samem trenutku so se pred mano pojavili spomini na moje ''grehe'', ki sem jih storila nekomu, in na ''grehe'', ki so bili storjeni meni. van Cankar Skodelica kave Dajana Skitarelić i Ivan se je vrnil na podstrešje in nadaljeval pisati. Slišal je mirne korake. Po stopnicah je stopala mama, ki je nosila skodelico kave. Bila je srečna. Ivan je njeno srečo videl v njenih očeh, ampak je takoj odvrnil, da kave sedaj ne potrebuje. Mati je bila vznemirjena in sreča v njenih očeh je izginila. Ivan se je v tem trenutku sramoval in bilo mu je žal, vendar ni imel pogu- ma za prijazne besede, kot so: oprosti in imam te rad. Teh besed ji ni povedal tudi, ko je odhajal nazaj na študij. Tri ali štiri leta pozneje mu je tuja ženska prinesla skodelico kave. Takrat se je spomnil dogodka z mamo in v srcu je čutil bolečino. 16 Ob večerih so se otroci pogovarjali med seboj. Pripovedovali so si pravljice in vsaka se je končala s srečnim in lepim koncem. Otroci imajo svoj pogled na življenjske dogodke. Štefanija Sliško i GOVORIMO SLOVENSKO van Cankar Otroci in starci Zgodilo pa se je, kot da se je na- enkrat prednje spustila črna zavesa ali so s svojimi lepimi pravljicami zadeli v črn zid. Njihov oče je bil v vojski. Prišla je pošta, da je padel pri Laškem. Čeprav otroci niso vedeli, kaj to pomeni, so se zdaj pogovori med njimi spremenili. Ni jim bilo jasno, zakaj se ljudje med seboj ubijajo. Za koga? Kakšni ljudje to delajo? V pogovoru so sklenili, da so takšni ljudje brez duše, čeprav so v vojni, pa lahko nekaznovano ubijajo. Medtem ko so se otroci pogovarjali o vojni, sta dedek in babica kot po- navadi sedela pred vrati in molča- la. Poslušala sta otroške pogovore, se čvrsto držala za roke in brez solz gledala nebesno večerno zarjo. 17 Križev pot je ena od Can- karjevih črtic. Pripoveduje o desetletnem fantu Marku, ki je živel v veliki revščini, v družini z očetom, materjo in štirimi sestrami. Oče je bil brez dela, posestva niso ime- li, v hiši je bila lakota. Mama je vsak dan hodila prosit, da bi dobila vsaj malo kruha. Premišljevala je, da bi pro- sila tudi za malo sladkorja in kave, a je vse ostalo samo pri premišljevanju, ker si ra- zen za kruh ni upala prositi za nič drugega. Branka Lasan i GOVORIMO SLOVENSKO van Cankar Križev pot Tako je bilo tudi to jutro. Mama je prinesla majhen hlebček kruha, ki je bil za celo družino za cel dan. Marko je bil ministrant in to jutro je šel na procesijo. Ko je prišel v cerkev in stopil v zakristijo, ga je cerkovnik, ki je že bil tam, ozmerjal, zakaj zamuja. Marko se je cerkovni- ka bal, ker je imel zloben pogled, iz ust mu je smrdelo in pljuval je ne- kaj črnega. Marko se je oblekel v ministrantsko obleko. Prišel je tudi gospod, oblekel se je in predno so odšli s procesijo, je gospod poškropil pred oltarjem. Procesija je odšla na pot. Marko je hodil spredaj in nosil križ. Križ je bil lesen, ogromen, visok okrog dva metra, in na njem z žeblji pribit Kristus. Križ je bil težek, a Marko na začetku teže ni občutil. Procesija je šla skozi vas, nato pa je pot vodila mimo zapuščenih praznih koč, praznih lazov, navzgor in navzdol, včasih ob redkem gozdu, na obeh straneh obraščena z grmovjem in trnjem. Marko je vedel, da bo hoja dolga, ker je bila župnija, do katere so šli, od- daljena dve uri hitre hoje, s procesijo pa tudi tri ure. Med potjo je Marko veliko premišljeval. Bil je najboljši učenec v razredu. Končal je ljudsko šolo in si je želel nadaljevati šolanje. Učitelj in gospod sta ga hvalila in upal je, da se mu bo to posrečilo.. Vedel je, da sta tudi starša pričakovala, da bo morda že v jeseni šel v latinsko šolo. Dokler je premišljeval o tem, se je v mislih veselil drugačnega življenja v lepih hišah, z dovolj hrane, tudi slaščic in vsega. 18 GOVORIMO SLOVENSKO Procesija je počasi nadaljevala pot. Sonce je pripekalo. Marka je zažejalo, občutil je utrujenost in spustil je križ na rame. Cerkovnik, ki je šel za njim, se je takoj zadrl, kako drži križ. Marko ga je ponovno vzdignil. Premišljeval je o procesiji, kako so v njej razen gospoda in cerkovnika sami reveži brez posestva, kajžarji, ženske in stari pohabljeni ljudje, ki nimajo dela, pa gre- jo lahko za procesijo. Sonce je vse bolj pripekalo. Marko je bil zelo žejen in dal bi vse, da pride do malo vode. Bil je lačen, izčrpan, spotaknil se je ob dolgo haljo in udaril s čelom v križ. Cerkovnik in gospod sta ga napadla, da je neroden, da mora misliti na to, da nosi Kristusa. Marko se je ves tresel, ledeni pot mu je začel liti po obrazu. Ponovno je vzdignil križ in nadaljeval pot. Hodili so počasi. Sonce je pripekalo in vsi so bili utrujeni. Marko je premišljeval, kako bi se rad vsaj na kratko odpočil, a je moral iti naprej. Premišljeval je o revščini in težavah. Spomnil se je, da so včasih imeli velikonočne kolače, a je to vse minilo. Sedaj je bila povsod revščina. Za Marka je bilo vse to zelo teško. Tudi oče je govoril, da gre vse navzdol in so ljudje sedaj ali gospodje ali pa berači, drugih ni. Marko vsega tega ni razumel. Spomnil pa se je nove maše, na kateri je bil ministrant in je šel z gospodom v podružnično cer- kev visoko v hribih. Šel je peš. Pot je bila zelo dolga. Bil je lačen in žejen. Stregel je pri maši, po maši pa so šli gospodje v farovž. Marko je ostal zunaj in potrpežljivo čakal, bil je lačen. Slišal je žvenket vilic in žlic in smeh gospodov. Gledal je proti oknu in poslušal, če bo kdo tudi njega po- vabil. Nikogar ni bilo. Stal je lačen ob ograji. Ko je vse utihnilo, ga je mlad gospod na odhodu vprašal, kaj dela tukaj. Odgovoril mu je, da je mini- strant, on pa mu je v roko dal dese- tico in rekel, naj gre domov. Vso pot je jokal, pred hišo pa si je obrisal solze, da ne bi videli, da je jokal. Ko je prišel domov, so ga vsi priča- kovali in bili srečni, da se je gotovo najedel in napil. Marko jim je samo potrdil in rekel, da so mu po vrhu dali še desetico. Noge so se mu tresle, vrtelo se mu je pred očmi in moral je sesti. Procesija se je nadaljevala, pot je bila Marku vse težja. Pomislil je, da takega živjenja, kot ga ima, ne bo nikoli konec. Ponovno mu je križ padel in s čelom je udaril vanj. Cer- kovnik in gospod sta ga ponovno napadla, če ima oči na riti, da ga bo treba prijeti za lase, da bo ve- del koga nosi. Marko je ponovno vzdignil križ visoko, ves se je tre- sel in mrzel pot mu je šel po vsem telesu. Pot se je vlekla, cerkovnik in gospod sta ga priganjala, mu žugala. Premišljeval je, da ni nik- jer rešitve, niti počitka, niti korca vode. Marka je začelo tresti po vsem telesu. Križ mu je postal stra- šansko težak, tako da je omahoval pod njim. Ugledal je veliki klanec, obšel ga je silen strah, obšlo ga je edino upanje,“zbežati“. Izgubil je kontrolo nad sabo,… omahnil je, križ je treščil na tla. Marko se je spotaknil, udaril je s čelom ob les in omedlel. Odnesli so ga h kmetu blizu cerkve, od tam pa zvečer do- mov, kjer je umrl. 19 Največji mojster slovenske besede in osrednja oseba v moderni književnosti izvira iz revne družine z Vrhnike. Na klancu, najrevnejšem delu tega kraja, se je rodil 10. maja 1876 kot osmi otrok. Oče Jožef je kot sezonski delavec odšel v Sr- bijo in se ni več oglasil. Vse skrbi za družino je morala prevzeti njegova žena. Milan Miljković i GOVORIMO SLOVENSKO van Cankar Na klancu Roman je napisan kot spomenik Cankarjevi materi. Prične se v noči, pri Franckini družini, ki je brez oče- ta. Ima sestro Nežko, ki je popol- no nasprotje Francke. Je namreč vedno lepo oblečena, sita, mati ji nakloni le najboljše stvari in naj- lepše besede, morda zato, ker je najmlajša. Nežka skoraj nikoli ne uboga svoje matere in vse graje, ki bi morale leteti nanjo, letijo na Francko. Pisatelj nam opiše Franc- ko kot »črno ovco« v družini. Pisatelj nam začne pripovedovati zgodbo na tisti večer pred tem, ko Francka namerava oditi s sosedi na romarsko pot na Goro. Naslednje jutro sosed Kovač ne počaka Franc- ke, čeprav sta se dogovorila, da gre z njim, saj ima na vozu prostor še za eno osebo. Francka vsa prestrašena začne teči za njim in ustavi ji šele po nekaj kilometrih. Ko prispejo na sejem, Francka razmišlja, kaj bi lah- ko prinesla materi in sestri, čeprav grdo ravnata z njo. In tudi sedaj se ne zabava, čeprav bi se lahko v teh redkih trenutkih. Zjutraj se predolgo zamudi z ob- lačenjem in sosedje je nočejo po- čakati. Francka steče za njimi v upanju, da jih bo ujela. Dohiti jih, vendar šele, ko se spotakne in uda- ri v glavo, se romarji ustavijo in nek hlapec jo odnese na voz. Kljub ne- prijetnim dogodkom Francka vese- lo stopa v cerkev. S štirinajstimi leti odide služit k stari vdovi Mariševki, ki je imela gostilno. Večkrat gleda skozi okno in se prepušča sanjarje- nju. Ko pri vdovi služi že skoraj dve leti, na sprehodu sreča lepega mo- škega, ki jo povsem očara. Njegov odnos se jeseni spremeni. Njena ljubezen je poteptana in ona prestrašena pobegne domov. Res- no zboli in v postelji prebije dva meseca. Z dvajsetimi leti pa začne služiti pri načelniku železniške po- staje. Poroči se s krojačem Mihovim Tonetom. Na sam dan svatbe se pri- seli krojač iz mesta in odpre proda- jalno z že narejenimi oblekami. K Mihovemu Tonetu ne prihaja nihče več po obleke, zato Tone začne po- pivati in kmalu zapravi skoraj ves denar. Rodijo se jima trije otroci. Francka je v tem času obiskova- la svojo mater, še posebno zaradi denarja. Materin odnos do Francke je bil vedno preveč vzvišen, zadi- raški in neusmiljen in sedaj prvič izvemo, zakaj je bilo tako. Francka je bila namreč nezakonska hči, ki jo je oče zapustil takoj po njenem rojstvu. Mama je zato vso jezo va- lila na Francko. Vendar se tudi ta odnos spremeni. Nežka, ki je tudi obiskovala svojo mater, se je do nje obnašala zelo gosposko in nespošt- ljivo, kar mater hudo prizadene in zaradi tega začne na Francko gledati drugače . Končno vidi ljubezen obeh hčera, Francko pa začne spoštovati. Nato se Franckina mama preseli k njim, a kjub temu se življenje Na klancu kaj dosti ne spremeni. Mi- hov vztrajno zavrača pomoč nove- ga krojača in ves pijan se dostikrat spravi nad Francko. A kmalu ima ta- kega življenja dosti in odide v svet, Francko in ostale pa pusti v revščini 20 in ne vidijo ga nikoli več. Očetov karakter pa se oprime tudi njegovega najstarejšega sina, ki je že v mladih letih odšel delat v svet. Malo boljše je bilo z drugim sinom, Lojzetom, ki je bil zelo dober uče- nec v šoli in zato ga dajo bogati meščani šolat v Ljubljano. Obljubili so, da bodo zelo dobro poskrbeli za Lojzeta, in te obljube so bile sliša- ti že kar malo preveč velikodušne. Kmalu umre Franckina mama in za seboj pusti en goldinar, v bajti pa ostaneta samo še Francka in njena hči. Potem se pri Lojzetu pojavijo te- žave, ker začne svoje šolanje za- postavljati in se mu ne ljubi več učiti. Vaški bogataši pa nočejo več skrbeti za njega. Francka je tudi ko- maj preživljala družino, od doma pa odide tudi hči Francka, da bi slu- žila. Lojze se materi ni nič oglašal, zato ga odide obiskat v Ljubljano, vendar ga tudi tam ne najde, zato je ona v velikih skrbeh. A vendar se izpolnijo čevljarjeve besede, ko pravi, da se bodo vrnili na klanec umirat. Prvi se vrne Tone, ki umre dan zatem. Nato se vrne tudi Franc- ka, ki vsa slabotna odide v Ljublja- no in je potem nikoli več ne vidijo. Vrne se tudi Lojze in kmalu po nje- govem prihodu umre tudi mama. Pred smrtjo je vesela, da še zadnjič vidi Lojzeta in zaspi žalostna za večno, ker ni zraven nje še ostalih dveh otrok. Usode Lojzeta pa ne izvemo. Po dolgem času se je pesnik vrnil domov. Spominja se svo- je preteklosti, mladosti, ki je jo preživljal nad Vrhniko pri cerkvi Svete Trojice. Tam je bil majhen smrekov gozdiček Tičnica. Mirjana Gomzi i van Cankar Tičnica Kadar se spomni na temno senčno Tičnico, vidi svojo ljubezen Hele- no s svetlo modrimi očmi in zavo- nja vonj ciklam. Vidi Heleno poleg sebe, vso lahko in nežno kot bel metulj, z zlatimi lasmi, ki so se skri- li pod širokim belim slamnikom. Polegla sta v senco. Ves kraj je bil prepojen s svetlobo. Helena mu je tiho ukazala, naj ji prinese ciklame. Prinesel je poln naročaj ciklam in posul z njimi Heleno. In taka bela, posuta s ciklamami, je ostala v nje- govem spominu. Vse to je bilo zdavnaj. Ko je zbolel, se je napotil na Vrh- niko. Žalosten je čakal, da bi zagle- dal drag obraz. Srečen je bil, ko je zagledal belo crkev Svete Trojice. Vse ga je pozdravljalo, celo sami nagrobni spomeniki. Ko je zavil ob cerkvi, da bi videl Tičnico, ga je stisnilo v prsih. Tičnice ni bilo več. Vse je bilo posekano. Vprašal se je, kako je bilo smrekam, ko so padale. Kam je zginila njegova mladost. GOVORIMO SLOVENSKO 21 Za nagrado, ker so bili celo šolsko leto pridni in so se učili, je konec maja učiteljica Vida Srdoč na izlet v Ljubljano in na Vrhniko peljala 18 učencev. Maja Tatković Diklić Ogledali so si Etnografski muzej Slovenije in Narodni muzej Slo- venije, kjer so lahko spoznali slo- vensko kulturo, kulturno dediščino in zgodovino. Sprehodili so se po stari Ljubljani in si ogledali Pleč- nikovo tržnico, Tromostovje, Pre- šernov spomenik na Prešernovem trgu s Primičevo Julijo na okencu, Mestni trg z Robbovim vodnjakom in Mestno hišo in stari del mesta s u GOVORIMO SLOVENSKO čenci DPS obiskali Ljubljano in Vrhniko Starim trgom. Po nabrežju Ljubljanice so se sprehodili do Kongresnega trga, Slovenske filharmonije, Rektorata in Realke. Ogledali so si tudi Can- karjev dom, Predsedniško palačo, Vlado in se mimo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu napotili proti Filozofski fakulteti, kjer je čakal avtobus za Vrhniko. Na Vrhniki so si ogledali Spominsko hišo Ivana Cankarja in poslušali izčrpno predavanje o njegovem življenju in delu. V večernih urah so se veseli in polni prelepih vtisov vrnili domov. Pred Etnografskim muzejem Slovenije Učenci DPS na Prešernovem trgu 22 rimoska poje 2018 v Umagu Danica Bojković p Ajdovke so letos prvič organizirale enega od koncertov 49. revije Primorska poje in to prvič v Umagu. Prisotne izvajalce in publiko, ki so napolnili veliko gledališko dvorano, je najprej pozdravila in nagovorila v slovenščini, hrvaščini in italijanščini predsednica SKD Ajda, Dani- ca Bojković. Pojasnila je, kako je prišlo do tega, da letos Primorska poje tudi v Umagu. Namreč, lani 3. marca je ŽPZ Ajda iz Umaga prvič nastopil na reviji zbo- rov Primorska poje ter celo odprl pevsko revijo na Dobrovem na Go- riškem. Nas Ajdovke so očarali stari grad, prijetna atmosfera in celoten koncert, zato smo predlagale gos- podu Antonu Balohu organizacijo enega od takih koncertov v Umagu. Čudno je pogledal, kot bi rekel: »A vi sploh veste, koliko dela je pot- rebno za uspešno organizacijo česa takega?« Ne, Ajdovke nismo vede- le, ampak smo bile prepričane, da bomo polne dobre volje in navdu- šenja zagotovo uspele. In res smo, letos Primorska prvič poje tudi v Umagu. Predsednica je posebno poudarila, da to ne bi bilo mogoče brez finančne in logistične pomoči Mestne občine Umag-Umago, ki je dala dvorano in ozvočenje na vo- ljo brezplačno ter omogočila brez- plačno parkiranje. Predsednica je nato mikrofon pre- pustila Barbari Kampos iz RTV Ko- per Capodistria, ki je s svojim pro- IZ DRUGIH DRUŠTEV MePZ Obalca Koper, zborovodja Sonja Mezgec Publika v dvorani 23 fesionalnim vodenjem prireditvi dala posebno noto. Nastopilo je kar sedem zborov: ŽePZ Tice, MePZSkala-Slovan Gropada-Pa- driče, Moški zbor Pivka, Coro misto Haliaetum iz Izole, ŽePZ Rože Nova Gorica, MPZ Tabor Lokev in MePZ Obalca Koper. Vsi so bili odlični in vsak je imel nekaj, kar ga je razliko- valo od ostalih. Vrstile so se pesmi v slovenščini, italijanščini, hrvaščini, ruščini, angleščini in nemščini. Po vsaki izvedbi so izvajalce spremljali bučni aplavzi, vsak dirigent pa je kot zahvalo dobil vrtnico. Pred zadnjim zborom je predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, gospod Anton Baloh, nagovoril pri- sotne in pohvalil SKD Ajda Umag za odlično organizacijo ter je izra- zil upanje, da bo Umag tudi drugo, jubilejno 50. leto, sodeloval kot or- ganizator, saj že dolga leta nobeden od zborov na Hrvaškem ni prevzel organizacije niti enega koncerta Primorska poje. Letošnja Primorska poje je bila pos- večena 50. obletnici skladateljice Brede Šček, 140. obletnici rojstva skladatelja Vinka Vodopivca in 200. obletnici rojstva skladatelja Mirosla- va Vilharja. Gospod Baloh se je zah- valil vsem soorganizatorjem, Javne- mu skladu za kulturne dejavnosti RS, ZPZ Primorske, Zvezi slovenskih dru- štev v Italiji, Zvezi slovenske katoli- ške prosvete Gorica in Zvezi cerkve- nih pevskih zborov Trst. MePZ Obalca Koper je bil s svojimi izvedbami pika na i za zaključek prireditve. Sledila sta pogostitev in nadaljnje druženje ob bogati mizi, dobri kapljici in dobrih sladicah, ki so jih pripravile članice naše kuli- narične skupine. IZ DRUGIH DRUŠTEV MePZ Skala - Slovan Gropada - Padrice, zborov odja Jari Jarc, voditeljica Barbara Kampos 24 uca Copatarica v Umagu in Novigradu Danica Bojković m Takoj po velikonočnih praznikih, sta SKD Ajda Umag in Svet slovenske narodne manjšine mesta Umaga podarila otrokom Umaga in Novigrada lutkarsko predstavo Muca Copatarica. Odziv je bil presenetljiv. V Uma- gu so otroci iz predšolske skupine vrtcev in učenci 1. in 2. razreda osnovnih šol napolnili gledališko dvorano, v Umagu se je zbralo na- mreč kar 450 otrok, v Novigradu pa kakšnih 100. In zakaj smo uprizorili prav to pravljico? Prvič zato, ker je to obvezno čtivo v 2. razredu osnov- ne šole, drugič pa zato, ker jo izvaja naša prijateljica, predsednica SKD Lipa Dubrovnik, Tanja Cizej Baletić. V pomoč ji je Tonči Baletić, ki skrbi za tehnično podporo in rekvizite skupaj s svojimi malimi pomaga- či. Pravljica je stara že več kot pol stoletja vendar so njene vrednote in pouk še kako pomembni v dana- IZ DRUGIH DRUŠTEV šnjem času. In kaj se zgodi, ko Muca Copatarica odnese nepospravljene copate, kako se znebiti strahu pred velikim zelenim gozdom in kako se, na koncu, le navaditi pospravljati copate za seboj, vse to so zvedeli otroci, ki so tudi aktivno sodelovali v predstavi. Lepo je bilo videti otro- ke, ki so vpijali vsako besedo naše Tanje, ji sledili, peli, ploskali, migali. Celih 30 minut, kolikor traja lutkar- ska predstava, je dvorana kar odzva- njala od otroških glasov, mimike in pesmi „Kad si sretan …“ Predstava je bila namreč v hrvaščini, da je bila razumljiva vsem otrokom. Na koncu so se otroci slikali z Muco Copatari- co in njenimi lutkami in navdušeni niso bili samo oni, ampak tudi njiho- ve učiteljice. Bila je nadvse poučna in zabavna lutkarska predstava. Otroci so bili navdušeni 25 ostovanje Ajdine folklorne skupine na Reki Danica Bojković g Folklorna skupina Ajda se je 19. maja odpeljala na Reko. Odzvala se je povabilu, da s svojim folklornim programom sodeluje - gostuje na večeru folklore v Slovenskem domu Bazovica na Reki. To je bil naš prvi nastop v prelepem okolju čudovite vile, kjer domujejo reški Slovenci. Skupina se je zaradi novih oblek zlila z rdečimi vrtnicami v gredici, ki so oživele in izvabile nasmeh deklet, kot tudi obiskovalcev na dvorišču doma. Čas je minil hitro; najprej general- ka, nato skok v noše, imele smo tudi malo treme, saj smo tako rekoč za- četnice glede na tamkajšnje doma- če folklornike s sedemdesetletno tradicijo in neštetimi nastopi. Med pripravami se je zaslišalo vprašanje, ali kaj potrebujemo in ali imamo za- dosti vode. Od nekod se pritihotapi odgovor: »Prozorne tekočine v veli- ki steklenici je dovolj, le za korajžo bi bila dobrodošla mala steklenička ve se s kakšno vodo«. Domačini so nastopili prvi, nato pa Ajdovke s spletom plesov na melo- dijo polke. Domača folklorna skupi- na se je v tem času preoblekla za drugi del nastopa. Iz prostora za preoblačenje nismo mogle videti nastopa reških parov, vendar smo bile zelo radovedne, saj smo tudi me že plesale neko koreografijo na glasbo, ki so jo iz- vajali njihovi godci. Sledil je del plesa Pod kostanji, zaključil pa se je s humorističnim poplesavanjem. Zadovoljni z uspešnim nastopom smo si ogledali razstavo del članov kreativne skupine SKD iz Lovrana. Tako čudovite slike in fotografije kot tudi domiselni izdelki marljivih rok so nam ostali v spominu, da je vsak za nekaj nadarjen in lepo je, da tako prispeva k ugledu društva, v katerem deluje. Zadovoljne smo, ko se trud nagradi in tudi tokrat je bilo tako. Gledalci so nas res z obilnim ploskanjem opogumili, da se še vidimo in dru- žimo. Večer se je zaključil ob bogato obloženi mizi. Tako smo dodobra nadomestili izgubljene kalorije - lepše zveni energijo. Pesem na avtobusu je samo še po- trdila uspešno gostovanje. Hvala ti, Bazovica, vidimo se zopet oktobra v Umagu. IZ DRUGIH DRUŠTEV Otroci so bili navdušeni Na vrtu Slovenskega doma na Reki. Folklorna skupina Ajda. 26 ŽPZ Ajda je na samem začetku zapel Ajdov cvet, svojevrstno himno društva s katero naredijo otvoritev vseh svojih koncertov. Danica Bojković Foto: SKD Ajda p IZ DRUGIH DRUŠTEV roslava 7. obletnice SKD Ajda Umag Predsednica Danica Bojković je poz- dravila vse prisotne v slovenščini, hrvaščini in italijanščini, posebej častne goste: predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Barbaro Riman, ministra svetovalca Matjaža Marka iz Veleposlaništva RS na Hrvaškem, predsednike in člane slovenskih kulturnih društev iz Reke, Buzeta in Poreča in vse pri- sotne občane. ŽPZ Ajda je nato za- pel še dve pesmi: Prešernovo Luna sije in narodno Pod rožnato planino. Predsednica je potem predstavila sedemletno delovanje Ajde in po- sebej poudarila letošnje dogodke: Prešernov večer, nastop Ajde na 49. pevski reviji »Primorska poje« na Braniku, otvoritev razstave »uličnih fotografij« mladega ume- tnika Andraža Šereša v Novigradu, enkratna lutkarska predstava Muca copatarica, kjer je sodelovalo 450 otrok iz umaških vrtcev in 1. ter 2. razreda osnovnih šol, koncert 49. pevske revije »Primorska poje 2018«, ki je potekal prvič v Umagu ter prireditev »Manjšine svojemu mestu« ob Dnevih Mestne občine Umag-Umago. Predsednica je predstavila še bližajoče se dogodke in program za letoš- nje leto – obeta se nam gostovanje s folklorno skupino na Reki, sreča- nje Dobrodošli doma v Brežicah, čezmejno srečanje na Platku, Slovenska noč v Novigradu, po poletnem predahu pa Vseslovensko srečanje, ki ga organizira Zveza, obisk v Tuzli na vabilo njihovega slovenskega društva in tradicionalni Dnevi slovenske kulture v Istri. Ajda bo imela Slovenski kulturni večer s folklorno skupino Ajda, folklorno skupino iz slovenskega Gračišča in folklorno skupino Bazovica iz Reke. V načrtih je izlet “Spozna- vajmo svojo domovino”, decembra pa obiskujemo naše stare in nemočne someščane, se družimo z našimi člani ter izdamo glasilo Ajdov cvet, kjer povzamemo vse pomembne dogodke iz tega leta. Gospa Barbara Riman se je zahvalila za vabilo in dejala, da je uživala v prireditvi ter nam zaželela še veliko uspeha v bodoče, gospod Matjaž Mar- Folklorna skupina Ajda 27 ko pa je bil presenečen, koliko tega uspemo narediti v enem letu in nas za to pohvalil. Ajda je zapela še pesmi Škrjanček in Zabučale gore s pripombo, da če nas dobro pogledajo, večina pevk je namreč že zdavnaj srečala Ab- rahama, bodo razumeli, zakaj tako zdušno zapojemo refren: “Oj mla- dosti moja, kam odšla si, kje si”. Sledila je točka učencev dopolnil- nega pouka, pripovedka Pod med- vedovim dežnikom Svetlane Maka- rovič, ki je nastala pod vodstvom učiteljice Vide Srdoč. Ravnatelj Mato Vidović je skupino pohvalil in nam tudi v bodoče obljubil pomoč pri uvajanju slovenščine v šolo. Nastopil je tudi gostujoči MePZ Ko- rona iz Umaga, ki deluje že 14 let. Zbor je pred sedmimi leti na naši Ustanovni skupščini pel popevko Dan ljubezni, v vseh teh letih pa je iz majhega zbora prerasel v impo- zanten zbor s 40 člani. Predstavili so nam repertoar, ki ga bodo peli na mednarodnem tek- movanju v Šibeniku – 2 slovenski narodni Luna in Mamca pošljite me po vodo, argentinsko narodno El umawakenjo ter srbsko Ajde Jano, vmes pa so zapeli še Istrski tanac. Dirigiral je maestro Branislav Osto- jić, dobitnik mednarodne nagra- de ARS CHORUS 2018 – znanost o zborskem petju. Za konec so naše plesalke v prelepih nošah zaplesale polko Muzikant in dvignile dvorano na noge. Druženje se je nadaljevalo ob odličnem prigrizku, ki so ga pripravile člani- ce kulinarične skupine v avli dvorane. IZ DRUGIH DRUŠTEV Učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika 28 DOGODKI V DRUŠTVU Doslej je bila prireditev organizira- na v Domu hrvaških branitelja in je potekala en dan. Letos so se odlo- čili za nekoliko drugačen koncept. Manifestacijo so preselili na odpr- to, v Titov park, trajala pa je tri dni. Vsak dan so se predstavile najmanj tri manjšine s svojim plesnim ali pevskim programom, v parku pa so postavili tudi stojnice, kjer so pred- stavniki manjšin lahko predstavili svoje izdelke, jedi, narodne noše, obesili letake, in še in še … Barve SKD Istra so branile naše kreativke, ki so na svoji stojnici predstavile svoje izdelke, navdahnjene s slo- vensko umetnostjo in dediščino. Obiskovalce so pogostile s jane- ževimi upognjenci, ki jih je naredi- la vodja kreativne sekcije Štefica Sliško. Že peto leto zaporedoma Istarska županija organizira Festival multikuturalnosti, da se lah- ko vse narodne manjšine, ki živijo v Istri, predstavijo svojim someščanom. Maja Tatković Diklić eti (5.) festival multikulturalnosti p Kreativke na Festivalu multikulturalnosti Pridne kot čebelice 29 Pa je le preživela naša tu- ranjska kolonija! Še bolj pa nas je veselilo to, da je bila še številnejša kot prejšnje. Lani so organizatorje in slikarje presenetile govorice, da bo zaradi pomanjkanja denarja kolonija ugasnila. Na srečo se govorice niso uresničile, dobili smo celo obljubo, da bo tako tudi v prihodnje. Neva Pibernik Stančić e DOGODKI V DRUŠTVU najsta (XI.) slikarska kolonija v Turnju Kolonija Obala, ljudje in morje je letos gostila 14 slikarjev – od Pulja vse do Novega mesta in Karlovca, Zagreba, Zadra in Turnja do Splita. 28 slik smo naslikali in jih obesili v avli hotela Alba v Sv. Filipu in Ja- kovu. Tako, kot so bili različni ljud- je, ki so sodelovali, so bile različ- ne tudi ponazoritve izbrane teme: obala od Pirana v Sloveniji do Palagruže na robu teritorialnega morja, ljudje, ki živijo in delajo na tej obali, morje, ki nas vse povezu- je s svetom in ne nazadnje svetil- niki, ki ladjam kažejo pot ter sonce, ki nas greje od jutra do mraka. Vse to živi na naših slikah. Iz puljskega SKD Istra sva se kolo- nije udeležili dve ljubiteljici barv in platna. Obe z Vesno Jelinčić sva se kolonije udeležili že lani. Ses- tali sva se v Turnju, tja sem se pri- peljala po naporni, deževni noči, Vesna pa je prišla z družinskega druženja v Sinju. V ponedeljek so nam kot vsako leto razdelili platna in ključe od sob, mi smo pa našli vsak svoj kotiček za slikanje. Prvi dan so bili motivi nastavljeni, nas- lednje tri dni smo jih počasi izob- likovali in dokončali. Vsak je nasli- kal dve sliki. Vreme nam ni bilo ravno naklo- njeno, nevihte, dež in veter so nas prisilili, da slikamo večinoma v za- prtem prostoru. V četrtek je bilo slikanje zaključeno in v petek zjut- raj smo začeli pripravljati razstavo. Popoldne se je začela prireditev z otvoritvijo razstave. Obilna večer- ja je bila razlog za dober spanec, v soboto pa sva se odpravili v Pulj. Tokrat je bila zaradi lepega vreme- na vožnja manj naporna in domov sva srečno prispeli. Neva Pibernik Stančić, voditeljica slikarske delavnice SKD Istra Vesna na slikarski koloniji 30 avlova hiša Bad Radkersburg p Maja Tatković Diklić DOGODKI V DRUŠTVU V soboto, 9. junija 2018 so se v Pavlovi hiši v Gornji Radgo- ni na avstrijskem štajerskem zbrali pevci na že tradicio- nalnem pevskem srečanju. Na začetku je zapel zbor Pavlove hiše pod vodstvom Matije Horvata, glas- beni program so nadaljevali mladi pevci zbrani pod imenom Music and Voice. To so mladi glasbeniki, ki se učijo petja pri prof. Maxu Stadlerju. Gosti koncerta so bili pevci pevskega zbora Encijan iz Pulja pod vodstvom prof. Paole Stermotić.  Vse prisotne je na začetku pozdravila predsedni- ca Kulturnega društva Člen 7, ga. Susanne Weitlaner, v imenu Zdru- ženja SIM pa glavna tajnica, Jasmina Ilič. Encijan je na ta način vrnil obisk zbora Pavlove hiše, ki je aprila prišel v Slovenski dom v Pulju. Naša fešta Pred Pavlovo hišo Prijetno druženje s domačini Predsednica kulturnega društva člen 7, Susane Weitlaner 31 Tradicionalno srečanje Dobrodošli doma, ki ga Urad Vlade Republike Slovenije letos priprav- lja že osmič, je namenjeno druženju Slovencev iz sveta in zamejstva z rojaki matične domo- vine in vsako leto poteka v drugem mestu. Letošnji gostitelj je bila Občina Brežice. Povzeto po: http://www.slovenci. si/brezice-letos-gostile-tradicio- nalno-srecanje-dobrodosli-doma/ d obrodošli doma Da bi Slovencem, ki živijo zunaj meja matične domovine, pokazali čim več, so prireditelji poleg Bre- žic vključili še šest drugih krajev, od Čateža ob Savi, Jesenic na Do- lenjskem, Bizeljskega, Dobove, Pi- šec. Goste so seznanili z lokalnimi turističnimi znamenitostmi in kul- turnim delovanjem. Vrhunec je bil popoldanski nastop vseh sodelujo- čih na dvorišču gradu Brežice. Le- tošnje srečanje je privabilo skoraj 400 nastopajočih, ki so se predsta- vili s svojimi zbori, folklornimi in gledališkimi skupinami, in približ- no toliko obiskovalcev, ki so se na ta dan združili v slovenski pesmi in besedi. Srečanje Dobrodošli doma je posebno tudi zato, ker opozarja na kulturno dediščino in izročilo, predstavlja kulinariko in skozi raz- lične dejavnosti utrjuje vezi med obiskovalci ter ohranja slovensko identiteto. Osrednja prireditev srečanja je popoldne potekala v atriju brež- iškega gradu, kjer je zbrane med drugimi nagovoril minister za Slo- DOGODKI V DRUŠTVU vence v zamejstvu in po svetu Go- razd Žmavc, ki opravlja tekoče po- sle. Letošnjemu srečanju je pripisal posebno vrednost, ker sovpada s stoletnico Cankarjeve smrti in le- tom evropske kulturne dediščine, rojakom iz sveta in zamejstva pa se je vnovič zahvalil za njihov nepre- cenljiv doprinos pri osamosvajanju Slovenije.  »Slovenija je z vsemi vami mnogo večja kot sicer,« je de- jal minister in dodal, da nas Sloven- ce v matični domovini prizadevanja in ponos Slovencev v zamejstvu in Ena skupna s Bizeljskega 32 tujini navdajajo z voljo in upanjem ter pozitivno energijo. Popoldne je na široko odprl vra- ta tudi Posavski muzej Brežice, obiskovalci so si do polnoči lahko ogledovali tri razstave: Besede in podobe – Lepljenka, ki je nastala v sodelovanju z brežiško izposta- vo JSKD, razstavo Iz mnogih dežel: ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča v organizaciji NUK-a in Rojstvo novih domovin, ki je nasta- la v sodelovanju z Rafaelovo druž- bo. DOGODKI V DRUŠTVU Druženje ob pijači in jedači na Bizeljskem Nastop Encijana na osrednji prireditvi v Brežicah Encijan je pel na maši v cerkvi sv. Kancijana 33 V soboto, 16. junija 2018, se je poln avtobus pevk, plesalk in spremljevalcev napotil v Pišece, majhno vas blizu Brežic. Na avtobusni postaji Brežice so nas sprejeli predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in lokalni vodič Martin, v Pišecah pa ravnateljica Osnovne šole Maksa Ple- teršnika. Okrepčali smo se z malico in pogledali odvijajoči se kulturni program. Poleg naše folklorne skupine so sodelova- li učenci osnovne šole. Danica Bojković a Na ogled starega gradu in drugih znamenitosti smo se odpeljali z av- tobusom, po prelepi naravi pa smo se sprehodili do vrha hribčka, kjer so nas pričakali pišeški ljudski pev- ci in Ruth. Učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Srbiji nam je z obilico ljubezni pripove- dovala o poučevanju slovenskega jezika ter o jezikoslovcu in slova- ropiscu Maksu Pleteršniku, ki je leta 1894 izdal slovensko-nemški slovar. Ogledali smo si njegovo roj- stno hišo, kapelico, čebelnjak in ko- zolec. Potem smo se napotili naprej proti pišeškemu gradu. Kot prvega gospodarja omenjajo viteza Konra- da. Grad Pišece je bil sezidan kot utrjena grajska postojanka. Že na prvi pogled je videti znamenja šte- vilnih prezidav, ki so dale gradu da- našnjo podobo. Dvorišče, ki je bilo nekdaj opremljeno z vodnjakom DOGODKI V DRUŠTVU jdovke sodelujejo na Dobrodošli doma in stopnicami, obdajajo na vseh straneh stanovanjski trakti. Stano- vanjski stolp je najdragocenejša in, poleg starega palacija, najstarejša sestavina grajskega kompleksa. Kot posebnost velja izpostaviti re- prezentančno sobo v 1. nadstropju, ki je bila nekdaj v celoti poslikana, do danes pa so se ohranile le po- Dobrodošli doma 2018 - na dvorišču gradu v Brežicah 34 dobe gradov, ki so bili nekdaj v las- ti Mosconov. Drugo nadstropje je bolj gosposko z veliko dvorano in nekdanjim salonom. Današnji grad je rezultat modernejše adaptacije iz leta 1867. Tedaj je dobil neoro- mansko preobleko, prenova je bila tako rigorozna, da je skoraj uničila historično podobo gradu. Danes je grad v lasti Ministrstva za kulturo. Poskušajo dati v najem vendar se za to še nihče ni odločil zaradi ve- likih stroškov obnovitve. Z nami na gradu so bili tudi člani Bazovice z Reke in štirje mladi iz Srbije. Na poti nazaj nas je na Pleteršni- kovi domačiji pričakala ljudska glasba, osvežili pa smo se z njiho- vim dobrim vinom, sokovi in vodo. Kosilo so nam pripravili v Osnovni šoli Maksa Pleteršnika, nato je sle- dil drugi del programa, kjer so pele pišeške pevke, naše Ajdovke in za- plesali folklorniki z Reke. Na koncu smo si izmenjali simbolična darila in se zahvalili domačinom na njiho- vem izrednem sprejemu. Ni bilo časa, da bi si bolj podrobno ogledali Brežice, ki so pravi zgo- dovinski biser arhitekture. Nekaj zanimivosti smo videli z avtobusa, med drugim tudi visok vodovodni stolp, star več kot 100 let, ki sloni na ostankih mestnega obrambnega obzidja. Pester in zanimiv program je bil na dvorišču gradu Brežice – razstave, predavanja, predstavi- tve, nagrajenci za najboljša dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu, kulturni program, v katerem je vsaka skupina sodelovala z eno ali dvema točkama, med njimi tudi naš ženski pevski zbor Ajda, ki je zelo lepo zapel Prešernovo Luna sije. Najbolj energičen je bil nastop naših rojakov iz Argentine, pika na i pa je bil sveča- ni koncert v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, ki ga je pripravila Glasbena šola Brežice z gosti iz Srednje glasbene šole Samobor. Prelepa dvorana, izredna akustika in angelski glasovi učencev so botrovali koncer- tu, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Domov smo se vrnili utrujeni, a kljub temu prepolni emocij, vtisov in zelo zadovoljni s celotnim dogodkom. DOGODKI V DRUŠTVU ŽPZ Ajda - dobrodošli doma 35 ezmejno srečanje na Platku c Maja Tatković Diklić DOGODKI V DRUŠTVU Izmenjava kar treh avtobu- sov, gužva na cestah, dež, dokaj nizka temperatura, pa še in še ….je bilo proti odho- du na Čezmejno srečanje na Platak. Ampak ni težave, ki jo dobra družba, svež gorski zrak in topla enolončnica ne morejo rešiti. Sledi foto kolaž: Brata Velkavrh Dva nepogrešljiva v zboru Encijan se sončita Encijan je nastopil na čezmejnem srečanju Gorski zrak je čudež za dobro počutje... Puljski pozdrav s Platka Zakonca Velkavrh sta tudi zaplesala na čezmejnem srečanju 36 DOGODKI V DRUŠTVU Grželj, Boris Grželj... Marjan Brecelj, predsednik Sveta sloven- ske narodne manjšine IŽ Maneštra, fižolova enolončnica...in so vsi siti. Predsednica SKD Istra Danica Avbelj z vnuki Tinka in Frančiška Vasja Simonič je v imenu društva Snežnik, Lovran organiziral čezmejno srečanje na Platku 37 azstava slikarske delavnice r Maja Tatković Diklić DOGODKI V DRUŠTVU Kaj so se skozi leto naučili, so 29. junija 2018 v Galeriji društva pokazali udeleženci slikar- ske delavnice na svoji letni razstavi. Nekateri med njimi so začetniki, nekateri pa so že nekaj let udeleženci delavnice, ki jo vodi akademska slikarka Neva Pibernik Stančić. Druženje na razstavi Slika Gracije Škopac Slika Vesne Krstić Neva Pibernik Stancic, voditeljica slikarske delavnice Slika Duše Čivljak Tinka in Frančiška 38 itrarski koncert c Maja Tatković Diklić DOGODKI V DRUŠTVU Zvoki citer so v petek, 6. 7. 2018 popeljali publiko, ki se je zbrala v Galeriji Slovenskega kulturnega društva Istra, v drugi čas in drugo okolje. Profesor Peter Napret, ki je profesor violine, ampak se je zaljubil v citre, je v sodelovanju z našim društvom tudi letos organiziral šolo citer. Pridne citrarke so vadile celo leto, posebej pa prejšnji teden, in pokazale kaj znajo. Publika je, tako kot vsako leto, bila navdušena.  Citre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi  klavir malega človeka. Imajo 30 do 45  strun, od tega 4 ali 5 melodijskih, ostale so spremljevalne. Na melodijske strune se igra s trzalico, na spremljevalne pa s prsti levice. Glasbilo je narejeno iz podolgovate niz - ke lesene skrinje, po navadi z izbočeno zunanjo daljšo stranico in ima zgornji plošči položno napete strune, ki so različno uglašene. Melodijske strune so napete čez ubiralko s prečkami za prijeme. Kupilne, t. i. akordične ali koncertne citre so bile ob koncu 19. stoletja prilju - bljene zlasti po trgih in mestih za hišno muziciranje. Ker so jih dobivali večinoma od avstrijskih ali nemških izdelovalcev, so jih imenovali tudi nemške citre, za raz - liko od slovenskih, doma narejenih, ki so bile v rabi na podeželju. Med obema vojnama je navdušenje za citre polagoma splahnelo, le posamezniki so še segali po njih. Po drugi vojni pa so postale zopet bolj popularne, toda v drugač - nih okoliščinah. Deloma jim je dal svojo veljavo Ansam - bl Mihe Dovžana, ki je temu „slovenskemu alpskemu˝ glasbilu pridružil še kitaro in bas ter s tem ustvaril svoj tip narodno-zabavnega ansabla. Citre so postale zelo znane, ko je bila na njih izvajana spremljevalna glasba v znanem filmu Tretji mož Carola Reeda. Uporabljene so bile tudi v filmski glasbi Urba - Citre 39 na Kodra za film Cvetje v jeseni. Kar nekaj filmov je, v katerih so avtorji glasbe posebej poudarili citre. Tako so se tudi z zaprašenih podstrešij za - čeli vračati pozabljeni inštrumenti. DOGODKI V DRUŠTVU Citrarke citrajo Prof. Peter Napret in citrarke 40 iolina kraljica inštrumentov v Maja Tatković Diklić DOGODKI V DRUŠTVU Mladi violinisti so v nedeljo, 8. 7. 2018 v Galeriji SKD Istra pokazali kaj znajo. Profesorja Plamenka Dražil in Rok Hrvatin že tradicionalno, v sodelovanju z našim društom, organizi- rajo Glasbeno Pulo, poletno šolo violine in viole. Udeleženci „Glasbene Pule“ so vsako leto učenci iz Slovenije in Hrvaške, ki igrajo violino ali violo. V nabito polni Galeriji so nas zvoki godal popeljali v neko drugo dimen- zijo. Nastopalo je 9 otrok in mladih, od začetnikov do tistih, ki se priprav - ljajo za akademijo. Zaključek kon- certa je bil nastop Maja Jurišiča, ki je letos dobil glasbeno štipendijo na Kitajskem, in ki je včasih bil udeleže - nec poletne šole violine. Preseneče- nje pa je bil duet, argentinski tango, ki ga je Maj igral s svojo bivšo profe - sorico Plamenko Dražil. Glasbena Pula 2018 in profesorji (z leve proti desni Matija Potisk, Plamenka Dražil in Rok Hrvatin) Maj Jurišič je igral Montijev Čardaš. Maj in njegova bivsa profesorica Plamen- ta Dražil. Duet - tango Udeleženci poletne šole so tako najmlajši kot tudi tisti, ki se pripravljajo za akademijo. 41 Glasbena Pula 2018 in profesorji (z leve proti desni Matija Potisk, Plamenka Dražil in Rok Hrvatin) ri slastne sorodnice t Maja Tatković Diklić DOGODKI V DRUŠTVU LUBENICE Prednica lubenice izvira iz južne Afrike, kjer še danes raste kot divja rastlina. Bila je pomemben vir te- kočine in hrane za plemena, ki so prečkala puščavo Kalahari. Ta ple- mena so lubenico ponesla v dolino Nila. Prve zapise v obliki hieroglifov na stenah o načrtovani žetvi lubenic so našli v Egiptu in segajo 5000 let nazaj. Poznamo več kot 1200 vrst lu - benic. Lubenica je sadje in zelenjava obenem. Med sadje jo uvrščamo, ker je vzgojena iz semen, ima sladek in osvežujoč okus in je sorodnica me- lone. Hkrati je zelenjava, ker podob- no kot ostale zelenjavnice raste na njivi in je iz iste družine kot kumare, bučke in buče. Lubenica je odličen vir najpomemb- nejših antioksidantov. Ima veliko vitamina C, vitamina A, vitamina B6 in likopena, ki je ključna snov v boju proti srčnim boleznim in nekaterim tipom rakov. Ima ga celo več kot pa - radižnik, ki ga običajno povezujemo z visoko vsebnostjo likopena. Lube- nica pozitivno vpliva na delovanje ledvic, saj spodbuja izločanje stru- pov iz telesa in preprečuje okužbe na izločalih. Lubenica vsebuje tudi kalij, ki je pomemben za pravilno delovanje mišic in živčnega sistema, pomaga pri ravnovesju elektrolitov in kislosti v telesu in pomaga uravnavati krvni tlak. Lubenico sestavlja 91 % vode. MELONE Človeštvo jo pozna že 6000 let. Prvi so melone gojili Egipčani, Kitajci in Per - zijci. Divje melone so danes razširjene na območju Turčije, Irana in Armenije, njihove sorodnice pa tudi v Afriki, Južni Aziji in Avstraliji. Poznamo več kot 200 vrst melon, ki tako kot buče in bučke sodijo v družino bučevk (lat. Cu - curbitaceae). Melona vsebuje veliko vitamina A in vitamina C. Poleg vitaminov vsebuje tudi pomembnejše minerale, kot so kalcij, magnezij, fosfor, kalij in železo. Melona krepi organizem in dobro deluje na jetra, črevesje in kosti. Ker vse - buje veliko folne kisline, je odlična poletna osvežitev za nosečnice in doječe matere. Vsebuje saharozo, zato ni primerna za diabetike. V meloni je 86 % vode. 42 BUČKE Izvirajo iz orjaških buč, ki so jih okoli 5500 let pr. n. št. poznali v tropskih pre - delih Južne in Srednje Amerike. Buče v Evropi začnejo uporabljati v 16. stoletju, prvi zapisi o bučkah pa se pojavijo šele leta 1901 v severni Italiji. Danes poznamo na ducate vrst bučk in tudi buč, razlika med bučo in bučko pa je precejšnja. Bučke (lat. Cucurbita pepo) so cukini in patišonke, rastejo poleti na grmičku, se ne skladiščijo, užitni so tako cvetovi kot plodovi. Buče (lat. Cucurbita maxima, Cucurbita moschata) so vrtne, jedilne ali zimske buče, ki rastejo na dol - gih poganjkih, so posebnih oblik, imajo debelo kožo, zelo okusno meso v različ - nih barvah z okusom po lešnikih ali orehih in užitna semena. Bučke vsebujejo obilo vitaminov in mineralov, kot so betakaroten, vitamine C, B in E, lutein, fosfor, kalcij, kalij, mangan in magnezij. Bučke so lahko prebavljive in niz- kokalorične, zato so priporočljive pri težavah s prebavo in shujševal- nih dietah. Raziskave kažejo tudi, da znižujejo raven holesterola v krvi in preprečujejo bolezni srca. Tako kot pri meloni in lubenici, je vsebnost vode visoka – 93 %. DOGODKI V DRUŠTVU 43 DOGODKI V MESTU 27. 7. 2018 Giuseppe Verdi: opera AIDA Arena, 21h 3. 8. 2018 Amira Medunjanin & TrondheinSolistiene, e tno jazz koncert Arena, 21h 18. 8. 2018 Zdravko Čolić, pop koncert Arena, 21h 25. 8. 2018 Hauser & friends Stjepan Hauser, Zagrebška filharmonija in drugi Arena, 21h 29. 7. 2018 Carl Orff: Carmina burana, scenska kantata Arena, 21. 30h p pula mavrica „Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da celo brez nosa bi se dalo živeti… A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga brez vsebine…“ Ivan Cankar, O človeku, ki je izgubil prepričanje